xvn. letnik. V Gorici, S. julija 1909. 27. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. ■Cena listu znaša za celo leto t krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Kokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet turini St. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobnkarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. K po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajalelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v (iorici. Kmetje čakajo. je .začela resno upoštevati Gospodje v minister- skih palačdh so začeli spoznavati, daje kmetski stan najvažnejši stan v državi in da je treba zanj skrbeti, izmed raznih del poljedelskega ministra dr. Brat'a, ki je Slovan in odkrit prijatelj kmetskega stanu, naj omenimo tu samo eno, namreč ustanovni zbor novo izvoljenega poljedelskega sveta dne 30. junija t. I. na Dunaju. Zbor je otvoril poljedelski minister sam. V svojem nagovoril je rekel mej drugim: Treba je takoj iti na preustrojitev kmetijskih Sol, oziroma njih izpolnitev s tem, da se uvede na teli šolah tildi poduk o trgovstvu, knjigovodstvu in zadružništvu. Kmetovalci morajo biti ne le vešči v pridelovanju, ampak tudi spretni v razprodajanju svojih pridelkov. Naše kmetijstvo je premalo trgovski izobraženo, zato cvete tako bujno prekupčevanje, ki jemlje dobičke kmetom. Zadružna gospodarska organizacija je vsaj deloma odpomogla temu zlu. Ko bo kmetski stan tudi trgovski uinel ravnati, potem bo potoni zadružništva dobival večino dobička sam in ne prekupci. Minister je dalje razvijal svoja načela, po katerih naj se izvrši razdolženje kmetskih domov. Zahteval je, da naj se takoj izvolijo pododseki in sicer: 1. Za izboljšanje vodnega zakona, ki naj se ozira na potrebe kmetijstva. 2. Za trgovinske nagodbene zadeve. 3. Za ustanovitev osrednje posredovalnice za razprodajo živine in nje izvoz in 4. Za pomno- žitev pridelovanja krme, ker je pomanjkanje sena čedalje večje. Poljedelski svet je nazorom ministrovim pritrdil. Izvoljeni so razni odseki, mej njimi tudi odsek, ki bo izdela! načrt za prevstrojitev kmetijskih šol. V odsek za trgovinske nagodbene zadeve in za ustanovitev posredovalnice za prodajo živine je izvoljen tudi slovenski posl a ii e c Po v š e, ki je tudi izbran za podpredsednika p o I j e d e I s k e g a svet a. Zbor je odobril sledeči predlog poslanca Povše-ta: ' „K m e t ij skem u m i n i s t r u p r i-poroča poljedelski s v e t, z b r a n na utanovnem zboru, najnuj-n e j e in najtopleje, da posveti vso svojo pozornost in s k r b, d a v m i n i s t e r s k e m svetu izposluje potrebna denarna sr e d-stva v pomoč onim živinorej-c e m, ki bodo tudi letos morali trpeti na občutnem pomanjkanj u krme, k e r j e pr v a k o š n j a v m n o g i h deželah n a j ugu jako pičla in trpijo (udi severne d e ž e 1 e, k i so lansko leto m o-g 1 e izvažati seno v j u ž n e d e-žele: Kranjsko, Spodnje in Srednje Štajersko, Primorsko in Dalmacijo, letos hudo v s 1 e d silno pičle k o š n j e, k i d a j e^jfc. o-m a j tretjino p r i d e 1 k a. Kmetijski minister naj utemeljuje to svojo zahtevo os ob i to s tem, da je živinoreja najtrdnejša opora za kmetijstvo s p 1 o h, o s o-b i t o pa v plani n s k i Ii dežela h". Podoreharji. Povest iz naših gor. Spisal Job. Košanov. (Dalje.) VI. Sami niso vedeli ljudje kedaj, in že je bukovje po gozdih orumenelo in zaklicalo v pritajenem trepetu; jesen je v deželi... Pri Sitarjevih je niso vsprejeli veselo in tudi pri Podoreharju je bilo večer za večerom dvoje oči solznih... Nič čudnega! Povsod je tako in vedno je tako: ko pride ločitev, se vzbudi v srcu žalost in z njo veliko hrepenenje in nemirne slutnje, ki tavajo in prhutajo v megleni bodočnosti kakor netopirji ob prvem mraku. Sitarjev Janez se je odpravljal k vojakom. Hladen oktobrov večer je slonel nad Kredom in pri Sitarjevih so sedeli za ognjem. Sitarje kadil važnega obraza svojo pipo, mati pa je kuhala večerjo, katere je Janez nestrpno čakai. „Bo še najboljše Janez, če greš jutri zjutraj. (Ib šestih se lahko pelješ z breginjsko pošto do Kobarida, od tam že dobiš kako priložnost, da pojdeš naprej. Zvečer boš potem že v Trstu". „l.e tako napravi Janez", je pritrdila Sitarica jokajoče možu in pogledala sina. »Meni je vseeno, kedaj grem." Možko je izgovoril Janez te besede, a vendar je bilo nekaj v njih, ki je pričalo, da mu je na dnu srca vendarle težko in bi rad ostal doma. Mati je skuhala in povečerjali so. „Ce hočeš iti ob šestili, je dobro, da sc še nocoj posloviš od zlatite. J utri ne boš imel časa". „Ravno sem mislil na to", je odgovoril sin očetu, vstal in stopil pred iiišo. Nič ni vedel, kam bi prvo. Toliko stricev in tet in sain Bog vedi še kaj vse! če bi šel od prvih do zadnjih, bi mu ne bilo dovolj cele noči, da bi se poslovil. In tako je sklenil pogledati samo k onim, s katerimi se je bolj razumel. Niso mu bili vsi enako dragi, ker znano je, da tudi med žlahto ne Minister dr. Brat' je obljubil to izvršiti. Na koncu je sprožil dvorni svetnik dr. lini zelo važen predlog: Izvoli n a j se odsek, ki naj sodeluje z m i n i s t e r s t v o m gl e-d e doba v a n j a živil i n k r m e z a c. in kr. armado in ki naj napravi ugovor n a vojno minister s t v o, ki hoče n a m e s t o žita k u p o v a t i I e m oko. č e š. d a j e obrtni svet zahteval, d a n a j s e m I i n s k a obrt p o d p r e s t e m, d a se le m o k a k u |i u ,i e, da bodo mlini i m e I i kaj d e la. C e s e t o p r i p u s t i, n a j s e p a z a h t e v a, d a se le do m ač e žito sme mleti i n n e o g r s k o. Vsa razprava ustanovnega zbora novega poljedelskega sveta je pokazala, da hoče Avstrija delovati za povzdigo kmetskega stanu. Na delo torej, ker 'imetje nestrpno čakajo! Goriška »Slovenska kršč. - socialna zveza". V četrtek dne 1. julija se je vršil drugi redni občni zbor »Slovenske kr-ščansko-socialne zveze" za (ioriško. Na občni zbor je poslalo svoje zastopnike 28 društev, Predsednik dr. Brecelj pozdravi navzoče ter v lepem govoru slika dosedanje delo „Zveze“ in njene bodoče naloge. „Zveza“ ima hvala Bogu in preč. kuratoriju »Monta" svoje prostore, ki pa za vse. kar rabimo, ne bodo cvetejo vedno rožice odkritega prijateljstva. Nasprotno, najredkejše so! Ko je opravil pri žlaliti in je prišel na sredo vasi je zavriskal in pogledal proti Podoreharju. V hiši je zapazil še luč, a drugače je bilo mirno. „i5e od nje se moram posloviti," je mislil in jo krenil tja. Kako se je začudil in vzveselil ob enem, ko se je zganilo nekaj tam v vrtu in se potem prikazala ob ograji med rožami lepa .Maričini postava. „Po slovo sem prišel", je rekel. „ln pušeljc, Marica, mora tudi biti". Naslonil se je na ograjo in ji pogledal v obraz. Težko mu je delo. a vendar se je čutil srečnega, ko je zapazil solze v njenih očeh. Saj so mu povedale več, stokrat več. kakor besede. ki gredo tako okorno iz ust, če hoče govoriti človek o ljubezni. „Na. Pa piši kaj!“ Dala mu je šopek, rdeč nagelj z rožmarinom in roženkravtom, se poslovila presrčno in odhitela v hišo, da ne bi oče česa zaslutil in prišel ven ter ju dobil. (Dalje prihodnjič.) zadostovali. Potrebovali bi prostorov, t. j. preddvorane v „Centrahi". Zahvaljuje se načelništvu »Centralne posojilnice" za darovanih 200 kron, kar je bil edini izdatnejši dar. Spominja se pokojnega Lav. Abrama, bivšega odbornika »Zveze". Nato govori o delu na deželi ter o podrobnem delu v mestu. Predsednikovo poročilo se z odobravanjem vzame na znanje. I/. poročila tajnika Kremžarja posnemljemo: »Zvezina" korespondenca znaša 791 pisem. V mestu je »Zveza" priredila IS predavanj pozimi. Na deželi po društvih so »Zvezini" odposlanci predavali 105-krat. Skupno število „Zve-zinih" predavanj znaša torej v teku enega leta 123. Bili so med drugimi 3 mladeniški shodi in en poučni tečaj v Bovcu. — Društev je letos 52, 18 več kot lani. V poglobitev društvenega delovanja se je uvedla revizija ali pregledovanje društev po zastopnikih »Zveze". Namen tega pregledovanja je bil: 1. Poskrbeti, da se notranje delo v društvih vrši v redu. 2. Podati delavcem po društvih navodil in prijateljskih nasvetov. 3. Zbrati zanesljivo statistiko o društvenem gibanju. Statistika govori tako-le: Naša društva imajo skupaj — odštevši eno, ki ni bilo revidirano — 4937 članov. K temu prištejemo še 110 članov »Zveze" v (iorici, pa dobimo, da ima naša skupna izobraževalna organizacija na Goriškem 5047 članov. V »Zvezinih" društvih je bilo 2341 mož, 1360 mladeničev, 8S0 deklet in 356 žen. Devetnajst društev ima same moške člane. Društva so s svojimi lastnimi močmi priredila 195 predavanj. Ce k temu prištejemo še 123 »Zvezinih" predavanj, dobimo, da je naša organizacija priredila v teku enega leta 318 predavanj. Povprečna udeležba na teh predavanjih je bila 95. Torej v teku enega leta je naša organizacija zbrala na shodih in predavanjih nad 30.000 ljudi. Skioptiških predavanj je bilo v mestu in na deželi skupaj 21. Naša društva imajo 6230 knjig: 17 društev nima knjižnice. Telovadnih odsekov je 7, protialkoholna sta 2, dekliški 4, strelski 3, pevskih moških zborov imajo društva 17 z 245 pevci, Ženskih 2 z 59 pevkami, mešanih 25 s 509 pevskimi močmi, 43 društev ima lastne prostore, pet društev nima še lokalov, 4 pa so navezana na krčmo. Društva so vsega skupaj priredila o3 veselic. To poročilo, kakor tudi blagajniško in knjižničarjevo poročilo se odobri. Nato se je izvolil nov odbor, ki se je v svoji seji dne 2. julija sestavil tako-le: Predsednik dr. Brecelj; podpredsednik dr. Kobal, stolni vikar; tajnik Kremžar; blagajnik J. Kopač; knjižničar Kurinčič; odborniki: prof. dr. Ujčič, S. Premrou, dr. Dermastja, J. Medvešček, gdčne.: Ela Abramova. Eliza Makuc. Irma Pirjevčeva Na- mestni so: dr. Srebrnič, Župnik Kokošar, Luka Dugar in gdč. Marica Podgornik. Pregledovalci računov: R. Vuga, župan Černič in Pr. Švara, kaplan. Nato je občni zbor soglasno sklenil osnovati potovalno knjižnico; sprejet je bil nadalje od odbora predlagani načt za znak, ki ga je narisala odbornica gospodična Makuc. Znak ima podobo ščita, na belo-modro-rdečem polju se sveti zlat križ, pod njim pa zlata lovorova vejica, simbol zmage naših načel. Storili so se še drugi važni sklepi glede izkaznic in odsekov, kijih pa ne omenjam podrobneje. Ta občni zbor je pokazal živo zanimanje za izobraževalno delo in velik napredek od lani. — Politični pregled. Parlamentarni položaj. Danes nima poslanska zbornica seje. Vlada in opozicijske stranke nadaljujejo pogajanja v svrho, da bi se doseglo nekako premirje tako, da bi bilo mogoče še v tem zasedanju rešiti nekaj važnejših vladnih predlogov, med temi v prvi vrsti trgovinsko pogodbo z Rumunijo ter trgovinski pooblastilni zakon. Včerajšnja pogajanja so stala brez vspeha, vendar pa ni še izginilo upanje, da bi se danes ne prišlo do kakega sporazumljenja. Slovanska opozicija zahteva baje, naj se odstranita iz mini-sterstva pravosodni minister Hochenbur-ger in finančni minister Bilinski ter naj se na njiju mesto imenuje dva slovanska ministra. Obenem naj se do jesenskega zasedanja državnozborska večina tako prevstroji, da bodo imeli tudi Slovani v nji mesta. Državni zbor. Včeraj je poslanska zbornica končala razpravo v Meteljkovem nujnem predlogu glede čeških minoritetnih šol. Govoril je tudi poslanec Korošec in sicer o zatiranju Slovencev na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Zahteval je med drugim, naj se v Gorici ustanove srednje šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Slovensko moško učiteljišče naj se premesti takoj v Gorico. Ustanovi naj se v Gorici slovenska trgovska in obrtna šola. Vlada naj prevzame v svojo oskrbo slovenske privatne šole v Gorici. Prihodnja seja v petek. Gesar o obstrukciji v državnem zboru. Kakor poročajo nekateri listi, se je izrazil cesar v Solnogradu napram poslancu Steinvvenderju, da je sramota to, kar se godi sedaj v državnem zboru. Proti poslancu Stfilzelu je pa izjavil, da bi bilo najpametnejše, ko bi državni zbor začel zopet redno delovati. Z ozirom na te cesarjevi izjavi izjavlja dr. Šušteršič: Preveč sem kon-stitucionalen, da bi se spuščal v kritiko mul kako privatno izjavo vladarjevo. Ravno radi tega pa, ker sem strogo dinastičnega prepičanja, globoko obžalujem. da se je gotovo vsled nezadostne informacije vladarja privleklo vladarjevo osebo v strankarski boj. Opomnim samo eno: Taktika, katero smo mi zavzeli, je vsaj tako opravičena, kakor je bila ona, katero so izbrale vladne stranke 4. julija, s katero so hotele preprečiti uspešni sklep državne zbornice proti oderuški niažarski bosenski agrarni banki. ' ..Slovenski klub" in Italijani. V torek je obiskal dr. Šušteršič voditelja laškega kluba dr. Concija in mu izjavil, da v zadevi laške pravne fakultete v Trstu »Slovenski klub" nima povoda napraviti novega klubovega sklepa. Ogrska ministerska kriza je torej s tem rešena, da je cesar zopet potrdil staro Ueckerlejevo ministerstvo. Italijansko vseučilišče. Zdaj so skoro vsi prepričani, da Italijani nikdar ne dobe italijanske pravno fakultete v Trstu brez sporazumljenja s Slovenci. Do tega prepričanja je prišel celo tržaški ,,1’iccollo". Pogajanja med Italijani in Slovenci se na Dunaju še vedno nadaljujejo. Ni pa upanja, da bi dovedla do kakega vspeha. Vsak vspeli je odvisen od italijanske liberalne stranke v Trstu, ki tvori v mestnem svetu dve tretjinsko večino. Slovenci zahtevajo namreč kot kompenzacijo ustanovitev slovenskih ljudskih šol ter srednjih šol v Trstu. Italijanska liberalna stranka pa noče o tem ničesar slišati, čeravno so. najbrže navidezno, tirolski in furlanski konservativni italijanski poslanci za to iri bi se socialdemokratični ital. poslanci v tem pogledu prav nič ne upirali. Drobne politične vesti. Bivšega turškega sultana Abdul Hamida baje postavijo pred sodišče. — Papežu v Rimu sc je poklonilo posebno turško odposlanstvo, ki mu je naznanilo zasedenje prestola po Mehmedu V. — Na Dunaju je umrl državni poslanec Gregorig. - Škandalozni veleizdajniški proces v Zagrebu je dobil sedaj drugo smer. Trdi se, da je sodni dvor prišel do prepričanja, da ni najti na celem dosedanjem preiskovanju nič veleizdajniške propagande na obtožencih. — Prvi spopad med Grki in Turki je bil dne 3. t. m. l:den Turek je ubit. dva pa ranjena. — Listi pišejo, da so se na črnogorski meji spoprijeli avstrijski in črnogorski vojaki: eden avstrijski vojak je baje mrtev. Srbi hočejo Bosno in Hercegovino revoluciojnirati. Tako so sklenili srbski revolucijonarji. V Dalmaciji se baje osnuje nova krščansko-socialna stranka kateri bo stal na čelu škof Nakič. — Na turško-grški meji se zbira vojaštvo obeh držav, Turčija je poklicala del rezervistov pod orožje. Kako se konča ta zagonetka ni še znano. Grška je uže utihotapila mnogo orodja preko meje, da ga razdeli med grško prebivalstvi Macedonije. V pruskem parlamentu poka. Vlada je dobila pri glasovanju predloga o dedščinah nezaupnico. Nemškega kancelarja Biilova naslednik bode baje grof Wedel. — Dne 5. t. m. je minulo 150 let, odkar je Napoleon odvedel v pregnanstvo rimskega papeža Pija Vil. Preganjanje škofov na Francoskem se nadaljuje. Celo liberalni listi obso-j a j v to barbarsko početje brezverske francoske vlade. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e": P. n. gg. Neimenovana 20 K, Marija Živec 1 K, Anton Jakončič, vodja. 10 K. I. Peternel, dekan v Kobaridu, let-nino 10 K, Marija Vidmar v Bovcu 4 K 21 v, ki so jih prinesle cvetke sv. Urha, Frančišek čebron, Mihefji 1 K, Nekdo v Gorici 18 vin., Miha Kozman, trgovec v Gorici 3 K, Anton Koren, Grahovo 1 K. Anton Medvešček 10 v, Alojzij Korte, dimnikar 40 v, Blažič Aleksander, organist, Dol. Cerovo 80 v, Vuga Ivan, vikar 2 K, N. N. v Gorici 2 K, dr. Hi-larij Zorn, profesor 4 K, Hranilnica in posojilnica v Pevmi pri sklepu občnega zbora 15 K, Leban Ivan, Dol. Vrtojba 40 v. Bog poplačaj stotero ! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L! Za „A 1 o j z i j e v i š č. e‘‘: Hranilnica in posojilnica v Pevmi pri sklepu občnega zbora 15 K. Za „Slov. kršč. soc. zvezo": Č. g. Josip Strancar. župnik v Ri-henberku 10 K, Ign. Leban, župnik I K. Iskrena hvala! Domače in razne vesti. V proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo dne 11. t. m. v cerkvi sv. Ignacija ob S. uri sv. maša, mej katero bosta pela pevska zbora moškega in ženskega Katol. delavskega društva. Slovenci in Slovenke, udeležite se v obilnem številu! Molimo ob tej priliki za milijone slovanskih bratov, ki žive v razkolu in prosimo Boga, naj jih pripelje v Božjo svitlobo in kraljestvo, da bo kmalu en hlev in en pastir! Goriški deželni zbor razpuščen. Vlada je razpustila goriški deželni zbor. Naši poslanci na delu za ljudstvo. Državna poslanca dr. Gregorčič in Fon sta vložila v sobotni seji državnega zbora nujni predlog za podelitev državne podpore kmetovalcem, ki trpijo vsled suše in toče. »Soča" glasilo falotov ka-li ? Ni je številke „Soče“, v kateri ne bi mrgolelo vse polno falotov, zdaj rihemberških, zdaj goriškili, zdaj kraških, zdaj tolminskih itd. itd. Zato je popolnoma opravičeno, ako se trdi. da je »Soča" prav za prav glasilo falotov. A. Gabršček je šel v nedeljo ustanavljat politično društvo v Kobarid. Kakor pravi sam v »Soči". ni imel posebne sreče, kajti prišlo ga je poslušat jedva 100 mož. Ako pa zraven pomislimo, da Drejc nosi naočnike ter da vidi vse podvojeno, potem najbrže se za polovico skrči imenovano število. Sicer pravi v „Soči", da je bilo lepo vreme krivo, da ni bilo večje udeležbe, sicer da bi bila udeležba trikrat večja! Za počt! Ta pa zna! Lepo vreme je bilo krivo, da niso prišli zborovalci iz oddaljenih krajev poslušat Drejcove pridige! Navadno je ravno narobe! Če dežuje, je udeležba slaba, če je lepo vreme, je udeležba velika ! To se godi povsod! Sicer Drejc piše kakor mu kaže. Če bi bil dež, bi pisal, da je bilo vzrok slabo vreme, da ni bila udeležba velika! Mi pa pravimo: Ako bi bil dež. bi Drejc ne imel komu pridgati! Sc celo Kobaridci, njegovi rojaki, ga niso prišli poslušat! Ga uže poznajo! — Drejc je govoril po svoje, kakor je uže navajen in je govoril le tistim, ki so enaki njemu, ki jim je lastni žep — b o g —, blagor ljudstva pa deveta briga! Saj nam pričajo imena onih, katere si je zbral Drejc v odbor. Fran Miklavič. Ivan Gruntar, Anton Juretič. Ivan Miklavič, Aleksander Urbančič, Ferdinand Volarič, Anton Uršič, Janko Pignatari, Ivan Kodeli, Ivan Kurinčič, Andrej Kranjc, Simon Hrast, Andrej Tratnik, Andrej Koren. Fran Go-inišček, Andrej Kranjc. Anton Cenčič, Josip Gašparut in Anton Lazar. Ljudstvo, oglej si te ljudi in vprašaj se: kaj so naredili dobrega za te! Odgovoriti si moraš: Nič! Naredili pa so z a-s e mnogo z žulji našega ljudstva! Kakor so dosedaj delali, tako in še bolj bodo delali v prihodnje za svoj žep po vzgledu njih šefa Drejca! Vaški trgovci, krčmarji iu taki le ne bodo rešili našega ljudstva. — Sicer pa če je Drejc s shodom zadovoljen, smo tudi mi. Škodil nam ni nič, pokazalo pa se je. da celo njegovi rojaki ga niso hoteli priti poslušat! Jako značilno! Naše ljudstvo pa se na jezo Drejcovo in kobariških krčmarjev oklepa naših mož. ki so se uže pokazali kot take, ki imajo srce za našega kmeta I ( Protialkoholni shod, ki se je vršil minulo nedeljo v Ljubljani v veliki dvorani hotela „Union“ je vspel izborno. Shod je otvoril dr. Krek, ki je pozdravil mnogobrojne udeležence iz cele Slovenije. Razni referati so bili jako zanimivi ter slikali posledice preveč užitega alkohola. Strokovnjaki, zdravniki in drugi ljubitelja zdravega ter čilega človeškega razvoja so priporočali abstinenco. Posebno za pijance je abstinenca edino zdravilo, ki jih more rešiti telesnega in ^duševnega propada. Do tega zaključka so prišli najslovitejši zdravniki celega sveta. Na shodu so priporočali širjenje protialkoholnih tiskovin, časnikov, knjig, brošur, okrožnic itd. Priporočali so tudi protialkoholna predavanja itd. — Tega shoda se je udeležilo več državnih poslancev z deželnim glavarjem Sukljetom na čelu, mnogo duhovnikov, učiteljev, posvetne inteligence itd. Zvečer je bila v isti dvorani brezalkoholna veselica. Posebno je zanimala razstava brezalkoholnih pijač. Shod in veselica je končala v najlepšem redu. Naj bi obrodilo seme, ki je bilo vsejano na tem shodu sad in odvrnilo slovensko ljudstvo od neizmernega uživanja alkoholnih pijač zlasti od pitja nesrečnega žganja. Soča je hudo narastla vsled obilo padlega dežja. Uže par let ni bila tako velika. Danes se poroča o velikih So-činili poplavili od Solkana dalje. Vojakom pijonirjem, ki so imeli nasproti St. Andrežu ob Soči čolne in mnogo drugega lesovja, je Soča marsikaj odnesla. Vojaki so delali danes ponoči celo noč ter spravljali ladje in lesovje na varno. — Sovodenjcem je Soča odnesla mnogo sena. Otvoritev turske železnice se je izvršila v pond. Pri otvoritvi je prisostvoval tudi naš cesar, ki je v odgovoru na slavnostni pozdrav rekel, da je nova železnica velike važnosti za Trst. Govoril je tudi železniški minister VVrba, ki je tudi povdarjal veliko važnost nova železnice. Te slavnosti se je udeležilo mnogo visokih dostojanstvenikov, državnih poslancev in na tisoče ljudstva. Semensko črno ajde, takozvano medenico ima na prodaj »Goriško kmetijsko društvo" Korenjski trg štev. 2 in sicer kg po 26 vin. Aretirali so v Trstu 32-letnega Antona Čuk iz Dutovelj in to vsled ukaza reškega tribunala, češ, da je v Delnicah na Hrvaškem ukradel 10.000 K. Listnica uprave: G. Andrej Sku-bin, Drežnica 51: Plačali ste 6. oktobra 1908 3 krone za imenovano leto. Hvala ! Mestne novice. in Veselica šolskodomske mladine, ki se je vršila minulo soboto in se je ponovilo v nedeljo v dvorani »Central", je vspela lepo. Vse točke programa so bile izvajane krasno, kar je bilo dokaz burno ploskanje mnogobrojnega občinstva, katerega je bilo zlasti pri nedeljski ponovitvi vse polno. Velika dvorana »Central" je bilo nabito polna slovenskega meščanstva, kar kaže. da se goriški Slovenci zanimajo za razvoj zavodov »Šolskega Doma" in da pripo-znavajo veliko važnost istega za razvoj goriškega slovenstva. V nedeljo je poselil veselico tudi naš prevzvišeni kne-zonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej ter mnogo odlične gospode. — Vedno bolj prodira prepričanje vzlic vsem na-sprotstvom, da steber, ognjišče in od-gojevališče goriškega slovenstva je naš »Šolski Dom". m Razstava ročnih del učnih zavodov »Šolskega Doma" je letos preko-šala vse dosedanje. Krasna umetna dela smo videli razstavljena. m Stanovanje se odda r najem v ulici Ponte Isonzo št. 32. Poleg hiše je krasen gozdič in vrt. Več se poizve pri nešem upravništvu. Bivšega ravnatelja »Banca popo-lare" v Gorici Izidorja C o 11 e išče okrožno sodišče zaradi zločina goljufije. Izdalo je tiralnico. Iz goriške okolice. Važ^n shod v Dornbgrgu. V nedeljo, dne 4. t. m., povabil je g. Berce, župan dornberški, župane in druge občinske zastopnike v posvetovanje glede priskrbljenja ' dobre pitne vode za občine v vipavski dolini. Povabil je tudi dež. poslanca in odbornika prof. 1. Berbuč-a. da poroča, kaj se je zgodilo v tem oziru in kako bi se dala tozadevna namera udejstviti. K posvetovanju so došli skoro vsi povabljeni župani ali njihovi pooblaščenci in drugi starešine, ki se zanimajo za to velevažno zadevo. Prostorna soba v liranilnični hiši, ki je bila za zborovanje odločena, je bila polna udeležencev. Prof. Berbuč je v daljšem govoru jasno in razločno povedal, kaj se je do sedaj v tem oziru zgodilo. Naglašal je važnost položaja za občine vipavske doline ter resnost tega velevažnega podjetja. Vsi navzoči so soglasno in z navdušenostjo sprejeli predlog, da se izbere odsek županov, ki morajo to namero po možnosti izvesti ter skrbeti za to, da se ta ideja uresniči. V odsek so bili izbrani župani iz Dornberga, Sv. Križa, Rihemberka, Šempetra in Prvačine in prof. Berbuč. Obširno poročilo o tem za vipavsko dolino velevažnem shodu prinesemo kasneje. g Nov poštni urad se ustanovi po prizadevanju poslanca Fona v Opatjem-selu. — g Št. Terjan. Dne 18. t. m. napravi naš telovadni odsek lepo veselico. Natančni spored objavimo v prihodnji številki. Za danes naznanjamo le toliko, da bodo telovadili domači „Orli", potem iz Podgore, Gorice, Mirna in Štandreža. Nastopijo 3 pevski zbori. Svirala bo vojaška godba. Vprizori se šaljiva pošta itd. — Vabimo uljudno vsa bratska društva v prijazni naš kraj. „0 r I i“. g Kat. slov. izobr. dr. v Biljah priredi v nedeljo 11. t. m. ob 4. pop. v dvorani pri „Solerju" javno predavanje. Predaval bo g. dr. Karel Capuder o „kmetskih puntih na Goriškem". g Iz Grgarja. 29. junija vršila se je veselica „Kat. slov. izobraževalnega društva". Ogromna množica zbranega ljudstva priča, da je naše dobro ljudstvo dovzetno za napredek in omiko. Uže zjutraj v cerkvi pri sv. maši, med katero se je blagoslovilo krasno društveno zastavo, je v jedrnatih besedah naš vrli č. g. župnik Kolavčič navdušel zbrano množico, naj se drži gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Impozantno je stopal mladi mož se zastavo in dobri g. župnik je vidno ginjen s tresočo roko blagoslovil ta vidni znak naše organizacije. Sklenjeni roki, mu pričata naše bratstvo sv. Izidor pa nas opominja, naj delamo z Bogom. Po popoldanski službi božji se je podala ogromna množica ljudstva z društveno zastavo na čelu na okinčani veselični prostor. Zbralo se je tu toliko naroda, da je bilo veliko dvorišče natlačeno polno. Videli smo ljudi iz Ozeljana, Ajševice, Kronberga. Solkana, Deske! in 'z naše Banjške planote, Ravnice ter Trnovega. Spored se je izvršil v popolno zadovoljnost občinstva. Vsi brez izjeme so častno rešili svoje vloge. Občudovali smo vrlo izvežbane kronberške tamburaše in pevski zbor. Solkanski slavčki in ljubke slavulje so nam izvabile glasno pritrjevanje in burni aplavz. Isto tako nam je ugajal pevski zbor iz Ajševice in Deskel. O našem domačem društvenem zboru ne govorimo, saj ga poznamo — kakor vedno je tudi takrat rešil svojo nalogo izborno. Govorniki, ki so ta dan nastopili so nas v vznešenih besedah navduševali za krepko narodno delo. G. dr. Drmastija je z njemu lastno zgo vornostjo opisal pomen zastave. Ugajal nam je pa posebno krepki nastop obeh mladih kmetskih fantov — predsednika domačega društva in vrlega organista iz Kronberga. Ljubka deva v narodni noši gospč Cilka Valantičeva nas je uprav iznena-dila se svojo deklamacijo ..Rabeljsko jezero". — Diviti se je moramo in ponosni smetno biti, da se kmetska deklica povspe do tolike izurjenosti. Napre, — naprej v dobrobit našega milega naroda — pod zastavo bratske sloge „Vse za vero, doma, cesarja!" g V Orehovljah je umrl v torek g. Jušt. I- e r f o 1 j a, posestnik, zapustivš udovo in sedem maloletnih otrok. Pred 10 dnevi se je močno ranil na sklepih na nogi ter je nastopilo zastrupljenje krvi. Pokojnik je bil mož krščanskega prepričanja N. p. v m.! g Lokve, 5. jul. — Usahnila je prva cvetka iz naše Marijine družbe — umrla je 1.julija Alojzija Bremec, in v soboto je bila, spremljana od Mar. družbe in mnogo dragih, položena v hladni grob. Krasen pogreb, petje ob grobu, nagovor župnikov in venci sočlanic so priča, da je bila Alojza vsem draga deklica... Sedemnajst let je doživela, in Bog ni hotel, da bi še dalje ostala in se vojskovala v dolini solz: po kratki, a mučni bolezni poklical jo je po Mariji k sebi v boljše življenje... Počivaj v miru, draga Alojzija! — Umrla je včeraj obče znana in od vseh spoštovana krčmarica Katarina W in ki er v 74. letu starosti. Naj ji sveti večna luč! g Malopriden sin. Pripeljali so v goriške zapore 26-letnega Franceta Klinec iz Vipolž. Tožen je, da je hotel umoriti svojega očeta z revolverjem, g Grgar. — Štejemo si v prijetno dolžnost, da izrekamo najiskrenejšo zahvalo g. govornikoma vlč. g. župniku lv. Ev. Kolavčiču, g, dr. Jož. Dermastju, bratskim društvom iz Deskel, Lijaka, Kromberga in iz Solkana za njih blagohotno sodelovanje o priliki naše veselice na dan Sv. Petra in Pavla. Odbor „Kat. slov. izobraževalnega društva. g Renče. Za župana je bil izvoljen Rajmund Žniderčič. — Plesali bodo pri nas kmalu. Druga leta so plačali prire-litelji plesa par sto kron takse, letos pa so znali nekaterniki tako ukreniti, da so občinsko blagajno prikrajšali za par sto kron. Sicer smo mi načeloma proti plesu, a kdor hoče plesati, naj plača in sicer slano plača, tako, da bo imel kdo korist od njih neumnosti. Iz ajdovskega okraja. a Ajdovski štrajk traja dalje. Stav-kujoči upajo na zmago. a Vabilo na VII. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Štjaku, re-gistrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 18. julija 1909 ob 2. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo o upravnem letu 1908. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1908. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. več ,.petči" in „flikc“ v nek žep. Dokler se ne podpiše s polnim imenom pod dopise in dokler ne z neovrgljivimi dokazi dokaže svojih trditev, mu ne bom odgovarjal. — Pameten se umakne zlobnežu. Ivan Šuligoj nabiralničar. ki Avče. Naše „Kat. slov. izobraže valno društvo" je imelo v nedeljo 27, junija predavanje „0 cerkvi in šoli" Predaval je preč. gosp. dr. J. Srebr- il i č, za kar se mu odbor najtopleje zahvaljuje. Po predavanju sc je vršila revizija društva. Iz kanalskega okraja. ki Lokovec. — Pozval sem dopisnika, ki mi je očital v „Primorcu" nerodnosti pri dostavljanju pisem, naj se podpiše pod trditve, katere je napisal v imenovanem listu. Mesto tega, je napisal nov napad na mojo osebo. Ako sem res zagrešil, kar mi očita, naj me ovadi na pristojnem mestu, kar bi pa že davno storil, ako bi bilo to res. Iz vsega napada ne gleda nič drugega kot škodoželjnost in pa jeza, ker ne lezejo Iz tolminskega okraja. t Pogovor v vozu. — Peljal sem se iž Tolmna k Sv. Luciji. V vozu je sedel poleg mene elegantno oblečen, lepo rejen gospod. „Kam se peljete?" me vpraša. „Na Koroško delat", sem mu odgovoril, „in sicer k agrarnemu inšpektorju planin v Celovcu, kjer bomo delali ceste". „0dkod pa ste doma?" „Od Drež-nice". „Tam ste sami klerikalci, delat pa greste k agrarcetn! Pri vas velja vse, kar nune reče, pod njegovo suknjo se vedno stiskate. Kaj so pa klerikalci za vas naredili, da jih tako zagovKjate ?" Odgovoril sem mu: „Mi uže vellp, kdo nam hoče dobro! Kdo nam je ustanovil posojilnico? Kdo nam je ustanovil izobraževalno društvo, Marijino družbo ? Tudi v Drežnici imamo prav lepo zrcalo, kdo je naš prijatelj, ali liberalni učitelj, ali duhovnik! Kaj so nam liberalci napravili dobrega. Nič! Nekaj mladine so pokvarili in skušali razdirati to. kar so naši možje dobrega napravili". To je liberalca tako razjezalo, da je razkačen rekel: „Glavo si pustim odrezat, ako klerikalci dobe kakega poslanca pri prihodnjih deželnozborskih volitvah!" Smejal sem se mu ter mu rekel, da ako stoji trdno pri teh besedah, bo hodil gotovo brez glave po svetu. t Podbrdo, 6. julija. — (Na potovanju.) — Dogodljaj na c. kr. državni železnici po noči 5. oziroma 6. m. v Podrožiči na Koroškem. —Vlak pridrdra, vse leži po klopeh, dremlje in „drnjoha". — Vlak se ostavi, vse mirno, naenkrat šum in upitje, vse se zbudi. Sprevodniki, uslužbenci tečejo skupaj. V sredini je čedno oblečen popotnik, nad iaterim rdečekapar upije, kakor, da bi bil postajo po koncu postavil. — „l!i asse Sie aretiren" — je pretil. Drugi odgovori : „Vos ? Sie \verden mich aretiren ossen ?" Precej časa so se prepirali. Za Kaj se je šlo, ne vem. — A vmes je rdečekapar vedno upil: „Sind Si ein )eutscher, sind Si ein Deutscher!" — Toraj, kakor je vse kazalo, hotel se je Kedvsem prepričati, ali je bil dotični „ein Deutscher" ali „\Vindischer" in potem bi se bil dotični poduradnik ravnal. — To je menda vendar že preveč na c. kr. državni železnici „im Jahre 909" na dan otvoritve turske proge! Kaj se je zgodilo, nc vem. — Dotičnika so „furali" v poslopje, nam pa je rdečekapar ves razjarjen upil: Abfahrt, Abfahrt, Abfahrt! t Predavanje bo na Idriji pri Bači prih. nedeljo o svobodni misli. t Nesreča pri delu. 55-letni opekar Štefan Zorzut s Slapa ob Idriji je gasil apno. Nesreča je hotela da mu je štrk-nilo apno na obraz in v oči. Revež bo najbrže izgubil jedno oko. Zdravi se v goriški bolnišnici. Iz cerkljanskega okraja. c Cerkno. — Podpisani si usoja naznaniti preč. duhovščini doma in na deželi ter vsem čisl. odjemalcem, da sem premestil svojo krojačnico v hišo g. Vekoslava Ravnikarja, vulgo „pri Kofolu". Priporočam se še nadalje za mnogoštevilni obisk. Postrežba točna in poStena po najnovejših krojih. Priporoča se tudi kot zastopnik edine slovenske ter domače ..Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani". Svoji k svojim! Mohor Sedej, kroj. mojster. c Novaki. - V nedeljo smo imeli cerkveno slavnost. Letos je bila .ta slavnost toliko slovesnejša, ker so se te slavnosti udeležili tudi cerkljanski telovadci, krepki mladeniči, naš up naša bodočnost! Živeli! Na zdar! Uvala Vam! c Orehek. Minulo nedeljo smo imeli tukaj shod, katerega smo se udeležili v velikem številu. Na shodu so govorili Luka Koder, Franc Tavčar in dekan cerkljanski. Govorniki so govorili o potrebi in koristi kmečkih zvez, o društvu za zavarovanje goveje živine, o starostnem zavarovanju. Posebno lep je bil govor Luke Kodra o vseslovenski organizaciji mladeničev, ki je potrebna in ki se mora. vstanoviti prej ali slej. Shod je bil poučen in zborovalci so pazljivo sledili vsakemu predmetu, Na shodu je bilo tudi nekaj Bukovcev. Hvala govornikom za lepe govore in nauke! c Otalež. V četrtek, dne 8. t. m. smo tukaj pokopali večletnega podžupana in občinskega zastopnika Franceta Kacin, posestnika iz Pluženj št. 29. .Mož je bil sicer mehkega, a plemenitega značaja, neomahljivo trdnega verskega prepričanja in kot zvest pristaš S. L. S. ves Čas vnet ud k. s. izobr. društva v Otaležu. Kot občinski zastopnik se je vedno trudil, koristiti svoji občini, in ravno po njegovem prizadevanju so dobili Pluženjci toliko potrebni vodovod, za katerega se je ravno on veliko žrtvoval. A ravno pri tem delu je dobil, kakor je sam pravil, kal neozdravljive bolezni, ki ga je položila starega ne še 48 let v prezgodnji grob. Kako ga je ljudstvo spoštovalo in cenilo, je pokazal njegov res lepi pogreb, katerega se je vdeležilo tudi zastopništvo cerkljanskega županstva z g. županom in dež. poslancem A. Kosmač-em na čelu. Bodi mu zemljica lahka, preostalim pa naše sožalje! Iz kobariškega okraja. kd Libušnje. — V nedeljo 4. t. m. je veselo plapolajoča slovenska trobojnica, ki je visela s hiše, kjer ima svoj uradni prostor nova kmečka posojilnica. naznanjevala, da je posojilnica pričela poslovati. Pri prvem uradnem dnevu je bil navzoč tudi gosp. Premrou, vodja „Goriške zveze", ki nas je o vsem potrebnem poučil. Denarnega prometa smo imeli koj prvi dan nad 2000 K. Posojilnica bo uradovala vsako nedeljo po blagoslovu. Hranilne vloge obrestuje po 4 in pol od sto, posojila na poroštvo daja po 5 in pol od sto. na vknjižbo po 5 od sto brez vsakega drugega prispevka. Domačini, vpišite se v našo kmečko posojilnico! Kolikor več nas bo, toliko večja bo naša moč! Iz komenskega okraja. km Gorjansko. — O ti blažena kraška liberalna doslednost! Pred nedavnim časom se je nekdo iz Gorjanskega bridko pritožil v ..Primorcu", da vlada brez povoda prezira naše župane, ki so pravi zastopniki ljudstva, in deli trte po svojih organih, t. j. potom okrajnih glavarstev. A glejte ga vraga! Sedaj pa gre naš dični Lojze in na Dunaju v državnem zboru z interpelacijo napade gospoda ministra, naj si ne upa več deliti sena po zastopnikih ljudstva, ki sedijo v deželnem odboru, ampak naj »visoka vlada" izvršuje to delo po — c. kr. okrajnih glavarstvih. Kedor ne pozna kraških razmer, se bo čudil tej nedoslednosti. Stvar pa je popolnoma naravna. Pretečeni mesec maj in junij je »visoka vlada", ki je sama zaslišavala prizadete stranke v trtni aferi, zvedela, da so se pri delitvi vladnih trt godile takšne gorostasne nerednosti, kakorSne so možne samo na „tužnem“ Krasu. In da bi to »visoko vlado" nekoliko pogladil in pomiril, jo je naš Lojze pokadil z velikansko kadivnico zgornje interpelacije, v kateri je jasno povedal, da on ne zaupa prav nič ljudskim zastopnikom, ampak edinole — c. kr. visoki vladi. Do tukaj, in dalje ne sega logika našega Lojzeta. Kraševec, kedaj boš odprl svoje oči?! Iz sežanskega okraja. s Brzovlak povozil dečka. — Dne 3. t. m. ob 7®/4 zvečer se je pripetila v Sežani huda nesreča. Ekspresni vlak, ki vozi iz Trsta na Dunaj je povozil 8 letnega dečka. Dečku je odrezalo noge in ga vsega zmečkalo. Deček je bil hipoma mrtev. Komisija je konstatirala le smrt. Ako bi bile zapore z mrežo obdane, bi se ne pripetila ta nesreča. A južna železnica varči pri malenkostih — in nesreče se množijo. Dve opravljeni sobi se oddaste v najem. Oglasiti se je v gostilni na te-kališču Josipa Verdi št. 32. Loterijske Številke 3. julija. Trst................. 13 81 21 4 40 Line ................ 76 52 15 50 31 sP°i°lnJaJte se ob vsak priliki »Šolskega Doma-„ Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno delavnico. = Izvršujem točno in pošteno po na-novejšili vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. Slovenska manufakturna trgovina SFru Miri ■'gorica — Raštelj 16 — GORICA «%iTSW==-= ===== priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega oblačilnega blaga po mjzmernejših cenah. -== w Postrežba ločna in solidna! -w Stanj e „Zastavljavmce in ž njo združene hranilnice44 dne 3 0. junija 190 9. DATI IMETI Kron v Kron v 1 Denarnlčni račun ('.,440.480 84 6,385.538 95 2 Račun ustanovne glavnice in inventarja 151.336 25 329.320 71 3 ,, zastavil, obresti, pristojbin in preostankov 516.793 22 211.315 51 4 „ vrednostnih listin 2,672.597 14 63.986 48 5 „ hranilnih vlog 3,300.921 72 26,063.328 87 6 „ posojil na posestva, posojil na vrednostne listine, tekoči račun, v 22,441.286 83 •2,385.669 31 varstvo sprejetih polog fl 7 „ zemljišč in najemščine 145.542 SO 6.043 74 8 „ predplačil 262.328 32 274.817 17 9 „ različnih zalogov 557.647 53 812.604 ! 68 10 „ upravni stroškov . . . 43.909 77 219 — Skupno 36,532.844 42 1 36*532.844 42 SS 9inshe stiskalnice so naše stiskalnice najnovejšega in izvrstnega sestava so LUltJ 9 strojem za dvostroki n trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „Sjphonla“ sb°0g Delujejo same. Posode za grozdje' Sfdje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno; mlatilnice za vrstsno, mlatilnice za pšenic stitnice za žilo, rezaln slroji za krmo in ročnimalni za žito, razne se še raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo brodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz dorne, priznane in odlikovane Ph. Mayfarth-ove in dr. tvarnice gospodarskih tn vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani "^8 Nagrajeni v vseh ilržavali /■ več ko 000 zlatimi, srebrnimi in čaatnimi kolajnami. IluHtrovaui ceniki in muogobriijui polivale v doka/.. Denarni promet v času od 1. januvarja do 30. junija 1909 znaša 12,820.019 K 79 v. V Gorici, dne 2. julija 1909. VODSTVO.