Št. 88.
V Gorici, v sredo dne 2. novembra 1904
Izhaja   dvakrat na teden,  in sicer v sredo in
soboto ob  11. uri predpoldne   ter stane z izrednini
prilogami  ter  s .Kažipotom"  ob novem letu vred po
poŠti   prejemana   aH v  Gorioi   na dom poSiljaua:
Vse leto    ....;.. 13 K 20 h. ali gld. fifiO
pol lota ........   6 , 60 ,   ,     ,    3-30
četrt leta   .......   3 , 40 „   ,    ,    170
Posamifine številke stanejo. 10 vin. -.' ., • ,, Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic; Stv. 7. v Gorioi v «Gori8ki Tiskarni« A. GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. svoBer; ob nedeljab pa cd 9. do 12. ure. Na naročilu brez dopoalmne naroenir o te ne oziramo.
Oglasi In poslanic« se raSunijo po petit-vrstah Co tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak'" vrsta. VeCkrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj KMJCIV.
»Vse za omika, svobodo In napredek!«    Dr K. LaviU
Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedetfah ir praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni.
Naročnino In ogla*e je plačati loeo Gorica Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoije in droge reffi, katere ne spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj   se  poSiljajo 1« npravnlBtvu.
„PBIMOBSC"
izhaja neodvisno od «So2o» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
l «So5a» in «Primoreo» ae prodajata v Gorioi v tc-bakarm Sohwar* v Šolski ulioi «n Jellereitz v Nunski uhoi; — v Trstu v tobakarni Lavren8i5 ng trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršžek (cdgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Luegerjev davek.
Na Nižje-Avstrijskem gospodarijo klerikalci. Te dni se je pokazalo v jasni luči, kakošno je to gospodarstvo, kajti kmet bo to v prvi vrsti britko občutil. Tačas, ko so bile volitve, so razglašali klerikalci, kakor delajo povsodi, kako lepo bodo skrbeli za kmeta, kako mu hočejo dobro itd. - ali kaj so storili ? Lotili so se kmeta pri ljudski šoli.
Kolikor manj mogoče izobrazbe kmetom, to je glavna parola klerikalizma, kajti le neveden kmet gre slepo volit klerikalce, kadar hočejo. Klerikalni osrečevatelji ljudstva na Nižje-Avstrijskem so odpravili deloma pouk na ljudskih šolah ter uvedli poludnevni pouk. To je velikanskega pomena za povzdigo klerikalizma, pol poduka odpade, in če se zanemarja od otrok klerikalnih starišev, ki slepo drvijo za farovškimi gospodi, še poludnevni pouk, je to nova voda na klerikalne mline. Le izobrazbe ne kmetu, dela naj ko črna živina pa spoštuje gospoda fajmoštra ter mu znosi vse najbolje v farovž! V tako svrho pa treba zapirati vrata izobrazbi. In na Nižje-Avstrijskem so jih zaprli že prav dobro, in poskrbeli so te dni, da bo prihajalo odslej skozi šolska vrata samo to, kar odobri klerikalizem.
Ljudstvu so dali čutiti te dni klerikalro gospodarstvo na najobčutljivejši način. Kr-ščansko-socijalna večina nižjeavstrijskega deželnega zbora je sklenila uvesti deželno naklado 1 K 70 v na hektoliter piva. Da ni posegla še više, ni njena zasluga, marveč se je postavilo po robu višjemu obdačenju finančno ministerstvo samo. Računati se sme, da se podraži vsled tega pivo za najmanj 2 K pri hektolitru, in vsakdo, kdor izpije vrček piva, bo imel ta prijetni občutek, da je doprinesel vinar k troškom obstoječega režima. Vrhu tega pa zvišajo deželne naklade na direktne davke za 3%« Prav iz vrst nižjih davkoplačevalcev je donela in doni neprestano velika tožba zastran neznosr-ega davčnega pritiska, sedaj pa se deželne naklade še zvišajo za3%!
V* istem trenotku pa, ko nalaj, kleri-kalno-čeakcijonarna večina v nižjeavstrijskem
deželnem zboru prebivalstvu nova bremena, jemlje v svoje namene velik del tako pridobljenih svot, da subvencij o ni r a klerikalna učiteljišča! Dne" 39. pr. m. so sklenili, napraviti ustanove za učiteljske kandidate, ki znašajo sedaj 50.000 K, dosežejo pa v štirih letih že svoto 200.000 K.
Dejansko so te ustanove subvencioniranje učiteljišča katoliškega šolskega društva v W a h-ringu ter učiteljišč v Strebers-do r fu i n Feldkirch.u, ki sta v rokah šolskih bratov.
Del denarja, uporabljenega za ustanove, gre tako izven dežele ter pripade kongrega-ciji, katere člani so po večini tujci. Pravijo, da pomanjkanje učiteljev je vzrok potrebi teh ustanov, v resnici pa nastaja pomanjkanje učiteljev le radi tega, ker krščansko-soci-jalna stranka ravna grdo z vsakim učiteljem, ki ni brezpogojen klerikalec in hlapec farovške gospode. Pomanjkanje učiteljstva na Nižje-Avstrijskem je začelo prav v letih 1895/96, torej v tistem času, ko je prišla do moči in vlade klerikalno-reakcijonarna stranka na Dunaju, kar je tudi zastopnik vlade v seji 29. pr. m. konstatiral. Sedaj pošiljajo bodoče učitelje v Wahring, Strebersdorf in Feldkirch, kjer jih zgnetejo in /modelirajo ter jim vcepijo v meso in kri kadaversko pokorščino, kakoršno zahteva klerikalna stranka.
Karkoli je svobodomiselnejših življev na Nižje-Avstrijskem, zlasti pa delavstvo pro-testuje proti temu davku, kateri imenujejo Luegerjev davek. Delavstvo zahteva, naj plačujejo davek na pivo krCmarji sami, ne pa ubožni sloji, kakor je na Češkem ponekod.
Vršijo se shodi, ki se sklepajo s protestom proti Luegerjevemu davku, ali Lueg^r, ta veliki katoliški mož, za katerega gorijo naši klerikalci, se smeje v pest, ker si je po tej poti začel graditi prave temelje, ki merijo n* to, da zagotove vladanje klerika-lizmu na Nižje-Avstrijskem do nedoglednih časov. Luegerju ni šlo tu za reguliranje učiteljskih plač, da bi se dvignila ljudska šola ter da bi se odpomoglo pomanjkanju učite-teljstva, marveč šk mu je le za to, sezidati trdna tla klerikalni šoli s pristnim klerikalnim učiteljskim osebjem.
Klerikalci so neprijatelji šole povsodi.... Sedaj pa si lahko predstavljamo, kaj bi počeli n. pr. na Kranjskem z ljudsko šolo, ako bi ptišii v deželni zbornici do večine klerikalni reakcijonarni življi, ki so tako goreči prijatelji Luegerja in njegovih .krščanskih« nazorov.
Lueger je ob svoji 60-letnici opeharil ljudstvo na Nižje-Avstrijskem za lep kos izobrazbe, kar pa bo moralo ljudstvo jako drago plačati. Le neumno ljudstvo je steber klerikalizma. To stoji kot nespodbitna resnica, kakor ostane tudi večna resnica, da nevednost je najdražja!
Oeželni kmetijski urad.
Ko smo pisali o tem predmetu, smo rekli, da sta slovenska deželna odbornika že ponovno pokazala, da p r o t P Pajerju ne zmoreta ničesar, in da se prav gotovo zgodi, da v slučaju, da se kmetijski urad ustanovi, postavi Pajer istemu na čelo slavnoznanega Huguesa. Zadnja seja deželnega zbora nas je v tej veri le še vtrdila. Pribito je, da se je imenovanje ravnatelja hipotečnega zavoda izvršilo nezakonitim potom, in da se je to imenovanje izvršilo v seji, pri kateri niso bili navzoči vsi odborniki, akoprav § 31. pravilnika deželnega odbora jasno določa, da se smejo imenovanja izvršiti le ob navzočnosti celega, odbora. Pribito je torej, da je Pajer samovlaslno izdal imenovalni dekret dr. Staudingerju. Inkoje vdeželnozborski seji posl. dr. Turna predlagal, naj se to imenovanje ne potrdi, ampak odda pravnemu odseku v pretresovanje, so pri tem predlogu obsedeli slovenski klerikalni poslanci dr. Gregorčič, Bolko, Lapanja in Grča. To se pravi, ti štirje slovenski klerikalni poslanci so dali prav Pajerju, da je izvršil nasilstvo nad onim dež. odbornikom, ki se je v seji deželnega odbora odstranil v svesti, da se brez njega ne more izvršiti imenovanje, ter so dali ne-prav dr. Turni in drugim slovenskim poslancem, ki so hoteli, da se razpravlja o tem nasilstvu dr. Pajerja v pravnem odseku.
Mislimo si lahko sedaj, kako bi se izvršilo imenovanje deželnega nadzornika za kmetijstvo. Pajer je dobil sankcijo tudi od slovenske strani za svoje nezakonito postopanje pri imenovanju ravnatelja hipotečnega zavoda, in s toliko večjo ko-rajžo pojde na imenovanje Huguesa. Piskal bo na to, če mu utečeta tudi oba slovenska deželna odbornika (BerbuC in Klancifi); saj v zbornici mu odobrijo imenovanje Grča, Lapanja, GregorčiCin Bolko.
To vse potrjuje naše opravičeno mnenje, da se hoče z deželnim kmetijskim uradom izvršiti nad nami frivolna igra, katere posledica bi bila ta, da pride Hugues v deželno hišo, in se s tem sleparsko kmetijsko društvo spravi zopet na suho.
Opozarjamo danes ponovno vsaj one slovenske poslance, ki niso izgubili še zadnje trohice narodne časti, da uporabijo vse svoje sile v to, da se prepreči tak škandalozen čin, kakoršen bi bila ustanovitev deželnega kmetijskega urada, v katerem bi gospodarila Hugues in Pajer. Na eni strani se hoče odtegniti kmetijskemu društvu 5000 K, na drugi pa se mu jih hoče dati kar najmanj 15.000 K. Tak čin bi pač zaslužil edino to, da naši kmetje dotične poslance s koli naženejo z njihovih mest. Kmetijsko društvo naj se prisili, da bode objektivno poslovalo, da se od tam odpravijo razni Huguesi in Pajerjj, pa bo mir, in o deželnem kmetijskem uradu se ne bo nikomur več niti sanjalo. To pa se doseže le, ako poslanci res kot možje, katerim je kaj ležeče na interesih slovenskega dela dežele, nastopijo v deželnem zboru, osvetlijo Pajerjeve mahinacije in po tem uravnajo tudi svoje korake. Ako pa kateri poslanci ne bodo varovali interesov svojih vo-lilcev in bodo v svoji zaslepljenosti delali tlako dr. Pajerju, nastopiti bodo morali slednjič voli'ci sami in pomesti s takimi troti; kajti sicer Slovenci res nismo drugega vredni, kakor da se Pajer protestom zaved-nejših poslancev v pest smeje, in tudi nismo vredni drugega, kakor da dobimo kmetijski urad s Huguesom na čelu!
J3JT€IZ   O.OJSI3GL©®
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Brani ga,' brani, zvesta, vdana soproga, vendar pa mi ne zabraniš misliti, da te je ranil dvojnotero in da ga v duhu moraš najprisrčnejše prezirati. Njegovi zagr-ljaji in poljubi ti ne zbrišejo iz spomina enega izraza: prodal! A ta gospa Celina, njegova pokroviteljica, katera si je mislila, da prvo njegovo delo po poroki bo izbrisanje dolgov na Angeličinem posestvu s pomočjo njegovih milijonov! Jaz — moji gospi — človek brez — »meščanskih« fraz — ne bi prodal, ako že ne vsled drugih vzrokov, pa vsaj radi nežnosti občutkov, radi naklonjenosti do vaju, ker bi se bal zadat: vama udarec. Toda za špekulacije potrebuje človek gotovine — in podpore. Časih se morda ti milijoni spremene v velik vprašaj. Mogoče, da si jih Kromicki pridobi, mogoče, da mu ta prodaja pomore k temu, toda ko bi jih bil imel poprej, ne bil bi ranil tako občutljivo žene, in ne bil bi ji prodal streho z glave. Teta mi piše, da je takoj po prodaji odpotoval v Bak, potem pa v Turkestan. Angelica je premlada, da bi mogla ostati sama, zato bo bivala ves ta čas pri materi, mati pa sedi v Ploševu, deloma radi tega, ker se vsled bolezni ne more ganiti, deloma pa zato, ker je teta ne pusti od sebr   ona pa se tudi noče
zameriti teti. Poznal sem Angelico preveč dobro, da bi ji mogel očitati dobičkarijo. Ona povsem ne misli na dobičkarijo. Toda mati, ki je hotela zagrniti ves svet za svojo edinico, računa nato, da teta ne pozabi] na njo v svoji oporoki. Njeno mnenje je tudi opravičeno. Teta, ki ni nikdar verjela preveč v milijone Kromickega, mi je dala to nekolikokrat razumeti, kajpada z nemirom in pokorščino; ona si namreč misli, da vse to, kar ima, pripada Ploševskim, torej se boji, j da ne bi zrl na njeno namero, kakor na kako poškodbo rodu. Kako me vendar slabo pozna. Ko bi bila Angelica sedaj brez črevljev ter bi za en par bilo] treba dati Plošev skupno z ostalim mojim imetjem — pa bi ga dal. Morda bi izviralo to iz zlobne želje, da bi se postavil s tem po robu Kromickemu, toda da bi ga na vsak način.
V ostalem pa do tega ne pride. Neprestano mislim na to, da bivata ti gospe v Ploševu in da ostaneta ondi dotlej, dokler bo trajalo potovanje Kromickega, to je, Bog sam ve* kako dolgo. Torej bom videl vsaki dan gospo Kromicko... Pri misli na to se me plaščuje neki nemir, v katerem tiči tudi radovednost, na kak način se vravnajo naši odnošaji — kak bo pregled raznih dogodkov, kateri bi mogli nastili, ko bi moje razpoloženje in moji občutki do nje bili drugi. Jaz ne varam samega sebe nikdar, zato ponavljam še enkrat, da se grem zdravit, da gospe Kromicke ne ljubim in je ne bom ljubil, da imam celo nadejo, dal mi pogled na njo prežene iz mojega srca nekdanjo Angelico bolje nego vsi »fiordi« in »glejzeris toda ne bil bi sam svoj, ne bil bi človek, ki je dolgo živel in
mnogo mislil, ako ne bi videl teh nevarščin, kakor Sne bi v vseh drugih pogojih mogle vstvariti podoben položaj.
Ka bi se namreč hotel maščevati — ko bi me samo to ime: gospa Kromicka, no odpehavalo tako, kakor me odpehava — kaj bi me moglo ovirati in zadržati? Vsaj v tem tihem, od mesta oddaljenem Ploševu, bi bila midva sama in ti dve stari gospe, naivni kakor otroci v svoji nikdar neskaljeni čednosti. Znana mi je v tem obziru teta in gospa Celina. V višjih krogih naše družbe je pogostoma mogoče naleteti na ženske, pokvarjene do dobrega; nahajajo se pa tudi take, zlasti med starejšim pokoljenjem, katere prekoračijo svoje življenje, rekel bi najprimernejše, po angeljsko, ter si ne omažejo nikdar svojih mislij s pojmovi zlega. V glavi, take tete, ali take gospe Celine nima prostora misel, da bi Angelici, ko se je že omožila, mogla še groziti kaka nevarnost. Angelica sama pripada takim ženskam. Ona bi ne bila zavrgla moje poslednje prošnje, ko bi ne bilo tega, da je že poprej dala svojo besedo Kromickemu. Toda te vrste Poljakinj sirajše razdero srce nego besedo. Pri pomisleku na to se me polašča jeza. Tlačim v sebi potrebo, ki jo čuti vsak človek — potrebo, poizvedovati lastno resnico; nočem ničesar dokazovati gospej Kromicki, toda ko bi se našel kdo, ki bi dokazal te vrste ženski, da se prava narave, pravice srca ne teptajo brez .kazni, da so ta pra*a močnejša nego umetne etične 'doktrine, da se podobno ravnanje maščuje — bi bil zelo srečen. Res, da sera z obzirom na Angelico mnogo zakrivil, toda hotel sem odkritosrčno vse poravnati —
Dopisi.
Ž Vogerskega. — (Klerikalni svinj ar.) — NaS župnik Anton Berlot se je zaletaval v nedeljo 23. oktobra celo pridigo v liberalce in grdil napredno stranko, ne da bi pogledal sam nase in na svojo stranko, kako so oni umazani, da tako rekoč smrdijo od gnjusobe.
Evo dokaza: Prav tistega dne je sedanji klerikalni starašina I. Ž, šel, kakor je njegova navada, po »žegnu* na par kozarcev vina in si s kvartarni kratit čas v krčmo. Tu pa je prišlo do prepira ter je zaCel omenjeni razsajati in se obnašati prav surovo. Ko so mu pa nekateri očitali, da ni sposo--ben za zakonski stan, ker nima nič otrok, je pa ta umazanež pokazal nekaj, Cesar ne morem tu povedati. Ko so videli gostje, kaj je .iztožil* na mizo, so bili prisiljeni, odstraniti se, in krčmar je moral mizo hitro v stran spraviti.
Kaj pravite vi, g. župnik, na to? Ali niso bolj potrebni taki ljudje nauka in zmerjanja, kakor pa liberalci? Zato Vam svetu-jem, da poprej svoj tabor očistite, potem boste nas imenoval za liberalce v cerkvi!
ta rine novice.
Sara trgovina vttorie!.— V prostorih sedanje Zornikove trgovine, ki se preseli v Pavletičevo hišo (— kjer je zdaj skladišče —), bo v novembra nova trgovina s: knjigami, časopisi, revijami, papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, umetninami itd. itd.
Posebno opozarjamo rojake v mestu in na deželi, da lahko naroče pri nas vsakor-šen časopis, ki se jim bo nosil ali pošiljal na dom. Poleg slovanskih časopisov bodo tu tudi vsi znani nemški, f r a n e o-ski, italij anski in angleški ilustro-vani, humoristični, strokovni listi. — Naj bo katerikoli list, nič pomišljati, kar z dopisnico naj nam vsakdo naznani, pa bo dobival list vedno po izvirni ceni, niti za vinar dražje nego naravnost od založništva in niti za uro pozneje, pač pa celo popreje, ker mi bomo dobivali liste v poštnih paketih pred naročniki.
Prihodnje dni razpošljemo rodoljubom na ogled seznam najobičajnejših listov, ki jih ljudje naročajo v naših krajih.
Sploh pa dobe naši prijatelji  tu vse, kar spada v tako moderno urejeno trgovino. Priporočamo se torej prijateljem in somišljenikom.                   '      q, .Goriška tiskarna* A. Gabršček.
Odlikovanje. — Naš rojak g. profesor dr. Hakso Fabiani je dobil novo odlikovanje. Dobi! je vitežki križec Franc-Jožefo-vega reda.
O novem namestniku« — »Czerno-witzer Allgememe Zeitimg* prinaša poročilo o pogovora novega tržaškega namestnika z neko visoko osebo. Namestnik je rekel, da se je takoi, ko je imel oditi v Trst, informiral
na Dunsju priministerstvih o raznih vprašanjih, tičočih se Trsta in Primorja, ker je hotel priti v Trst že kolikortoliko informiran. Kot namestnik da stoji na tem stališču, da morajo imeti vsi narodi jednake pravice, in kot namestnik čuti dolžnost govoriti z narodi v njih jeziku; z a t e g a d e 1 se nauči tudi slovenščine. —To beležimo za danes po dolžnosti kronistov.
» NaS deželni zbor gre h koncu. Na dnevni red pa imajo priti ravno v teh zadnjih dneh najvažnejše stvari, kakor so: zakon glede ureditve učiteljskih plač, občinski red, podpora kmetijskemu društvu, deželni kmetijski urad, pravilnik za deželno kmetijsko šolo, proračun i. dr. To vse so točke, ki so že na sebi velikanske važnosti. Važne pa so še posebno zato, ker razprava o istih pokaže, koliko je vredna naša deželnozborska delegacija. I podpora kmetijskemu društvu i deželni kmetijski urad i pravilnik za deželno kmetijsko šolo-o točke, katerih slovenski poslanci pod nobeno ceno ne smejo dopustiti. Pri teh točkah morajo biti slovenski poslanci pripravljeni tudi za najskrajnejši korak. In mogoče je, akb bodo Italijani stvar predaleč tirali, in ako bodo slovenski poslanci edini in nastopijo, kakor se tiče, da se ob teh točkah razbije delovanje deželnega zbora. Tako vsaj si mi predstavljamo položaj. Kaj pa se zgodi, ne moremo reči. Ako je Italijanom res kaj na izboljšanju plač učiteljev, pač to točko postavijo na varno mesto, tako da pride gotovo v razpravo in se tudi sklene dotični zakon, pa tako, da bo prav!!; kajti le od njih je odvisno, ali se ta zakon sklene tako, da bo prav, ali ne. Pokaže se pač, kaj se jim zdi važnejše, ali njih sleparsko kmetijsko društvo ali učiteljsko vprašanje. Ta (očka je v glavnem popolnoma odvisna od zastopnika učiteljstva na laški strani. Bolj nas vznemirjajo ravno ona tri vprašanja, o katerih smo rekli, da je mogoče, da se ob njih razbije delovanje deželnega zbora. Če bi imeli na slovenski strani sposobno desetorico, od koje bi se nikdo ne bal za razne kronice, in od koje nifrdo ne bi klanjal svojega tilnika pred vsemogočnim laškim bogom Pajerjem, gledali bi docela mirno nasproti koncu zasedanja deželnega zbora.
Kakor pa nas je že neštetokrat učila skušnja v sedanji dobi klerikalnega režima, in kakor nas so učila posebno razna glasovanja pri zadnji seji, nimamo pričakovati najboljšega, čimdalje opazujemo te katoliške junake, kakor so Lapanja, Grča, Berbuč, Bolko, Gregorčič, tem temnejše slutnje nas obhajajo, da bode trpela slovenska čast tudi pri tem zasedanju le še več s tem, da na ljubo raznim kronicam in na ljubo zvezi ž Lahi uklonijo svoj tilnik pred Pajerjem in mu bodo pomagali iz raznih zagat, v katere je zašel. Z veliko napetostjo pričakujemo dogodke, ki se imajo vršiti ob koncu dežel-
nozborskega zasedanja. Mi smo storili v polni meri svojo dolžnost, da smo opozarjali pravočasno na vse spletkarije Pajerja in Huguesa. Videli bomo, koliko so izdali naši opomini, Povemo pa že danes, da ne bomo prav nič presenečeni, ako se najdejo med klerikalci ljudje, ki prekrižajo vse račune onim, katerim je res kaj ležeče na koristih slovenskega dela dežele. Takih činov smo se že privadili. Ob volitvah je vse farštvo grozilo našim kmetom, da pojdejo na dno pekla, ako ne volijo klerikalnih kandidatov. Danes pa klerikalni poslanci delajo tlako laškemu liberalcu Pa-jerju in mu pomagajo, da zlorablja na nezakonit način svojo moč proti Slovencem. Ob koncu tega zasedanja pa se pokM1 auV niso svitle kronice in katoliško prepričanje privedle naših klerikalnih poslancev že tako daleč, da so se popolnoma prodali Lahom. Slovenski volilci, pozor!
Deželni abor. — Dnevni red za jutrišnjo sejo obsega 38 točk, vse znane važnejše reči še niso prišle na dnevni red. PHeg točk, ki so ostale ou zadnjega dnevnega veda, je še na dnevnem redu ustanovitev mlekarske šole v Cerknem, zgradba železnice Gorica-Cervi-njana (!}, zaman pa iščemo poročilo o predlogu dr. Turne glede razmer na gimnaziji in realki, dasi se je sklenilo zadnjič, poročati v prihodnji seji.
Zaprlseženje vojaških novincev  se
je izvršilo včeraj dopoludne prav slovesno na Rojicah. Ob 8. uri je odkorakal 47. peš-poik z zastavo in godbo iz vojašnice na Travniku, blizu starega pokopališča so se pridružili domobranci, blizu kolodvora topni-čarji. Na sredi Rojic je bral vojaški kurat mašo, spredaj so bili postavljeni vojaki. Med mašo so streljali s topovi in puškami. Po maši jih je blagoslovil z Najsvetejšim, potem je imel kratek ogovor v nemškem, slovenskem, in laškem jeziku. Nato so izstopili novinci ter prisegli v svojem materntm jeziku: nemško, slovensko in laško. Potem je imel polkovnik na vojake še kratek nagovor, na kar so odkorakali vojaki nazaj v vojašnico. Vsa prireditev je bila jako lepa. Gledalo jo je nebroj občinstva. Vršila se je ob najlepšem vremenu.
Iz  mestnega  sveta   goriškega.   —
Dr. Venier ima velik strah pred tem, če bi se preselilo slov. moško učiteljišče iz Kopra v Gorico. V seji v ponedeljek je rekel, da je čital v Ustih, da so v istrskem deželnem zboru sklenili, delati na to, da se loči učiteljišče v laško ter v slovensko in hrvatsko ter da ima vlada namen slov. učiteljišče preseliti v Gorico; radi tega je tprašal župana, koliko je resnice na tem in kaj misli storiti, da se pripravi vlado do tega, da odstopi od takega namena. Župan mu je dal zagotovilo, da se storijo vsi poLvbni koraki, ako bi vlada res kaj takega nameravala, ter bi »napravljala nered, sejala sovraštvo in agitacijo!" Nč, pa ne bo tako hudo — ker ni nikakega vzroka, ki bi govoril proti temu, da se preseli slov. učiteljišče v Gorico. Ako
bi delali Lahi proti, bi odjedli nekaj zaslužka raznim družinam in udovara, drugega bi ne bilo nič. Par učiteljskih kandidatov pa ne vendar še ne obrne slavne »italianita* mesta Gorice na glavo?!? Venier vidi strahove, katerih ni.
»Knsjpovee.* — Izšla je deseta številka »Knajpovca* s to-le vsebino: Zdravi živci, Kako streči bolnikom na živcih?, Umetnost stradanja, Delo in njegova vrednost, Solnčne kopeli, Brezspainost, O bolnikih in okrevalcih, O pijačah, Nepoznato hranilo, Kr-tice in Raznoterosti.
Tendencljozno poročilo. — Prejšnja poročila o sejah dež. zbora v »Gorici* so bila še objektivna, ali poročilo o zadnji seji pa je tako tendencijozno zavito z izvestnimi nameni, da dela malo časti dr. Gregorčiču! Vso debato o deželnem hipotečnera zavodu je dr. Gregorčič zasukal tako, kakor dela Pajer. Videti je, kakor bi bil dal rokopis v pregled deželnemu glavarju. On ima tako navado, du tolmači govore dr. T. popolnoma po svoje, kakor mu kaže, in po tem vzgledu se ravna tudi poročilo v »Gorici" glede zadnje seje. — Glede imenovanja ravnatelja dež. hip. zavoda piše »Gorica*....... »imenovanje vseh urad !• kov, razun onega dr. Stau-dingerja, ki je po njegovem mnenju (namreč po mnenju dr. Turne) nepostavno.* — Kaj pravi k temu prof. Berbuč? Ali ga ne uči tu Gregorčič, da je imenovanje izvršeno p o-stavno ter da se nimata protivita v takih rečeh slov. odbornika dr. Pajerju ? I In vendar stoji neovrženo, da je bilo imenovanje izvršeno nepostavnol — — Tako daleč je že prijadral dr. Gregorčiči V vsem daje prav deželnemu glavarju, in kadar najbolj brcne Slovence, mu potrdi dr. Gregorčič, da je storil prav! Lep »voditelj naroda* !
(fradiSde ob Soči namestniku. — Ko je prišel v četrtek novi namestnik v Gorico, mu je poslal župan v Gradišču v imenu mesta brzojavni pozdrav. Namestnik je na brzojavko tudi prijazno odgovoril. — Zakaj so mu poslali pozdrav? Zato, da ostane pribito, da smatrajo Furlani Gradišče za svoje središče, Gorica je središče za Slovence. Furlani od tega popolnoma pravega naziranja ne odstopijo, marveč isto povdarjajo ob vseh važnih prilikah. In taka važna prilika je bil tudi prihod namestnika v Gorico.
Vbil se je 18 letni sin posestnika in podžupana Mermolje v Selu na Vipavskem. Peljal se je domov z materjo in sestro. Ko je voz pri Crničah naglo tekel, je zadel ob kamen, Mermolja je padel z voza ter udaril z glavo ob kamen tako nesrečno, da je 03tal na mestu mrtev.
Požar. — Ponoči okoli 2. ure je začelo goreti pri mizarju Franu Pavšiču na St. Peterski cesti. Zgorela je zaloga pohištva, hlev, hiša, škoda velika. Dopoludne smo culi, da še vedno gori. Goreti je začelo baje v hlevu.
in ona je vedela to, ali vendar me je zavrgla... Zavrgla me je gotovo radi tega, da je mogla reči sama sebi: »Jaz nisem Leon Ploševeki, dala sem svojo besedo, torej tudi ostanem mož-beseda.« To ni čednost, to je suhota srca; to ni junaštvo, marveč budalost, to ni poštenost vesti, marveč njena ničemurnost. Ne morem in ne morem pozabiti!,..
Mogoče je tudi, da bo gospa Kromicka igrala pred menoj vlogo žrtve in da mi bo vse njeno obnašanje govorilo več ali manj razločno: »Ti si kriv !c Prav! Videl sem tudi že take reči na svetu: Kakor imajo umetne cvetice to napako, da ne diše, imajo umetni trnjevi venci tudi to vrlino, da ne zbadajo, torej jih človek rajši nosi na glavi nego klobuk. Ko-likorkrat sem videl tako žrtev, ki se je omožila navidezno iz obupnosti, imel sem voljo reči ji: »Lažeš! bila si morda žrtev, ali si vsaj verjela to, dokler se on, sedanji tvoj mož, nI približal k tebi prvič v domačih čevljih. On tega trenutka si nehala biti patetična, ter si samo smešna in plitka, a te tem bolj, kolikor bolj se predstavljaš kot Žrtev, c
Dne C. malega travna.
Kako lepa in pametna je grška bese > »Ananket. Bilo je nekje zapisano, da radi te ženske ne doživim miru niti takrat, kadar se jenjam brigati za njo. Vsekakor pa me je močno razburila misel na to prodajo in na njen prihod v Plošev. Preteklo noč sem slabo spal; razna vprašanja so se mi vrivala v glavo in iskal sem odgovora na ista. Prizadeval sem si rešiti zagonetko, ali bi imel na primer pravico privesti gospo Kromicko s poti dolžnosti v blodnjak — ali ne ? Nočem tega storiti in tudi ne storim, ker me gospa Kromicka ne iniče — toda, ali bi imel pravico? Popolnju-jera si življenje s podobnimi »to be or not to be?«
ker se nimam s čim drugim živiti. Taka premišljevanja ne spadajo pred najvišja svetu znana razkošja, ker so najpogosteje podobna pasji igri, ki lovi svoj lasten rep: ničesar ne vjamem, ničesar ne dosežem, in se vtrudim — toda to tolažbo imam, da je pretekel zopet en dan, ali ena noč več. Ob enem sem zapazil, da pri vsem svojem skepticizmu, imam še sposobnost začutiti dvome, katerih bi se niti ne sramoval ploševski vikar. Novodoben človek je sestavljen iz toliko nitij, da ko se hoče razplesti, se še tem huje zamota. Zaman sem si pojavljal nocojšno noč, da je to ven-dar-Ie čista teorija, toda da imam tudi prave. Nekak glas iz župne predveže mi je dejal brez prestanka Ne! ne! ne! Treba pa je potisniti take dvome za ušesa, ker to je zame vprašanje duševnega ravnotežja. V tej večerni uri se nahajam v takem priličnem raz-položaju. Danes popoldne sem čul v hiši znanega slikarja, kako je gospa Davisova dokazovala dvema francoskima pisateljema, da ženska mora ostati vse svoje življenje nepristopna, bodisi tudi le samo: »pour la nettete du plumage!« Maleschi je ponavljal: »Qui! oui!... du plumaze !« jaz pa sem si predstavljal, da so se vsi raki Sredozemskega morja prevrgli na hrbet ter moleč klešče kvišku, prosili Jupiterja groma.
Mimogrede omenjam, da si je Davisova izposodila to besedo od mene,, jaz pa sem si ga izposodil od Feuilleta. Ohranil pa sem vendar vso resnobo; nisem se drznil niti smejati se, marveč sem zašel v nekako) veselo in cinično razpoloženje, kakor odseva še sedaj meni in katero je vedno najboljše orožje proti dvomom.
Torej dalje! Ali bi imel pravico zaljubiti se v gospo Kromicko, in v slučaju, ko bi se mi to posrečilo, zvoditi jo s poti dolžnosti ? Zrl sem na to s stališča časti, tako, kakor to stvar sploh pojmijo ljudje,
ki smatrajo sami sebe za »gentlemane« in katere ves svet smatra za take. Evo, ne najdem niti ene določbe, ki bi mi branila tako postopati. Na prvi pogled je ta najčudnejši izmed kodeksov, kakoršni se sploh dobe pod solncem. Kajti, ako komu vkradem denar, po poj-niovih sveta pade sramota name, kakor na tatu, oni, ki je okraden, pa se reši Čist te reči, ako pa okra-dem komu ženo, takrat jaz kot tat ostanem Či?t, in sramota pade na okradenega. Kaj je to ? Ali je to prosto oddaljenje nravstvenega smisla, ali med krajo denarnice in med žensko obstoji taka razlika, da se podobni prestopki celo ne sinejo sestavljati? Večkrat sem že premišljeval to, ter prišel do prepričanja, da to ni eno in isto. Človeško bitje ne more biti taka last kakor reč — in kraj žene je dejanje dvostranske voljs. Čemu bi imel jaz priznavati pravico moža, ako je pa ne priznava žena sama ? Kaj je meni on mar? Evo, tu vidim bitje, ki hoče pripadati meni, in jaz ga vzamem. Njenega moža jaz ne poznam in njene prisege niso moja stvar. Kaj me ima zadrževati, ali morda spoštovanje do zakona? Ali evo, ko bi ljubil, ko bi mogel ljubiti gospo Kromicko, pa bi kričal iz globeli svoje notranjosti: ugovarjam njenemu zakonu, ugovarjam njenim dolžnostim do Kromickega ; jaz sem oni črv, katerega ta zakon tepta z nogo, kateri se vije od bolečine — in mene, kateri bi v poslednjem zdihljeju hotel vgrizniti to nogo, zapove dujejo, naj jo spoštujem. Zakaj? Čemu? Kaj je meni mar taka društvena naprava, katera stiska (iz mene vso kri, vse veselje do življenja? Istina, da se nahaja tak red v naravi, da se ljudje žive od rib, toda naroČite spoštovati tak red ribi, kateri živi porežejo šluske, predno jo položijo v lonec!
(Dalje pride.)
Pevsko In glasbeno društvo je izvolilo na obenem zboru možkega zbora dne 21. pr. m. sledeCi odbor in sicer jednoglasno: Rudolf Konj e d i c, predsednik, Artur Jak še, tajnik, odbornikom za posamezen glas: Peter Gotici, tenor, Franjo J e r S e II. tenor, Josip Levpušček i. bas; člana odbora sta tudi Jos, Krašev.^c in Joa, Miehl.
»Kaibllško-narodna slarnost* t Kobaridu je vspela tako zanikerno, kakor pred časom tista »velika* slavnost v Mirniu Govorila sta tudi goriški odvetnik dr. PavletiC o katolisko-slovenski ideji (ki dela tlako laškemu' liberalcu dr. Pajerju) in pa slavni dr. Krek iz Ljubljane. Žalostna slavnost. Več prihodnjič.
Zaprli so mešetarja A. Braulina, ki je obdolžen, da je ogoljufal A. Furlana, krfimarja in posestnika v ulici Montecucco, za 1000 K. Pravi se namreč, da je kupil J. Brumat Fur-ianovo posestvo za 11.400 K, potem pa je napeljal Braulin Furlana, da je razrušil pogodbo ter zgubil 1000 E, ker mu je oblju-bavai, da proda potem posestvo za 14,000 K, Ali na to ni bilo ne novega kupca ne Braulina blizu.
Napadla sta doslej še neznana človeka v soboto v jutro 23 letnega Miho Perica, županovega sina iz Doberdoba, ko se je peljal v Gorico. Napad se je izvršil blizu Ga-brij. Eden je pograbil konja ter ga vstavil, drugi pa je prijel Perica za vrat ter zahteval od njega denar. Peric je skočil z voza ter se začel boriti z napadalcem. Posrečilo se mu' je, pahniti ga v stran, potem pa je hitro skočil na voz ter nognal konja, ko je drugi napadalec pobiral kamenje ob cesti. Tako se mu je posrečilo uiti roparjema. V Gorici je naznmil napad na redarstvu.
Tečaji za stavblnske obrtnike. — Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se otvorijo z dnem 14. novembra t.l.posebni zimski tečaji za zidarje, kamnoseke in tesarje. Tečaji imajo dva zimska kurza, ki trajata po pet mesecev (od novembra do konca marca.) Namen tem tečajem je, dajati pomočnikom navedenih, obrtov potrebno znanje za vspešnejše izvrševanje obrta, objednem pa jim tudi nuditi ono znanje, ki je potrebno za napravo državne skušnje za zidarskega, kamnoseškega ali tesarskega mojstra. Za vstop se je treba izkazati s starostjo 18 let, z učnim izpričevalom zidarskega ali kamnoseškega ali tesarskega obrta in onim znanjem, ki se običajno priuči aa obrtnih nadaljevalnih šolah. Pri vstopu je plačati 8 K vpisnine, zato pa dobi obiskovalec vse risarske potrebščine zastonj. Pouk se vrši v slovenskem jeziku. Vsa potrebna pojasnila daje šolsko ravnateljstvo. — V interesu naših stavbinskihu obrtov opozarjamo svoje čitatelje na nove stavbinske kurze, ki gotovo odgovarjajo nujni potrebi in so prvi te vrste v slovenskih deželah.
Farška nestrpnost gre včasih čez vse meje. V Vipavi so nesli 27. pr. m. k večnemu počitku obče priljubljenega okr. zdravnika dr. Pavla Lucija. Peli so mu pri hiši, potem so nesli krsto v cerkev, kjer se po duhovnem opravilu začeli peti drugo žalo-stinko, kakor imajo tam običaj. Vsi navzoči so poslušali lepo petje, kar jo priseka fanatični vipavski dekan do pevcev ter prepove" petje 1 Treba vedeti, da pokojni zdravnik je bil ugleden mož, ali nokaj ni bil — klerikalec ni bil 1 Zategadel je pokazal vipavski dekan sovraštvo do njega celo v cerkvi ob krsti pokojnika I Dekanovo postopanje je vzročilo med vsemi raaaodnimi ljudmi veliko ogorčenje. Počasi privedejo ljudi do tega, da si bodo znali pomagati brez cerkve in brez duhovnikov I
Tambnraško društvo ,Danica" v Šturijah priredi v nedeljo dne 20. t. m. plesni večer v dvorani g. Marca.
lastnica. — G. dopisniku h gor. oko).: Ker smo blizu temu, da se odpomore v znani stvari, dopisa ne moremo priobčiti i
Vojna med Rusi in Japonci.
Aleksejev In KurOpatkln.
»Lokalanzeiger* v Berlinu poroča iz Muk-dena: Namestnik Aleksejev je prisrčno čestital generalu Kuropatkinu na njegovem imenovanju za vrhovnega poveljnika ter k za-dobljenju popolne prostosti v izvrševanju nnftrtov, Kuropatkin je dobil pooblastila, ki j so mnogo obširnejša, ko navadno. Osebno : razmerje med Kuropatkinom in Aleksejem je
bilo vedno boljše, kakor se je splošno sodilo. Seveda sta bila oba moža glede vojskovanja različnih mnenj, kar se je pa navadno poravnalo s kompromis!, kakor pri zadnji ofenzivi. Vojaki vidijo v imenovanju Kuro-patkina, ki je jako priljubljen vsled svoje skrbi za ranjence in bolnike, odlikovanje, ki ,yejja tudi njim.
O "slpbrff1ieftnfnjir*fn KilSfJtr je poročal admiral Roždestvenskij med drugim:-da so bile med angleškimi ribiškimi ladjami res navzoče tudi sumljive ladje. Te sumljive ladje so se približevale vojni ladji VKnjaz Suvarov*. Ta je nanje obrnila svetlobo reflektorjev in dala signale, a brez uspeha. Po tem je ustrelila, a samo na tiste, ki so se sumljivo bližale, varujoč se zadeti ribiške ladje. Ruske torpedovke so bile šle po celih dvanajst ur naprej vsled poročila, da je mogoč napad na rusko brodovje. Torpedovke, ki so jih videli angleški ribiči, kakor so pod prisego izjavili, niso mogle biti ruske torpedovke. Tudi ladja, ki je ostala kakor *»* straži tudi še potem, ko je bila dogn *u navzočnost sumljivih ladij, ni  bila
O dogodku pri Hullu.
Generalni štab vojne mornarice priob-čuje tole poročilo admirala Roždestvenskega: 1. Prvi konflikt v Severnem morju ste pro-vzročili dve torpedovki, ki ste plujoči brez luči, hoteli pod zaščito noči napasti na čelu našega brodovja se nahajajočo ladjo. Ko je eškafdra uravnala svoje projektorje in odkrila ogenj, smo zapazili več manjših parni-kov, ki so bili podobni ribiškim ladjam. Skušali smo varovati dotične čolne in smo takoj ustavili ogenj, čim ste izginili imenovali torpedovki. »Daily Expressa« korrespondent poroča iz Petrograda: Oficijalno sem bil obveščen, da poročilo admirala Roždestvenskega izključuje vsak dvom, da so dejansko torpedovke napadle rusko brodovje. Poročevalec še na to dostavlja: Sedaj je Rusija na vrsti, da zahteva pojasnila, kako so japonske torpedovke prišle v severno morje med angleške ribiške ladje.
Priprave za zimo.
Za bližajočo se zimo bo treba preskrbeti četam varnostnih stekel za oči, kajti niti domače prebivalstvo ne more prenašati svetlega bleska bele snežene odeje pri jasnem solnčnem, a mrzlem zraku. Kitajci, Hunhuzi in Giljaki nosijo vsi taka oCala za varstvo očij. Kako se poravna spor med Anglijo in llusljo?
Rusija je predlagala, naj se afera v Hullu predloži na podlagi hagske konvencije mednarodni preiskovalni komisij. Anglija je sprejela to ponudbo. Sodi se, da v razsodišče pridejo dva Holandca, dva Belgijca in dva Švicarja. Zaslišani bodo ruski častniki, ra^ne priče in strokovnjaki iz mornarskih krogov. Sodniki konstatujejo dejstva ter proglasijo krivce nesreče, ne proglasijo pa kazni. Razno.
Port-Artur napadajo Japonci v zadnjem času dan na dan, zbrali so vse svoje moči, da bi vzeli trdnjavo na dan 3. t. m., na rojstni dan japonskega cesarja I — Iz Mandžurije poročajo, da so vzeli Japonci pa trdem boju Vajtavšen," Rusi so zavzeli Esian-tančen ter pognali Japonce nazaj. Pričakuje se velika bitka tekom k ga tedna. Zadnje vesti.
Ruska eskadra je odplula iz Vigo, in sicer v sporazumljenju z Anglijo. — Iz Muk-dena poročajo o večjem artilerijskem boju, v katerem so bili Japonci odbiti z velikimi izgubami. — Japonci namerujejo, ako ne vzamejo jutri Port-Arturja, izstradati trdnjavo ter je ne več napadati.
Razgled po svetu.
O političnem položaju se sedaj zopet mnogo piše. Nekateri nemški listi hočejo videti v rekonstrukciji Kdrberjevega minister-stva na vsak način znamenja za dalekosežni politični pomen, sodijo, da preosnova ne pomeni dobro za Nemce! To je stara nemsko-nticijonalna lajna! Cehi so povedali dosti jasno, da ne stojijo v nikaki zvezi s pre-membami v ministerstvu ter da češki minister dr. Randa ni zaupnik čeških strank. Spremenile s3 se pač osebe, drugo pa ja ostalo vse pri starem, in najbrže tudi ostane- v državnem zboru v novem zasedanju vse tako, kakor poprej. Seveda pa se lahko spravi Cehe do tega, da odnehajo od obstrukaije. To je prav lahko; le izpolniti je treba njihove popolnoma opravičene zahteve.
Državni zbor bo imel prvo sejo, kakor poročajo z Dunaja, 17. novembra. Novi finančni minister dr.Kosel predloži proračun za leto 1906., katerega je še izdelal Bčhm Bawerk. Pri tej priliki dr. Kosel tudi razvije svoje finančne načrte. Zbornici vlada tudi kratko po otvoritvi predloži načrt o posojilu za vojaške svrhe. Glavna skrb vlade bo omogočiti parlamentarno rešitev. proračuna "za 1. 1905.
Novi ceSkt minister dr. Randa se je poslovil 28. pr. m. od profesorskega zbora na Češkem vseučilišču, kjer je doslej deloval, kakor tudi od svojih slušateljev. Pri odhodu je obetal, da bode obračal svojo pozornost tudi v bodoče vseuCiliškim potrebam ter se bo zavzemal za ustanovitev drugega češkega vseučilišča. Istotako bo skušal po svojih močeh pospeševati tudi druge kulturne potrebe češkega naroda.
T Trstu preiskujejo po javnih lokalih, če so ljudje oboroženi z nožem. V območju komisarijata v ulici L. Ricci in v območju komisarjata pri sv. Jakobu so našli 6 oseb, ki so bile oborožene z nožem. Policija je nože konfiscirala, prizadeti bodo kaznovani.
Slov. akad. društvo .Ilirija r Pragi je imelo ponedeljek svoj III. redni občni zbor ,u Pokornih * Ječna ul. s sledečim vspo-redom: 1. Poročilo odbora in tehn. kluba. S. Poročilo revizorjev. 3. Volitev. 4. Predlogi. 5. Slučajnosti.
Med Nemci In Laki na Tirolskem se poostrujejo razmerja od dne do dne. Nemci hočejo odpraviti na vsak način laško pravno fakulteto v Inomostu, nasproti t-mu pa so začeli Lahi boj proti nemškim šolam v Tridentu.
Edison zbolel. — Kakor ino, je pred kratkim zbolel prvi asistent Edisonov vsled vpliva Rontgenovih žarkov. Kakor se pa sedaj poroča iz New-Yorka, ima ta znameniti raziskovalec na električnem polju, Edison, sam isto bolezen. Proti mnogim osebam se je izrazil, da ne misli na okrevanje; bolečine postanejo tupatam grozne. Nobenemu zdravniku se ni posrečilo, da bi vsaj nekoliko olajšali bolečine Edisonu.
Sprejme se takoj
učenca za modno trgovino,
Dobro izšolani 14-letni dečki imaio prednost.  Ponudbena:
J. Zornlk,         '
modna trgovina, Gorica, Gosposka ulica.
= Soba =
se odda v najem
(na zahtevo tudi hrano) pri boljši slovenski družini. — Kje, pove upraTniMvo „Soče".
Popolnoma novodozidano
stanovanje s 4 sobami in kuhinjo
se odda takoj
= v najem. —'—
Ponudbe na
J. Zornik,
modna trgovina, Gorica, Gosposka ulica.
1 par čevljev zastonj!
4 pare čevljev za samo gld. 260
se dobi po neverjetno nizki ceni vsled velikanskega nakupa.
1 par čevljev nt gosoode, 1 par čevljev r8 dame iz dobrega usnja ua vrvico z gorko podlago in močno izdelani, s trdimi podplati, daljo 1 par moder ih čevljev xa gospode In dame. Štirje pari stanejo samo gld. 2-GO. Pri naročilu zadostuje oznnccnje dolgosti. Pri" naročilu 8 parov 1 par zastonj. RazpoSilja se po povzetju.
Ekspertna hiša čevljev A. Gelb,
Krakovo it 40/4. N. B. Kar ne ugaja se vrne v denarju.  "TH1
Išče se zastopnika!
Najboljša tovarna parketov prve vrste išče zastopnika za Gorico in okolico, zmožnega stavbinske in mizarske stroke.                                                       —
Ponudbe na:
A. K. posterestante Dunaj, I,
Maximilianstrasse.
^nton Ivanov pečenko -< Gorica
Velika zaloga
pristnih betih in črnih vin iz lastnih in drugih prignanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»Delniške družbe združenih pivo-varen Zutee-Zaški Trg in plzenjskeaa piva »prazdroj* iz sloveče češke „me-šeanske pivovarne".
Zaloga ledu, karerrga se oddaja le na debelo od 100 kg »v prej.
Cena zmarna. Postrežba poitana In točna.
Lekarna Cristofoletti f Um m travniku.
Trskino (Stokfilevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K HO, bele barve K 2. Trskino teleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosetoio priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
^                ^^                     vozni m nežne narave.
Trskino jetmo Olje se Železnim jodecem.   S tem oljem se ozdravijo v kratkem časti in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
. ~»=~r^===s:  čena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.  =^-~——
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem.
laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
4K   CristofolettUeva pijača izs kine Jn železa  Ht
najboljgl pripomoček pri zdravljenju s trsknlm oljem. ----....."'.....       Ena steklenica stane 1 krono  GO  vinarjev.                ,,.,
Kupujem pravo čisto naravno belo brinjevo olje.
Janko Ev. Sire, Kranj
prakajevalec.
Išče se vodjo
za vže obstoječo zalogo piva v Gorici. Isti mora imeti poleg jezikovne zmožnosti tudi nekaj trgovske knjigovodske izobrazbe. Zahteva se primerno varščino v gotovini ali v drugačni obliki. Služba je trina. Nastop in plača po, dogovoru. Keflektuje se le na vestno in delavno moč. Tozadevne pismene ponudbe je pošiljati do 20. novembra t. 1. na naslov:
Josip Rovan
zalagatelj vrhniške pivovarne
Gorica.
P. s.  Sprejme se tudi pridnega in pisave zmožnega razvaževalca piva.
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
vela zaloga oljtinega olja
prvo vrsto
najbiljših M iz 'stre, Dalmacije; Milfette, Bari ii Nict
s prodajo na drobno in debelo.
Prodajana drobno: K —72, —-80, —88, —96,104,
1-12, 1-20, !-36, 1-44, 160, 180.
-------    Na debelo eene ugodne.    -------
Pošilja poStnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
Pravi Vnski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne.
r^arol prašdl^,
pekovski mojster in  sladdičar V Gorici Di Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kokče za
birmance, torte i. t. d.
PriporoCa   se slavnemu  občinstvu   z?.
mnogobrojna  naročila ter  obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Domače delo.
Ravnokar sem zdelal otro C je čevlje vseh vrst črne, rmene in suknene, kakor tuli zimske čevlje za gospe.
Gosposka ulica št. 14.
Vsa naročila hvaležno sprejemam.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek sa
Pain-Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blažojote mašilo; cena 80 vin., K 140 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz Rlchterjeve iekarne,   potem  se ie  gotovo   prejelo
originalni izdelek. ~l KICHTEBJEVA LEKARNA, Ll           k »zlatem levu" v Pragi
Elisi«bethgasse §t. 5 nov jm                Dnevno razpošiljanje.
Prva kranjska z vodno silo na Mino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-ljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarrarjem, ravnateljstvom uradov, gp. brivcem itd.
natančno In trpežno Izdelane
stofe, fotelja, vrtne stole, grugalnifce, naslonjače itd. itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
lika no ali v naravni barvi imitirano.
Največja Izbira stolov, naslonjačev? in
gugalnikov iz trstovine.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
p šš ti ii it ii ii m %% u\
Gorica # Gorica
H6tel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko cprazdroj»- pivo.
Redka priložnost!
Le kratek čas!! Radi preselitve moje prodajalne v hišo gospoda Pauletig-a, Gosposka ulica št. 10, tik hotela „Tri krone", razprodam razno blago, samo do končane preselitve pod lastno ceno
kakor: okoli 500 zimskih in letnih blus od 1 krone naprej, razne otroške oblekce predpasnike, spodnja krila, čepice i. t. d.
Po mofino znižanih cenah.
raznovrstne dežnike, solnenike, pihalke, čipkaste ovratnike, volnene rute, razne pletenine kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, svilene in volnene šerpe, žepne robce, galoše, domače čevlje, moderce, pasove, svileno blago za bluse in okraske; nadalje razno perilo za gospode kakor: srajce, hlače, ovratnice; sport-no-gavice, in jopice i. t. d. — Razno modno blago za dame in gospode.
J, Zornik, trgovina modnega blaga in perila. Gosposka ulica št. 7.
„HOTBL BALKAN" TRST
Piazza deila Caserma (Narodni Dom) 3 minute od južnega kolodvora In poleg pošte s 60 moderno opremi enimi sobami
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
Za goste hotela posebna restavracija v I. uadstr. Dvigalo.    -    Električna razsvetljava.    -    Kopališča.
Shajališče ptujcev.
TrLo\/5ko-obrtqa re^ijtrovfarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Goriol.
Hraalln« vlog« obrestuje po **/•*» — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rerftni davek plačuje zadruga sama.                     -¦"
Posojil« daje na poročtvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi var&čine tudi na 10-letno odplačevanje
Zadružniki vplačujejo za vsek delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 30. junija 1904:
Doloil: a) podpisani........K 1,174.800-—
b) v      «nj.........»    376.103'—
D««« posojil«...........>  1,930.929--
Y!•¦•................> 1,828.591'—
Naznanilo.
Opozarja se si. občinstvo, da se prodaja edino pravi in pristni amerikanski            petrolej   „SPLENDOR"
z registvovano znamko v Gorici edino le pri tvrdki
Dominik Nardini
na Travniku št. 11.
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
fC. VECCHIET)
=    Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča   svojo   prodajalnfco   zlatanine,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje a'i zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
.........."""• :   Cene zmerne.   ¦,--¦_,._.. z
NAZNANILO.
Podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge« v Solkanu svojo veliko tovarno ¦¦ i       i              i ¦.......¦ ..........................
pohištua useh slogou,
==   od najprlprostejega do najmodernejšega.  '
Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede" svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu dovršeno delo.            „_           ,            ,        ,
Cene brez konkurence.
Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran Srebemlč, mizarski mojster.
Naznanilo preselitve!
Podpisani si usojam uljudno naznaniti svojim cenj. gg. odjemalcem in slav. občinstvu sploh, da preselir s početkom novembra t. 1.
zalogo moke valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščine
iz dosedanjih prostorov v Rabatiščti
o lastne prostore na Stolnem trgu 9.
tik Stolne cerkve.
O tej priliki se prav toplo priporočam za cenj. naročila na izborne mlinske izdelke te domače tvrdke, zagotavljajoč najboljo postrežbo, toliko z blagom kakor tudi s cenami.
Ob enem naznanjam tudi, da se odda v najem v hiši na Stolnem trgu štev. 9. s 15. novembrom 1.1. večji prostor, zelo pripraven za kako trgovino ali boljšo obrt v pritličju, ter 1 večje in 2 manjši jako čedni stanovanji v I. in II. nadstropju.
Jos. Rovan.