Ptuj, 10. novemora 1967
Št. 45 Leto XX
izvod 0,50 N din, 50 S din
DANES
V TEDNIKU:
Sa. drugri strani:
VSE PRIZNANJE ORMO-
ŠKI BOLNIŠNICI
Na tretji strani:
MLADI
IN SAMOUPRAVLJANJE
PISMA UREDNIŠTVU
Na četrti strani:
KULTURNA DEJAV-
NOST V SLOVENSKI BI-
STRICI RES NA SLEPEM
TIRU?
Na peti strani:
VELIKI OKTOBER
Stane Kavčič na
obisku v Ljutomeru
v torek se je mudil na kraj-
šem obisku v Ljutomeru pred-
sednik IS SR Slovenije Stane
Kavčič. Po ogledu kleti in no-
vih terasnih nasadov vinogra-
dov vinogradniško-živinorejske-
ga kombinata Ljutomer se je
v prostorih kombinata pri novi
vinski kleti razgovarjal s pred-
stavniki delovnih kolektivov,
občinsike skupščine in družbeno-
političnih organizacij Ljutome-
ra. Pogovor je tekel okrog davč-
ne politike, kreditiranja privat-
nega sektorja, o regulaciji Sčav-
nice, o šolstvu in na splošno o
kreditni politiki.
Po razigovoru je predsednik
izvršnega sveta SR Slovenije
odpotoval v Lendavo. -p
DAMES SEJA OBČINSKE
SKUPŠČINE UUTOMER
Danes bo v Ljutomeru seja
obeh zborov občinske skupšči-
ne z naslednjim dnevnim re-
dom:
1. Pregled izvedbe sklep>av zad-
nje seje.
2. Predlogi svetov in komisij
3. Razprava in sprejemam.;
programa razvoja kmetijs" i
v občini.
4. Sprejem sprememb odloka o
povračilu stroškov odborni-
kom in člana.-n kolegijskih
organov skupščine občine.
5. Odborniška vprašanja in od-
govori.
Proslava 50-letnice ok-
fabra
v torek dopoldne je bila v
spomin na 50. obletnico oktobr-
ske revolucije v prostorih de-
lavske univerze Ljutomer od-
prta razstava, ki dokumentarno
prikazuje vlogo severovzhodnih
predelov naše republike v ok-
tobrski revoluciji. Zvečer pa je
bila v kino dvorani svečana
proslava, na kateri je govoril
o pomenu oktobrske revolucije
na mednarodno delavsko gibanje
in na delavsko gibanje Jugosla-
vije ter o pomenu revolucije v
svetovni zgodovini Jože Velnar,
udeleženec oktobrske revolucije.
V nadaljnjem sporedu proslave
so sodelovali: osnovna šola Lju-
tomer, glasbena šola Slavka
Osterca iz Ljutomera in ljuto-
merski oktet. -p
Tiskovna konferenco^
Občinska konferenca SZDL
Ljutomer je za danes, v petek,
sklicala tiskovno konferenco s
predstavniki tiska, radia in te-
levizije, ki delujejo na ljuto-
merskem območju, ter s pred-
stavniki občinske skupščine,
družbenopolitičnih organizacij in
kmetijskih delovnih organizacij.
Tema razgovora bo POGOVOR
O INTEGRACIJL
Mladinska konferenca v
Bistrici
19. novembra bo občinska
konferenca ZMS za občino Slo-
ven.ska Bistrica. Na njej bodo
pregledali delo vseh mladinskih
organizacij v občini, razen tega
pa bodo posvetili precej časa
problematiki zaposlovanja mla-
dine, položaja vajeništva t'er
kulturni dejavnosti mladine v
občini. I
I. seja občinske konference ZKS Ormož
NALOGE KOMUNISTOV
PRI NADALUNaElVi
RAZVOUU KMETIJSTVA
NA ORMOŠKEM OBMOČJU
Konference se je udeležil član CK ZKS ^ranc Simonič j
Po VII. in VIII. kongresu ZKJ
je del članov ZK že našel svoje
mesto v družbenih procesih. Iz-
vajanje gospodarske reforme pa
je pospešilo proces, da so vna-
šale v svoje delo različne vse-
binske in metodološkoorganiza-
cijske novosti (usmerjenost na
ideološkopolitična vprašanja,
širjenje kroga komunistov itd.).
Različni pogoji in situacije, v
katerih delujejo posamezne or-
ganizacije ZK, zahtevajo iska-
nje različnih poti, prek katerih
organizacije in vodstva ZK ho-
čejo politično in idejno čim bolj
učinkovito delovati in realizi-
rati politiko na svojem območju.
Vsebina in metode dela morajo
biti prilagojene tako, da ZK
spodbuja progresivne težnje v
razvijanju socialističnih druž-
benih odnosov, brez vztrajanja
na deklarativnem in formalnem
pozivanju  na  takšne sestanke.
ki imajo zgolj namen vzdrže-
vati fizične stike članov z orga-
nizacijo.
V zadnjem času je Zveza ko-
munistov politično široko anga-
žirana v uresničevanju ciljev re-
forme. V delovanju ZK je v tem
času dosežen kvaliteten napre-
dek, prehod od agitacije za re-
formo, k razčiščevanju politič-
nih in idejnih vprašanj, ki se
pvojavljajo v procesu njenega
uresničevanja. Na tej osnovi se
je ZK neposredno politično an-
gažirala v naporih za uresniče-
vanje ciljev gospodarske in
družbene reforme. Na tej osno-
vi se je prišlo do spoznanja, da
ZK mora razvijati (istočasno)
dvojno aktivnost, ki je vsekakor
bistveno in logično medsebojno
povezana in pogojena; zaradi
česar je ni mogoče razločiti z
ostrimi črtami. Zveza komuni-
stov se nujno angažira, vsako-
dnevno na reševanju vsakodnev-
nih nalog, na političnih vpraša-
njih in dogodkih, na uresniče-
vanju nalog v zvezi z nadalj-
njim razvojem in dopolnjeva-
nju trajnih pomembnih sistem-
skih rešitev (nadaljnje obliko-
vanje odnosov, funkcionalno po-
vezovanje posameznih delov do-
hodkovnih procesov družbene
proizvodnje in reprodukcije na
osnovah samoupravljanja v in-
teresu celote itd.).
V današnjih družbenih pogo-
jih se idejna in politična aktiv-
nost Zveze komunistov razvija
v glavnem v tri smeri, na treh
področjih.
Prvo področje predstavlja
sposobnost Zveze komunistov za
uspešno delovanje v samouprav-
nem organizmu, kako je ZK spo-
sobna za delovanje v samo-
upravnem mehanizmu,
to predstavljajo napori ZK na
uresničevanje izgradnje gospo-
darskega in družbenega sistema
na osnovah samoupravljanja in
reforme.
Tretje področje oziroma fron-
ta predstavlja neprestano idej-
no in politično borbo ZK z vse-
mi idejnimi in političnimi fak-
torji, ki delajo v nasprotju s
samoupravnimi principi naše
družbe, ki skušajo med delovne
ljudi vnesti nejasnosti, strah,
občutek nemoči, da z izkrivlje-
nim in enostranskim prikazova-
njem dejstev in družbenih do-
godkov vnesejo neodločnost in
strah pred naprednimJ stališči,
pred napredno akcijo ter pesi-
mizem med delavce, da bi oma-
jali njihovo trdno zaupanje v
Zvezo komunistov.
To je le nekaj vprašanj, ki so
bila nanizana v referatu sekre-
tarja občinskega komiteja ZKS
Ormož Draga Pintariča na prvi
seji konference ormoških ko-
munistov, ki so v sredo, 8. no-
vembra, sklepali o oblikah or-
ganiziranja komunistov iz ormo-
ške občine, izvolili komite, ko-
misije, sprejeli poročilo o nalo-
gah komunistov pri nadaljnjem
razvoju kmetijstva na ormo-
škem območju in poslovnik ob-
činske konference in njenih or-
ganov.
Da so se ormoški komunisti
temeljito pripravili na prvo .se-
jo komiteja, nam priča obsežno
gradivo, ki so ga člani občinske
konference dobili že nekaj dni
pred prvo sejo in smo ga delno
v našem listu že omenjali. Zato
je imela konferenca izredno de-
lovni značaj, ki se je kakor pri
večini prvih sej občinskih kon-
ferenc v rnnogočem razlikovala
od predhodnih. Da se je pri
iskanju boljših organizacijskih
poti mislilo na vsebino, je poka-
zal že izbor gradiva za sejo kon-
ference, še posebno pa današnja
razprava.
Zaradi tehničnih razlogov bo-
mo razpravo in zaključke kon-
ference objavili v prihodnji šte-
vilki Tednika. -p
Pro3i3v^ ob obietiiiei
oktobrske revolucije
v Ptuiu
v počastitev 50-letnice okto-
brske revolucije je bila v ptuj-
skem gledališču svečana prosla-
va, ki so se je udeležili mnogi
Ptujčani.
V uvodnem govoru je bilo re-
čeno, da je minilo 50 let, odkar
so sovjetski narodi odpravili
največje zlo človeške družbe —
izkoriščanje človeka po človeku.
Go\'ornik   je   poudarD   pomen
oktobrske revolucije in njene
posledice v današnji družbi. Na
kratko je opisal nastop fašizma
ter njegov propad v E}vropi in
razvoj soicalizma pri nas. Opo-
zoril je na današnja žarišča vojn
v svetu in poudaril, da ni mo-
goče več urejevati mednarod-
nih odnosov z vojnami, ampak
le z razgovori. Dosežke tehnike
bi morali uporabljati v gospo-
darske namene. Koristijo naj
predvsem tistim, ki so še v živ-
ljenjskem   pomanjkanju.   Zna-
nost naj služi miru in blaginji
človeštva.
Na proslavi je zapel tri pesmi
moški pevski zbor delavsko
prosvetnega društva Svoboda iz
Ptuja.
Člani amaterskega dramskega
društva so brali dela, ki so opi-
sovala oktobrsko revolucijo.
Igrala je tudi ptujska godba
na pihala.
Proslave sta se udeležila tudi
udeleženca oktobrske revolucije
Ivan Potočnik in Kari Pertekel
iz Ptuja. Povabljeni Franc Ar-
bajter se je v tem času udeležil
republiške proslave. Veteranom
oktobrske revolucije so iskreno
čestitali. V imenu jubilantov se
je s krajšim govorom zahvalil
Ivan Potočnik, ki je z odra de-
jal, da se bosta socializem in
komunizem širila in krepila ved-
no bolj. Obudil je tudi nekaj
spominov na revolucionarne
čase. ZR
Moški pevski zbor DPD Svoboda Ptuj je zapel tri pesmi (Foto:
S. Kosi)
V nedeljo bodo pri-
čeli snemati v Ptuju
nov film
v Ptuju bo snemala firma
Universal Pictures iz Londona
barvni film z naslovom Isadora
Duncan. Film bo biografskega
značaja o baletni plesalki. Pri-
kazoval bo njeno življenje od
detinstva v Ameriki do življe-
nja v Moskvi, kjer je učila v
baletni šoli.
Glavno vlogo bo igrala Va-
Desa Redgrave, ki je dobila
prejšnje leto Oskarja. Igrala je
tudi v letos v Italiji prepoveda-
nem filmu BIow up.
Režiser filma je Karel Reisz,
snemalec pa Lary Pizer, ki je
dobil Oskarja za kamero v fil-
mu Dr. Zivago.
Sodelovali bodo tudi domači
igralci. Ruskega pesnika Jese-
njina, s katerim se balerina po-
roči, bo igral Zvonko Črnko iz
Zagreba.
Šoferja bo igral Lado Lesko-
var. v avtomobilu izgubi bale-
rina življenje.
Večji del filma bodo snemali
v Ptuju, ostalo pa v Londonu.
Največ bodo snemali v ptujskem
gradu, in sicer v viteški in osta-
lih dvoranah. Te dvorane bodo
preuredili v rusko baletno šolo.
Za snemanje bodo uporabili tudi
;rajsko dvorišče.
Tehnične storitve pri snema-
nju filma bo opravil Jadran
film iz Zagreba.
Za statiste bodo vzeli tudi
Ptujčane, in sicer člane amater-
skega gledališča, učence iz šole
Toneta Znidaršiča, več študen-
tov, starejših oseb iz doma one-
moglih v Muretincih, člane ma-
riborskega gledališča in druge.
v Ptuj pride na snemanje tudi
šola za ritmiko in ples iz Zagre-
ba, in sicer 28 otrok. Stanovali
bodo v gradu Turnišče, drugi
igralci pa v ptujskem in mari-
borskih hotelih T" d".' l^hko
pričakujemo v Ptu.iu okoli '^00
sodelavcev snemanja,       ZR
DNI
Pd SVETU
Tito na proslavj
v Moskv.
Te dni je preteklo petdeset let
od burnih dni v zgodovini ru-
skega naroda, ki so F>omenili
prehod iz davno preživelega fev-
dalizma v socializem. Ideje ok-
tobrske revolucije so se po teh
dneh nezadržno širile po svetu
in spodbujale narode k revolu-
cionarnemu reševanju njihovih
družbenih problemov. Na jubi-
lejni proslavi v Moskvi je tudi
predsednik Tito poleg državni-
kov drugih socialističnih držav
in vodij naprednih gibanj v sve-
tu.
Skupna seja centralnega ko-
miteja KP SZ in vrhovnega sve-
ta ZSSR je bila najširša tribu-
na napredka naše dobe. Na njej
je govoril tudi predsednik Tito.
Med drugim je rekel, da je od-
mev in vpliv oktobrske revolu-
cije močno deloval na delovne
ljudi v svetu. Ta vpliv je obču-
ten še danes povsod v svetu in
prodira povsod, kjer ljudje še
živijo v kolonijalnih razmerah,
kjer je kapitalistično izkorišča-
nje, kjer bijeio boj za svobodo
in neodvisnost, za pravico do
samoodločbe in za boljše življe-
nje.
Oktobrsl^ca revolucija je vpli-
vala tudi na razvoj političnega
življenja v Jugoslaviji Izkušnje
iz oktobrske revolucije so ko-
ristne za razvoj človeštva v ce-
loti. Rex'olucionarni procesi pri-
hajajo do izraza v sodobnih po-
gojih v močni dinamiki, s ka-
tero na novo osvobojene dežele
postajajo enakovreden partner
v mednarodnih odnosih. Močan
revolucionarni vpliv oktobrske
revolucije pa se odraža tudi v
nastanku vrste novih sociali-
stičnih dežel.
Jugoslovanski komunisti so
izgrajujoč socializem v svoji de-
želi v skladu s specifičnimi po-
goji stremeli za ustvarjalno
uporabo misli znanstvenega so-
cializma, izročila in izkušenj
oktobrske revolucije.
Proslava je v času, ko je svet
v nevarnosti vojne in osvajanj.
Ta primer ni samo z izraelsko
agresijo na Bližnjem vzhodu,
temveč tudi z vojno v Vietna-
mu. Kot rdeča nit se je vlekla
v vseh govorih v Moskvi misel,
da stopa svet v obdobje socia-
li2ma in neodvisnosti, čeprav je
trenutno še v obdobju močnih
naporov podjarmljenih narodov
za pridobitev elementarnih pra-
vic do svobode in neodvisnosti.
Dana.šnja slika sveta se bi-
stveno razlikuje od one pred
petdesetimi leti: temelji družbe-
nih sistemov, ki počivajo na iz-
koriščanju, so znatno zoženi v
korist tistih, kjer je v ospredju
izkoriščanja osvobojen človek.
V tem smislu je postal sociali-
zem stvarnost na znatnem delu
našega planeta.
Predsednik Tito je ob obisku
v Leningradu med drugim re-
kel: »Socializem je postal da-
nes svetovni proces, katerega
vpliv je mogoče čutiti na vseh
točkah zemeljske krogle ... Vsa-
ko gibanje po svoje ustvarjalno
prispev.q k razvoju socializma v
svetu, s Čimer se dalje potrjuje
upravičenost in nujnost različ-
nosti revolucionaraih akcij. ZKJ
je vedno spoštovala te razlike,
ocenjujoč jih kot bistven pogoj
za raCToj enakopravnih odnosov
med partijami za krepitev soli-
darnosti mednarodnega delav-
skega gibanja.« MG
Odmev no oktobrsko revolucijo tta jugoslovan-
skih tleh
Bokokotorska
Aurora
Upor mornarjev avstrijske jadranske mornarice
Komaj 85 dni po strelih z
Aurore, s katerimi se je začela
7. novembra 1917 socialistična
revolucija v Rusiji, je izbruhnil
upor mornarjev na oklepni kri-
žarki »Sankt Georg«, ki je bila
v sestavi avstroogrske morna-
rice v Boki Kotorski.
Točno ob 12. uri 1. februarja
1918 so mornarji s klici hura
prevzeli poveljstvo in s tem ob-
last na Sankt Georgu in pomož-
ni ladji GEA. Oficirje in povelj-
stveno osebje so priprli Z jam-
bora so vrgli osovraženo vojno
zastavo avstroogrske monarhije
in izobesili rdečo zastavo revo-
lucije.
Mornarji so bili siti gladu in
težkih življenjskih pogojev na
vojnih ladjah in so zahtevali
mir in svobodo. Val upora se je
kot požar raznesel po drugih la-
djah v pristanišču. Ze nasled-
njega dne so se vile na vseh
ladjah rdeče zastave, 4500 mor-
narjev in podoficirjev pa je
ustanavljalo svoje komiteje za
nadaljnje vodstvo upora
Tega februarskega jutra je
bokokotorski zaliv nudil impo-
zantno sliko: revolucionarne za-
stave na jamborih, revolucio-
narno razpoloženi mornarji in
zvoki marseljeze med piski la-
dijskih siren. Mislijo, da so bili
uporni mornarji Jugoslovani,
Ithlijani. Cehi in Slovaki. Nem-
ci, Madžari, Poljaki in drugi.
Vsi so bili enotni v zahtevi, da
je potrebno zrušiti avstroogrsko
državno organizacijo, kot so to
naredili v Rusiji. Zahtevali so
splošni mir, politifaio neodvis-
nost, demobilizacijo, samoodloč-
bo narodov, odpravo vsakega
nepotrebnega dela, povečanje
hranarine, odpravo cenzure. V
imenu upornikov mornarjev-
proletarcev je te zahteve podpi-
sala mednarodna »delegacija
mornarjev vseh enot« in jih pre-
dala kontraadmiralu, ki je bil
interniran na eni izmed ladij.
Zahtevam mornarjev so se pri-
družili mobilizirani delavci v
Dženoviču, ki so postavili svoje
zahteve.
Revolucionarni mornarji v
Boki zal niso imeli dovolj izku-
šenj v vodstvu upora. Ze 3. fe-
bruarja so, potem ko so mornar-
ji odbili ultimat, stopile v akcijo
suhozemske sile avstrijske voj-
ske, pritegnili pa so tudi vojne
ladje iz Pulja.
Protirevolucionarne sile so
bile številnejše in so imele arti-
lerijo. Tako so morali končno
revolucionarni mornarji položiti
orožje. Od 40 obtoženih mornar-
jev in podoficirjev — vodij upo-
ra, so obsodili štiri na smrt z
ustrelitvijo. To so bili Franc Raš,
Anton Grabar, Jerko Šišgorič in
Mate Brnčevič.
Upor v Boki Kotorski je imel
pečat izrazite socialistične revo-
lucionarne akcije. Prispeval je
k pospešitvi propasti avstroogr-
ske monarhije, ker je vrgel Iz
stroja več enot mornarice in ne-
kqi tisoč Tiornariev ST
Sprejem za udeležence oktobrske
revolucije v Ptuju
Na dan 50-letnice oktobrske
revolucije so v Ptuju priredili
sprejem udeležencem revoluci-
je: Ivanu Potočniku, Karlu Per-
teklu in Mihi Arbajterju. Sled-
nji se sprejema ni mogel ude-
ležiti, ker je bil na centralni
proslavi v Ljubljani.
Sprejema v čast ptujskih re-
volucionarjev so se udeležili
predsednik SO Ptuj Franjo Re-
bernak, tajnik SO Ptuj Ivo Rau.
podpredsednik OK SZDL P'u
Jože Stropnik, sekretar OK
SZDL Mihg Kolarič, sekretar
OK ZKS Ptuj Branko Gorjup.
politolog OK ZKS Franc Tetič-
kovič in tajnik obč. SS Feliks
Bagar.
Jubilanta je pozdravil Jože
Stropnik. Izrazil je zadovoljstvo,
da lahko skupaj s tovariši, ki so
pred 50 leti sodelovali v okto-
brski revolud:i, proslavi is ve-
lik dam v zgodovini. Čestital je
obema udeležencema revolucije
in jima izročil darila občinske
konference SZDL Ptuj.
Ivan Poiočnik in Kari Perte-
kel sta obujala spomine iz re-
volucionarnih časov, ki sta jih
preživela na frontah, v tabori-
ščih in drugod v Rusiji. Prisotni
so 2 zanimanjem prisluhnili
njunim doživljajem. ZR
Ivan Potočnik in Kar! Ptrt«'Ur.   ifir!^-7rnca oktobrske revolucije,
oa sprejema
Stran 2
TEDNIK — petek, 10. norembra 196?
Strao Z
Kdaj
enotno
šo«stwo?
Sislam fiinanciranja šcidstva
smo do danes reševali samo s
trenuitmimi in za dailjiše obdo-
bje nesprejemiljdvimd rešitvaimi.
Taiko so problemi ostaM, rastlo
pa je obojestransko nezado-
voljstvo. Gospodarsika reforma
je te odnose še zaostrila, saj re-
formski ukrepi zahtevajo ome-
jevanje splošne potrošnje, pri
čemer je zopet izobraževanje
najbolj prizadeto. S tem v zve-
zi so se posilaibšale možn^osti za-
potslovamja prosvetnih delavcev
iin sploh miožnosti za reševanje
materialindh težav na področju
izobraževanja. Za delovne orga-
nizacije v šolstvTJ predstasvlja
posebno težavo prešibka j>ove-
zanosit med gospod arstvom in
šolstvom ter neskladna rast
obeh poidirooij.
Mnoigo obetajoči republišUd
zakon o financiranju izobraže-
vanja, ki je bil sprejet sipomla-
di letos, ni rešil vrste do sedaj
kriitičnih primerov. Raizen teh
pa so se pojavili še novi, ki se
kažejo predvsem v prevelikih
raizliikah v gospodarski moči in
s tem v zvezi tudd z zelo i-azli-
čniimi možaiostmi financiranja
izobraževanja. Ce prdimerjaimo,
je ptujiska občina po višini na-
rodnega dohodka na prebivalca
s 4.316 N din na 46. mestu od
60 občin v SRS. S 352 N dinarji
proračunskih sreds^tev na pre-
bivalca je bila občina v letu
1966. na 53. mestu, po predvi-
devanjih za leto 1967 pa bo s
365 N dinarji na 60., to je zad-
njem m.eatu.
Po izdiaitkih za šoisitvo, glede
na število prebivalcev v občini,
je občina Ptuj na 45. mesitu s
156,1 N dan na prebivalca. V
teh izdatJkih so zajete vse šole.
Ce zopet primerjamo, razpo-
laga občina Ljubljana - Center
s 4-krat večjima proračunsikimi
mi sredstvi kot občine Ptuj.
Čeprav so že julija letos zaži-
vele temeljne izobraževalne
skupnosti, do danes še ni bilo
opaiziti nobenih izravnalnih
premikov, vsiaj v ptujski občini
ne. Zgoraj navedene razlike so
le prevelike.
Obsitojia pa še bolij pereče
vprašanje, ali bo dotak sT»ed-
stev temeljni izobraževalni
sikupnositi večjii. ko pa že siedaij
ugo-tavljiamo, da del siredstev za
izobraževanje, ki se bo zbiral
od občinskega in republiškega
prometnega davka, v manjših
mesbib kljub prizadevanju tr-
govske mreže ni procentuatop
enak onemu v večjiih indusitrij-
skih gospodairsikih središčih.
Z novim zakonom so izobra-
ževalne sikuipnoisti prevzele skrb
za simotmo delitev sredstev
med družbo in šoilstvom taiko,
da bi čimbolj združile zaiintere-
sirane družbene dejavnike za
boijišo in uspešnejšo šolo. Dej-
stvo je, da v trenutni sii'bu'aciji
te izobraževalne skupnosti z ve-
liko težavo zbirajo potrebna
sredistva za mesečne akemtaicije
šolaim, čeprav se vsote od pre-
teklega leta niso povečale.
Po novem predmetniku se je
povečalo celo število učnih ur,
iz česar sledi: za več dela ena-
ka sredstva, ki so bila že dolga
leta v povprečju glede na izo-
brazbo enakih profilov v go-
spodarstvu zelo nizka in zaradi
tega stalen predmet obravnave.
Prav resna situacija na tem
področju terja več sredstev in
skrbi, kar pa ni v moči ptuj-
ske občine, ki z niizkim narod-
nim dohodkom in brez dodatne
pomoči republike ne more pre-
vzeti celotne odgovarnosti za
u.spešnejši razvoj področja, ki
smo ga v naši družbi dolga leta
občutno zanemarjali. IVInoge in
neurejene zadeve na področju
šolstva terjajo odločnejše in
hitrejše rešitve.
Samo poglejmo in analiiiziiraj-
mio nekatere dosežke pri finan-
ciranju izobraževanja v naši
občini in jih primerjajmo z re-
zultati ostalih občin v Sloveni-
ji. Iz primerjave vidimo, da
ima največje proračunske iz-
datke za šolstvo v letu 1966 na
prebivalca občina Ljubljana-
Center. občina Ptujj pa je na
45. mestu v SRS.
Prizadevati si bo treba, da bo
postala šola temeljna družbena
ustanova za vzgojo, izobraže-
vanje in varstvo otrok. Z večjo
skrbjo in odgovornostoo občine,
zlasti pa še republike, je treba
zagotoviti osnovne pogoje za
normalno delo pri vzgojii in izo-
braževanju vsem otrokom ne
glede na različne gmotne mo-
žnosti staršev in občinskih izo-
braževalnih skupnosti na osno-
vi enotnih, do vseh podrobno-
sti preučenih kriterijev za do-
del.ievanje finančnih sredstev.
Premišljeno vztrajno in do-
sledno izpopolnjevanje zakona
o financiranju izobraževanja
v smen izravnavanja današnjih
nepravilnih razlik bo šele uskla-
dil nepravilne proporce in zago-
tovil pnotno šolstvo, ki ga po-
trebuje naša družba.      Z. R.
Vse priznanje
ormoški bolnišnici
Na predlog komisije za psihi-
atrično In mentalno higiensko
službo pri zavodu SR Slovenije
za zsdravstveno varstvo — re-
publiškem zdravstvenem centru
v Ljubljani glede psihiatričnega
oddelka splošne boIniSnice dr.
Jožeta Potrča iz Ptuja v Ormožu
je socialno zdravstveni zbor re-
publiške skupščine sprejel sklep
o ustanovitvi tega oddelka.
V zvezi s tem sklepom je bil
na zboru delovne skupnosti bol-
nišnice za TBC in pljučne bo-
lezni Ormož dne 18. maja 1966
sprejet sklep o preusmeritvi te
bolnišnice v psihiatrični odde-
lek.
Delovni skupnosti bolnišnice
za TBC in pljučne bolezni Or-
mož in splošne bolnišnice dr,
Jožeta Potrča v Ptuju sta se z
referendumom dne 29. julija
1966 izrekli, da se bolnišnica za
TBC in pljučne bolezni Ormož
pripoji kot psihiatrični oddelek
Ormož k splošni bolnišnici dr.
Jožeta Potrča v Ptuju.
Preureditev prostorov in spre-
jemanje bolnikov je bilo po-
stopno od meseca novembra 1966
dalje. Zadnja dela so bila kon-
čana pred meseci. Medtem se je
tudi izvršila preusmeritev prej
zaposlenega osebja.
Danes deluje oddelek, ki ima
140 postelj, s polno zasedbo bol-
nikov povsem normalno v stro-
kovnem in v organizacijskem
pogledu.
To je le kratek izsek iz zgodo-
vine ormoške bolnišnice v zad-
njih dveh letih. V soboto je
splošna bolnišnica dr. Jožeta
Potrča Ptuj priredila ogled psi-
hiatričnega oddelka v Ormožu,
ki so se ga udeležili predstav-
niki republiških zdravstvenih in
družbenopolitičnih forumov,
predstavniki važnejših psihia-
tričnih oddelkov iz Slovenije ter
družbenopolitični in zdravstve-
ni predstavniki občin Ptuj in
Ormož.
Po slavnostnem govoru direk-
torja splošne bolnišnice dr. Jo-
žeta Potrča v Ptuju primarija
dr. Mitje Mrgoleta, v katerem
je orisal prizadevanje republi-
ških in občinskih zdravstvenih
in družbenopolitičnih forumov
za ustanovitev in preureditev
psihiatričnega oddelka ptujske
bolnišnice v Ormožu, je sledil
ogled prostorov in razstave del
delovne terapije.
Od oktobra lanskega leta pa
do danes je bilo potrebno mar-
sikaj preurediti, od pralnice,
kuhinje, laboratorija, nabaviti
centralno kurjavo, bojlerje itd.
Da je bilo vloženih veliko sred-
stev v tako kratkem času, je po-
kazal ogled prostorov bolnišni-
ce, ki je moderno urejena in
okrašena z izdelki bolnikov, ki
pod vodstvom Tončke Kozlevčar
izdelujejo čudovite izdelke, od
modernih likovnih do ročnih del.
Razstava teh del pa je pokaza-
la, da Je tovarišica Kozlevčarje-
va vložila veliko individualnega
truda, da so bolniki skupaj z njo
naredili tako čudovite izdelke,
saj je bila razstava prave upo-
rabne umetnosti. Delavna tera-
pija pa pripomore marsikatere-
mu bolniku, da prej ozdravi.
Ročni izdelki kakor sodobna
urejenost bolnišnice dajejo tem
zdravstvenim prostorom nov vi-
dez, ki daje bolniku domač, to-
pel in lepo urejen ambient. To
pa je za nevropsihiatrične bol-
nike velikega pomena.
Posebna značilnost ormošike
bolnišnice je žara (oziroma po-
kal?), v kateri so shranjene pr-
votne listine, ko so leta 1898
ustanovili v Ormožu »cesarja
Frana Josipa bolnišnico«. Od te-
ga leta pa do leta 1948 je ormo-
ška bolnišnica delovala kot
splošna bolnišnica z vsemi od-
delki. Od takrat pa do leta 1966
pa kot pljučni in tuberkulozni
oddelek (TBC).
O priznanju za dosežene uspe-
he govorijo vtisi sobotnih obi-
skovalcev, ki so se v knjigi obi-
skovalcev najpohvalneje izrazili.
-P
Oselino de^o z zcrsebnM sredstvi za proizvodnjo in storitve
Obnova zasebnega obrtništva
Pred kratkim je Pokrajinska
skupščina Kosova in Metohije
sklenila dogovor z Investicijsko
banko v Prištini, po katerem bo
zagotovila ta tekom leta skoraj
10 milj. novih dinarjev za kredi-
tiranje zasebnih obrtnikov. To je
prvič, kolikor je znano, da je
banka kreditirala takšne investi-
cije.
Beograjski obrtniki so ustano-
vili lastno hranilno-posojilno za-
drugo, kjer bodo lahko jemali
kredite za svoje manjše investi-
cije.
Pred nekaj dnevi je kombinat
INA odstopil svoje štiri avtomo-
bilske servise v Zagrebu zaseb-
nikom, sedaj pa se pripravlja, da
bo dal v najem bencinske črpal-
kakor izjavljajo njeni predstav-
se je INA odločila zaradi tega
ke v manjših krajih. Za ta korak
niki. ker so to manj pomembne
dejavnosti v kombinatu In ker
misli, da bodo servisi poslovali v
rokah zasebnikov bolj rentabil-
no. Trijo gornii primori ne bi bi-
li zadostna slika za posploševa-
nje in izvajanje zaključkov o per-
spoktivah zasebne iniciative na
tržišču obrtniških storitev. Ven-
dar je iz njih razvidna tendenca
novega družbenega odnosa do
osebnega dela in zasebnega obrt-
ni št\'a.
Trenutna potreba ali na-
čelni razlogi?
Znano je, da imamo pomanjka-
nje posameznih obrtniških stori-
tev in da so nekatere, prav i»-
radl tega, zelo drage. To je v
precejšnji meri posledica »voje-
časne politike lokalnih organov
oblasti  do  zasebnega  obrtništva.
Mectem ko so nekatere obrti
izginjale zaradi tega, ker jih je
onemogočila moderna proizvod-
nja, so druge dušlli v povojnih
letih iz dogmatskih razlogov. V
davčni politiki in v drugih ukre-
pih za dušitev zasebnega obrtni-
štva je izhajalo mnogo občin s
stališča, da nastajajo v zasebnem
sektorju, predvsem v zasebnem
obrtništvu kapitalistične tenden-
ce. Obrtniki so zapuščali svoje
celavnice in se zaposlili v druž-
benem sektorju. V letu 1955 je
bilo 155.215 zasebnih obrti, v ka-
SO.OOO vajencev. Devet let pozne-
okrog 48.000 delavcev in okrog
terih je delalo poleg lastnika še
je je bilo le še 102.907 obrti z
26.608 zaposlenimi delavci in le
15.739 vajenci.
Upadanje števila obrtniških de-
lavnic je pomenilo tudi slabitev
lavnic. Vsekakor so bili obrtniki
tistim, ki niso zaprli svojih de-
konkurence, kar je samo koristilo
prvi med tistimi, ki so imeli za-
sebne avtomobile in ki so gradili
vile.
Tisti, ki se zavzemajo za razvoj
osebnega dela, vidijo v tem edino
možnost za absorbiranje viška
r.elovne sile. Ni mogoče zanikati,
da je sedanja nezaposlenost eden
izmed razlogov, da se razmišlja o
osebnem delu na osnovi zasebne
lastnine drugače, kakor na pr.
pred tremi leti. Nekateri celo
mislijo, da je mogoče zaposliti v
7asebnem sektorju še 100.000 ljudi.
Sicer pa, z načelnega stališča
predstavlja osebno delo, tudi v
obrti, socialistično kategorijo.
Treba je samo onemogočiti špe-
kuliranje in bogatenje brez dela,
kar najdemo v zasebni obrti.
Glede perspektive zasebnega
obrtništva je stvar v tem, da bi
morali ustvariti pogoje, da se bo
tudi v tem sektorju zasebna last-
nina kot v kmetijstvu s pomočjo
kooperacije  postopoma  pretvori-
la v družbeno. To je možno z
združevanjem obrtnikov in usta-
navljanjem njihovih zadrug, ki
bi se lahko razvijala v sociali-
stična podjetja.
SB
V prodaji sladkor slabše
kva]itete
Kmetijsko industrijski kombi-
nat »Beije« je imel uskladišče-
nih v skladišču »Prehrane« v
Ljubljani nad 100 milijonov ki-
logramov sladkorja.
Po ugotovitvah inšpekcijske
službe iz Ljubljane je ta slad-
kor vlažen in po izidu analize
ne ustreza tržnim predpisom,
ker ima nad 0,20 odstotka vlage
in nad 0,06 odstotka invertnega
sladkorja.
Na ptujske.n območju je na-
vedeni kombinat prodal sladkor
podjetju »Izbira« že 16. oktobra
1967, in sicer 50.000 kilogramov.
V teku so že ukrepi, po kate-
rih bodo morali izločiti iz pro-
daje omenjeni sladkor       ZR
SVEČANOST
NA DAN MRTVIH
Na dan mrtvih je bila v Mar-
kovcih večja komemoracija. Po-
ložili so vence, svečane govore
pa sta imela Gvido Cepin in
Franc Prelog. Zaigrala je godba
na pihala iz Markove, šolarji pa
so recitirali. Venec so položili
tudi na spomenik padlih kurir-
jev v Spuhlji.
KAKO PRITEGNITI
MLADINO?
Pred kratkim je imela mla-
dinska organizacija v Markov-
cih letno konferenco. Obravna-
vali so probleme mladinske or-
ganizacije in skušali odpraviti
težave. Predvsem so razpravlja-
li o tem, kako pritegniti čim
več mladine v organizacijo in
jih vključiti v delo. Sprejeli so
tudi program dela.
Koliko bo stala KWH
iz hidroelektrarne
v Zlatollcfu?
Odjem električne energije pada. Potrošniki vedno bolj upo-
rabljajo cenejšo energijo. Racionalizacija in pocenitev proizvod-
nje električne energije je nemogoča zaradi razdrobljenosti elek-
trogospodarstva in obstoječega sistema kreditiranja. Tu bodo po-
trebne spremembe. Kreditiranje gradnje hidroelektrarne Srednja
Drava 1 opozarja na nevzdržnost odplačilnih rokov, ki jih zahteva
banka. Verjetno bo zaradi tega električna energija iz te elektrarne
zelo draga.
Na strojnici kanalske hidro-
centrale, ki jo gradijo v Zlato-
ličju, končno dokončujejo stre-
ho na novi strojnici. V njej
montirajo prvo turbino. Druga
je še v tovarni na preizkušnji.
Po izjavi monterjev se bo prva
turbina zavrtela komaj prihod-
njo jesen. Že po drugem planu
dela kasnijo za mesec dni. Ne-
godujejo nad nerednim dotokom
sredstev za gradnjo, nad veliki-
mi stroški, ki jih imajo pri grad-
nji zaradi nenehnega izčrpava-
nja vode iz mesta, kjer gradijo.
Zavlačevanje gradnjo podražu-
je.
Da se dela končajo po roku,
smo že navajeni. Potrošniki
električne energije se moramo
nehote vprašati, kolikšno pove-
čanje cene električne energije
bo zahtevala zakasnela dogradi-
tev in ali bo dovolj električne
energije.
Proti pričakovanju kažejo po-
datki, da so bila predvidevanja
o nadaljnjem naraščanju pora-
be električne energije zmotna.
V minulih letih so nerealna
predvidevanja utemeljevala po-
trebe po graditvi novih kapaci-
tet za proizvodnjo električne
energije. Podatki o porabi elek-
trične energije v lanskem, a še
posebej v letošnjem letu, nam-
reč kažejo, da se v državnem
merilu pojavljajo presežki elek-
trične energije v vseh letnih
mesecih, z izjemo septembra, ko
elektroenergetska bilanca ne iz-
kazuje niti presežkov, niti pri-
manjkljajev. V posameznih me-
secih se pojavljajo celo tolikšni
presežki, da se pojavlja potreba
po omejenem obratovanju ter-
moelektrarn, bodisi po spušča-
nju vode iz akumulacij hidro-
elektrarn.
Odjem električne energije se
naglo zmanjšuje zaradi vse
bolj omejene likvidnosti veli-
kih odjemalcev, kot sta na pri-
mer proizvodnja aluminija in
elektrokemija. Na zmanjšano
porabo električne energije pa
vplivajo tudi poslabšane tržne
razmere, ki znatno omejujejo
obseg proizvodnje v celotni in-
dustriji. Zmanjšanje porabe
električne energije pa je opaziti
tudi v široki potrošnji, kjer je
vse vidnejše nadomeščanje elek-
trike z drugimi, cenejšimi ener-
getskirrji viri.
V zvezi s tem predstavniki
elektrogospodarstva uvidevajo
potrebe po racionalizaciji proiz-
vodnje in pocenitve električne
energije. To jim preprečujeta
dve osnovni ovi;"i. V prvi vrsti
gre za investicijske odločitve, ki
spričo sedanje razdrobljenosti
elektrogospodarstva v SRS ne
morejo biti smotrne oziroma
optimalne.
Tudi obstoječi sistem krediti-
ranja se je izkazal kot neustre-
zen v pogojih razdrobljenega
elektrogospodarstva.
V zvezi s tem bo nedvomno
treba spremeniti tudi pogoje
kreditiranja oziroma udeležbe
bančnega kapitala pri gradnji
bodočih energetskih objektov. S
krediti udeležena banka naj bi
nastopala kot poslovni partner
ob deljenem riziku v zvezi z
rentabilnostjo investicije. Tak-
šen status bank kot soinvesti-
torjev bi namreč preprečil nji-
hove težnje po čim višjem za-
služku ob obračanju posojenega
kapitala, ki zdaj ni v skladu z
amortizacijsko dobo elektro-
energetskih objektov, a še zla-,
sti ne s pogoji odplačevanja
kreditov, najetih za gradnjo
takšnih objektov v inozemstvu.
Kreditiranje gradnje hidro-
elektrarne Srednja Drava 1 je
ekstremen primer, ki opozarja
na nevzdržnost odplačilnih ro-
kov, ki jih zahteva banka. Glede
na konstrukcijo tega objekta
odpadeta dve tretjini celotne
vrednosti investicije na gradbe-
na dela. Medtem ko se takšne
zgradbe amortizirajo s stopnjo
1.5 "/o letno, pa so dravske elek-
trarne kot investitor dolžne
banki vrniti kredit v petih letih.
Glede na to si ni težko pred-
stavljati, s kolikšnim deležem
anuitet in obresti bo obremenje-
na cena ene kWh električne
energije iz te hidroelektrarne,
in to v tržnih razmerah, ki za-
htevajo zniževanje cene pod do-
ločeno raven. ZR
Hidroelektrarna v Zlatoličju je pod streho. V njej montirajo prvo
turbino.
V novi valjarni
večkratno povečanje
proizvodnje
Največja gospodarska organi-
zacija v bistrišiki občini je to-
varna metalnih polizdelkov
Impol Slovenska Bistrica. Gle-
de na to sem se napotil v to-
varno, kjer mi je vodja plansko-
analitske službe Stanislav Po-
štrak odgovoril na nekaj vpra-
šanj o poslovanju tovarne v pr-
vih devetih mesecih letošnjega
leta ter o perspektivi podjetja
do konca leta in za prihodnje
leto.
Kako ste planirali letošnjo
proizvodnjo?
Rezultati konec lanskega leta
so bili zelo ugodni. Zato smo si
postavili nalogo, da bomo v le-
tošnjem letu še močneje in hi-
treje dvignili produktivnost. To-
da posledice gospodarske refor-
me so se občutile najmočneje
ravno v letošnjem letu. Trgovi-
na je hotela najprej prodati
svoje stare zaloge iz prejšnjih
let, zato so bile njene letošnje
zahteve po našem blagu precej
manjše. Razen tega je nastala v
prvem polletju takšna situacija
v svetu, da smo zelo težko pla-
sirali našo proizvodnjo na tuje
tržišče. Tako  se je vsepovsod
čutila zasičenost s proizvodi. To
je posebej prišlo do izraza v
zadnjem trimesečju.
Kako ste dosegali plan proiz-
vodnje?
Letošnji plan po količinski
proizvodnji je bil za 18 odstot-
kov večji od lanskega. Toda
ravno zaradi situacije, ki je na-
stala na tržišču in ker zaradi
sortimenta naših izdelkov ne
moremo ustvarjati večjih zalog,
je bila proizvodnja v prvih de-
vetih mesecih letošnjega leta
samo za dva odstotka večja kot
v istem obdobju lanskega leta.
Drugačno pa je stanje glede
realizirane vrednosti proizvod-
nje v letošnjem letu. Ker smo
prešli na izdelke s tehnično
mnogo bolj komplicirano izde-
lavo (zato je tudi delno količin-
ska proizvodnja manjša) pa re-
alizacija vrednosti del ne za-
ostaja toliko za predvidenim
planom. Realizacija po vredno-
sti del je v letošnjem letu večja
za osem odstotkov, kot v istem
obdobju lanskega leta.
Kolikšen je odstotek izvoza
vaše proizvodnje?
V lanskem letu je dosegel naš
izvoz 47 odstotkov vse proizvod-
nje. V prvih devetih mesecih
letošnjega leta pa je dosegel iz-
voz 40 odstotkov naše proizvod-
nje. Od teh 40 odstotkov pa gre
80 odstotkov na račun izvoza na
področje s konvertibilno valuto.
Največji kupec naših proizvodov
so Združene države Amerike.
V letošnjem letu nam je tudi
prvič uspelo izvoziti izdelke
konstrukcijskega obrata. Tako
smo v letošnjem letu izvozili
eno tretjino proizvodnje tega
obrata v Sovjetsko zvezo
Kakšni so osebni dohodki?
Povprečni osebni dohodki niso
majhni v primerjavi z mnogimi
drugimi podjetji. V letošnjem
lotu znaša povprečni osebni do-
hodek 104.000 starih dinarjev na
zaposlenega, kar je za 11 odstot-
kov več kot v istem obdobju
lanskega leta. Razen tega smo
v letošnjem letu povečali skla-
de za 20 odstotkov v primerjavi
z istim obdobjem lanskega lota
Kakšne so perspektive do
konca leta in v prihodnjem let«?
Zaradi tržišča, ki se v zadnjem
času nekoliko stabilizi.''a. upa-
mo, da se bo stanje do konca
leta močno popravilo Tako. da
bomo zmanjšali razliko realiza-
cije proizvodnje s planom, ki
nam jo je ravno močno pokvari-
lo ravno tretje trimesečje V pr-
vi polovici prihodnjega leta bo
začela obratovati delno tudi no-
va valjarna. Do konca leta 1968
pa bo celotna valjarna v pogo-
nu. Ta novi valjarniški obrat,
katerega vrednost bo doseala
skoraj 9.5 milijarde starih di-
narjev, nam daje odlične mož-
nosti, da bomo povečali proiz-
vodnjo in da bomo usnešneie
nastopali na domačem, še bolj
pa na tujem tržišču. -|d
VESTI iZ TRNOVSKE VASI
V Trnovski vasi se priprav-
ljajo na gradnjo garaže za avto-
bus. Garaža naj bi bila pod
streho še pred zimo. Avtobus
sedaj stoji na prostem v lepem
ali grdem vremenu. Ljudje so
zelo navezani na ta avtobus, saj
imajo z njim dobre zveze s Ptu-
jem in Mariborom prek Lenar-
ta. Garažo bodo zgradili večino-
ma s prostovoljnim delom in
prispevki. Večino materiala že
imajo zbranega, sedaj rabijo le
še nekaj denarja za strešno
opeko in za stroške ob gradnji.
Tudi ta denar bodo zbrali s pro-
stovoljnimi prispevki. Pravijo
pa, da bodo ostali brez avtobusa
kljub garaži, če ne bo kmalu
popravljena cesta Ptuj—Lenart,
ki je zelo slaba.
Trnovčani tudi niso zadovolj-
ni s svojo trgovino, saj lokal
zdaleč ne ustreza niti minimal-
nim predpisom o trgovskih lo-
kalih. Problem bi lahko rešili
tako, da bi trgovski lokal odpr-
li v zgradbi zadružnega doma,
kjer je že lepo urejena proda-
jalna reprodukcijskega materi-
ala KK Ptuj.
Prebivalci Trnovske vasi in
okolice si želijo kulturnega živ-
ljenja, vendar nimajo prostora
za udejstvovanje na tem pod-
ročju. V zadružnem domu je si-
cer dvorana, vendar jo uporab-
lja KK Ptuj kot skladišče za
umetna gnojila.
Trnovčanom ne dajo miru tu-
di občinske ceste, ki so zelo po-
trebne popravila. Radi bi uredili
dovoz do pokopališča in samo
pokopališče.
Proslava oktobrske revo-
lucije v Ormožu
Centralna proslava v spomin
na 50. obletnico oktobrske revo-
lucije bo v ormoški občini v
ponedeljek 13. novembra, ker
je zaradi tehničnih vzrokov
proslava oktobrske revolucije,
ki je bila napovedana že prej-
šnjo soboto, odpadla. Program
proslave sta skupno sestavila
DPD Svoboda Ormož in osnov-
na šola Ormož. Na svečanosti
bodo podelili nagrade za naj-
boljše naloge, ki jih je za učen-
ce višjih razredov osnovnih šol
razpisal izvršni odbor občinske
konference SZDL Ormož.
Komemoraciia v Ormožu
V vseh centrih v občini in v
pomembnih partizanskih krajih
so bile komemoracije v počasti-
tev preminulih borcev NOB. V
Ormožu je mestna organizacija
Zveze borcev organizirala kome-
moracijo ob spominski plošči
pri domu TVD Partizan v Or-
možu. Na žalni svečanosti sta
sodelovala pevski zbor in reci-
tacijska skupina osnovne šole
iz Ormoža ter moški pevski zbor
Svobode Ormož.
Martinovanje v Ormožu
Kmetijski kombinat Jeruza-
lem-Ormož bo v soboto, 11. no-
vembra, priredil v abonentskem
gostišču KK Jeruzalem-Ormož
martinovanje. Zabava s plesom
se bo pričela ob 19.30. Igral bo
ansambel Zibrat, gostom bodo
na voljo domače specialitete.
KRAJEVNA  ORGANIZACIJA
RK V ZGORNJI BISTRICI
V začetku decembra bo v
Zgornji Bistrici ustanovni občni
zbor krajevne organizacije RK.
S tem želijo obnoviti delo te
organizacije na tem terenu, ki
je pred leti že na tem območju
dobro delala, a je kasneje pre-
kinila s svojo dejavnostjo.
SEMINAR RK V SLOVENSKI
BISTRICI
Na Pohorju bo v dneh 18. in
19. novembra seminar RK za
vodje podmladka na osnovnih
šolah vse občine. Na seminarju
se bodo seznanili prosvetni de-
lavci z delom in nalogami pod-
mladka RK na osnovnih šolah.
stran 3
TEDNIK — pefek, 10. novembra 1967
Stran 3
Letna konferenca mladine v Ptuju
^LADI lINf SA^OLPRAVLJAMJE
Konferenca je osvetlila probleme mladine v občini. Za pred-
hodnika občinskega komiteja ZMS Ptuj je bil ponovno izvoljen
gtanko Lepe j.
jteferati in razprave na kon-
ferenci so pokazali, da se mla-
jiiaa aktivno vključuje v reše-
vanje problemov gospodarske
gforme, vendar ne v takšnem
psegu, kot bi se lahko.
Omogočiti bo treba, da bo de-
lo Zveze mladine odraz teženj
.glotnega članstva in ne samo
jejavnosti redkih aktivistov,
jtara napaka mladih aktivistov
l,i več bojazen oglašanja v raz-
pravah, pač pa je prej to neres-
jost, premala odgovornost do
jbravnavanega problema mladih
, željo mnogih, da se sestanek
jli plenum čimprej konča.
Tudi delo občinskega komite-
ja bi lahko bilo boljše, če bi vsi
i|ani, ki so bili izvoljeni, sma-
trali svojo izvolitev kot dolžnost
se pri delu z mladimi veliko
tiolj angažirali.
Kljub veliki obremenitvi je
ugotovljeno, da je delo mladine
pa osemletkah v mejah možnosti
jfiladega človeka. Na ostalih
jrednjih šolah v Ptuju bo po-
trebno v naslednjem obdobju
organizirati določene aktivnosti
in s tem popestriti delo mladine
na srednjih in strokovnih šolah.
Mladinski aktivi na podeželju
delujejo danes v povsem dru-
gačnih pogojih kot morda pred
leti, predvsem zaradi tega, ker
strukturni sestav mladih ni več
pretežno kmečka mladina zaradi
fluktuacije mladih iz vasi, tem-
več šolska in delavska mladina.
Le-ti zahtevajo drugačne oblike
dela. Problemi pri njih so zelo
pereči. Še vedno se pojavljajo
razlike med mladimi po struk-
turi, ki največkrat zelo kvarno
vpliva na aktivnost mladinskih
aktivov, ker se aktiv razdeli po
strukturnih grupah. Nadalje je
veliko pomanjkanje prostorov.
V občini je 33 vaških aktivov,
od katerih imajo samo trije svo-
je prostore. Pri vsaki prireditvi
gostujejo pri prosvetnem ali ga-
silskem društvu.
V delovnih organizacijah je v
občini pet aktivov. Zanimiva je
ugotovitev, da je organizacija
ZM aktivna tem bolj tam, kjer
je dobro gospodarila sama de-
lovna organizacija, čeprav to ne
more biti merilo za dejavnost
nladinske organizacije.
V razpravi je bilo govora tudi
(vključevanju študentske mla-
inc v delo mladinske organiza-
tije. Študentje so bili mnenja,
ia jim mladinska organizacija
le more pomagati pri njihovih
ležavah. Ne more jim pomagati
pri štipendijah, niti po konča-
nem študiju dobiti službo. Ve-
liko jih mora iti za kruhom v
tujino, kljub velikim stroškom
študija. Na konferenci je bilo
rečeno, da od mladinske organi-
zacije ni mogoče samo pričako-
vati.
Bilo je govora tudi o odnosu
mladine do ZK in obratno.
Posebej so poudarjali vpraša-
nje mladine v samoupravljanju.
Ugotavljali so, da se z razvojem
samoupravljanja mladina mora
aktivneje vključevati v samo-
upravne organe. Zaradi neza-
upanja ali kakih drugih vzro-
kov s strani starejših je to
vključevanje še otežkočeno.
Kljub temu, da bodo morali slej
'w prej prevzeti vplivne položa-
je mladi, jih starejši tovariši
premalo vključujejo v delo in
spoznavanje proizvodne proble-
i^atike. Kot primer so v poro-
čilu navedene štiri delovne or-
ganizacije: TGA, strojne delav-
nice, Delta in Panonija. V teh
delovnih organizacijah je skupaj
124 članov v DS, od tega samo
osem mladih. V navedenih pod-
jetjih se mladi neradi vključu-
jejo v razpravo, vzrokov za to
ne ugotavljajo.
Na konferenci so ugotavljali,
da se je pri utrjevanju smotrov
gospodarske reforme zaostrilo
tudi zaposlovanje mladine. Na-
sprotovali so dejstvu, da kolek-
tivi iščejo skrite rezerve naj-
večkrat le v odpuščanju delov-
ne sile, oziroma da pred njo za-
pirajo vrata. Brez zaposlitve je
iz leta v leto več izobražene
mladine, na drugi strani pa še
vedno zasedajo delovna mesta
Številni delavci z nezadovoljivo
strokovno izobrazbo. Se vedno
zasedajo delovna mesta številni
honorarno zaposleni in upoko-
jenci, ki tako odvzemajo delov-
na mesta mladim (s plačo, hono-
rarjem in pokojnino).
V občinski komite so bili Iz-
voljeni: Marjanca Anžel, Rudi
Babušek, Franja Cemejšek, Ju-
stina Fuks, Erika Holc, Ostoja
Indjič, Franc Kamenšek, Mari-
ja Kiseljak, Pepelka Kovač,
Stanko Lepej, Robert Muhič.
Jože Petrovič, Srečko Pevec,
Franc Predikaka, Arandjel Ri-
bič, Rihard Rozman, Franc Še-
gula, Marija Tretinjak, Franc
Veselic, Drago Vlah in Stanko
Zelenlk, ZR
ASFALT OD LOVRENCA DO MAJŠPERKA?
Občani krajevnih skupnosti
Lovrenc na Dravskem polju,
Ptuj.ska gora in Majšperk se za-
vzemajo za asfaltiranje ceste od
Lovrenca do Majšperka, točneje,
od križišča v Apačah do križi-
šča v Majšperku.
V ponedeljek, 6. novembra, so
sklicali skupni sestanek pred-
stavnikov vseh treh krajevnih
skupnosti in občine. Razprav-
ljali so o možnosti asfaltiranja
ceste ter delno tudi sofinanci-
ranja tega projekta.
■ Obravnavali so začasni pri-
bližni predračun cestnega pod-
jetja Maribor, po katerem bi
asfaltiranje ceste v dolžini 5 km
stalo okrog 1,730.000 N din
Podjetje je za prihodnje leto
pripravljeno rezervirati v ta na-
men 500.000 N din, ostalo pa naj
bi zagotovili lokalni faktorji.
Predstavniki na tem sestanku se
s predračunom niso strinjali,
ker v njem ni navedena točna
dolžina ceste, niti ni realna de-
litev sredstev med soinvestitor-
ji. Dosedanje pravilo je bilo, da
republiški sklad za ceste zago-
tovi 50 "/o sredstev, ostalih 50 «/o
pa občinski sklad za ceste in
drugi soinvestitorjih Sklenili so,
da bodo v tem smislu tudi iskali
udeležbo republiškega sklada za
ceste, vendar se bodo zadovoljili
tudi z manjšo soudeležbo. Svoj
delež pri financiranju bodo za-
gotovili, čim bodo imeli točne
podatke o udeležbi republike.
Sredstva, ki jih bodo prispeva-
le krajevne skupnosti, bodo za-
gotovili s krajevnim samopri-
spevkom, del sredstev pa bodo
prispevale gospodarske organi-
zacije, ki delujejo na njihovem
območju, saj so nekatere močno
zainteresirane za ureditev te
ceste.
Na sestanku so tudi izvolili
13-članski odbor, v katerem so
predstavniki vseh zainteresira-
nih krajevnih skupnosti in go-
spodarskih organizacij. Naloga
odbora je temeljito preučiti, ko-
likšna naj bo udeležba posamez-
nih krajevnih skupnosti pri fi-
nanciranju projekta, ugotoviti
točno dolžino ceste, ki bo asfal-
tirana, nabaviti točen predračun
in pridobiti republiški sklad za
ceste za čimvečjo finančno ude-
ležbo.
Odbor se bo sestal na prvi se-
ji danes, 10. novembra, in bo
poiskal konkretne predloge za
izvedbo teh nalog in načrtov.
JK
Petovia po tretjem trime-
sečju
Ustekleničili so
nad 22 tisoč
hektolitrov pijač
Pri Petoviji, živilski industriji
v Ptuju, so te dni organi uprav-
ljanja obravnavali rezultate p>o-
slovanja za preteklih devet me-
secev tega leta. Poročilo o po-
slovanju je bilo sprejeto. Pro-
izvodnjo so najbolj povečali pri
brezalkoholnih osvežujočih pi-
jačah, in sicer za 87'/». Proiz-
vodnj? alkoholnih pijač je na
nivoju proizvodnje lanskega le-
ta. Kot vzrok za stagnacijo na-
vajajo občutno povečanje zvez-
nih in lokalnih davkov v začet-
ku tega leta, ki so povzročili
stagnacijo potrošnje. Trgovinsko
dejavnost so povečali za 12 Ve.
Med finančnimi kazavci je
zanimivo, da so povečali faktu-
rirano realizacijo za 7,2 "/o,
netoprodukt za 4,5 "/o. Dohodek
je nižji za 5 "/o, skladi pa za
13 Vo. Zaostajanje dohodka in
skladov je deloma posledica po-
večanih terjatev do kupcev,
predvsem pa posledica poveča-
nja stroškov poslovanja (trans-
portnih stroškov, amortizacije,
obresti na poslovni sklad in
obresti od kreditov). Glede na
p>otrebe prodajne politike so se
povečali tudi stroški propagan-
de. Osebni dohodki so se pKJve-
čali le za 2,2 Vo, kar je v skladu
oziroma pod povečanjem neto^
produkta in pod doseženo pro-
duktivnostjo. V letošnjem letu
so ustekleničili 22.223 hI raznih
pijač, v lanskem letu pa le
16.831 hI. Število zaposlenih se
je letos znižalo za 6 "/o.
Trenutno se v tem podjetju
intenzivno ukvarjajo z organi-
zacijskimi problemi, problemi
izboljšanja tehnoloških postop-
kov in prilagoditve le-teh novi
moderni opremi. Posebno pa
skrbijo za stalno izboljšanje
kvalitete svojih izdelkov. V
tem času so uspešno dali na trg
naravni »Pelinkovec 1967«, ki je
plod dveletnih prizadevanj. Ta
izdelek so potrošniki odlično
ocenili. ZR
SOLA BO DOBILA VODOVOD
Velikonedeljska osnovna šola
je doslej imela mnogo proble-
mov s pitno vodo. Jemali so jo
iz vodnjaka na dvorišču. Sedaj
pa so dobili sredstva, ki jim
omogočajo, da bodo v šolo na-
peljali vodovod. Vodo bodo za-
jeli iz istega vodnjaka. Tako bo
rešen problem vode v šolski
kuhinji, razredih in kabineiih.
PROSVETNO DRUŠTVO BO
PROSLAVLJALO
Prosvetno društvo Simon Gre-
gorčič je pričelo s pripravami za
pvočastitev 75-letnice obstoja. V
ta namen pripravljajo Mikelno-
vo igro po Finžgarjevem romanu
Pod svobodnim soncem. Pro-
slava obletnice bo prihodnjo
pomlad. Hkrati bo v Veliki Ne-
delji tudi občinska revija kul-
turnoprosvetnih društev. Ob
društvih iz ormoške občine bo-
do nastopile tudi skupine iz so-
sednih občin. Za čim boljšo iz-
vedbo proslave in revije je bil
sestavljen posebni odbor, ki vodi
priprave.
ALI BODO DOBILI UČITELJI
NOV BLOK?
Sola v Veliki Nedelji ima v
svojem programu formiranje
pripravljalnega gradbenega od-
bora, ki bo zbiral sredstva za
gradnjo učiteljskega bloka. Pri-
spe\'^ke bi zbirali na območju
krajevnih skupnosti, od koder
obiskujejo učenci šole pri Veliki
Nedelji. Učiteljski blok je nuj-
no potreben, saj stanovanj ni.
Predvidevajo, da bodo v dveh
letih imeli dovolj sredstev za
pričetek gradnje, posebno, ker
bo tudi krajevna skupnost pri-
spevala del sredstev, zbranih s
krajevnim samoprispevkom.
NESREČA NA ORMOŠKEM
PODROČJU
V četrtek, 2. novembra, se je
ob 11.30 pripetila prometna ne-
sreča na cesti I. reda v vasi
Cvetkovci med voznikom oseb-
nega avtomobila Stankom Cr-
mavrom iz Brstja 40 pri Ptuju
in kolesarjem Ivanom Brodnja-
kom iz Cvetkovec št. 59. Ko je
avtomobilist prehiteval kolesar-
ja, je ta nenadoma zavil v levo.
Avtomobilist ni mogel preprečiti
trčenja, pri katerem je dobil
kolesar hude telesne poškodbe,
zlom in zvin leve noge v glež-
nju, ter je bil prepeljan v ptuj-
sko bolnišnico. -p
POPRAVKI
Prosimo bralce, da popravijo
v naši 44. številki z dne 3. no-
vembra letos nastale napake:
naslov Delavski svet TAP za-
vrnil odpust 85 delavcev; na-
slov Usnjarski obrat KONUS,
obrat Ljutomer; podnaslove v
sestavku Ormož skozi stoletja:
Ormož — Ormosd (ne pa Ormo-
so); Mitnina — najpomembnejši
dohodek srednjeveškega mesta
(ne pa srednjega veka); letnico
v 21. vrstici tretjega stolpca
istega sestavka, ki je pravilna
1294 (ne pa 1249); ime in pri-
imek Jožeta Rozmana v sestav-
ku Veliki oktober (Rozman je
napačno!).
Prosimo bralce, da nam te in
nenavedene napake oprostijo.
Uredništvo
Lovski turizem
¥e€iii0 več idvcev iz Italije
pri nas
Italijanski lovci so z lovom pri nas zadovoljni. Predvsem jim
ugaja dobro pripravljen lov in vedno večje prijateljstvo z našimi
lovci. Naši lovci jih radi pohvalijo, da so zelo dobri in discipli-
nirani lovci. V Juršincih so že izpolnili letošnji plan lova tujih
lovcev. Lovsko kočo bodo imeli pod streho konec tega meseca.
Lepo vreme omogoča dober
lov v jesenski lovski sezoni.
Lovci vsako soboto in nedeljo
pa tudi med tednom preizkuša-
jo lovsko srečo. Vse lovske dru-
žine že umetno vzgajajo divjad
tako, da je je dovolj. Skoraj
vsak lovec se vrne z lova s ple-
nom, obešenim za pasom. Po
lovu se navadno ustavijo v naj-
bližji gostilni, kjer ob kozarčku
zbijajo lovske šale. Največ sme-
ha je na račun nespretnih lov-
cev, ki jim je pobegnila divjad.
Iz leta v leto lovi med doma-
čimi lovci vedno več tujih lov-
cev, turistov, predvsem iz Ita-
lije. To jesen lovi skoraj vsak
dan kakšna skupina Italijanov
zdaj v tem, zdaj v onem lovišču
v okolici Ptuja. Po lovu se zbe-
rejo v ptujskem hotelu, kjer so
nastanjeni.
Preteklo soboto je proslavlja-
lo uspešen lov veselo omizje
italijanskih in domačih lovcev
v hotelu Poetovio.  Novinarska
žilica mi ni dala miru, da jih
ne bi povprašal, kako so zado-
voljni z lovom pri nas. S po-
manjkljivim znanjem italijan-
ščine so nastale težave. Ko sem
videl, kako Ptujčan Slavko Li-
čen, vodja lovskega rajona
spodnje Ptujsko polje — Sobe-
tinci in tolmač, dobro govori
italijansko, ni bilo več težav.
Rad je postal tolmač in razgo-
vor se je pričel.
Gostje Giovanni Filippis, Lui-
gi Pettenella, Giancarlo Rubbi,
Franco Baglio, Luciano Trebbi,
Sergio Foschi in Gigi Malferra-
ri so dejali, da njihova skupina
prihaja na lov v te kraje že če-
trto leto, nekateri od njih pa že
šesto leto. 2e prvo leto jih je
Lovska zveza iz Ptuja lepo spre-
jela in jim vsako leto organizi-
rala uspešen lov. Iz leta v leto
so s ptujskimi lovci večji prija-
telji. Ravno zato se znova vra-
čajo v te kraje, čeprav je dru-
gje ceneje. V teh krajih je do-
volj divjadi, lovski užitek je
po{X)ln. Ža lov pri nas so se do-
govorili že za prihodnje leto.
Pohvalili so tudi postrežbo v
hotelu Poetovio.
V soboto so lovili v lovskem
rajonu Juršinci. Predsednik lov-
ske družine je dejal, da so s to
skupino presegli letošnji plan
tujega lova, saj je v preteklih
dneh pri njih lovilo 14 lovcev
iz Italije. Skupina italijanskih
lovcev, ki je sedela za mizo, je
dobila ta dan 60 komadov divja-
di, dve srni, devet zajcev, 33 fa-
zanov, 15 jerebic in enega klju-
nača. Gosti so bili z lovom za-
dovoljni, je nadaljeval Simon
Toplak. Želijo priti še prihod-
nje leto. Za lov smo se že dogo-
vorili. Pohvalil jih je, da so do-
bri lovci. Posebno se je izkazal
njihov vodja Giovanni Filippis.
Nadaljeval je, da fazanov ne
streljajo na zemlji. Kot pravi
lovci počakajo, da vzletijo. Ko
je npr. pes ujel zajca, so za-
htevali, da ga spusti. Sele nato
so po lovskih pravilih streljali
nanj. Samo enkrat sta imela
dva smolo. Eden izmed njih je
našel spečega zajca na ležišču.
Poklical je kolega. Ko se je za-
jec prebudil, jo je tako naglo
ucvrl, da je kljub čakanju nanj
in številnim strelom »odnesel«
zdrave pete.
Do 29. novembra bo v Juršin-
cih otvoritev lovskega doma v
surovem stanju. Dokončna otvo-
ritev bo poleti prihodnje leto.
Ob otvoritvi bodo pripravili
večjo veselico. Simon Toplak je
še dejal, da nameravajo v nad-
stropju koče urediti še dve sobi
za prenočišče, ki bi jih večkrat
uporabili. V njih bi lahko pre-
spali tudi tuji lovci, ki se jim
po lovu ne bi bilo treba vračati
v Ptuj. Dom bi lahko nudil go-
stinske usluge še drugim doma-
čim in tujim gostom.
Na še velikih loviščih v Jur-
šincih bodo odstrelili divjad po
planu domači lovci.
Prejšnji četrtek in petek je ta
skupina italijanskih lovcev lo-
vila v lovskem revirju Sobetinc.
Ves čas lova jih je vodil Slavko
Ličen, vodja tega rajona in do-
ber tolmač. Tudi on jih je po-
hvalil, da so dobri in disciplin ;
nirani lovci. 2e četrto leto lovi- '
jo pri nas, pa se še ni nič 7='o-
dilo. ZR
Italijanski in domači lovci v hotelu Poetovio
Enoten kmeti|siil
prostor
(Nadaljevanje in konec)
tijskih organizacij   kot za proiz-
vodnjo v zasebnem sektorju kme-
tijstva.
Druga stran problemov, ki iz-
hajajo iz izvajanja gospodarske
reforme, pa je v naglem omeje-
vanju družbenih kreditov, inve-
sticijskih kot obratnih.
Več objektov, obstoječih ah v
gradnji, zahteva za normalno
vključitev v proii;vodnjo dodatna
finančna sredstva, ki jih ni mo-
goče dobiti. Ker pomeni inten-
zivno izkoriščanje proizvajalnih
sredstev tudi pogoj za večjo pro-
duktivnost, nastaja lahko v takih
primerih občutna škoda. Še po-
sebno prizadene sedaj kmetijske
organizacije, ko banke zmanjšu-
jejo stalne obratne kredite prav
v času. ko je mnogo malih de-
lovnih organizacij zelo slabih in
nerednih plačnikov. Prednosti, ki
jih imajo v tem primeru velike in
gospodarsko močne kmetijske or-
ganizacije, so lahko bistvene važ-
nosti za nadaljnji razvoj in obstoj
posameznega obrata. V kombina-
tu se ugotavlja, da v tej situaciji
ne bi mogel tako uspešno poslo-
vati noben, sicer samostojen
obrat (npr. mešalnica močnatih
krmil, Simentalka — klavnica in
tovarna mesnih izdelkov — VZK
Ljutomer itd.), če ne bi bilo pre-
livanja pri uporabi obratnih kre-
ditov, rezervnega sklada itd. Na
.številne probleme, ki izhajajo od
izvajanja gospodarske reforme,
pa najdemo tako jasne odgovore
v prednosti integriranja podjetja,
da jih ni potrebno še posebej na-
vajati.
Nekatere značilnosti za-
ključkov študije o upora-
bi kmetijskega prostora
na območiis ljutomerske
občine
Studijsko delo ekonomskega cen-
tra Maribor, ki ga je po dogovoru
vseh treh ljutomerskih kmetijskih
organizacij naročila občinska skup-
ščina    Ljutomer,    ima    naslov:
►vOsnovni   načrt   za   izkoriščanje
kmetijskega prostora na območju
občine LjutomerPri sestavi tega
elaborata je poleg strokovnjakov
eiconomskega centra sodelovalo 27
raznih  kmetijskih  strokovnjakov,
med temi 17 iz ljutomerske občine
(iz kmetijskih organizacij, občin-
ske skupščine in Mleko prometa).
Čeprav elaborat še ni končan, ker
bo še enkrat v javni razpravi in
so možne še kakšne dopolnitve ali
manjše spremembe, pa lahko upo-
rabimo osnovne ugotovitve in za-
ključke   tega   elaborata.   Glavne
ugotovitve so; 1. Kmetijski prostor
na območju ljutomerske občine je
enoten in' ga'jo ZATO POTREB-
NO   UREJEVATI   SMOTRNO   IN
ENOTNO! 2. Družbeno-ekonomska
reforma postavlja na prvo mesto
ekonomske motive integracije; 3.
V  pogojih  izvajanja gospodarske
reforme in vključevanja v medna-
rodno   delitev   dela   je   potrebno
nujno izvajati vse ukrepe, ki vpli-
vajo  na   povečano  storilnost,   in
isl^ati  vse rezerve za  zniževanje
stroškov proizvodnje itd.
Jugoslovansko povprečje kombi-
natov je znašalo leta 1965 4.655 ha
in jugoslovansko povprečje povr-
šin kmetijskih zadrug 1.531 ha. V
letošnjem letu pa smo bili lahko s
pomočjo raznih sredstev informa-
vansko povprečje za kombinate,
kih kombinatov. Iz primerjave za
leto 1965 lahko vidimo, da obseg
(kmetijskih), kot eno izmed konč-
cij obveščeni o združevanju veli-
-d^ui pajd zBj qtufeL'[A8Jdud qiu
zemljišč sedanjih kmetijskih za-
drug v ljutomerski občini pred-
stavlja le dobro četrtmo zemljišč,
kot znaša jugoslovansko povpreč-
je kmetijskih gospodarstev, in da
bkupnf površine zemljišč vseh
treh kmetijskih organizacij v lju-
tomerski občini predstavlja le po-
lovico zemljišč, kot znaša jugosio-
Nekaj ugotr"*!ev iz raz-
prave
Namen posvetovanja je bil, da
se v občinskem sindikalnem svetu
izoblikujejo stališča o enem se-
danjih najvažnejših gospodarskih
vprašanj ljutomerske občine, saj
sindikat kot družbenopolitična or-
ganizacija vseh zaposlenih, ne mo-
re iti mimo obravnavanja in za-
stopanja stahšč o ekonomski nuj-
nosti integracije, katero bo po-
trebno zagovarjati predvsem v pri-
zadetih delovnih organizacijah
gracijo. Razprava je, razen pred-
stavnika kmetijske zadruge '>ivlur-
sko polje-«. Križevci, pokazala nuj-
nost kompleksnega in učinkovite-
ga pristopa k reševanju zaplete-
nih kmetijskih vprašanj v občini.
Da je vprašanje integracije eno
izmed najpomembnejših gospo-
darskih vprašanj, nam pričajo pri-
zadevanja, tako dosedanja, kot bo-
doča, vseh družbenih činiteljev.
Občinska konferenca ZKS Ljuto-
mer je imela glavni poudarek na
integraciji kmetijskih organizacij,
včeraj je bila v Ljutomeru raz-
širjena seja sveta za kmetijstvo in
gozdarstvo občinske skupščine (če-
trtek, 2. novembra), sedmega no-
vembra bo občinska konferenca
SZDL Ljutomer sklicala tiskovno
konferenco s temo pogovor o inte-
graciji, na katero so povabljeni
poleg strokovnjakov iz ljutomer-
skih kmetijskih organizacij, ob-
činske skupščine in družbenopoli-
tičnih organizacij, predstavniki ti-
ska, radia in televizije itd.
Nekateri branilci dosedanjega
obravnavanja kmetijstva očitajo
prizadevanju vseh družbenih za-
interesiranih činiteljev za enotno
obravnavanje kmetijske politike,
ki je možna le v integracijskih po-
gojih, prav tiste činitelje, to je
predvsem ekonomske, na katerih
temeljijo sedanja prizadevanja in
razprave za rešitev tega vpraša-
nja. Pozitivne činitelje, ki bi jih
z integracijo pridobili, branilci
-status quo-H negirajo. Res je. da
smo posebno prva leta po vojni
kmeta zanemarili in ga smatrali
dolgo časa kot nosilca zastarelih
nazorov Zagotovitev perspektiv- '
nejše bodočnosti, tako za zaseb-
nega proizvajalca, kot za kmetij-
stvo nasploh v ljutomerski občini,
je samo v enotnem obravnavanju
kmetijskega prostora, ki bo lahko
poleg že navedenih ugotovitev la-
hko zasebnemu proizvajalcu —
kmetu, od večje strokovne pomoči
in organizaciji njegovega dela za-
gotovila smotrnejše in boljše go-
spodarjenje. To pa je v želji za
napredkom edina izbira. -p
V KRATKEM SESTANEK
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevna skupnost v Markov-
cih bo imela v kratke.n sesta-
nek. Razpravljali bodo o kra-
jevnih problemih. Skušali bodo
pridobiti prebivalce za krajevni
samoprispevek za asfaltiranje
ceste, in sicer odcepa od že as-
faltirane ceste skozi vas. To je
že dolgoletna želja Markovča-
nov. Ne morejo več prenašati
slabo vzdrževane ceste skozi
Markovce in prahu, ki ga dvi-
gajo avtomobili v trgovino, go-
stilno in njihove domove Po-
klicali bodo tudi komunalno
podjetje, naj bolje vzdržuje ce-
ste, ki so v nemogočem stanju.
Ker vidijo, da so si tudi druge
krajevne skupnosti lahko naj-
več pomagale le s samoprispev-
ki, upajo, da ga bodo tudi Mar-
kovčani prispevali za svoie do-
trebe. ZR
Odncs, kot se spodobi
v 40. številki Tednika sem v
"ubriki Pisma uredništvu pod na-
'hvom Odnos do gostov? prebrala
""stice. ki Jih je napisal CM iz
^tujn. v katerih se pritožuje nad
budnostjo do gostov v gostilni
"O Bregu.
Tovarišu CM sem hotela pove-
'''f;. da sem skupaj, z direktorjem
'Ostline na Bregu pred leti delala
da je bil takrat vedno vljuden
^ ni ločil .boljših' in .slabših' go-
^ov. Najbrž tudi sedaj ni tako
'afco mislil, zato prosim CM, da
"^^ oprosti.
Knj bi rekli vi, CM. če bi do-
^^eli to. takšen odnos in takšno
budnost, kot sem iu doživela
iz?
l-ansko leto sem po lepem pri-
^^očilu nastopila službo gospo-
"ijs/re pomočnice. S pnzadev-
^^tjo sem se lotila dela v zelo
^'^emnrjenem stanovanju in prav
^^0 zanemarienem vrtu. poleg
-.9q sem prevzela še kuhanje,
^^rudila sem se za čistočo in vrt
^Uato zasadila z razno zelenjavo.
'fe sem vesela zaradi vljudnosti
' vzljubila sem vso družino. Bil
■ Videz,  da  sem  postala  njen
8,1.
štirih mesecih pa je nastalo
''^v u tej družini zame neznosno
^iiŠTe. ^ef je postal nevljuden,
^irčno mi je ukazoval in govo-
ril 2 menoj le uradno. To se je
nadaljevalo nadaljnjih pet mese-
cev. Mesec pred odpustom je pri
kosilu mimogrede izjavil: peto
(osebo) bomo v .stran dali.
To me je seveda pogrelo, kljub
temu da sem mislila, da to ni
mogoče. Vedno sem se namreč
trudila biti pridna, vestna in po-
štena gospodinjska pomočnica. Na
moje vprašanje, zakaj rušo zado-
voljni z menoj, sem dobila odgo-
vor, da nič m m da si nekaj le
domišljujem. Zdelo se jim je
prezgodaj, da bi sama pustila
službo in odšla.
Nekaj pozneje sem omenila še-
fu, da je dostt dela m da mt ni-
hče ne pomaga. Pričakovala sem
prijazen odgovor. Vendar se je ta
glasil, naj si poiščem drugo služ-
bo, če mi nt kaj prav, in da lahko
grem. Odpustil me je, ne da bi
navedel razlog.
To je seveda lahko storil, saj
je bilo stanovanje v redu, vrt pa
tudi. Takrat je bilo treba zbrati
denar za dopust. Ali ga gospodinj-
ski pomočnici ni treba plačati?
Kaj mislijo takšni delodajalci,
da lahko ravnajo z gospodinjskimi
pomočnicami, kakor se im zljubi,
ali da te niso zaščitene aH da se
ne morejo pritožiti ah da so vse
omejene? Nič ne pričakuje človek
drugega kot to, da bo našel pov-
sod odnos, kot se spod'^'^- za člo-
veka. RH. Ptuj
stran 4
T !: D M K — prtek. 10. no>pmbra 1%7
Stran 4
Je kulturna dejavnost v Slovenski Bistrici
res na slepem tiru?
Kulturna dejavnost je v občini
Slovenska Bistrica že precej ča-
sa na slepem tiru, s katerega ne
najde izhoda. Vrsto let nazaj
so ustanavljali oziroma volili
]-azne odbore, svete itn., tre-
nutno jih je šest. Toda nihče
med njimi ni skrbel za medse-
bojno skladno odgovornost, ko
so bile ustanovljene. Zadnja ta-
ka institucija je družbeni cen-
ter, ki obstaja samo na papirju
oziroma z enim svojim delav-
cem, ki se trudi po svojih mo-
čeh, da nekako vleče naprej
kulturno dejavnost v centru
občine.
Kljub temu pa pravega kul-
turnega življenja v Bistrici ni.
To nam priča tudi žiro račun
sklada za kulturnoprosvetno de-
javnost, ki je po predlogu ob-
činske skupščine blokiran. Sklad
»razpolaga« s 7,900.000 starimi
dinarji, ki pa jih ne more upo-
rabiti, ker ima blokiran žiro
račun.
Glede na obstoječe stanje sem
poprosil za krajši razgovor ne-
katere predstavnike kulturnih,
di-užbenih in političnih organi-
zacij v občini. Razgovoru so pri-
sostvovali Norbert Jedlovčnik,
Alojz Kores, Jože Dušej in Slav-
ko Kovačič.
— Kakšne so možnosti obstoja
kulturnoprosvetnih društev v
Slovenski Bistrici in v vsej občini?
J. Dušej: Vsekakor obstajajo
možnosti za razvoj kulturne de-
javnosti v občini. V vseh večjih
centrih, ponekod pa tudi že v
manjših krajih, so kulturni do-
movi, kjer naj bi se ta dejavnost
širila. Razen tega so ponekod,
kot na Šmartnem in Tinju, in-
strumenti, ki bi jih lahko korist-
no uporabili za razvijanje kul-
turne dejavnosti v teh krajih,
manjka pa kader, ki bi to delo
vodil.
S. Kovačič: Nam manjka splo-
.šni občinski program dela, ki
bi pospeševal amatersko dejav-
nost na eni strani in uvajal no-
ve oblike dela na drugi strani.
a. Kores: Vsa kulturna de-
javnost se je omejila le pre-
več na nekaj ljudi. Drugi pa so
zaspali in je delo ostalo na ne-
kaj posameznikih. Seveda je ta
skupina dosegla določene uspe-
he, saj je celo izposlovala, da
večina delovnih organizacij v
občini plačuje en promile od
osebnih dohodkov v sklad za
kulturnoprosvetno dejavnost.
— Kdo je kreator kulturne po-
litike v občini?
a. Kores: Obstaja več insti-
tucij. Toda vse so samo na pa-
pirju. Za nadaljnje delo mora-
mo urediti kadrovsko vprašanje
in določiti medsebojno odvisnost
organov, ki so bili imenovani ali
izvoljeni, da bi vodili kulturno
politiko v občini. Jasno je, da
kulturne politike v občini ne
moreta voditi ena ali dve osebi.
n. Jedlovčnik: 2e pred leti
smo si postavili osnovni kon-
cept dela ter povezali občino
povprek in počez z društvi in
družbenim centrom. Nadalje so
bili p>opisani in ugotovljeni vsi
inventarji ter možnosti funk-
cionalnosti vseh kulturnih do-
mov v občini. Uredili smo druž-
beni center. V komuni smo ho-
teli pripraviti dolgoročni načrt
financiranja kulturnoprosvetno
dejavnosti. To smo uredili. Ni
nam uspelo zbrati dovolj sred-
stev, namenjenih kulturni de-
javnosti. Sredstva za ureditev
družbenega centra in kulturne-
ga doma v Slovenski Bistrici
smo dobili iz sklada za kino in
iz republiških sredstev. Vendar
pa je bil programski koncept
ves čas na rešetu, a se nismo
mogli zediniti za enotno kultur-
no dejavnost.
Eden od vzrokov slabše kul-
turne dejavnosti so tudi različne
obletnice, ki vzamejo nrmogo
časa za pripravo proslav, na-
mesto da bi bil program že pri-
pravljen ob uspeli kulturni de-
javnosti v vsej občini.
Slovensko Bistrico smo hoteli
urediti kot kulturno središče v
občini. Obisk na raznih gledali-
ških prireditvah je bil 95-od-
stotkov s podeželja in le pet od-
stotkov je odpadlo na center.
Planirali smo tudi, da bi manj-
ši ansambli, ki jim ustrezajo
tehnične usposobljenosti kultur-
nih domov na terenu, priredili
gostovanja. Toda ta program ni
bil ustvarjen, ker društva na te-
renu niso pokazala dovolj razu-
mevanja za te naše akcije.
Vzrok slabemu delu je tudi
ozko gledanje naših društev, ki
so hotela sama imeti vse dejav-
nosti — od pevsih zborov, dram-
skih skupin itd., za kar pa niso
imela niti dovolj kadra niti do-
volj sredstev.
V nadaljnji razpravi je prišlo
do mnenja, da je prišlo večkrat
do nesoglasja med družbenim
centrom in društvi na terenu.
S. Kovačič: Večkrat do sedaj
smo poslali vsem društvom in
šolam v občini okrožnico, v ka-
teri smo jih prosili, naj nam
pošljejo svoje programe dela in
finančne potrebe, da bi lahko
sklad za prosveto in kulturo raz-
delil sredstva. Toda šele na zad-
njo okrožnico je odgovorilo iz
vse občine samo pet društev in
vse šole razen ene.
To me navaja na misel, da so
na terenu nezainteresirani za
sredstva ali pa ne najdemo
prave oblike dela z društvi na
terenu.
a. Kores: Vsepovsod v našem
upravljanju je našlo samo-
upravljanje svojo veljavo. V
bistriški kulturi pa si stojimo
ravno na nasprotnih stališčih.
n. Jedlovčnik: Precej je te-
ga kriva »papirnata vojska«,
precej pa je kriva tudi naša ne-
strpnost. Zato moramo najprej
formirati družbeni center, da
ne bo obstajal v eni sami osebi,
šele nato bomo lahko poživili
našo kulturno dejavnost.
J. Dušej: Vsaka dejavnost
mora imeti jasno izdelan pro-
gram dela. V izdelavi takšnega
programa za kulturno dejavnost
v bistriški občini pa bi morali
močno prisluhniti mnenju tere-
na in najti takšne oblike dela, ki
bodo terenu ustrezale. Zaradi
tega bo občinska konferenca
SZDL sklicala posvetovanja na
terenu, na katerih bomo raz-
pravljali o naši bodoči kulturni
dejavnosti.
n. Jedlovčnik: Takšna posve-
tovanja so že bila, pa niso pri-
nesla rezultatov svojega dela.
J. Dušej: Zaradi tega bi mo-
rali ustanoviti neki strokovni
svet ali upravni odbor, ki bi
izdelal določen idejni program
bodočega dela, ki bi nato vse-
kakor našel odmev na teh po-
svetovanjih. Da pa stvari nismo
izpeljali do kraja, je krivda na
občinski zvezi Svobod, ki stvari
ni izpeljala do kraja.
— Kako bi pokremli prizadeva-
nje v kulturni dejavnosti s sle-
pega tira?
n. Jedlovčnik: Imenovati ali
izvoliti bi morali upravni odbor,
ki bi skrbel za dotekanje finan-
čnih sredstev in ki bi moral do-
ločati obseg strokovnega dela po
predloženih programih za vso
občino. Strokovni svet pa bi naj
program upravnega odbora ali
družbenega centra uresničil.
A. Kores: Razen tega bi mo-
rali urediti odnose na relaciji
dr^užbeni center—tovariš Vidic
—družbeni center.
Osnovna nit razgovora je tako
pri.šla h kraju. Čeprav so se gle-
dišča nekaterih po posameznih
vprašanjih precej razlikovala,
pa je bilo jasno povedano, da
si vsi želijo čimprejšnje nor-
malizacije odnosov v kulturni
dejavnosti v bistriški občini.
Institucij, ki bi se naj ukvar-
jale s kulturno dejavnostjo, je
v občini šest. Njihovo število
naj bi se zmanjšalo na potrebni
minimum, ki bo zadostoval tako
kvaliteti kot ustvarjalnim mož-
nostim. Zato naj občinski svet
društev Svobod ci^iroma občin-
ski svet za kulturnoprosvetno
dejavnost kot najvišji organ
začne z delom, da se ne bo tre-
ba več čuditi, zakaj ležijo sred-
stva za kulturno dejavnost v
višini skoraj osem milijonov sta-
rih dinarjev blokirana na žiro
računu. HB
OB 80-LETNICI   LEVSTIKOVE
SMRTI
RAZSTAVA
LJUDSKE IN ŠTU-
DIJSKE KNJIŽNICE
A vendar glave ne
uklanjam
ter vam ne bodem je
nikdair
in brez bojazni še
ozinanjam:
ti slepec ai. a ti s'lepar!
(Sovražnikom)
16. novembra 1887 je »po dd-
gotrajni bolezai v 57 letu dobe
svoje izdihnil plemenito dušo
svojo« slovetnski prvak Fram
Levstik. Dobro poznamo njegov
pomen in vlogo v kulturnem in
političnem življenju, vendar s
tem ni njegova osebnost poda-
na dokončno, temveč pred nami
vstaja vedno znova njegova
brezkompromisna in do skraj-
nosti načelna življenjska pot,
včaai celo tragična Iz suhopar-
nega zgodovinskega gradiva ter
prirejenih in mitologiairanih
slovensikih mož lahko vedno
znova odkrivamo resnico, ki
nas zavezuje, resnico o človeku
in človefai v družbi
Z razstavo hoč^emo pokazati
Levstikov vsestranski življen-
ski opus, prerez skozi pdisatelje-
vo življenje in dobo, v kateri je
deloval. Zato smo pruipravili vsa
pomembnejša Levstiikova dela
in liiteraomo zgodovinsko gradi-
vo o njem. Tu so izdaje, Id so
izšle še v času njegovega živ-
ljenja, nekaj njegovib prevo-
dov in poleg leposiLovnih tudi
jezLlcoslovne razprave in prire-
ditve. Vključili amo tudi več
prevodov Martina Krpana, ki je
doživel usodo gsodo Swiffcovega
Guiiverja — postal je mladin-
sko čtivo. V glavneu bomo pri-
kazali Levstikovo široko dejav-
nost od pesnitoovanja, prevaja-
nja, nabiranja in predelovanja
narodnih miotivov do strogo
znanstvenih spisov, političnih
pamUetov in jeczikoslovnih po-
lemik. Drugi obširnejši del bo
obsegal spomine njegovih sodo-
bnikov, odnose med Levstikom
in ostalimi mladostovenci, vrsto
člankov o pomenu Levstika v
naši kulturni  sredini,  njegove
mentorske sposobnosti in naj-
važnejše študije in monografije
o njegovi osebnosti in delu.
Razstava bo odprta od četrt-
ka do vkijučno sobote, 16. do
19. novembra v čitaJnici ljud-
ske knjižnice v Kremplovi uli-
ci, vsak dan dopoldne od 8.-14.
in popoldne od 16.-19. ure. Va-
bimo prebivalce našega mesta
in bližnje okolice, da si ogledajo
razstavo. E. J.
IZ      T    O    M    A    2    A
NOVA UČILNICA
Šola pri Tomažu je pretesna
za vse šoloobvezne otroke s te-
ga področja. Da bi, kolikor je
mogoča, rešili ta problem, so od
komunalnega podjetja v Ormo-
žu dobili zgradbo, v kateri so
uredili učilnico. Sedaj morajo
ob njej urediti samo še sanita-
rije. S to učilnico se bo sprostil
pouk v stari šoli, saj bosta lah-
ko v njej delovala izmenično
dva oddelka.
RAZŠIRITEV CEST
Krajevna skupnost Tomaž skr-
bi za svoje ceste. Letos so z
buldožerjem razširili 15 kilo-
metrov cest, tako da so sedaj
pripravljene za poiip z gramo-
zom. Gramoz bodo pričeli na-
važati še letos, končali pa bodo
prihodnje leto.
KLUBSKA SOBA
Pri Tomažu urejujejo klubsko
sobo, v kateri se bodo lahko
zbirali člani vseh množičnih or-
ganizacij. V njej bodo lahko
imeli tudi sestanke in konfe-
rence. Soba je bila nujno po-
trebna, ker doslej niso imeli
primernega prostora,
Amatersko gledarišče
l>tui
sreda, 15. novembra, ob 16. uri:
veronika deseniška (za-
ključena predstava za šolo
Cirkulane).
Četrtek, 16. novembra, ob
19.30: veronika deseni-
ška.
Uspela predstava celj-
skega gledališča
v Ormežu
Preteklo nedeljo je gostovalo
v Ormožu Slovensko ljudsko
gledališče iz Celja s Cankarjevo
dramo Hlapci. Dramo, ki jo je
režiral Mile Korun, so si z za-
nimanjem ogledali številni lju-
bitelji dramske kulture. Kljub
temu, da se nekateri niso pre-
več navduševali nad modernej-
šo priredbo Cankarjeve drame,
pa je prireditev uspela in nav-
dušila večji del gledalcev.
-P
Medobčinsko posvetova-
nje v Ljutomeru
Pred kratkim je bilo v Ljuto-
meru medobčinsko posvetovanje
kulturno prosvetnih organizacij
iz Ptuja. Ormoža, Ljutomera in
Radgane. ki so se ga žal udele-
žili samo predstavniki Ormoža
in Ljutomera. Na posvetovanju
so se dogovorili, da bodo za ob-
močje obeh občin v drugi po-
lovici novembra organizirali v
Ljutomeru tečaj za dramske
amaterske režiserje, ki ga bodo
vodili z.nani slovenski dramski
pedagogi. -p
VZGOJNA VPRAŠANJA
Razmišljanja o oliki
(nadaljevanje  in  konec)
Kako napačno bi bilo npr. mi-
sliti, da k olikanemu vecenju ne
sodi ludJ naš osebni odnos do
ljudske imovine, m to prav po-
vsod in vedno: na delovnem me-
st ali v zabavišču, v zdraviliščih
ali domovih ocdiha, v šolah, v
knjižnicah, v telovadnicah, v par-
kih in nasadih, pa naj nas kdo
opazuje ali ne. Ta olikanost ko-
renini seveda predvsem v našem
čutu za skupnost in pomeni zma-
go našega človeka ' nad skrajno
zasebnolastninsko sebičnostjo.
Zato je posameznikova skrb za
ljudsko imovino, njegovo priza-
devanje, da bi jo čimbolj ohra-
nil, utrdil ali celo pomnožil, ena
najočitnejših odlik v vedenju in
ravnanju socialističnega človeka.
Olikan človek je obziren in
takten. — Taktnost je prizanaSa-
nje predvsem človekovim ču-
stvom, njegovi tankočutnosti,
morda občutljivosti, je čut za
človekove o.sebne probleme, teža-
ve in posebnosti. Zato bi taktnost
lahko imenovali posebno tanko-
čutno obzirnost, obzirnost z izo-
strenim posluhom za človekovo
notranje  življenje.   Takten  člo-
vek si bo še posebej prizadeval,
da ne bo tovariša ali tovarišice
žalil, omalovaževal, zasmehoval
ali sploh kakorkoli sramotil in
spravljal v zadrego.
Ena izmed pogostih lastnosti, ki
kaže netaktnega človeka, je npr.
radovednost. Pojavlja se v raznih
oblikah: v odpiranju pisem, v
prisluškovanju, oprezovanju, ku-
kanju &kozi ključavnico, v pro-
cajanju zijal, v nenehnem spra-
ševanju za vsako malenkost, v
dopovedovanju bolniku, kako
slab je videti, v stalni in pretira-
ni pozornosti do telesne napake
in podobno. — Netaktno je tudi
prehitro posploševanje sodb o
ljudeh. Ce je posameznik slab,
hudoben aH drugače zoprn, ne
bomo tega pripisovali vsemu ko-
lektivu; če kdo zamudi enkrat,
zato še ni netočnež in postopač;
če se zmoti, ga ne smemo obsodi-
ti za lažnivca. — Prav tako ne
bomo pretiravali s hvalo, kakor
no z grajo. Pretiravanje ne učin-
kuje prepričljivo, temveč smeš-
no. Ali ni lepše, če rečemo na-
mesto »ta človek je prečudovit,
fantastično lep in neznansko in-
teligenten!« takole »zares čeden,
prijazen in bister človek je«.
Olikan človek mora tudi vedeti
da je tudi netočnost na seznami
napak, ki jih z eno besedo ime
nujemo — brezobzirnost. Neloft
ni smo včasih tudi tedaj, če pre
zgocaj pridemo, — npr. če sm(
povabljeni in napovedani za do
ločeno uro. Kino, gledališče, kon.
certne dvorane, čakalnice pr
zdravniku itd., bi morale bit
prava šola obzirnosti, takta u
olike sploh.
So stvari, za katere vemo, p;
nanje vse premalokrat pomislinv
in jih zato vse prevečkrat zagre-
šimo. Med te stvari spada še po-
sebno olika. Ker smo pravzapro\
bolj malo občutljivi za zahteve
ki jih od nas terja olika. kaži>
da ne čutimo prav. čemu je olik?
sploh potrebna in pa, da jo ima-
mo zgolj za zunanjo navado, k;
si jo prisvojimo ali pa tudi ne
oboje brez vsake koristi oziroms
škode. Pa še to je: ker nam oli-
ka veliko premalo pomeni, p?
nam mnogokrat sploh ne ljubi
biti vljuden in se nam za olika-
no vedenje včasih zdi preproste
škoda truda. Posebno če smo zcIq
zaposleni, če imamo veliko opra-
viti z ljudmi, če se stikov z nji-
mi preveč navadimo, se radi 5po.
zabijamo in postajamo do soljudi
kot stroji, ki se le mehanično od-
zivajo. In tako je tudi toliko
kritizirani birokratski odnos čo
ljudi v bistvu neolikano ravna-
nje z ljudmi.
Vljudno, olikano, kulturno ve-
denje zadeva pravzaprav vse sti-
ke ali odnose, ki jih ima človek
s človekom bodisi v družini ali
službi, doma ali na delovnem
mestu, s prijatelji, na družabnih
prireditvah, v javnih prostorili
itd. Olika ima torej v bistvu naj-
širši pomen in nič se ji ne more
izmakniti, kar je v zvezi z na-
šim obnašanjem. Ali je nekdo
olikan ali ni, sodimo tedaj po
tem, kako se obnaša. Obnašanje
pa je vedno na zunaj opazno in
je torej človekova olikanost last-
nost našega vedenja, ki nanjo že
od zunaj vsakdo zadene. Iz te-
ga, da npr. pri pozdravljanju gle-
daš človeka v obraz, da v razgo-
voru paziš na lepo in pravilno
slovensko govorjenje, da upošte-
vaš na cesti prometne predpise,
se dostojno vedeš vsepovsod itd.,
se sklepa, da si olikan. Sploh pa
je lepo vedenje, olikanost, bon
ton, sodobne civilizirane družbe
lastnost, jedro notranjosti, bistvo
človečnosti. D. Z.
TV PROGRAM
od 12. do 18. nov. 1967
NEDELJ.A. 12. NOVE.MBRA
9.35 Poročila. 9.40 Dežela ptic. 10.00
Kmetijska oddaja. 10.45 Godala v
ritmu. 11.10 Kalejdoskop. 11.30 Ne-
navadni hotel. 13.30 Sofija: nogomet
Bolgarija : Švedska. 14.15 Cikcak.
14.30 Nadaljevanje prenosa iz Sofi-
je. 15.20 Šahovski komentar Bra-
slava Rabarja. 15.50 Filmski spored.
16.30 Ljubezen, oh ljubezen. 18.20
Oživele kronike. 19.00 Cikcak. 19.10
Pekel ne pozna tak.šnega srda. 20.00
TV dnevnik. 20.45 Cikcak. 20.50 Se-
mafor. 21.50 Poezija Alekse Santiča.
22.05 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA
9.40 TV V šoli, 10.35 Ruščina. 11.00
Osnove splošne izobrazbe. 11.40 TV
v šoli. 14.50 TV v šoli. 15.45 Ruščina.
16.10 Angleščina. 16.55 Poročila. 17-00
Mali svet. 17.25 Risanka. 17.40 Kje je,
kaj je? 17.55 TV obzornik. 18.20 Slo-
govna rast slovenskega jezika. 18.40
Otrok nam kljubuje. 19.00 Lokacija
turističnih objektov. 19.15 Tedenski
športni pregled. 19.40 Znanstveniki
na Antarktiki — I. del. 20.00 TV
dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 Jean
Anouilh: Evridika. 21.40 Dialogi o
filmu. 23.00 Zadnja poročila.
TOREK, 14. NOVEMBRA
9.40 TV v šoli. 10.35 Angleščina.
11.00 Osnove splošne izobrazbe. 14.50
TV v šoli. 15.45 Angleščina. 16.10
Osnove splošne izobrazbe. 18.00 Po-
ročilo s plenuma CK ZKS 18.15 Ga-
lerija Jaki v Nazarjih. 18.30 Filmska
komedija. 19.00 TV obzornik. 19.25
Poročilo s plenuma CK ZKS. 20.00
Cikcak. 20.10 Veliki mož. 21.40 Kul-
turna panorama. 22.20 Zadnja poro-
čila.
SREDA, 15. NOVEMBRA
17.00 J'oročila. 17.05 Lutkovna igra.
17.25 Japonski tečaji, umetnost in
žvepleni vrelci. 17.55 TV obzornik.
18.15 Ne črno, ne belo. 19.00 Razsta-
va štajerskega baroka v Mariboru.
19.30 Mozaik kratkega filma. 20.00
TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 Josip
VoSnjak: Lepa Vida. 21.4.=> Ob raz-
stavi Jožefa Tominca. 22 05 Medna-
rodni jazz festival v Ljubljani.
22.30 Zadnja poročila. ______
ČETRTEK, IG. NOVEMBRA
9.40 TV v šoli. 10.35 Angleščina.
11.00 Angleščina. 14..50 TV v .šoli.
15.45 Angleščina. 16.10 TV v šoli.
17.05 Poročila. 17.10 Tiktak 17.25 Sli-
ke sveta. 17.55 TV obzornik. 18.15 Ka-
lejdoskop. 18.35 Go.st v študiju. 19.00
Dežurna ulica. 19.40 Cikcak,. 19.54
Propagandna medigra. 20.00 TV
dnevnik. 20.30 Aktualni razgovori.
21.10 Risanka. 21.20 Joseph Conrad:
Jutri. 22.20 TV dnevnik.
PETEK, 17. NOVEMBRA
9.40 TV v šoli. 11.00 Osnove sploš-
ne izobrazbe. 14.50 TV v šoli. 16.10
Osnove splošne izobrazbe. 17.05 Po-
ročila. 17.10 Vaša križanka 17.55 TV
obzornik. 18.15 Mladinski koncert.
1B.45 Poje Biserka Velentanlič. 19.05
Kultura industrijskega oblikovanja.
19.35 Cikcak. 19.40 Aktualna tema.
20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40
Clochemerle. 22.10 Zadnja poročila.
SOBOTA, 18. NOVEMBRA
9.40 TV v šoli. 14.50 TV v šoli. 17.00
Dežurna ulica. 17.40 Vsako soboto.
17.55 TV obzornik. 18.15 Pehr: Klju-
kec tretji. 19.05 Risanka. 19.15 Ipa-
vec-Cipci: Možiček. 19.40 Cikcak.
20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40
Liubezen. oh ljubezen. 21.40 Junaki
cirkuške arene. 22.10 Gideon Iz
Scotland Varda. 23.00 Zadnja poro-
čila.
Prometne nesreče v
Ptuju
m
1. novembra se je pripetila huda
prometna nesreča na Mariborski
cesti v Ptuju. Trčila sta osebni av-
tomobil fiat 730 reg. št. MB 278-44,
ki ga je vozil Mladen Sonaja iz Ma-
ribora, in dostavni avtomobil VW
kombi z voznikom Simonom Kova-
čičem iz Ptuja. Voznik osebnega
avtomobila je prehiteval kolono vo-
zil in zapeljal v škarje nasproti vo-
zečemu kombiju. Zaradi prevelike
hitrosti ni mogel preprečiti trčenja.
Pri nesreči je bilo poškodovanih
pet ljudi, od lega dva težje. Vsi so
bili prepeljani v ptujsko bolnišnico.
Pri trčenju je na vozilih nastalo za
15.000 novih dinarjev materialne
škode.
3. novembra se je zgodila hujša
prometna nesreča v Budini na cesti
prvega reda Ptuj—Ormož. Trčila sta
kolesarka Elizabeta Zamuda iz
Spuhlje in neznani mopedist. ki pa
je po nesreči pobegnil. Kolesarka
je dobila hude telesne poškodbe
(prelom lobanje in pretres možga-
nov) in se zdravi v ptujski bolniš-
nici.
4. novembra ob 12. url je pri.šlo do
prometne nesreče na cesti tretjega
reda Ptuj—Majšperk, na železniškem
prehodu v Hajdini. Trčila sta oseb-
ni avtomobil nemške registracije
.AC-N-STO. katerega je vozil Anton
Mlakar iz Negove, zaposlen v Nem-
čiji, in dostavni avtomobil MB 232-98
z voznikom Srečkom Svenškom iz
Sel. Mlakar je ob srečavanju zavi-
ral, nri tem pa ga je zaneslo čez
cestišče v nasproti vozeče vozilo. Pri
trčenju je nastalo za 3000 novih di-
narjev materialne škode.
7. novembra ob 13. uri je na cesti
Dr. Jožeta Potrča v Ptuju prišlo do
prometne nesreče rncd osebnim
avtomobilom in pešcern-otrokom
Antonom Mernikom iz Ptuja. Ne-
znan voznik je trčil v otroka na
prehodu za pešce, ga zbil po cesti-
šču in po nesreči pobegnil. Mernik
je pri tem dobil lažje telesne po-
škodbe.
ZGORELO MOTORNO KOLO
C. novembra ob 17.45 je na bencin-
ski črpalki v Ptuju zgorelo motorno
kolo prima MB 19-141 last Mihaela
Podgorška iz .^pač. Podgoršek je
orišel po gorivo. Pri natakaniu se
ifc gorivo prelilo po cilindru. Ko je
hotel Podgoršek vžgati motorno ko-
lo, se je le-to vnelo in zgorelo.
Deklici, ki nimata več
mamice
Na lepem sončnem gričku blizu
Velike Nedelje stoji majhna hišica.
Ko sem hodil mimo te hišice, sem
videl mamico in zraven nje gručo
veselih otrok. Mama dveh deklic,
ki sta bili najbolj veseli, je bila na
zunaj sicer vesela, v svoji notra-
njosti pa je skrivala veliko žalost,
saj je bila bolehna že od mladih
nog in bolezen se ji jc kljub zdrav-
ljenju še stopnjevala.
2e v predšolskih letih sem spoznal
to družinico, ker smo imeli zraven
njihovega vinograd in klet. Klet je
bila komaj dva ali tri metre od hi-
šice. Ko smo imeli trgatev, nam
je mlada gospodinja vedno pomaga-
la. Tudi hčerki, mala Jožica in malo
večja Anica, sta se pomešali med
nas.
Na njihovo željo smo jim prodali
vinograd. Uredili so si lepo življe-
nje, nič drugega razen zdravja jim
ni manjkalo. Mati ^e postajala ved-
no bolj upadla. Nekajkrat so že go-
vorili, da je umrla, a vselej se ji
je malo zboljšalo. Deklici še nista
"razumeli, kaj lahko izgubita, nista
vedeli, da lahko izgubita najdražje
— mamico. Mamica ju je skrbno
negovala in jima ni kazala svoje
velike skrbi. Deklici sta bili vedno
veseli sredi skupine otrok in ko sta
se vrnili iz šole. ju je doma čakalo
kosilo in zraven še mamine tople
besede.
Ko je mamica že ležala v bolniš-
nici, sta jo hodili obiskovat. Mami-
ca je bila žalostna, ker je vedela,
da se izteka njeno življenje. Srce
jo je bolelo, ker je čutila, da je
s svojo neozdravljivo boleznijo
vsem v breme in v nadlego. Kako
hudo jo je šele bolelo srce zaradi
Jožice in Anice, tega nihče ne more
vedeti. Ker v bolnišnici zanjo ni bi-
lo več pomoči, so jo odpeljali do-
mov, kjer se ji je kmalu utrgala
nit življenja. Umrla je. in nihče je
ni mogel več prebuditi. Zapustila
je mali hčerki. Anica in Jožica pa
nimata več mamice.
Součenci in součenke iz petega in
drugega razreda so kupili dva ven-
ca in ju položili na sveži grob. Na
pogrebu je bilo mnogo ljudi. Vsi
so žalovali, najbolj pa sta se jim
smilili majhni deklici, ki sta ostali
brez mamice. Kdo jima bo sedaj
govoril lepe besede? Čigava roka
ju bo božala, katera beseda tolažila?
Oče bo že našel veselo družbo, da
bo pozabil na gorje. Deklici pa bo-
sta vedno bolj pogrešali nenado-
mestljivo mamico.
Predstavljani si. kako bo sedaj
1. novembra malima sestrama pri
srcu. ko bosta stali ob svežem ma-
mičinem grobu in točili grenke,
pregrenke solze.
Alenka!
Prosim te. objavi to moje sporo-
čilo o šalobUaJ smrti uboge mamice
dveh majhnih deklic. Vem. da je
mnogo takšnih nesreč v svetu in
še raje imam svojo pridno mamo.
Bojim se zanjo.
Stanko  Janžekovič.
8. a razred, Velika Nedelja
Dragi Stanko!
Kako resna in pretresljiva je vsa«
ka tvoja beseda! Anica in Jožica
sta res vsega sočutja vredni. Toda
rečem ti, Stanko, da samo pomilo-
vanje ni dovolj. Dejanja so nekaj
vredna.
Kakor so součenci in součenke
kupili dva venca za pogreb, tako
naj sedaj ne pozabijo na sošolki
brez mamice: Naj jima pomagajo,
kjer le morejo, tudi pri učenju!
Ljubezen, ki jo v polni meri pre-
jemajo od skrbnih mamic, naj s
pozorno naklonjenostjo iii z vse-
stransko pomočjo sipljejo tudi v
srčeca osamelih deklic. Tudi ti,
Stanko, bodi med njimi'.
Alenka
SVEČKA  N.\  KURIRCKOVEM
GROBU
Na grobu svečka mi gori,
v grobu mal' junaček spi,
zraven še napis bledi.
Na grobu svečice gorijo,
pri grobu dečki mi stojijo
in na junaka mislijo,
ki mlad je pal,
življenje dal
za svobodo.
OB DNEVU MRTVIH
Ko november se prebuja,
zbudijo tudi se spomini
na mrtve drage,
ki več ne bije jim srce
in le v mislih nam žive.
Praznik mrtvih je tih dan,
ko na grobovih
svečice gorijo in rožice cvetijo-
Ob gomilah,
spomenikih in
spominskih ploščah
se ustavlja naš korak.
Slava jim. ki padli so
za našo svobodo!
Alenka! Za letošnji 1. novembC
sva napisali vsaka svojo pesmic"
in obe pošiljava tebi za NAS.\ P''
SMA.
Prijateljici in sošolki
Cvetka Zorko. Podgorci,
'n Jožica Hanželič.  Cvetkovci
Uiagi Cvetka in Jožica!
Predstavljam si vaju, kako st^
zamišljeno hodili med grobovi '"^
snovali pesmice. Pokazali sta.
pionirji niso spretni samo za prost^
spise, temveč tudi za samostojni
pesmi.
Čestitam vama!
Alenka
Stran ^

m n t
Iz ljutomerske zgodovine
Zaradi dvornega odloka, ki je
izšel 10. januarja 1672, je pro-
blem Zrinjskega preiskala tre-
tja komisija, ki je 19. marca
1672 zaslišala vdovo (Zofijo
Lobl) medtem umrlega grofa
Nikolaja Zrinjskega.
Tretja komisija je začela pre-
gledovati 12. marca 1672 v Raz-
križju (pri Liuto.neru) in je
razsodila v korist ljutomerske
graščine, ki je zaradi tega za-
htevala odškodnino. Člani ko-
misije so bili zagrebški škof
Martin Borkovič, vl.šji davkar
v Nedeljišču, oskrbnika fiskal-
nih zemljišč, Peter Prasinsky ter
svetovalec dvorne komore Ca-
lucci, zastopniki rodbine Zrinj-
ski in ljutomerske graščine ter
odvetnik Mihael Wellacher, ki
je zastopal štajerske deželne
stanove.
Zaslišanih je bilo 63 prič. ki
so na zaslišanju povedale, da si
je Zrinjski po krivem prilastil
ljutomerske vasi.
Pred rešitvijo spora Draško-
viča z Zrinjskim je Draškovič
vedno bolj prodajal zemljišča.
Dne 1. januarja 1652 je prodal
ormoškemu županu štiri funte
gosposkih davščin. V tožbi z
Nikolajem Zrinjskim- so sodnij-
ski stroški znašali že 600 gol-
dinarjev, ki bi jih moral pla-
čati Draškovič. Ker ta ni plačal
dolga, so deželni stanovi ločili
trg Ljutomer od graščine; zaradi
tega so tržani 16. marca 1657 na-
mesto grofa plačali navedeno
vsoto in s tem vsaj za nekaj ča-
sa dosegli neodvisnost.
Draškovičev položaj je po-
stajal iz dneva v dan vedno bolj
neznosen in njegov materialni
polom je bil neizogiben. 3. de-
cembra 1658 je Tomažu Ignaciju
Maurerju, ki se je v tem času
nastanil v Braneku, dal v na-
jem župniji Cezanjevce in Gra-
be ter vinske dajatve v Gresov-
čaku in na bližnjih hribih.
Vendar ga tudi ta prodaja ni
rešila. Leta 1659 je v stiski po-
bral Ljutomerčanom davke, ki
so jih morali tržani še enkrat
plačati, ker jih graf ni bil od-
poslal.
Njegovo lahkomiselno gospo-
darstvo lahko nekoliko tolma-
čimo s tem, ker ni imel otrok
razen ene hčere, ki pa je že zgo-
daj umrla. Pred smrtjo je bil
spet v veliki stiski, ki pa je bolj
zadela Ljutomer. Pri nekem
Kristijanu Haringu si je pred
več leti izposodil 4731 goldinar-
jev; ker pa ni plačeval niti obre-
sti, ga je ta tožil pri deželnih
stanovih in Ljutomer je bil za-
radi grofa drugič ločen od gra-
ščine — oziroma bil je »zaru-
Ijen«. Harmg je ta dolg odsto-
pil takratnemu graščaku v
Braneku, vladnemu kanclerju
Tomažu Ignaciju Maurerju, ka-
sneje baronu Mauerburgu, ka-
teremu so tržani navedeno vso-
to morali izplačati. Zato jih je
Draškovičeva »kuranta« progla-
sila za svobodne.
Po smrti Gašparja Draškoviča
leta 1668 so Ljutomerčani še več
let uživali sadove slabega go-
spodarjenja. Istega leta, ko je
umrl Draškovič, so se tržani pre-
pirali z Draškovičem, ker je
njegov oskrbnik neopravičeno
pobiral mestnino pri nekem kri-
žu. (Dalje prihodnjič)
VELIKI OKTOBER
9 Kako ste se vključili v
oktobrsko revolucijo?
— Oktobra (po starem ruskem
koledarju) je vznikla revolucija.
Kot komandir straže Vinskega
sklada v Kijevu (di-žavni mono-
pol) sem bil v izredno težavnem
in delikatnem položaju. Bili
smo pred dilemo: ostati in ču-
vati sklad še naprej ali pa po-
begniti v svojo enoto. Zavedal
pa sem se, da sklad predstavlja
veliko vrednost in da ima vsa-
ka oblast velik interes, da ga
očuva. Ostal sem. Borba v pred-
mestju Kijeva se je pričela.
Mirno smo opazovali njen potek.
Pred S'klado.-n se je pričela zbi-
rati množica vojakov in civili-
stov, ki so kričali: »Odprite
vrata; dajte nam piti; vojaki.
predajte nam oficirja, vi pa ste
svobodni!« Kljub temu sem
ostal miren. Pri čedalje večjem
navalu sem odprl vrata ter
množici spergovoril: »Tovariši,
tudi vaša oblast bo morala ču-
vati to imetje. Zaradi tega vas
prosim, da se razidete. Sklad,
ki ga čuvam, lahko predam sa-
mo novi sovjetski oblasti. Zato
pojdite v komite in izvedeli
bosta kaj vam bodo dejali.«
Razburjenost je naraščala. Med
množico je nenadoma sprego-
voril neki vojak-rd^^čearmejec in
dejal: »Ta oficir govori pravil-
no, pojdimo v komite!« 7 njimi
je odšel tudi eden izmed mv^jib
vojakov, ki se je bil prostovolj-
no javil. Vrnili so se s pismom
komiteja, ki se je glasilo: »Pro-
simo vas, čuvajte sklad, dokler
mi ne pošljemo svoje straže.«
Nekateri izmed razburjene mno-
žice so odšli, mnogi pa so še
ostali.
Noč je bila težka in dolga.
Premišljevali smo, kaj če se na-
pad na sklad ne bo ponovil?
Do prihoda revolucionarne
straže, ki smo jo nestrpno pri-
čakovali, smo kljub neštetim
nemirom opravili svojo dolžnost
do zahtev revolucije. V prija-
teljskem odnosu sem revolucio-
narni straži predal sklad in se
vrnil z vojaki v enoto. Koman-
da bataljona si je v tem času
prizadevala, da smo dobili nji-
hove legitimacije in s tem po-
stali udeleženci revolucije. Da
smo se odločili za stran revo-
lucije, ni bilo težko, ker smo ob
prvem stiku i Rusijo leta 1915
videli velikanske socialne in
družbene razlike, razlike med
takratnimi kastami in njihovem
standardu. Vprašali smo se:
»Kam sedaj?« Imel sem gorečo
željo — vrniti se v domovino
in se vključiti v borbo za osvo-
boditev naših narodov. Pot na
zahod je bila zaprta, ker je že
v tistem času pričela kontra-
revolucija z zahodne strani
mlade sovjetske republike. Edi-
na pot je bila prek Vladivosto-
ka, od koder se je že vrnil en
del srbske divizije v Solun in
od tam domov. Šovjeti so nas
razumeli in nam dali svobodno
pot.
Pot nas je vodila z daljšim
postankom v Moskvo, kjer smo
dobili živila in končno prispeli
v Tomsk. Nadaljnja pot pa je
bila zaprta, ker je v Sibiriji pod
vodstvom Kolčakova ob močni
}>omoči zahodnih sil že v tistem
času bila organizirana kontra-
revolucija s sibirske strani. Tu-
di nas so hoteli prisiliti med
kontrarevolucionarje, vendar se
je naša delegacija, v kateri sem
bil tudi jaz, odločno zoperstavila
tem zahtevam. Morali pa smo
ostati v Tomsku, kjer se je iz
odreda formiral polk Matije
Gubca. Odpeljali smo se v Nižji
Udinsk, tretji bataljon pa je
odhitel v Tulun. Kolčak je pro-
padel in njegovi ostanki (gene-
ral Kapel) so divje drveli v no-
ti-anjost Sibirije. Tulunski ko-
mite se je oglasil pri nas na
železnici (kjer sem bil v stra-
žarski službi), boječ se divjanja
kapeljevcev. Dogovorili smo se
o nujnih ukrepih previdnosti ter
o tem, da jaz odhajam kot »par-
lamentarec« kapelj evcem na-
proti s predlogom, da brez inci-
dentov potujejo skozi Tulun.
Vendar je bilo moje posredova-
nje brez uspeha. Tulun je večer
in ri'^č preživel brez incidentov
in nam je bil hvaležen za našo
pomoč.        (Dtflje prihodnjič)
KINO BUČKOVCl
12. novembra ameriški barvni film
GENERAL   B.\STER   KITON.
KINO GORIŠNICA
12. novembra jugoslovanski film
NIKOLETINA  BURSAC.
KINO ORMOŽ
11. novembra španski barvni film
KRALJICA SANTA KLARA; 12.
novembra češki film SMRT SE
IMENUJE ENGELCHEN; 15. no-
vembra jugoslovanski film DVOJ-
NI OBROČ.
KINO LJUTOMER
11. in 12. novembra ameriški bar-
vni film NEDELJA V NEW TOR-
KU; 15. in 16. novembra sloven-
ski film LUCIJA.
KINO PTUJ
10., n. in 12. novembra ameriški
barvni kinemaskopski film V SEN-
CI ZOROA; 13. in 14. novembra
jugoslovanski film DEVETI KROG;
15. novembra ameriški barvni vi-
stavisionski film POREDNI DEL-
FINI; 16. novembra jugoslovanski
film SEN.
KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU
12. novembra angleški film VE-
SELI KLUB MLADIH.
KINO VELIKA NEDELJA
11. novembra češki film SMRT SE
IMENUJE ENGELCHEN; 12. no-
vembra španski film KRALJICA
SANTA KLARA.
LUNINE SPREMEMBE IN VREMEN-
SKA NAPOVED ZA^AS OD 10. DO
19. NOVEMBRA 1967
Polna luna bo 17. novembra ob
5.52.
Napoved : velik« padavin bo
v začetku in ob koncu tedna. V ni-
žinah dež, v višjih legah sneg. Proti
koncu tedna bo vetrovno in sneg
do nižin. Vendar bo to le prehod-
nega značaja, zato še ni računati
na resno zimo. Vreme se bo zatem
spet otoplilo in bo daljše obdobje
lepo vreme. Alojz Cestnik
KAJ JE Z MLADINSKIM KLUBOM V PTUJU?
To so vprašanja ptujske mla-
dine in dijakov srednjih šol, ki
si želijo svoj kotiček, v katerem
bi se lahko začelo mladinsko
življenje s kulturno prosvetno
dejavnostjo.
Upravni odbor ».Svobode« je
s pomočjo občinske skupščine
pristopil k ureditvi narodnega
doma s povečanjem dvorane in
ureditvijo ostalih prostorov za
glasbeno šolo, prostorov za god-
beno sekcijo, velikega zabavne-
ga ansambla, jazz ansambla,
tamburaškega zbora, plesne šole
in ostalih sekcij.
Upravni odbor je tudi pred-
lagal svetu za kulturo in prosve-
to pri občinski skupščini, da bi
uredili v narodnem domu tudi
primerne prostore za mladinski
klub, katerega si želi naša mla-
dina že dalj časa, vendar za to
ni bilo nikjer primernih prosto-
rov.
Z ureditvijo mladinskega klu-
ba pa želi ijO »Svobode« Ptuj
pritegniti mladino k sodelova-
nju v kulturni dejavnosti s so-
delovanjem sekcij. Obenem bo
imela mladina možnost prirejati
kulturne večere z raznim pe-
strim programom v obnovljeni
dvorani.
Mladinski klub bi moral pre-
rasli v neko organizirano telo
DPD »Svobode«, kjer bi se čla-
ni organizirano sestajali in s po-
močjo naših sekcij prirejali
mladinske klubske večere. ■
Pri tem bi rnorala sodelovati
mladina srednjih šol z mladino
delovnih organizacij, ki se, ka-
kor je videti, čuti zapostavljeno.
S člani mladinskega kluba bi
morale sodelovati tudi naše
družbenopolitične organizacije,
predvsem pa člani občinskega
komiteja mladine; le na ta način
bi lahko vzgajali našo mladino
na političnem in kulturnem po-
lju.
Klub bi moral biti primerno
opremljen s potrebnim inven-
tarjem in ostalimi rekviziti.
Klub bo imel tudi centralno
kurjavo, tako da bo imela mla-
dina dnevno ob vsakem času
priložnost sestajati se, prav ta-
ko dijaki-vozači. ki morajo po
več ur čakati na prometne zve-
ze. Ta čas bodo lahko koristno
uporabili za študij in osebno iz-
obrazbo.
Ko govorimo o klubu, ki ga
še nimamo in ki bo verjetno v
dosedanjih stanovanjskih pro-
storih narodnega doma, nam teh
kljub pomoči in priporočilom
uprave stanovanjskega podjetja
in organov občin.ske skupščine
do sedaj ni uspelo izprazniti.
Upamo, da se bodo stranke iz-
selile v novembru, nakar bodo
takoj začeli urejati težko priča-
kovane prostore za mladinski
klub.
Otvoritev preurejenega narod-
nega doma bo verjetno v sre-
dini decembra letos, mladinske-
ga kluba pa v januarju prihod-
njega leta.
Vabimo vse mladince k sode-
lovanju pri urejanju prostorov
mladinskega kluba. Vse eventu-
alne predloge in želje pa sporo-
čile po mladinski organizaciji
upravnemu odboru  »Svobode«.
J. V.
Srečanje esperantistov
v Kranju
v soKoii). 2S. oktobra, se je zbralo
lepo štovili) espprantisfov iz Slove-
nije. .Vv.sirije in Italije v Kranju,
kjer so preživeli zanimiv večer.
Naslednje jutro so se jim pridružili
še novi, ki so prispeli v Ljubl.lano
naknadno, in skupaj so se odpe-
ljali  v  Bohinj.
Tam ie hil.T konferenca ZVEZE
ESPERANTISTOV SLOVENIJE In
razstavp \I.PE-.\DUIA. Razpravljali
so o organizacijskih problemih In
o uvedbi esperanta v šole in prak-
tično življen.ie. Predstavnik turistič-
ne zveze iz Zagreba je iznesel kon-
kretne dosežke s pomočjo esperan-
ta, ki se bodo začeli izvajati pri-
hodnje leto v turističnih obmorskih
krajih. Na mejnih prehodih bodo
esoerantske table  z informacijami.
Med drugimi pomembnimi sklepi
so določili mesti Trst ali Videm,
kjer bo prihodnje leto srečanje
esperantistov teh treh dežel. Meje
ne smejo biti ovira, temveč most
za zbližanje. je dejal predstavnik
avstrijskih esperantistov dr. Halbe-
del  iz Knittelfelda.
*
Ob tej priložnosti opozarjam ob-
čane na predavanje, ki bo pod
okriljem delavske univerze v pone-
del.jek, 1?>. novembra, ob 18.30 v
dvorani občinske skupščine v Mi-
klošičevi ulici. Predavanje o temi
Z .A^VTOEUSOM SKOZI SEDEM
DRZ.W Uo spremljano z barvnimi
diapozitivi. -o-
Modni kotiček
TRI  DEKLIŠKE  OBLEKE  ZA
SVEČANE   PRILOŽNOSTI
Model 1
Belo blago, vezene svetlo modre
ali turkizne rožice, enaki čevlji.
Model 2
Rumeno krilo, enak pas, zgornji
del rožast.
Model 3 — blago
Blago v nežnih barvah s črta-
mi, ki so različno postavljene.
(Modele kreirala Darja.)
Ormož skozi sloletia
v.
Ormož ob zatonu srednje-
ga veka
V drugi polovici 15. stoletja so
slovenske in vse predalpske dežele
doživljale hude čase.
Ko so Celjski grofje leta 1 i.5fi iz-
umrli, se je začela dolgotrajna voj-
na za obširno zemljiško jjosest
Celjskih, ki končno v veliki meri
pripade cesarju Frideriku Bojujoče
se vojne stranke so najemale slabo
plačevhme najemniške čete. te pa
so ropale in plenile pi> dež« li ter
povzročale splošen propad iii obu-
božanjc prebivalstva.
Tedaj pa so se tem nadlogam pri-
družile se nove To so bili nenadni
napadi krvoločnih Turkov, ki so le-
ta 145.'! zasedli celo Carigrad in v
naslednjih letih uničili bolgarsko,
srbsko in bosansko srednjeveško dr-
žavo ter od leta 140!» začeli usmer-
jati svoje nenadne ronarske napade
v sloveiiske dežele, na Kranjsko in
slovensko Štajersko, kjer so slasti
ogromno trpeli kraji ob Dr.tvi od
Središča prek Ormoža in Ptuja do
Maribora.
Ko so bili naši kraji po turških
navalih že močno izčrpani in opu-
stošeni. pa so jih prizadele nove
vojne nesreče, ko sta začeia dolgo-
trajno vojno rimsko-nemšk) eesar
FRIDERIK in ogrski kralj M.VTIJ.A
KORVIV ali kralj .Matjaž, kakor ga
imenuje slovenska mrodna uesem.
Zlasti najemniške čete v službi ce-
sarja Friderika so prizadejale salz-
burškim gospostvom na Štajerskem
v Ptuju. Ormožu, Središču, Borlii
in Slovinskim goricam. Ptujskemu
polju in Halozam — veliko gorja.
Velik del te posesti je Uonf^no ob-
držal v svoji lasti kralj blatita Kor-
\ in. čie:;r čfte niso kakor Frideri-
kove po deželi morile in požigale.
Se preden pa je bil med obema na-
snrotnikonia sklenjen mir, je kralj
Matija leta 1490 umrl brez zakonitih
potomce\ Tako je cesarju Fride-
riku uspelo, da jc s pogaianji dobil
vse krajf, mesta in trdnjave na
Stajprsk'>m. ki so bili prej v rokah
kralia Matjaža. Tedaj so tudi šalz-
bnr;ka n»osta Ptuj. Brežice in Sev-
ries "ripiriia cesarju in Habsbur-
žanom.
Mesto menja gospodarje
V tem času je bil grad in mesto
Ormož z obširno zemljiško posestjo
v vzhodnih Slovenskih goricah v
lasti plemiške rodbine SCHAUM-
BEKG. Ana, sestra zadnjega ptuj-
skega gospoda Friderika, je bila
namreč poročena z grofom Schaum-
hergom in je podedovala po letu
14:!8 grad in mesto Ormož z mitnino,
sodiščem, zgornjim in spodnjim
uradom, trg Središče in Slovenske
gorice med Pesnico. Sčavnico in
Dravo ter ogrsko mejo.
Grofje Schaumberg so leta 118G po
dolgoletnem obotavljanju končno le
izročili svoji sestri B.-VRBARI, po-
ročeni z grofom DUJMOM FRAN-
KOP.ANOIM. grad. mesto gospo-
stvo ORMOŽ, ki postane žrtev voj-
nih homatij. Xe naslednje leto so
namreč mesro in grad zasedle na-
jemniške čete v službi cesarja Fri-
derika v boju proti Matiji Korvinu
pod poveljstvom Jerneja s Perneka.
Morale so ga sicer po krajšem času
zopet zapustiti, toda ob odhodu je
vojska mesto in grad požgala
(»castrum nostrum ORMOSD voca-
tum . . .«) in odpeljala s seboj kot
ujetnika mladega Mihaela Franko-
paiia, sina grolMe Bjrbare Franko-
panske, rojene Schaumberg. Tedaj
je obupana mati zaprosila ogrskeera
kralja Matjaža, naj ji reši in od-
knpi sina. V z,Tmeno mu ie ponu-
dila grad in mesto ORMOŽ, in ko
je kralj izpolnil njeno prošnjo, mu
je oboje tudi izročila. Kralj Matija
jc podelil leta 1483 gospostvo Ormož
z mestom in gradom ogrskemu stot-
niku J.A.KOBU SŽEKELV DE KHE-
VENTU, ki je bil tedaj v službi
ogrskega kralja — poveljnika Ptu-
ja in Radgone.
Ko pa je kralj Matija lota 14fl0
umrl, je JAKOB SZEKELV (Sekelji)
sklenil z nemškim cesarjem Fride-
rikom sporazum in stopil v njerrovo
slu/bo. Tedaj je tudi ponemčil svoje
ime. tako da je imenu Szekel.v od-
vzel prvo in zadnjo črko ter postal
pravi Nemec »ZEKEL«. Seveda mu
ie resar Friderik za to uslugo po-
delol mesto in gospostvo Ormož,
vendar samo s pogojem, da je Zckel
izplačal vedno hudo zadolženemu
cesarju lepo vsoto 2l.0(>0 goldinar-
jev. Tudi novi cesar M VKSIMII.I-
J.^N ie Jakobu Zeklu leta 1404 no-
trrtm no-iov,* mcsta, gradu in gospo-
stva Ormož.
irs vrtiok^rle
Fosfor in rastlina
Poleg dušika je fosfor tisti
bioelement, ki ga največkrat
primanjkuje v prehrani rastlin.
Rastline sprejemajo fosfor v
obliki enovalentnega iona
(h2po4). V drugi obliki ne sode-
luje v rastlinski prehrani, ker
se v vodi ne topi ali pa je celo
škodljiv rastlinskemu organiz-
mu. Pomanjkanje fosfora v pre-
hrani rastlin je posledica bodisi
slabe oskrbljenosti tal s fosfo-
rom ali pa se zaradi neharmo-
ničnega gnojenja pojavi pribi-
tek druge rastlinske hrane (npr.
dušika, žvepla) in je zavoljo
tega hranjenje s fosforjem na-
sproti drugim hranilom pomanj-
kljivo.
V praksi je znan ugoden uči-
nek fosfora na dozorevanje pše-
nice. Posevki dobro in hitro do-
zorevajo, izboljšana je kvaliteta
žetve: pšenice, sladkorne pese,
sena ... V plodovih se zveča
količina vitamina B, pecivnost
je večja, prav tako količina
sladkorja ...
Pri občutnem pomanjkanju
fosfora se pokažejo znaki stra-
danja, ki pa niso tako opazni
kot na primer pri pomanjkanju
dušika ali kalija. Zaradi tega je
težko z gotovostjo trditi na
osnovi vizuelnih metod, da po-
sevku, sadnemu drevju ali trti
primanjkuje fosfora. V pogojih
slabe prehrane s fosforom se
koreninski splet slabše razvi.ia
kakor nadzemni deli rastlin, na
koreninah leguminoz so brada-
vice poredko in slabo razvite.
Listje spremeni značilno barvo
in pojavi se modrikasto zelena
ali sivkasto zelena, včasih pa
tudi rdečkaste ali vijoličaste
barve oziroma lise. Sadno drev-
je prerano zbrsti in obstaja ne-
varnost pozebe.
Redna in zadostna oskrba s
fosforom je odločilnega pomena
za stanovitne in visoke pridel-
ke. Gnojenje s fosforom je to-
liko olajšano, ker fosfor ni pod-
vržen tako močni dinamiki kot
dušik. Z občasno kemično anali-
zo zemlje lahko ugotovimo pri-
bližno stanje in oskrbljenost tal
s fosforom. Analiza na reakcijo
tal in oskrbljenost s humusom
pa nam delno nudi vpogled v
dinamiko sproščanja ali vezanja
fosfora.
Fosfor Zridelamo v zemljo z
oranjem oziroma tako, da ga del
zaorjemo, ostalo pa zabranamo.
Globlje vnašanje fosfora je
potrebno zato, ker se fosfor ne
izpira in ga moremo enakomer-
no razporediti po vsej ornici
oziroma po vsem sloju, kjer se
razraščajo korenine.
V tleh, ki so slabo oskrbljena
s fosforom, bolje učinkuje na
rast rastlin granulirani super-
fosfat, ki se sočasno s setvijo
trosi v trakovih tik ob semenu.
V godnih tleh. primerno
oskrbljenih s fosforom, je naj-
prikladnejši način gnojenja po
vsej površini, enakomerno tro-
šf-n s pomočjo trosilca za gno-
jila.
Stran 6
TEDNIK — petek, 10. novembra 1%?
Stran 6
RADIJSKI PROGRAM
cd 12. do 18. nov. 1967
NEDELJA,  12.   NOVEMBRA
6.00—8.00 Dobro jutrol Vmes ob
6 05—6.ao PoTofilla. 6.80 Informativna
ouda.id. 7.00—MU PoročiU 7,20 In-
formativna oddaja. 7.30—7.45 Za
kmetijske proizvajalce. 7.50 Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Ra-
dijska igra za otroke. 8.45 Nekaj
skladb za mladino. 9.00 Poročila.
9.05 Poslušalci čestitajo. 10.00 Se
pomnite, tovariši . . . 10.25 Pesmi
borbe in dela. 10.45—11.50 Lepe me-
lodije. Vmes ob 11.00—11.15 Poročila.
11.50 Pogovor s poslušalci. 12.00 Po-
ročila. 12.10 Poslušalci čestitajo. 13.00
Poročila. 13.15 Operetni zvoki. 13.40
Nedeljska reportaža. 14.00—15.00 Lah-
ka glasba. Vmes ob 14.30—14.45 Hu-
moreska tedna. 15.00 Poročila. 15.05
Športno popoldne. 17.00 Porodila.
17.05 Arije iz oper Giacoma Pucci-
nija. 17.30 Radijska Igra. 18.30 Ser-
gej Prokofjev: Bežni prividi. 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila.
19.15 Simfonični orkester. 19.30 Ra-
dijski dnevnik. 20.00 V nedeljo zve-
čerč 22.00 Poročila. 22.15 Serenadni
večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni
nokturno.
PONEDELJEK,   13.   NOVEMBRA
4.30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob
4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po-
ročila. 5,30 Svetujemo vam. 5.45 In-
formativna oda,ia. 6.00 Radijski dnev-
nik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50
Za vas, 7.00 Poročila. 7.25 Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila, radijski
in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05
Razpoloženjska glasba. 14.35 Poslu-
šalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka
Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik.
15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Zbor
KUD Jože Hermanko. 16.00 Za vas.
17.00 Poročila. 17.05 Znameniti oper-
ni pevci. 18.00 Poročila. 13.15 »Sig-
nali«. 18.35 Mladinska oddaja: In-
terna 469. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila. 19.15 Plesni orkester
RTV Ljubljana. 19.25 Pet minut za
EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00
Simfonični koncert. V odmoru Kul-
turne diagonale. 22.00 Poročila. 22.10
Radi ste jih poslušali. 23.00 Poroči-
la. 23.05 Literarni nokturno.
TOREK, 14. NOVEMBRA
4.30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob
4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po-
ročila. 5.30 Svetujemo vam. 5.45 In-
formativna odaja. 6.00 Radijski dnev-
nik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50
Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila, radijski
in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05
Nova pesmica. 14.25 Orkestralna
glasba. 14.55 Kreditna banka Ljub-
ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20
Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek
na svidenje! 16.00 Za vas. 17.00 Po-
ročila. 17.05 Simfonični orkester
RTV. 18.00 Poročila. 18,15 Ciril
Cvetko: Prleška gostiivanjska suita.
18.45 Svet tehnike. 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Lahka
glasba. 19.25. Pet minut za EP. 19.30
Radijski dnevnik. 20,00 Od premiere
do premiere. 21.00 Pesem godal.
21.15 Deset glasov — deset pevcev.
22.00 Poročila. 22.10 Glasbena med-
igra. 22.15 Skupni program JRT.
23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok-
turno.
SREDA, 15. NOVEMBRA
4.30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob
4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po-
ročila. 5.30 Svetujemo vam. 5.45 In-
formativna odaja. 6.00 Radijski dnev-
nik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50
Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila, radijski
i-n TV spored. 14.00 Poročila. 14.05
Za razvedrilo. 14.35 Poslušalci če-
stitajo. 14.55 Kreditna banka Ljub-
ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20
Glasbeni intermezzo, 15.45 Naš pod-
listek. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00
Poročila. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.00 Poročila. 18.15 Chopin. 18.40 Naš
razgovor. 19.00 Lahko noč. otroci!
19.10 Obvestila. 19.15 Melodije iz
Španije. 19.25 ePt minut za EP. 19.30
Radijski dnevnik. 20.00 Paisiello:
Astrologi. 22.00 Poročila. 22.10 Jazz.
23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok-
turno.
ČETRTEK, 16. NOVEMBRA
4.30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob
4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po-
ročila. 5.30 Svetujemo vam. 5.45 In-
formativna odaja. 6.00 Radijski dnev-
nik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50
Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila, radijski
in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05
Izbrali smo vam. 15.00 Radijski
dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo.
15.40 Mali recitali, 16.00 Za vas.
17.00 Poročila. 17.05 Simfonični kon-
cert, 18.00 Poročila. 18.15 Turistična
oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve-
stila. 19.15 Ansambel The Roks.
19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radij-
ski dnevnik. 20.00 Domače pesmi.
21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni
Intermezzo. 22.00 Poročila. 22.10 Ko-
morni večer. 23.00 Poročila. 23.05
Literarni nokturno.
PETEK, 17. NOVEMBRA
4,30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob
4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po-
ročila. 5.30 Svetujemo vam. 5.45 In-
formativna oddaja. 6.00 Radijski
dnevnik. 6.30 Informativna oddaja.
6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Infor-
mativna oddaja. 8.00 Poročila. 13.30
Priporočajo vam. 14.00 Poročila. 14.05
Valčki in uverture. 14.35 Naši poslu-
šalci čestitajo in pozdravljajo. 14.55
Kreditna banka Ljubljana. 15.00
Radijski dnevnik. 15.20 Napotki za
turiste. 15.25 Glasbeni Intermezzo.
15.45 Kulturni globus. 16.00 Vsak dan
za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Človek
in zdravje. 17.15 Po željah poslu-
šalcev. 18.00 Poročila. 18.15 Zabavna
glasba. 18.45 Na mednarodnih križ-
potjih. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila. 19.15 Plesni orkester
19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radij-
ski dnevnik. 20.00 Glasbeni cocktail.
20.30 Slovenska zemlja v besedi in
pesmi. 21.15 Oddaja o pomorščakih.
22.00 Poročila. 22.10 Simfonična glas-
ba. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni
nokturno.
SOBOTA, 18. NOVEMBRA
4.30—8.00 Dobro jutro! Vmes ob
4.45 Informativna oddaja, 5.00 Po-
ročila. 5.30 Svetujemo vam. 5.45 In-
formativna odaja. 6.00 Radijski dnev-
nik. 6,30 Informativna oddaja. 6.50
Za vas, 7.00 Poročila. 7.25 Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila, radijski
in TV spored 14.00 Poročila 14.05
Melodije. 14.55 Kreditna banka Lju-
Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš pod-
listek. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila.
17,05 Gremo v kino. 17.35 Igramo
beat. 18.00 Poročila. 18.15 Prav-
kar prispelo. 18.50 S knjižnega tr-
ga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila. 19.15 Orkester Kokkie
Freemann in Dean Franconi. 19.25
Pet minut za EP. 19 30 Radijski
dnevnik. 20.00 Revijskl in plesni or-
kester. 20.30 Radijska igra. 21.10 Jože
Kampič in n.icgov ansambel. 21.30
Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Po-
ročila. 22.10 Oddaja za izseljence.
23.0(1 Poročila. 23.05 S plesom in
pesmijo v novi teden. 01.00 Zadnja
poročila.
USPEH DRUŠTVA > NJEGOVO NAJVEČJE PRIZNANJE
Znano Je, da Šolsko Športno dru-
štvo Bori* KJdrlC in TVD Partizan
Kidričevo dosevata lepe uapehe. Cc
kogarkoli vpra£aS, od kod ti uspe-
hi, vedno nanese beseda na Andre.1a
Goršeta. učitelja telesne vzgoje »
osnovni Soli v Kidričevem, vodjo
Šolskega Športnega druStva In stro-
kovnega  vod.ta  TVD  Partlaan.
Andrej Gorše Je pravi vzor Šport-
nika In Človeka, ki mnogo dela, a
o sehJ In o svojem delu ne govori
dosti. S športom se Je začel ukvar-
jati zelo zgodaj. Poskusil se Je v
večini športnih panog, največje
uspehe pa Je dosegel v atletiki In
gimnastiki. V gimnastiki se Je z
vztrajnim delom prebil v slovensko
mladinsko vrsto, kjer Je nastopal
skupaj s Srotom. Kiisslom In dru-
gimi. Toda v času, ko bi lahko dal
od sebe največ, se je poškodoval
in Je moral opustiti aktivni šport.
Ker pa nosi v sebi ljubezen veli-
kih športnikov, se Je odločil, da bo
svoje delo posvetil bodočim šport-
nim rodovom. Postal Je učitelj te-
lesne vzgoje, hkrati pa Je slušatelj
visoke šole za telesno vzgojo v
LJubljani. Je trener gimnastike in
plavanja ter vaditelj smučanja. O
tem ne govori rad. Meni, da Je do-
volj povedano z rezultati, ki Jih
dosegajo njegovi varovanci, saj se
uspeh in delo trenerja zrcalita v
uspehu tekmovalca. On Je le člo-
vek, ki s svojim znanjem In Izkuš-
njami pomaga mladim, da razvijejo
svoje sposobnosti in dosežejo uspe-
he. In v dveh letih, odkar dela v
Kidričevem, mu Je mnogo tega
nspelo. Rad pove nekaj besed o
uspehih in problemih, s katerimi
so srečuje pri delu z mladino.
Dosegel Je, da so se pionirji os-
novne šole množično vključili v
športno društvo, saj so včlanjeni v
nJem vsi učenci od petega do osme-
ga razreda. Iz tega res množičnega
zaledja so se potem izluščili z na-
črtnim delom posamezniki In vrste,
ki segajo tudi po najvišjih naslovih,
ne samo v občini ampak tudi v re-
publiki. Vse to pa je odraz načrt-
nega dela z mladino, saj Je viden
izreden vzpon v kvaliteti v zadnjih
letih, ko mladi delajo pod strokov-
nim vodstvom.
»Omeniti moram,« Je dejal Gor-
še, »zmagovalke v atletiki na ob-
činskem pionirskem prvenstvu. Se
večji uspeh pa Je dosegla gimna-
stična vrsta pionirjev, ki Je zma-
gala na okrajnem prvenstvu v Ma-
riboru pred vrstami šol, ki so več-
krat zapored osvajale prva mesta.«
Ista vrsta pionirjev Je na prven-
stvu Slovenije v gimnastiki nasto-
pila kovt vrsta TVD Partizan iz
Kidričevega in med pionirji osvo-
jila prvo mesto.
Športno društvo in Partizan tesno
sodelujeta in si ne moremo zamiš-
ljati uspeha drugega brez drugega
TVD Partizan nudi Šolskemu šport-
nemu druttvu vse ugodnosti, pio-
nirji pa so tudi tam vključeni In
pozneje kot mladinci in Clanl zanj
tudi nastopajo Mnogo le že imen,
mnogo Je Športnikov, kt so začeli
v Šolskem društvu, nadaljevali pa
pri Partizanu ter danes dosegajo
lepe uspehe; Se več pa Je takih,
ki Jih športna Javnost Se ne pozna,
vendar bi si to po svojih rezul-
tatih zaslutili.
Šolsko Športno društvo pa se kljub
svojemu dobremu delu bori tudi s
precejšnjimi težavami. Največji pro-
blem Je oprema za nastopajoče, saj
nastopajo ti sedaj večinoma s svo-
jo opremo. Zaradi pomanjkanja to-
ple opreme se ne udeležujejo šport-
nih tekmovanj ob slabem vremenu,
saj je vedno v ospredju zdravje
mladine, pa naj računajo na še ta-
ko dobre rezultate. Tukaj bi Jim
lahko pomagal kolektiv TGA Boris
Kidrič, ki Ima tudi patronat nad
osnovno šolo v Kidričevem, saj se
tukaj šolajo večidel otroci, katerih
starši so zaposleni v tem kolektivu.
Dobra fizična pripravljenost bodo-
čih generacij pa Je tudi v korist
delovnih organizacij, saj delovni
proces zahteva od zaposlenih dobro
telesno pripravljenost. Majhna nn-
ložha v šolsko športno društvo bi
se bogato obrestovala čez nekaj let,
ko bodo sedanji pionirji stopili za
stroje v tovarnah.
Andrej Gorše Je končal z beseda-
mi: »Tudi mnogi starši in učitelji
se ne zavedajo koristnosti telesne
vzgoje. Ce pogledamo mladi rod,
ugotovimo, da velik del naše mla-
dine ni telesno pripravljen za živ-
ljenje, kot bi moral hiti.«
Članom šolskeca športnega društ-
va in TVD Partizan iz Kidričevega
želimo mnogo uspehov v nadalj-
njem delu in tekmovanjih, s tem
pa tudi mnogo priznanja njihovemu
požrtvovalnemu   vodji   in   trenerju.
STRELSTVO
Ob 50. obletnici oktobrske revo-
lucije je priredil občinski strelski
odbor v Slovenski Bistrici tekmova-
nje posameznikov in ekip v stre-
ljanju z malokalibrsko puško. Na
tekmovanju je sodelovalo šest ekip
s štirimi članskimi ekipami.
V ekipnem tekmovanju je dosegla
prvo mesto ekipa strelske družine
iz Impola, ki je dosegla 725 krogov,
druga je bila strelska družina Slo-
venska Bistrica, tretja Impol II itd.
Med posamezniki je zmagal Adam
Kučinac (Slov. Bistrica) z 230 krogi,
drugi je bil Jože Urbič, tretji pa
Drago Robnik (oba Impol I).
ROKOMET
V nedeljo $e je končal Jesensld
del tekmovanja v republllkl roko-
metni Ug! V letoSmem letu se mo-
štvo Drave nt najbolje proslavilo,
saj je z doseženimi osmimi točkami
osvolllo deveto mesto. V spomla-
danskem delu tekmovanja se bo
moralo moštvo potruditi da mu bo
uspela vlfija uvrstitev.
NOV USPEH JUDOISTA
TOPOLCNIKA
V Beogradu se je pričelo v ne-
deljo prvenstvo judo kluba Parti-
zan. Na tekmovanju se je ponovno
odlično uvrstil član judo kluba Im-
pol iz Slovenske Bistrice Topolft-
nik, ki je v kategoriji do 63 kilogra-
mov zasedel prvo mesto. Po turnir-
ju so bili izbrani kandidati za dr-
žavno reprezentanco, ki jo bo vadil
japonski trener Otanl. Med kandi-
dati za sestavo državne reprezen-
tance je tudi Topolčnik iz Slovenske
Bistrica.
Igrati je treba vsehi
90 minut
y nedeljo je Aluminij izgubil svo-
jo deveto tekmo. Čeprav so doma-
čini v Osijeku povedli, je Alumini-
ju uspelo izenačiti že v osemnajsti
minuti. Takšno stanje rezultata je
ostalo vse do 80. minute, ko so do-
mačini ponovno prešli v vodstvo.
Minula igra Aluminija je bila zre-
la prav do osemdesete minute, ko
je obramba s srečo in znanjem re-
ševala svoja vrata, napad pa tu in
tam zapravil priložnost za dosego
gola. Od 80. do 89. minute je nato
Aluminij prejel štiri gole, od ka-
terih sta dva skoraj čista avtogola.
Upajmo, da bo ta tekma Aluminiju
bridka izkušnja, da se je potrebno
boriti vseh devetdeset minut tekme.
TELOVADNA AKADEMIJA
PARTIZANA
Obletnico oktobrske revolu-
cije in dneva republike bodo
praznovali v Markovcih združe-
no na telovadni akademiji Par-
tizana. Sodelovale bodo tudi
druge krajevne organizacije.
TRŽNE CENE POVRTNINE IN
SADJA   V  PTUJSKI  POSLO-
VALNICI »POVRTNINE« (PRI
MAGDI)
Grozdje II. 3,50, hruške I. 3, ja-
bolka I. 1,30, jabolka II. 1, kaki 2,20,
smokve 6,20. smokve (venci) 5,80,
smokve (etiket.) 4,80, arašidi zav.
1,45. banane 4,90, paradižnikova
mezga 880 g 7,38, paradižnikova mez-
ga 250 g 2,53, limone 4,80, pomaranče
5, rožiči (celi) 3,35, cvetača 3, če-
bula 1,70, česen 11. jedilno korenje
1,30, krompir 11. 0,70, ohrovt 1,60,
pesa 1,30, paprika babura 2, para-
dižnik 2,20, peteršilj 2,90, zeleni ra-
dič 2,20, črna redkev 1, solata (en-
divija) 2, zelena 1,70, sveže zelje
0,60, kislo zelje 1,50, fižol (cipro)
4.50, fižol (tetovec) 3,90, papirnate
vreče 3,15, jajca 0,50, belo olje 11
5, belo olje 0,5 1 2,80, bučno olje 11
12, bučno olje 0,5 1 6,20.
Cene so mišljene v novih dinar-
jih za kilogram, kos ali liter.
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA
OBMOČJU    MATIČNEGA    URADA
PTUJ
RODILE SO:
Erika Gomilšek, Krčevina 18 a —
deklico; Ana Poštrak, Cezanjevci
53, Ljutomer — Draga; Marija
Cvetko, Dornava ino — Vlada; Ma-
rija Voglar, Placar 50 — dečka;
Blanka Kutnjak, Kidričevo 15 —
Alenko; Marija Bratušek, Kicar 96
— Elizabeto; Margareta Glatz, Lju-
tomerska 18 — Henrika; Marija Za-
dravec. Mali Brebrovnik 2 — Mar-
jeto; Neža Erjavec, Krčevina 113 —
Srečka; Angela Novak, Ključarovci
27 — dečka; Marija Glažar. Podleh-
nik 22 — dečka; Angela Hosič, Pre-
sika 25 — Dragico; Marija Trste-
njak, Krapje 44, Ljutomer — Zden-
ko; Ana Klajnšek, Pohorje 12 —
dečka; Neža Cvetko, Zabovci 70 —
deklico; Štefanija Blagovič, Ormož,
Za kolodvorom 4 — Darka; Alojzija
Bedrač, Zamušani 39 — dečka; Ana
Samtaj, Veliki Brebrovnik 73 —
Sonjo; Marija Vindiš. Rodni vrh 19
— dečka; Marija Bedenik, Sestrže
31 — Silva; Marija Peršuh, Dragonja
vas 10 — Borisa; Ivanka Bombek,
Ljutomerska 29 a — dečka; Zdenka
Munda, Podgorci 20 — deklico; An-
gela Braček, Kicar 140 — deklico;
Marija Kos, Cermožiše 54 — deklico;
Karllna Meglic, Spuhlja 65 — Nata-
lijo; Karolina Valenko, Gorišnica
84 — dečka; Marija Primožič, Mo-
škanjci 78 — Marjana; Elizabeta Ve-
senjak, Kidričevo 13 — ^eJtUoo.
POROKE:
Ivan Novak, Mariborska 2, in Maj-
da Mlakar, Spodnja Hajdina 140;
Franc Rožmarin, Zamenci 1, in Iva-
na Zorko, Moškanjci 82; Kari Fu-
rek, Zlatoličje 53, In Marija Cafuta,
Draženci 87; Janez Fijan, Zabovci
9, in Majda Mežnarič, Spuhlja 136;
Konrad Fiirbas, Nova vas pri Mar-
kovcih 24, in Terezija Potočnik,
Spuhlja 94.
UMRLI SO:
Veronika Furman, Dobrina 56, 2e-
tale, rojena 1904, umrla 30 oktobra
1967; Henrik Kovačec, Sardinje 15,
rojen 1906, umrl 1. novembra 1967;
Peter Bezjak, Budina 64, rojen 1889,
umrl 3. novembra 1967; Antonija
Koletnik, Strmec 24, Leskovec, ro-
jena 1920, umrla 3. novembra 1967;
Mirko Gmaz, Muzejski trg 1, rojen
1901, umrl 4. novembra 1967; Franc
Notesberg, Ormoška 5, rojen 1904,
umrl 5. novembra 1967: Filip Slano-
vič. Mladinski zaščitni dom Dorna-
va. rojen 1959, umrl 7. novembra
1967. j
Nesreča ne počiva
v ZADNJEM CASU SO SE ZDRA-
VILI   ALI   SE   SE   ZDRAVIJO   V
PTUJSKI BOLNIŠNICI NASLEDNJI
PONESREČENCI:
Srečko Selinšek (rojen 1952), Ma-
riborska cesta 31 a, je padel in si
poškodoval desno nogo; Anton FaJ-
farič (192G), Naselje bratov Reš 14,
je padel z mopeda in si poškodoval
glavo; Elizabeta Dragar (1904), Mlin-
ska cesta 2, Ptuj, si je pri promet-
ni nesreči poškodovala glavo; Mla-
den Sonaja (1939), Dalmatinska 41,
Maribor, se Je poškodoval pri pro-
metni nesreči; Ivana EmeršlCa (1960),
Bukovci 100, Je podrl mopedist in
mu poškodoval obraz; Jože Dragar
(1900), Mlinska cesta 2, Ptuj, se je
pri prometni nesreči poškodoval po
telesu; Mira Klajderič (1952), Gru-
škovec 124, si je pri prometni ne-
sreči poškodovala glavo; Ivan Brod-
njak (1900), Cvetkovci 59, si Je pri
prometni nesreči poškodoval levo
nogo; Janez Topolovec (1926), Kidri-
čevo 14, se Je z žebljem zbodel v
desno roko; Janez Bezjak (1953),
Bukovci 37, Je padel s kolesa in si
poškodoval glavo; Konrad Bezjak
(1940), Bukovci 53, se Je poškodoval
pri prometni nesreči; Ivan Jambrl-
ško (1923), Za kolodvorom 10, Je pa-
del in si poškodoval levo nogo;
Janez Lah (1941), Zagrebška cesta
54 e, si je pri delu poškodoval des-
no roko; Alojzija Korez (1906), Do-
brina 37, si Je pri prometni nesreči
poškodovala levo nogo; Katarina
Petek (1925), Lovrenc 45, se je use-
kala v levo roko; Viktor Vršič (1933),
Nova vas 94, Je padel s kolesa in
si poškodoval levo nogo; Kristina
Svenšek (1930), Znidaričevo nabrež-
je, se je z žebljem zbodla v levo
nogo; Rudolf Vindiš (1930), Rodni
vrh 19, se Je opekel po glavi in
obeh rokah; Štefan Tašner (1928),
Grajenščak 79, si Je pri delu po-
škodoval levo roko; Llza Zamuda
(1947), Spuhlja 130, si Je pri promet-
ni nesreči poškodovala glavo; Stan-
ko Prša (1931), Smolinci 68, Je padel
s kolesa In si poškodoval desno
roko; Franc Ribič (1908), Mala vas
5, Gorišnica, je padel z voza in si
poškodoval levo roko; Milan Koc-
mut (1951), Gibina 13, Je padel z
motorja in si poškodoval levo nogo;
Franc Dreo (1913), MosteCno 1, si je
pri delu poškodoval levo roko; Ru-
dolf Kociper (1915), Prešernova 24,
je padel z lestve in si poškodoval
hrbtenico; Alojz Vesenjak (1919>.
Hlaponci 30, Je padel z lestve In si
poškodoval hrbtenico; Jakob Alma-
zi (1899), Frankovci 9, si Je pri delu
poškodoval desno roko; Franc Dre-
venšek (1929), Strajna GO, je padel
z mopeda In si poškodoval glavo.
TEDNIK
<iasno Socialistične sveže delovnega ljudstva, izdaja Ca!>upiM|t
iavod Ptujski tednik, Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški
odbor: Anton Bauman (glavni In odgovorni urednik), Bogo Hroe«
11 na. Janko KrapSa. Peter Potočnik Ib tnl. Roman Zavec. Izbajii
vsak petek. Letna naročnloa za Jugoslavijo 20 N din. za Inozem-
stvo 40 N din. Tekoči račun pri SDK Ptuj št 524-J-72 Tiska časo-;
Ood1f>Tie  Mariborski  tisk    Maribor    Rokopisov   o<>   vraf.Tni«.!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mamice in hčerke
Marije Klinger
iz Borove 53
se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancerh za razu-
mevajoče sočutje, posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu oseb-
ju ZD in splošne bolnišnice Ptuj, ki so ji lajšali bolečine v njem
težki bolezni. Naša posebna zahvala velja vsem govornikom zh
ganljive besede, duhovniku za spremstvo ter pevcem za petj'
ob odprtem grobu.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem šte-
vilu na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko lepega cvetja in nn
kakršenkoli  način  počastili  spomin pokojnice  in  sočustvovali
z nami.
V žalosti: hčerka Bojanca. oče Leopold, mati Marija, brat .lane?
z družino, sestri Ana in Angela z možema in ostalo sorodstvo
Borovci, Markovci, Zabovci in Zg. Kljngp^ta Bfi MaflboriJ
SADJARJI! Za jesensko stajen.ie —
v vegetaciji štirikrat Skropljena,
zdrava drevesca žlahtnih jablan,
hruSk ter divjakov s krono po
lastni izbiri nudi drevesnica Holc-
Matjašič pod Gomilo, pošta Jur-
Slncl.
DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO
POHIŠTVO prodam. Naslov v
upravi.
PRODAM ŠTEDILNIK »GORENJE.
(LEVI), opremo za samsko sobo
(češnja). magnetofon in kavč.
Cergulj, Rogoznica 19. Ptuj.
PRODAM OSEBNI AVTO OPEL
KARAVAN letnik 1960 in ročni
pletilni stroj »pasapkombi«. Vpra-
šajte pri vratarju Delte, Ptuj.
DOBROSRČNO ŽENSKO za var-
stvo dveletnega otroka sprejmem
takoj. Katica Vidovič, Ptuj, Or-
moška 1.
PROD.\M ZIDANO, TAKOJ VSE-
LJIVO  STANOVANJSKO  HlSO  z
gospodarskim   poslopjem   v   Zu-
oečji vasi blizu Kidričevega In
železniške postaje Strnišče, in si-
cer za 18,000 N din Roza Stibl.
2upe6ja vas,
PRODAM KUHINJSKO OPREMO,
volnene posteljne vložke in žične
vložke. Viktor Srebernjak, Trg
mladinskih delovnih brigad 3,
Ptuj.
90 AROV TRAVNIKA ob glavni
cesti Rogoznica—Dornava prodam.
Martin Simonič, Budina 64,  Ptuj.
ISCEM SOpO v Ptuju. Naslov v
upravi.
HISO Z GOSPODARSKIM POSLOP-
JElVl in 4 ha zemlje v Zikarcih 65
zaradi starosti ugodno prodam.
Vprašajte v Novi vasi 34.
NA PTUJSKEM MESTNEM POKO-
PALIŠČU je bila 1. novembra
najdena ženska ročna ura. kdor
jo pogreša, naj se oglasi pri Sta-
netu Strelcu, Kramhergerieva oot,
n. h.
PTUJSKA TISKARNA, PTUJ
razpisuje razprodajo osnovnih sredstev:
ŠIVALNI STROJ ZA ŽICO |n
MOPED COLIBRI
Razprodaja bo 13. novembra 1967 ob 9. uri za državni sektor
oziroma ob 14. uri za privatnike v upravi v Jadranski 17
Ribiči, pozor!
Ribiška družina Ptuj poziva vse člane, da obnovijo član-
stvo v času od 15. novembra do najkasneje 15. decembra
1967 z vplačilom navadnih letnih pristojbin. Pisarna dru-
žine posluje v navedenem času vsak ponedeljek in petek
od 9. do 12. ure in vsako sredo od 14. do 17. ure. V istem
roku naj vložijo prošnje za sprejem vsi, ki se za leto 1968
želijo včlaniti v ribiške vrste, ker vpis za naslednje letu
po tem roku ne bo več mogoč.
Članske pristojbine za leto 196^ so enake, kakor so bile
v letu 1967.
Starešinstvo ribiške družine Ptuj
JAVNI NATEČAJ
Oddelek za upravno pravne zadeve skupščine občine
Ptuj razpisuje po 11. in 12. členu zakona o urejanju in
oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66)
za oddajanje v uporabo stavbnega zemljišča v k. o. Ptuj,
ki ga tvori pare. št. 184/3, travnik 2. r., v izmeri 396
(cesta vzhodno od Panonske ulice pri pokopališču).
Izklicna cena odškodnine za pravico uporabe stavbnega
zemljišča znaša 10 N din za kvadratni meter. V ta znesek
niso vračunani stroški za komunalno ureditev zemljišča,
kateri stroški bremenijo investitorja.
Odškodnino za prenos pravice uporabe stavbnega zem-
ljišča je treba plačati v 30 dneh po pravnomočnosti od-
ločbe o dodelitvi gradbenega zemljišča.
Investitor mora začeti z gradnjo v enem letu, v na-
sprotnem primeru izgubi pravico upvorabe.
Natečaj bo opravljen v sredo, 22. novembra 1967, s
pričetkom ob 9. uri na oddelku za upravno pravne zadeve
skupščine občine Ptuj. Interesenti morajo do takrat do-
staviti ponudbe v zapečatenih kuvertah na oddelek za
upravno pravne zadeve skupščine občine Ptuj, soba
št. 29/11, hkrati pa položiti varščino v znesku 500 N din.
Zemljišče bo oddano najboljšemu ponudniku.
Oddelek za upravno pravne zadeve
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
prodaja na javni dražbi
STANOVANJSKO IN GOSPODARSKO POSLOPJE NA
BREZOVCU ŠT. 12 Z DVEMA HEKTAROMA ZEMLJI-
ŠČA, VLOŽ. ŠT. 6 K. O. BREZOVEC, S PRESO IN SODI.
Izklicna cena je 9500 N din.
Javna dražba bo v stavbi skupščine občine Ptuj, soba
23/1, v torek, 14. novembra 1967, ob 9. uri.
Vsi, ki se nameravajo udeležiti dražbe, morajo do dne-
va dražbe plačati pri tej skupščini, v sobi št. 9, kavcijo
v znesku 950 N din.
zahvala
Ob smrti mojega moža
MIRKA GMAZA
upokojenca iz Ptuja
se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na nje-
govi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje.
Posebej se zahvaljujem dimnikarskemu podjetju in g.
proštu Greifu za pogrebni sprevod in govor.
Ptuj, 7. novembra 1967
Žalujoča žena Ana