' •}& & ir >«< Peštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 150. TRGOVSKI 17IS T Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za ‘/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVI. _____ V Ljubljani, v četrtek, dne 9. marca 1933._______________________________________________________________________ štev. 29. Boi za Silna [voostritev bančnega [voloma v Ameriki Veliko OzCfule denaenik zavodov S proglasitvijo bančnega moratorija v državi Michigan se je pričelo in vsi poizkusi, da bi se preprečilo nadaljnje razširjenje krize, so se ponesrečili. Bančni polomi so se množili, nato je nastopil še run vlagateljev na banke in denarne zavode in ni preostulo drugega, ko proglasitev moratorija v vsej državi. Pa tudi sicer se je položaj na denarnem trgu silno poslabšal. Obtok bankovcev je narastel za 732 milijonov dolarjev na 0720 milijonov. Istočasno pa je padla zlata rezerva za 226 milijonov na 2892 milijonov dolarjev. Odtok zlata pa ni povzročila samo tujina, temveč 110 milijonov dolarjev so dvignili preplašeni ameriški vlagatelji in ga naložili v nogavice. Run pa je med tem tudi opravil svoje: Samo njujor-ške banke so izgubile za 444 milijonov depozitov, skoraj pa so pričeli pokati tudi veliki emisijski zavodi, ko veliki zavod Štrause in Gorup., ki je izdal posojil in obligacij za 800 milijonov dolarjev. Vse se je rušilo in katastrofa je bila vsak dan večja. Takšen je bil položaj, ko je odhajal Hoover in njegove zadnje konference, ki jih je še sklical pred odhodom, so bile brez vsakega uspeha. Čisto razrvan denarni trg, to je bila Hoovrova zapuščina za Roosevelta. V splošni paniki, kakršne še ni doživela gospodarska zgodovina Združenih držav, je nastopil Roosevelt. Presodil je pravilno situacijo in odredil splošen moratorij in zaprtje vseh bank za tri dni. Bil je to nujen, potreben in utemeljen korak. Na ta način je dobil ameriški finančni svet potreben oddih, da je sploh mogel presoditi vse težave. Ta ukrep je bil tem bolj potreben, ker pri vladajočem runu sploh ne bi bilo mogoče izplačati 60 milijard depozitov v gotovino, ko pa je vseli bankovcev v obtoku le 6-7 milijard. 2e iz tega tehničnega razloga je bilo zaprtje bank nujno. Seveda pa je to le začasna rešitev. Takoj nato je sledil drugi ukrep. Dolar ostane sicer pri zlati valuti, toda vsa trgovina z zlatom je podrejena finančnemu ministrstvu. Roosevelt je izdal proklama-cijo, s katero se podeljuje vladi popolno nadzorstvo nad vsemi zlatimi zalogami v državi. Proklamacija prepoveduje vsak izvoz zlata in srebra na zasebne račune, Obenem je dal zveznim oblastim pravico, da smejo izdajati kliringhous-certifikate, s katerimi bodo mogli denarni zavodi obračunavati svoje medsebojne terjatve in bo na la način odpravljeno pomanjkanje gotovine. Izdaja teh certifikatov ni za Ameriko nobena novost, ker jih je uporabila Amerika že ob priliki runa v 1. 1907. Vsako pošiljanje zlata, srebra in bankovcev v tujino je s tem prepovedano proti globi v višini 10.000 dolarjev in z ječo do 10 let. Clearing-house pa pripravlja med tem tisk certifikatov, ki bodo zasilni denar v višini 1 do 20 dolarjev. Posledica prepovedi izvoza zlata se je takoj pokazala na vsem svetu in dolar je padel pod svojo zlato veljavo. V zasebnem prometu se je prodajal dolar za 10°/o pod zadnjim tečajem. Ker pa na večini borz dolar zaenkrat ne notira več, je že nastopilo pomirjenje. Prepoved izvoza zlata ni popolna, temveč ves izvoz zlata je stavljen P«d državno kontrolo, kakor so to uvedle tudi že druge države z zlato valuto. Dolar pa ostaue še naprej na zlati valuti, kakor je izjavil tudi novi finančni minister 00 n, ki je dejal: »Smešna in zlobna bi bila trditev, da hočemo opustiti zlati standard. Še nadalje smo na zlatem standardu, samo da se nekaj dni ne bo dobilo zlata. Z drugimi besedami se pravi to, da •k> izplačila v zlatu suspendirana za štiri dni.« Med tem so bile banke zaprte še za nadaljnje štiri dni, to je do četrtka. Takrat se sestane tudi kongres, ki bo izdal nove odredbe. Roosevelt sam je napovedal kongresu popolno reorganizacijo ameriškega denarstva. To je v kratkem razvoj dogodkov po odhodu Hoovra in ob nastopu Roosevelta. Brez dvoma je, da je sedanji bančni polom v Ameriki tako katastrofalen, kakor ga Amerika še ni doživela. Toda kljub temu bi bilo napačno misliti, da ne bi mogla Amerika te finančne krize premagati. Amerika je poleg Sibirije na naravnih zakladih gotovo najbogatejša dežela na svetu. Ima menda sploh vse sirovine, razen kavčuka, ,ki jih potrebuje njena gigantska industrija. Pa tudi s kavčukom se je zasigurala po uspešni borbi z Anglijo. Poleg tega je zunanja trgovina Amerike tako močna, da že zaradi nje ni nevarnosti za dolar, ne glede na to, da je dolar še vedno več ko običajno krit z zlatom. Vsa težkoča sedanje ameriške krize pa leži v strukturi njenega denarnega trga. Vsled neprestane propagande prosperity in vsled ameriškega sistema podružničnih družb so mnoge ameriške družbe imele le fiktivna sredstva. Če so kurzi papirjev rasli, potem je bilo vse v redu in družbe so mogle izkazovati celo visoke dobičke, pa čeprav so bile ustanovljene brez vsake gotovine. Ko je bilo konjunkture konec, pa so morali pasti tečaji papirjev in moralo je priti na dan, da so denarna sredstva številnih družb le fiktivna in zato so bili polomi bank neizogibni. Čim dalje pa je trajala kriza, tem bolj jasno je to postajalo, dokler se ni na konec vse prodrlo. Prav za prav doživljamo v Ameriki danes isto, kakor je pred kratkim doživel svet s Kreugerjevim polomom. Iz kart sestavljena papirnata stavba se je zrušila na-krat in čez noč so od velikega koncerna, ki je obvladal trg, ostali le dolgovi. Zato je pričakovati, da bo sedanja ameriška kriza pokopala vsa nezdrava podjetja, s tem pa je tudi že začetek za njeno sanacijo. Treba se vrniti nazaj na staro solidnost in kakor je razvidno iz Rooseveltovega programa, ko se z nenavadno ostroto izjavlja proti špekulantom, bo tudi Roosevelt nastopil to pot. Padec funta je povzročil paniko, oma-janje dolarja je moralo povzročiti še večjo paniko. Toda ni trajala panika dolgo zaradi funta, in ne bo trajala tudi dolgo zaradi dolarja. Ko bodo izginila vsa nezdrava in le iz špekulacije nastala podjetja, bo tudi že začetek sanacije in s tem tudi, kot upamo, začetek konca svetovne gospodarske krize. Sedanja bančna kriza v Ameriki je težka in boleča operacija, a za to nujna, ki bo rešila bolniku življenje. S te perspektive treba gledati na razvoj dogodkov v Ameriki. Roosevelt o krizi V svojem prvem govoru je dejal Roosevelt med drugim: Sedanjo krizo je mogoče premagati samo z dejanji, kii jih zahteva ves narod in brez odloga. Potrebni so zato tako energični ukrepi vlade, kakor so v navadi le v času vojne. Velik del vse nesreče je v tem, ker so se voditelji svetovnega gospodarstva izkazali kot nesposobni vsled svoje trmoglavosti in neznanja. Resnici' moramo odkrito in pošteno pogledati v oži. Samo enega se je treba bati: onega strahu, onega neutemeljenega, nespametnega in brezimenega strahu, ki povzroča med ljudmi paniko. Odkritost in odločnost voditeljev pa nas bo, kakor vedno, tako tudi sedaj privedla iz krize. Cene in plačilna sposobnost ljudi sta padli, plačilna sredstva so v bankah zamrzla in ti seči so izgubili svoje prihranke. Vseeno | pa je mogoče stisko premagati, ker naša j stiska ni substancijalne narave. Niti vojna niti kobilice niso opustošile naše zemlje. Naša stiska izvira odtod, ker imamo vsega preveč. Samo pohlepne mahinacije špekulantov so vzrok naše nesreče. Posest denarja pa ni tako važna ko možnost zaslužka. Zato bo vlada priskrbela brezposelnim čim več možnosti zaposlitve. Uvedli bomo nadzorstvo bank in napravili konec špekulaciji. Obenem pa bomo skrbeli tudi za zdravo valuto. V ta namen bom v kratkem zahteval od kongresa potrebnih pooblastil. Napravili pa bomo najprvo red v lastni hiši in šele potem odidemo na svetovno gospodarsko konferenco. V zunanji politiki bomo gledali na to, da živumo z vsemi narodi v najboljših ednošajih. Z zaupanjem se bomo borili proti krizi in z zaupanjem jo bomo tudi premagali. * POSLEDICE AMERIŠKEGA FINANČNEGA POLOMA Vsled ameriškega moratorija so v To- kiju zaprli vse borze. Zaradi ameriškega moratorija je bila zaprta bombažna borza v Aleksandriji. Na curiški borza je bilo ustavljeno no- Ker se je v zadnjem času krušnjarstvo nad vse razpaslo in so zlasti tuji krošnjarji postali že tako predrzni, da so pričeli ponujati svoje blago kar po uradih in pri tem še hujskati proti trgovstvu, je zadnji občni zbor Združenja ljubljanskih trgovcev ostro nastopil proti tej, za legalno trgovino tako škodljivi nadlogi. Ker je bila nadalje na občnem zboru Združenja izrečena želja, da posebna deputacija trgovstva razloži tako županu dr. Pucu ko načelniku trgovinskega oddelka na banovini dr. Marnu stališče ljubljanskega trgovstva, je v torek obiskala posebna deputacija trgovcev oba gospoda. iDeputaoijo so .tvoriti: predsednik Društva industrijcev in veletrgovcev Stane Vidmar, načelnik ma-nufakturnega odseka Združenja g. Fabiani ter trgovca Smerkolj in Soss. Najprej se je deputacija zglasila pri županu dr. Pucu, ki je sprejel deputacijo nad vse ljubeznivo. Pazljivo je poslušal izvajanja članov deputacije ter priznal, da je stališče ljubljanskega trgovstva upravičeno. Izjavil je, da bo nemudoma ukrenil vse potrebno, da se ugodi upravičenim V »Jutru« je objavil dr. Miha Gorišek članek, v katerem nastopa proti zmotnemu mnenju, da bi mogle zadruge dvigniti trgovino s sadjem. Predvsem opozarja dr. Gorišek, da je trgovina s sadjem silno težka in riskantna, da zahteva celega moža, ki se ves posveti temu delu. Zadruge takih mož navadno nimajo in bi morale zato najeti poslovodjo in v času največjega dela na poljih tudi celo kopo pomožnega osebja, ki bi natovarjalo sadje. Pri teni pa je upoštevati še razliko, ki obstoja med trgovcem in poslovodjo. Pni sadni izvozni trgovini gre le za vagonske pošiljke in zato za vsote, ki gredo v stotisoče. Trgovec, ki tvega tako veliko vsoto lastnega denarja, bo napel vse sile, da ne izgubi svojega denarja, ;poslovodja pa bo lahko tudi pri največji kupčiji mimo spal, ker ne gre za njegov, temveč za denar zadruge. V teoriji je sicer mogoče, da bi zadruga, če bi imela Idealne zadružnike, vodila z uspehom tudi težavno sadno trgovino, v praksi pa se je še vedno izkazalo, da so zadruge pričele poslovati z redkimi krediti, končale pa z ogromnimi deficiti. Polomi raznih izvoznih in sadnih zadrug to žalostno resnico le preveč potrjujejo in mnogi kmetovalci morajo še danes plačevati račun za tiranje dolarja. Prav tako tudi na zagrebški borzi, ki je ustavila vsled brezpogod-benega trgovinskega stanja z Nemčijo tudi noti ra n je marke. Bančni moratorij je proglašen na Kubi iu so vse banke in borze zaprle. Ameriški kongres je sklical Roosevelt za 9. marec. ANGLEŠKI FINANČNI ODBOR V PERMANENC1 Bančni polom v Ameriki je nad vse vznemiril angleško javnost, da je celo zanimanje za razvoj dogodkov v Nemčiji stopilo v ozadje. Finančni odbor angleškega parlamenta se je izjavil v permanenci, da bi mogel takoj skleniti potrebne ukrepe, če bi jih zahtevali dogodki v Ameriki. Vsi člani vlade so pozvani, da so vsak hip pripravljeni, da se morajo udeležiti seje vlade. FRANCIJA OPTIMISTIČNA V Parizu so prepričani, da ameriška finančna kriza ne bo imela posebnih posledic za francoski denarni trg. Finančniki konstatirajo, da so dejansko edino zlate valute, ki jih je mogoče konvertirati v zlato, švicarski in. francoski frank in holandski goldinar. V Parizu so prepričani, da so sedanje ameriške težave le prehodnega značaja. zahtevani ljubljanskega trgovstva in da se napravi konec nelegalnemu krošnjarstvu. Magistrat bo ponovno opozoril policijo na predpise glede krošnjarstva in kaznoval vsako nedovoljeno krošujarstvo. Prav tako bo župan poskrbel, da se neha ono prodajanje preprog na Frančiškanskem mostu, ki gotovo ni v okras Ljubljani. Trgovstvo pa naj tudi s svoje strani pomaga obrtni oblasti ipri njenem boju proti nedopustnemu krošnjarstvu in javi vsak primer z dokazi obntnii oblasti, ki 'bo nato nemudoma storila svojo dolžnost. Deputacija se je zahvalila županu dr. Pucu za njegovo pripravljenost, da ščiti interese trgovstva. Nato je odšla deputa-cija h načelniku dr. Marnu, ki je navno tako obljubil deputaciji svojo pomoč. Deputacija je imela torej popolen uspeh in se tudi na tem mestu zahvaljujemo tako županu dr. Pucu ko načelniku dr. Marnu za njuno razumevanje težkega položaja trgovstva zlasti v sedanjih časih in za njuno podporo trgovstvu. Prepričani smo, da bo sedaj vsaj v Ljubljani nedopustnega krošnjarenja konec. poslovanje nesposobnih ali tudi brezvestnih poslovodij. Res je, zadruge nam ne bodo dvignile sadne trgovine. Dr. Miha Gorišek predlaga zato v svojem članku, da se naj pomaga izvozni sadni trgovini na ta način, da se osnuje pri banski upravi poseben oddelek strokovnjakov, ki naj bi skrbel, da bi se mogla vršiti sadna trgovina v rodu. Od naših konzulatov naj bd dobil ta oddelek vse potrebne podatke o potrebah in zahtevah tujega sadnega trga. Te informacije naj bi potem sporočal sadnim izvoznikom. Sam po sebi je 'ta predlog gotovo pravilen, v praksi bo pa vendar zadel na velike tezkoče. Predvsem ni računati na to, da bi naši konzulati pošiljali redno in pravočasno poročila o tujih trgih. Naši konzulati in diplomati za takšna poročila nimajo nobenega smisla, kar se je že več ko dovolj izkazalo. Oddelki strokovnjakov pri banski upravi pa bi po vsej verjetnosti poslovali prepočasi, ker je pač danes tako, da ni naš upravni aparat še dorasel za vsak kupčijski posel. Kako pa potem pomagati? — Zdravilo je samo eno. — Več besede gospodarskim slojem povsodi in v vseh vprašanjih! v iuftott dc. Puc , po količini pa za 2.96. Od posameznih predmetov smo izvozili (v tonah, prva številka in v milijonih dinarjev, druga številka): Žita: pšenice 3-125 ton v vrednosti 5-3 milijonov Din, koruze 27-162, 19'03, moke 298, 0-59, otrobov 616, 0-48; fižola 1. 153 za 1*6, krompirja 16 za 0 013; svežega sadja 222 za 067, suhih češpelj 865 za 2-67, pekmeza 30 za 0-12; vina 287 za 0-48; zdravilnih rastlin 130 za 0 8, opiuma 1-2 za 0-33; tobaka v ,listih 189 za 0 98. Žive živine: 1711 konj v vrednosti 2-5 milijonov Din, 114 žrebet za 0 078, goveje živine 6.142 glav za 10'2, 517 telet za 0'29, 25.079 svinj za 25’15, 24.077 drobnice za 1-4, 589 ton perutnine za 5*6 milijonov Din. Svežega mesa 1.376 ion za 12-9, 21 mesnih izdelkov za 0-47, 114 ton svinjske masti za 1-35. Svežih rib 86 za 0*6; Živilskih proizvodov: masla 6.5 za 0.13, kaškavala 45-7 za 0'66, 771 jajc za 11*1, perja 42 za 0-39. Kože: goveje 22 za 0-2, telečje 21 za 0-2, ovčje 48 za 047, kozje 22 za 0‘26, od jag-njetov 102 za 1,02, od backov 1,1 za 0-03, divjačine 1.3 za 0-28. Lesa: drv 14.532 za 2'3, gradbenega 41.693 za 30-6, oglja 2.649 za 1.2, železniških pragov hrastovih 6.2 za 0'27, bukovih 0-6 za 0-02, lesnih izdelkov 1.490 za 1-7; kostanjevih ekstraktov 248 za 0'69, hrastovih 439 za 1*3, smrečnih 52 za 0-14. Sode: amouijakove 525 za 0-99, kavsti-čne 262 za 0-95. Kalcijevega karbida 1.275 za 2.1; cijana-inida 2.394 za 1.2, oljnatega cijanamida 4.867 za 2.4, ferosilicija 51 za 0-2, cementa 24.100 za 4’6, želeja v ploščah 9-2 ton za 0-04, sirovega svinca 270 za 0'08, sirovega bakra 4050 za 33, posode iz železne pločevine 37 za 0'37, drugih rud 41.883 ton za 8-3 milijone Din. Uvoz. Skupno smo uvozili v januarju 52.309 ion blaga v skupni vrednosti 172-2 milijona Din, to je za 3.021 ton in 55-9 milijonov Din manj ko v januarju leta 1932. Od posameznih predmetov smo uvozili (v tonah, prva številka, in v milijonih dinarjev, druga številka): sirovega bombaža 935 ton za 11'8 milijona Din, bombaževega prediva 910 za 21-0, bombažnih tkanin 187 za 10-1, nogavic in rokavic 042 za 0-02, drugega neši-vanega bombažnega blaga 8,9 za 0,3, šivanega 1.0 za 0-2. drugih rastlinskih vlakenj: sirovih 62 za 04, prediva 184 za 1-3, 'tkanin 3-7 za 0-2, vreč 4 za 0-03, drugega nešivanega blaga 66 za 0-3. železa: nepredelanega in napol predelanega 285 za 0-6, pločevine 1.122 za 39, žic 191 za 0-56, cevi 156 za 0-73, železniškega in mostnega materijala 564 za 2-2, plugov 3-5 za 0-02, žebljev 31 za 0-1, popolnoma izdelanih predmetov 3.874 za 8-4. Volne: ovčje 77 za 14, prediva 58 za 4-0, tkanin 38 za 5-2, nogavic in rokavic 0' 11 za 0-01, drugega nešivanega volnenega blaga 6-3 za 0-6, šivanega 04 za 0-1. Svile: sirove 09 za 006, prediva 91 za 4-6, tkanin 34 za 1-3, drugega svilnatega blaga razen šivanega 04 za 0-1, šivanega 0-04 za 0-04, nogavic in rokavic 0007 za 0-002. Petroleja 2.157 za 1-0, bencina 174 za 014, sirove nafte 13.514 za 4-7, parafina 158 za 0-69. Kož: nepredelanih od domačih živali 259 za 2-9, kože za čevljarje in sedlarje 6 za 0-8. Stekla za ogledala in okna 28 za 04, drugo 25 za 0-5. Oluščenega riža 440 za 1-0, neoluščenega 1.202 za 24, limon in pomaranč 881 za 1-4, drugega južnega sadja 732 za 2-3, sirove kave 473 za 5'8, sirovega kakaoa 29 za 0-^, čaja 15 za 029, sladkorja brez razlike 11 za 0-04. Raznih predmetov: premoga vseh vrst 10.976 za 2-8, rastlinskega olja 37 za 0-26, semena 1-913 za 4-9, strojev in aparatov 417 za 5-8, prevoznih sredstev 110 za 0-7, elektrotehničnih predmetov 139 za 6-2, zdravil 5’5 za 0-9, umetnih organičnih barv 38 za 2-0, porcelanskih izdelkov 107 za 1-3, tiskovnega papirja 742 ton za 2*2 milijonov Din itd. (jHovM skupščina it/vze tekstilnih. Utdusicif jufrastcu/ifc V dvorani industrijskega doma v Zagrebu se je vršila začetkom tega meseca pod predsedstvom Vlade Iliča III. redna letna skupščina Zveze tekstilnih industrij kraljevine Jugoslavije. Med drugimi so se skupščine udeležili: Josip Dekleva, podpredsednik Zveze in zastopnik Jugoslovanskih tekstilnih tovarn Mautner, d. d., Zagreb; Rudolf Kratohvil, podpredsednik Zveze in zastopnik D D. domačih fabrik prediv in tkanin Dugaresa; Evgen Lebl, zastopnik Lanene industrije d. d., preje Ivan Fiedler, Osijek; nadalje zastopniki: Predilnice Glanzmann in Gassner v Tržiču; Fabrike za konepe in vrvi d. d., Odžaci; fa-brike za bombaževo industrijo d. d. v Zagrebu; >Textil«, mehanične tkalnice Drag. M. Ristič v Novem Sadu; Tkalnice J. Men-6ik v Starem BeSeju. Za Centralo industrijskih’ korporacij so se udeležili skupščine Doka Čurčin, dr. Cvetko Gregorič in Fran Windisch, za industrijsko zbornico v Beogradu dr. Steva Popovič in Dragan Miličevič, za Zvezo induetrijcev Dravske banovine dr. Adolf Golia in za Združenje indu-strijcev Marko Bauer. O delu Zveze je poročal dr. Cvetko Gregorič, ki jo med drugim povedal, da so se zastopniki Zveze udeležili konference v finančnem ministrstvu ob priliki ankete o praktični izvedbi zakona o skupnem davku. Razne težkoče ki so se v začetku pojavile pri izvedbi tega zakona, so se polagoma odpravile. Dvakratno povečanje skupnega davka v avgustu lanskega leta je zelo občutno zadelo tekstilno industrijo, ker je kupna sila prebivalstva zelo padla. Posebne težave so nastale vsled uvedbe luksuznega davka tudi na predmete iz umetne svile. Zveza se je trudila, da doseže pri finančnem ministrstvu odpravo luksuznega davka na predmete iz umetne svile, ker so ti predmeti namenjeni najširšim slojem prebivalstva dn se ti predmeti zaradi njih nizke oene ne morejo oceniti kot luksuzni predmeti. Zveza je nadalje skušala doseči, da se mora izkazovati skupni davek obvezno in posebej v fakturah, ker bi se s lem znatno olajšala kontrola, če vsi proizvajalci plačujejo ta davek. Pri vojnem ministrstvu se je skušalo doseči, da se predpišejo za dobave novi pogoji, ki bi odgovarjali tehničnim možnostim fabrik in obenem tudi potrebam vojske. Poročilo navaja dalje razne težkoče za tekstilno industrijo pri državnih dobavah, zlasti še vsled sedanjih težkih razmer. Zahtevi gospodarskih krogov, da se revidira zakon o prisilni poravnavi izven stečaja, se bo v kratkem ugodilo in j© že izdelan načrt in tudi razposlan gospodarskim organizacijam v izjavo. Skupščina je z odobravanjem sprejela to poročilo. Nato je skupščina razpravljala o sklepnih računih za preteklo leto in novem proračunu ter odobrila tako sklepni račun ko proračun. Ker je nekaterim članom uprave potekel mandat, so bili ponovno izvoljeni: Josip Dekleva, Evgen Lebl, And. Gassner in dr. Jovan Ertl, na novo pa sta bila izvoljena industrijalec Rista Dingarac iz Zemuna in industrijalec Rudovič iz Zagreba. Ko so še nekateri predlagali razne predloge glede notranjega poslovanja Zveze, je bila glavna letna skupščina zaključena. SLUŽBENI LIST kr. banske uprave Dravske banovine z dne 8. marca objavlja med drugim: Predpise za cestne mostove. — Navodila glede delniških in komanditnih družb, gospodarskih in kreditnih zadrug, hranilnic po § 460. obnt. zakona. — Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin. — Razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Združenje trgovcev za srez Ljubljana-okolica ima v sredo, dne 15. marca 1933 oh 8. uri zjutraj v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27, glavno skupščino s tem dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Proračun za leto 1933. 6. Slučajnosti. Ce ob določeni uri ne bo navzočih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, 1. j. oh 9. uri dopoldne, § 374. obrtnega zakona. Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom, § 387. obrtnega zakona. Uprava ffiimdbe.tKftiDiakmnu Zastopstva in komisije v Beogradu. Tvrdka agentura in komisija Ljub. Miirovitch, Beograd, Kanala Mišiča štev. 5, se ponuja našim tvrdkam kot zastopnik in sprejema tudi blago v komisijo. Druga letošnja dražba krzen v Ljubljani na velesejmu se vrši dne 27. t. m. Iz dosedanjih dražb »Divje kože« je kaj dobro razvidno, kako važna je skupna organizi-i ana prodaja za naše lovstvo. Tudi letošnja prva dražba, ki se je vršila februarja, je nad pričakovanje dobro uspela, posebno kar se tiče zares prvovrstnega blaga. Kdor ima še kože, naj jih takoj pošlje -'Divji koži«, Ljubljana — velesejem, da tako izrabi priložnost in vnovči svoje blago, ker se dražba kož potem ne bo več ponovila. Indeks cen se dvignil Oddelek za gospodarsko proučavanje pri Nartdni banki je objavil gibanje indeksa ten na debelo za mesece januar in februar I. 1932 in 1933. Naslednje številke kažejo jasno gibanje cen. fobr. -jam. febr. 1933 1933 1932 rastlinski proizvodi 65,5 65,4 70,3 živalski proizvodi 60,1 57,2 57,6 mineralni proizvodi 76,8 75,7 75,7 industrijski proizvedi 73,0 . 73,0 68,8 totalni indeks G8,4 67,6 67,3 izvozni predmeti 61,0 59,6 65,3 uvozni predmeti 74,9 73,8 64,1 Splošni indeks cen na veliko se je po- večal v februarju za 0-8 poena, v primeri z decembrom 1932 pa za 3-5 poena. Za vse predmete se je indeks povečal, razen za industrijske, za katere je ostal neizpremenjen. Najbolj se je povečal za živalske proizvode in sicer za 2'9 poena, čeprav je cena masti in slanini nekoliko popustila. Razveseljivo je, da se je bolj {»večal indeks cen izvoznih predmetov, ko pa uvoznih, kajti indeks izvoznih predmetov je narastel ia 1,4 točke, uvoznih pa le za 1,1 točke. iuMinia tcfywu*0' Zavarovanje valute se mora začenši s 16. marcem vršiti tudi pri izvozu blaga, ki ni navedeno v ceniku za zavarovanje valute, če znaša njegova vrednost več ko 1000 Din. Zavarovanje se mora vršiti po cenah, ki jih je prijavil izvoznik. Pooblaščeni zavodi pa morajo pri izdajanju potrdil o zavarovanju valute paziti na to, da so te cene prave. Ta določila ne veljajo za blago, ki ga izvaža obmejno prebivalstvo v obmejnem prometu. Tranzit inozemske živine skozi našo državo v Italijo je zopet dovoljen po obmejnih postajah Velika Kikinda in Rakek. JAPONSKA NAROČILA V AVSTRIJI Avstrijska tekstilna industrija je dobila velika naročila iz Japonske. Mnoge fabrike so morale upeljaiti po več šihtov in nastaviti novo delavstvo. Na seji med zastopniki vlade in večin« finančnega odbora je bil določen postopek ki omogoča pravočasno rešitev proračuna in bi bile s tem dvanajstine nepotrebne V »vrlio določitve enotnega vodstva plovbe na Donavi so se pričela v smislu pakta Male antante pogajanja med Češkoslovaško, K urnami j o in Jugoslavijo. Vse tri države imajo 610.512 ton rečnega brodov* ja in sicer Jugoslavija 356.927 ton, Rumu-nija 196.279 ton in Češkoslovaška 78.306 ton. Sofijsko sodišče je oprostilo vse zločince, ki so zavlekli jugoslovanskega državljana čez mejo na Bolgarsko in ga tam ranili. Fabriko za vojna letala so ustanovili Ita lijani v Sofiji, po odkritjih pariškega 11 sta >Echo de Pariš c. Fabrika izdela na leto 80 do 100 letal velikega Capronije-vega tipa. (KI letal in 12 ton ekrazita je dobavila Italija Madjarski po trditvi >Echo de Pa-r,is«-a v času od 20. novembra do 20. ja nuarja t. 1. Na razorožitveni konferenci je 14 držav sprejelo francoski predlog kontinentalnega pakta, dočim so bile Nemčija, Avstrija, Madjarska, Italija in Nizozemska proti. Anglija, Rusija iu Švica so s© vzdržale glasovanja. Hitlerjeva vlada je začela po volivni zmagi na vsej črti ofenzivo proti nehitler-je\ skim deželnim vladam. Za ministrskega predsednika na Pruskem bo imenovan Pa-pen, na Bavarskem bedo razpisane dežel-ne volitve, ker so sedaj Hitlerjeve i najmočnejša bavarska stranka. V Hamburgu, Bremenu sta že imenovana vladna komisarja, v Liibecku bo v kratkem. Enako dobita VViirttenberg in Hessen vladna koini-miisarja. V Hamburgu je prišlo do krvavega boja med komunisti na eni ter narodnimi socialisti in policijo na drugi strani. Policija je morala uporabiti strojnice in tanke, da je obvladala položaj. Hindenburg je po volitvah sprejel Hitlerja prvič brez Papena, kar je dokaz, da se je Hitler rešil Papenovega nadzorstva. Nemška komunistična poslanca Langue-villa in Klassena je policija pred enim tednom aretirala. Ker sta baje skušala pobegniti, ju je policija pri tem poskusu ustrelila. Sovjeti so zagrozili, da bodo popolnoma spremenili svojo zunanjo politiko, če se v Nemčiji takoj ne neha preganjanje komunistov. \ sled odstopa parlamentarnega predsedstva je izdala avstrijska vlada z odobre-njem predsednika republike na narod proglas, v katerem naznanja, da bo tudi brez sodelovanja parlamenta vršila svoje posle. Obenem je vlada prepovedala vse shode, pohode iu sestanke ter omejila tiskovno svobodo. Najbrže bo vlada tudi..razpustila parlament. Nov prevrat na Grškem. S filmsko br-zino se icdigiavajo dogodki na Grškem. Pri nedeljskih volitvah je vlada propadla in dobila le 115 mandatov, dočim jih je dobila opozicija 135. Nato je izklicni general Plastiras svojo diktaturo. Po posvetovanju z zastopniki strank je 24 ur po proglasitvi diktature imenoval vlado, kateri je bil na čelu general Otonaios. Skoraj nato pa je izvršil državni preobrat gen. Kondilis, ki lio poveril sestavo vlade vodji opozicije Caldarisu. Chicaški župan čermak, ki je bil zadet pri znanem atentatu mesto Roosevelta, je umrl. Atentator Zangara, ki je b,ill že obsojen na 4 krat po 20 let ječe, je vsled smrti Cermaka obtožen umora in bo skoraj gotovo obsojen na smrt na električnem stolu. Za zadnji prelaz ob kitajskem zidu, ki je še v rokah Kitajcev, se je vnela huda bitka med Japonci in Kitajci. Ni dvoma, da se bo tudi ta bitka končala z japonsko zmago. Italijanski letalski general Nobile, tki je prestopil v sovjetsko shižbo, leži na smrtni postelji v Mostovi. V neki belgijski filmski izdelovalnici je nastala eksplozija, ki je ubila pet ljudii, mnogo pa jih je ranila. Število brezposelnih je na Češkoslovaškem naraslo v februarju za 52.000 in s tem doseglo že število 918.000. Atentat na poljsko municijsko skladišče blizu Gdanskega so pripravljali nemški radikalni elementi, a je bila njih namera pravočasno preprečena. OUZd v fafauati* 193Z Povprečnina: članov moških: 41.338 (—4.693), ženskih 27.263 (—1.466), skupaj 68.601 (—6.149); bolnikov: moških 991 (— 129), ženskih 721 (—48), skupaj 1.712 (—177); odstotek bolnikov: moških 2-40% (—0'03), ženskih 2.64% (—0-0-1), skupaj 2-50% (—0-03); povprečna dnevna zavarovana mezda Din: moških 26-19 (-1-59), ženskih 18-22 (—1-36), skupaj 23-02 (— 1-01); celotna dnevna zavarovana mezda Din: moških 1,082.588 40 (— 196.657-20), ženskih 496.772-40 (— 65 tisoč 832-40), skupaj 1,579.360-80 (—261 tisoč 489-60). Zaustavljanje gospodarske krize je pokazalo v februarju 1933 slabejši tempo nego prejšnje mesece. Deloma se je to opazilo še v januarju 1933. Letne razlike števila zavarovanih delavcev, povprečne dnevne zavarovane mezde (t. j. faktičnega dnevnega zaslužka povprečnega delavca) in celotne dnevne zavarovane mezde so se tudi v februarju nekoliko zboljšale, vendar mnogo manj kot sicer poprej od septembra 1932 dalje. Enoleten padec: junij članstva 15.738, povprečne dnevne zavarovane mezde 1-84 dinarjev, celotne zavarovane mezde 575 tisoč Diin; julij članstva 16.625, povprečne zavarovane mezde Din 2'20, celotne zavarovane mezde 620 tisoč Din; avgust članstva 18.2511, povprečne dnevne zavarovane mezde Din 2-41, celotne zavarovane mezde 'Din 681 tisoč Din; september članstva 17.687, povprečne dnevne zavarovane mezde Din 2-421, celotne zavarovane mezde 662 tisoč Din; oktober članstva 14.641, povprečne dnevne zavarovane mezde Din 2-30, celotne zavarovane mezde 584 tisoč Din, november članstva 10.407, povprečne dnevne zavarovane mezde 2'01 dinarjev, celotne zavarovane mezde 424 tisoč Din; december članstva 7,436, povprečne dnevne zavarovane mezde 1’75 dinarjev, celotne zavarovane mezde 317 tisoč Din; januar članstva 6.234, povprečne dnevne zavarovane mezde Din 1*72, celotne zavarovane mezde 275 tisoč Din; februar članstva 6.149, povprečne dnevne zavarovane mezde Din 1-61, celotne zavarovane mezde 261 tisoč Din, maksimum. Zdravstvene razmere zavarovanega delavstva izgiedajo v februarju 1933 neznatno povoljnejše od istega meseca lanskega leta. Odstotek bolnikov (vštevši porodnice) je za 0.03% manjši. Iz dejstva, da je imel OUZD pred enim letom še bolnike s podporno dobo od 26 do 52 tednov, kateri so pozneje vsled skrajšanja bolno-podporne dobe na jx>1 leta odpadli, sledi, da je delavstvo teles v februarju bolj bolehalo kot lansko leto. Februarsko vreme (sneg in dež) je brez dvoma vsaj deloma temu krivo. Iz istega vzroka je tudi bila zaposlenost nekoliko manjša. VlevzdvzM caaloga špirita, cn / T6 r0 § raznega zganja in htfinTz^diiavr ZDunajskd Cesta 33 jMinenl^vode. ‘Sočna postrežba. ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago, Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgomko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.