Šlev 51. UMM v pele* dnu marca 1922. Leio L. Naroflnln« tmm m l*ž»vO SMS; c* mu uu uprt) Qiu st pot illl g • « * ♦B— «• tatr el» s « . a «•«« M •• «*■•« a « M* t» inonmirtTM •aloimnu .... Ola »50«— mesoAoo »•so 83 Sobotna Izdata: s • Ibou«I«(I|I . . . ou. io - • Inosamstva ... „ tO — ?osdmno stev 50 par. s Cen« Inseratomtsa Bpostotpna petltna vrsta maU oglasi po K 4*— In 8 8-, veliki oglasi aad 45 um ft-ilaa po K 8 —, ooslana UA po K 12 —. Pri ««6|em aaroCUo popust, lzba|a vsak lan Uviemii lionedeljSa In dueva po ptaa« niku ib 5. url cjatial. aesecna prilogu t i/estniv »X5Z. Poštnina Mm ? tatom HT Uradništvo |« v Kopltarlevl allol lin fl/UL Bakopui «t a* »ra6a|o, aalranklran« pisma s« a« ■preiamai*. Urada teleL Iti SO, uprava. Itv. 438, Političen lis! za slovenski narod. Oprava 'e v Kopltarlevl nI 6. — Račun uufitne uran, Iluoiiamkc St 550 sa jaruinlno In 11 J4H r.a igituo, »agtea 24.411, satajev. 7563, pra&k« ta dooai H. 191 Vlada Brez večine. Narodna skupščina umira. Vlada ji ni predložila napovedanih predlogov, ki jih je označila kot poglavitni svoj program. Namesto s finančnim zakonom se je parlament ukvarjal z dvanajstinami za marec in april. Mesto volivnega zakona je vlada predložila poslovnik za narodno skupščino. Parlament raditega ne opravlja nobenega resnega dela, ki bi bil dalekosežnej-šega pomena; le kaka interpelacija, ki iz-prašuje vladi vest, ga še vzbudi iz mrtvila. V pododborih, ki so prevzeli delo parlamenta, je enako kakor v plenumu parlamenta; pododbori so nesklepčni, ker se je poslancev vladnih strank, ki so za dela-možnost v parlamentu in odborih odgovorni, polastila spričo vladne nesposobnosti popolna apatija, lenoba v pravem pomenu besede. Najboljše je pa to, da so v pododboru za parcelacijo države s pomočjo vladnih in polvladnih poslancev iz Slovenije in Hrvatske, demokratov, samostojnih in socialistov sklenili parcelacijo Hrvatske in Slovenije, ko je pa prišla vrsta na Srbijo, je pa delo zastalo. V radikalnem klubu se je pojavila tendenca, da naj bi Srbija ostala, kakršna je bila dosedaj. Krasno, sijajno! Parcelacija Hrvatske in Slovenije se je sklenila proti volji ogromne večine njunega prebivalstva, Srbija pa naj dobi izjemno stališče, kakor pri predpisovanju davkov, kakor pri postopanju z vojaštvom, pri uradniških in duhovniških plačah. To je torej državotvorno stališče, za katerega se pehajo demokratje, radikali pa njihovo ■hlapčevsko uslužnost izrabljajo. Za parcelacijo Slovenije in Hrvatske so glasovali poslanci strank, ki so ostale pri volitvah v konstituanto v prečanskih pokrajinah v veliki manjšini, pa tudi v celi državi nimajo večine. Demokratje so v celi državi dobili 319.448 glasov, radikali 284.575, jugoslov. muslimanska organizacija 110.895, samostojni 33.010 glasov, skupaj torej 747.928 glasov in če jim prištejemo še glasove slovenskih socialistov, pa 777.469 glasov. Protivladne stranke so pa dobile: Hrvatska seljačka stranka 230.590, komunisti 198.736, zemljoradniki 118.593, Slovenska in hrvatska ljudska stranka 111.274; socialisti (brez slovenskih) 17.251, hrv. narodni zajedničarji in težačka stranka 64.267, republikanci 18.136, hrvatski pravaši 10.880 in razne druge skupine okrog 20.000 glasov, skupaj torej 789.727, če pa prištejemo k opoziciji še slovenske socialiste, pa celo 819.268 glasov. Ta vladna manjšina, ki niti pri volitvah ni dobila večine, sedaj že celo ne predstavlja ljudske volje v državi, ker po celi državi dan za dnem izgublja med širokimi sloji ljudstva tla. V parlamentu je dobila večino le vsled abstinence Radičev-cev in ker je protizakonito uničila komunistične mandate. Absolutizem, sloneč na vladnem apa-•atu in prečanskih uskokih, ki so v vlad-lih vrstah, odloča torej in sklepa o par-:elaciji prečanskih pokrajin, uničuje dr-iavno upravo in brezvestno eksploatira jrečanske pokrajine, uvaja hegemonijo snega plemena in počenja stvari, da se judje za glavo prijemljejo in splošna ne-ladovoljnost raste od dneva do dneva, da se že vladni listi bunijo. Za vlado, ki se naslanja na tak žalosten parlament brez prave večine, in ki nima večine ljudstva za seboj, bi v normalnih razmerah in, če bi mesto demokratov vladal demokrati-zem, preostala edina posledica parola: Na volitve! Odbor za redukcijo uradništva. Bolgrad, 2. marca. (Izv.) Odbor za redukcijo uradništva se je danes konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen demokrat Timotijevič, za podpredsednika Rado-van Agatonovič kot ekspert uradniških organizacij. Na predlog posl. Z e b o t a je sklenjeno, da se soje odbora vrše vsak dan od 3. do 5. ure popoldne. Odbor se imenuje oficielno »Parlamentarna komisija za revizijo in redukcijo državnih uradnikov in nameščencev«. Komisija ima 11 članov in sicer 7 poslancev ter 4 zastopnike uradniških organizacij. Dr. Korošec proti hegememsticni politiki v ZAUPEN AKT 4. ARMIJSKE OBLASTI. SOKOLSTVO SLUŽI SRBSKI IDEJI. — PREGANJANJE ORLOV. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Preganjanje hrvatskih in slovenskih Orlov se čimdalje pogostejše dogajajo. Danes je v imenu Jugoslovanskega kluba izročil njegov načelnik dr. Korošec vojnemu ministru zaupen akt 4. armijske oblasti, v katerem se pozivajo častniki, naj zaplcnjujejo vse časopise in liste, ki jih prejemajo vojaki in v katerih se piše za Orla ter proti Sokolu. V aktu se odreja, naj se med hrvatskimi in slovenskimi vojaki agitira za Sokola, ki služi srbski ideji. Ta akt ima izrazito he£e-roonistično politično obiležje, ker je naperjen proti hrvatskim in slovenskim keto-ličanom. Dr. Korošec zahteva, naj se katoliški Hrvati in Slovenci oproste vojaške službe, ako vojaški upravi ne ugaja njihovo versko prepričanje. Ista armijska oblast je izdala tudi zaupno naredbo, kako je treba postopati s hrvatskimi in slovenskimi listi v vojski. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Seja narodne skupščine se je pričela ob 4.40 popoldne. Minister za promet Stanič jc odgovarjal na vprašan/e poslanca Stajiča o vzpostavitvi rednega prometa v Macedoniji, — Minister za vojno in mornarico general Vasic je odgovarjal na interpelacijo muslimanskih poslancev Korkuta in tovarišev glede znanega zaupnega akta. Minister pravi, da je za ta akt doznal šele iz razgovora s poslancem Korkutom, ki mu ga je poka/al v sarajevski »Pravdi®. Misli, da se je zgodila pomota v vojnem ministrstvu in da je zato odgovoren načelnik splošnega oddelka. Iz predloženega akta fe razvidel, da gre za navadno infomacijo, ki prihaja iz inozemstva. Akt je prišel v voino ministrstvo, ko je on (minister) nastopil svo:e mesto. Odredil bo, da se v bodoče take stvari vedno predložijo njemu v odobrenje. Minister obžaluje, da so se muslimanski poslanci čutili užaljene. — Zbornica /e nato nadaljevala debato o poslovniku. Posl. dr. Momčilo Ivanič (radikalni disident) pravi, da je predležeči poslovnik isti, kakor je veljal za ustavotvorno skupščino. Kritiziral je člen 14, ki se tiče odborov. Izjavil je, da bi ustanovitev odborov za zunanje in za vojaške zadeve značila dvojno vlado. Ako se to zgodi, potem bi bilo treba tudi ustanoviti odbore za vsako posamezno ministrstvo. V načelu mora vsak poslovnik zafcmčiti svobodo in predlaganje zakonov, zlasti pa mora omogočiti skupščini, da pravočasno konča svoje delo. To pa ne velja za predležeči poslovnik. — Zemljoradnik Čeda Stankovič jc zagovarjal posebno mišljenje svojega kluba in izjavil, da predležeči poslovnik ni popoln in da tudi ne odgovarja duhu časa, ker jemlfe parlamentu nekatere pravice. Poslovnik je vsilila vlada in ga ni izdelal parlament. Zaradi tega izjavlja, da bo zemljoradniški klub glasoval proti poslovniku. — Radikalec Čeda Kostič jc zagovarjal poslovnik. — Poročevalec dr. Peric je podal še nekaj pojasnil, na'kar s,> /e prešlo na glasovanje. Zakonski načrt o poslovniku za narodno skupščino je bil sprejet z večino glasov. Seja je bila zaključena ob sedmih zvečer. — Prihodnja seja jutri ob štirih popoldne. Dnevni red: Volitev predsedništva in vseh odborov. — SRBIJA SE NE PARGELTRA. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Potem ko sa demokratje in radikalci razdelili Hrvatsko in Slovenijo, je došlo do spora radi razdelitve Srbije, kjer se je pojavila tendenca, naj se ohranijo dosedanja okrožja s svojim zgodovinskim značajem in izvirom. Današnja sPravdac piše o tem pojavu ter naglasa, da bi mogel dovesti do padca Pa-šičeve vlade. Medtem pa so to vprašanje ne smatra za tako resno, temveč samo za navadno grožnjo demokratov napram radi-kalcem. »JUTROVA« LAŽ. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Poročilo ljubljanskega »Jutra«, da so poslanci Jugoslovanskega kluba glasovali proti novim uradniškim dokladam, ni resnično. Ko se je v podrobni debati razpravljalo o tej stvari, je glasoval Jugoslovanski klub za doklade. Samoobsebi pa je umevno, da je kot opozicija glasoval proti predlaganim dvanaj-stinam. MUSLIMANSKE HARLEKINADE. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Opozicijske kretnje muslimanskega kluba so postale že smešne. Vsak njihov upor se konča s tem, da padejo ponovno v naročje vlade. — Danes je vojni minister general Vašič odgovoril na znano okrožnico vojaške uprave, v kateri muslimanski klub sumniči nelojalnosti, ter bo muslimanski klub zopet glasoval za vlado do prihodnjega upora. ZEMLJORADNIŠKI DISIDENTI. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Petorica disi-dontov zemljoradniške stranko s poslancem Beninom na čelu — je osnovala svoj poseben selja^ki klub ter zahtevala od predsednika narodne skupščine, naj mu nakaže posebno klubovo sobo. Njihov klub bi imel tvoriti podlago novi kmetski stranki, ki jo namerava osnovati. Vprašanje apaške kotline v avstrijskem Dunaj, 2. marca. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine je bil sprejet začasni finančni zakon. — V odgovoru na interpelacijo glede apaške kotline je izjavil voditelj ministrstva zunanjih poslov: Kar so tiče načrta, ki ga je omenil interpelant, pridobiti apaško kotlino v zvezi s šopronj-skim vprašanjem potom medsebojne zamenjave ozemelj med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo, se je zvezni kancelar oprijel tega načrta, ki ga je svoj čas sprožila štajerska deželna vlada, in je še pred konferenco v Benetkah stopil v stik z madžarsko, kakor tudi jugoslovansko vlado, da bi se poučil o načelnem stališču teh vlad glede tega vprašanja. V Benetkah so zveznemu kancelarju na njegovo vzpodbudo, ki je imela namen uresničiti ta načrt, odgovorili, da pogajanja glede apaške kotline tamkaj niso dopustna. Vendar ni treba, kakor je tudi zvezni kancelar svojčas V Bratislava, 2. marca. (Izv.) Danes zjutraj je prispel semkaj dr. Beneš. Z njim so dopotovali tudi jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vošnjak, minister za Slovaško dr. Mičura, legacijski svetnik dr. Dvofa-ček, ministrska tajnika Strumpel in Para ter vseučiliški profesor dr. Krčmar. Ob 9. uri so se ministrski predsednik dr. Beneš in zunanji minister dr. Ninčič ter poslanika dr. Vošnjak in Kalina podali v slovaško ministrstvo k posvetovanju, o katerem dosedaj še ni bil izdan noben služben komunike. Praga, 2. marca. (Izv.) O konferencah ministrskega predsednika dr. Beneša z jugoslovenskim ministrom za zunanje posle dr. Ninčičem je bil izdan sledeči uradni komunike: Oba ministra sta na današnji konferenci informirala drug drugega o političnih porazgovorih v Bukarešti, Parizu in Londonu. Ministra sta razmotrivala o vseh vprašanjih mednarodnega poloiaja opomnil, opustiti nade, da se apaška kotlina še združi s svojo staro domovino. Ali se to doseže z medsebojnimi teritorijalni-mi dogovori meti Madžarsko, Jugoslavijo j in Avstrijo., aH na kak drug način, se da- i nes še ne more reči. Nekaj pa stoji trdno, in to je. da v zmislu od zveznega kancelar- | ja, kakor tudi voditelja zveznega ministrstva za zunanje zadeve inavgurirane politike posveča tudi sedanji voditelj ministrstva zunanjih poslov vprašanju apaške kotline največjo pažnjo in da bo v slučaju ugodnega poteka pogajanj z Jugoslavijo in Madžarsko imel vodno pred očmi ta cilj, ki ga je treba doseči. Zvezni kancelnr ga je pooblastil k izrecni izjavi, da bo tudi v nadalje kot načelnik vlade z vsemi močmi podpiral politične korake, ki bi imeli namen združiti imenovano ozemlje z Avstrijo. obeh držav in o odnošajih med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Zlasti sta sc bavila z mednarodno gospodarsko konfcronco v Genovi, organizacijo pripravljalnih del in sestankom strokovnjakov maie antante in poljske republike, ki se začne dne 5. t. m. v Belgradu. Ministra sta v vseh porazgovorih ugotovila popolno soglasje. NAMEN DR. NINČIČEVEGA POTOVANJA Belgrad, 2. marca. (Izv.) V poučenih krogih govore, da je namen potovanja zunanjega ministra dr. Ninčiča v Bratislavo ureditev odnošajev napram Rusiji. Ti od-nošaji se imajo urediti sporazumno z vsemi člani četverozveze. DR. NINČIČ OBIŠČE DUNAJ. Bratislava, 2. marca. (Izv.) Neka tukajšnja korespondenca javlja, da se po posvetovanju odpelje minister dr. Ninčič na Liunaj, kjer bo ostal do večera in stopil v stik x avstrijskimi vodilnimi progi. Dr. Beneš se odpelje že *yu«er nazaj v Prago. UVOZ LUKSUZNIH PREDMETOV PREPOVEDAN. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Vlada je odobrila predlog finančnega ministra, da se prepovo uvoz vseh predmetov, ki so v carinski tarifi označeni kot luksusni, kakor fino vino, alkoholne pijače, svila, konfekcije, dišave, barvila itd. Ta naredba stopi že z jutrišnjim dnem v veljavo. CENTRALISTE V PIŠKOPEJO! Belgrad, 2. marca. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba je naslovil posl. dr. D u 1 i b i č vprašanje na finančnega ministra glede nameščanja in premeščanja moštva finančne kontrole v Makedonijo in Črno goro. Posl. dr. Dulibič poudarja, da bi naši ljudje ne mogli vzdržati klime, niti postopanja, kateremu bi bili izpostavljeni v teh pokrajinah. To bi pomenjalo uničenje mnogoštevilnih obitelji ter bi nastala tudi zmešnjava v tej panogi v Dalmaciji. Nadalje naglasa škodo, ki jo narod trpi radi ruskih beguncev, ki so v Dalmaciji obmejhii stražniki in ki odvzemajo ljudstvu zadnje grižljaje iz ust, medtem ko se na mejah tihotapi. Zahteval je, naj ostanejo naši ljudje še nadalje na dosedanjih mestih v Dalmaci)?. VLADNI SKLEPI O DIJAŠKIH ŠTIPENDIJAH. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Ministrski svet jc na včerajšnji seji sprejel načrt no-vega pravilnika o ureditvi štipendij našim dijakom v inozemstvu. Po tem pravilniku se na študije v inozemstvu prva leta po maturi ne bodo pošiljali nobeni dijaki razen za one znanstvene panoge, za katere pri nas ni šol. Za Nemčijo bo znašala štipendija 600 dinarjev mesečno, za Pol^ko in Avstrijo 450 dinarjev, za Belgijo in za Francijo 450 frankov, za Anglijo 350 šilingov. za Švico 350 švic. frankov, za Češkoslovaško 1000 češkoslovaških kron in za Italijo 450 lir. Določeno jc, da se imajo vrniti v domovino vsi absolvirani dijaki razen tega pa tudi vsi gristi, filozofi in oni, ki letos ne dokončajo študij. Vrniti sc imajo tudi vsi tehniki, ki ne končajo svojih študij do meseca julija 1923, in vsi dijaki, ki niso v 8., 9. ali 10. semestru. PASIVNA RESISTENCA ZAGKEBŠKTIT BANK. Zagreb, 2. marca. (Izv.) Na plenarni konferenci /v«m denarnih za vodov e« je strogo držati vseh obveznosti, k! jih je na washingtonski konferenci prevzela. Vojni minister je že izdal naredbo, da se ustavijo vsa utrjevalna dela v Tihem oceanu in na Japonskem. Z uničenjem in razrušenjem Port Arturja se prične že prihodnji mesec. PRVI IRSKI PRORAČUN. London, 2. marca. (Izv.) Irska vlada je predložila parlamentu prvi proračun za prvih Sest mesecev. POLOM ANGLEŠKE ZAVAROVALNICE. Rim, 2. marca. (Izv.) V Ncapolju je bil aretiran po angleških oblastih zasledovani Beyan, ravnatelj londonske zavarovalne družbe »City Equitable«, ki je imela pri svojem polomu tri milijone funtov šterlin-gov primanjkljaj. 8ARVAT PASA SESTAVIL VLADO. London, 2. marca. (Izv.) Poročilo iz Kaire, da se je Sarvat paSI posrečilo sestaviti vlado, vzbuja tu splošno zadovoljstvo. Pričakujejo, da bo sedaj vprašanje Egipta v kratkem popolnoma urejeno. BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM. London, 2. marca. (Izv.) Po zadnjem uradnem izkazu urada za delo se je število brezposelnih v Veliki Britaniji znižalo za 28.000 oseb. JoSkc Čopič: Vprašan fe hližnjepa VI Francosko stališče. Phflippe Millet, politični ravnatelj L'Europe nouvelle, zastopa Francijo s sledečimi izvajanji. Dobro bi bilo, ako bi Angleži prestali primerjati neratificirani mir ▼ Sfcvres z ratificiranem v Versailles-u, ki se izpolnjuje. Naravno pa je, da se revidira mir, ki se ni mogel aplicirati in ki je ostal le teoretičen. Nikakor pa ni tega treba pri versajskem; i brez tega se more urediti problem reparacij Tudi ne razumemo razburjenosti, ki se širi v Angliji radi francosko-turškega miru v Angori. Ta je bil sklen en javno in s privoljenjem — vsaj molčečim — Anglije in pušča popolnoma nedotaknjeno pogodbo v Sevres. Bol)1 pravično bi bilo, da ne bi Francozi toliko besedičili, da želi Anglija v mali Aziji splošno vojno proti Turčiji. George Glasgow dosti jasno povdarja, da Lord Cur-zon le brani angleško politiko; to je njegova pravica in celo njegova dolžnost. Če pustimo vso retoriko na strani, je takoj vprašan/e jasno. Nesoglasje obstoja v dveh točkah. Prvič radi turške meje v Traciji. Angleški projekt predvideva črto Rodosto— Midia. Francoski projekt je baje ta, da se prepusti Turčiji vse ozemlje ki se nahaja vzhodno od črte Rodosto—Marica (južno od Drinopol/a) — in bolgarska meja, tako da bi ostalo Drinopolje turško. Izgleda pa, da je ta načrt težko izpeljiv; gotovi kro g1 p r ed 1 a g a j o sedaj posredovalno črto Enos — Midia. Drugo vprašanje je pa bolj zapleteno. Gre za krščanske manjšine v Mali Aziji, osobito v Smirni. Angleži žele, da bi se določila gotova ozemlja, čez katera bi imeli Turki le fiktivno suvereno pravico. Turki se pa drže člena 5 svofega narodnega pakta, ki obljublja manjšinam iste garancije, kakor ostale evropske države. Francija zastopa njihovo stališče, ker ji ni mogoče vsiliti druge rešitve. Rešitev, ki bi bila sprejemljiva za Francijo in Anglijo, fe ta, da bi ostala Smirna turška luka, da bi pa dotirali mesto in okolico s posebnim statutom, ugodnim za grško večino. Ako zadostujejo navadne garancije za ostalo Turčijo, vendar ne uvidimo, kako bi zopet mogli izročiti Turčiii brez posebne opreznosti eno grških metropol, potem ko je tp uživala že dve leti dobrote evropskega režima. Pravično razmejena avtonomna Smirna ne bi toliko Škodila turški narodni časti. V resnici obstoja le problem Smirne, s čemer pa ni rečeno, da je sporazum la-hak. Nikdo ne oporeka več danes, da mora cela Mala Azijca in znatno povečano zaledje Carigrada priti pod turško suvere-niteto. Univ. prof. dr. Rado KuSej. socialna ideja. in (Problem gmotne osvoboditve cerkve od države.) (Konec.) Isto pravilo mora veljati glede vseh dajatev vernikov v korist cerkvi. Tudi bogati nadarbeniki morajo oddajati svoje prispevke prostovoljno, brez pritiska. Pogoj za prostovoljno oddajo pa je prepričanje zavezanca, da je njegov prispevek potreben in pravilno odmerjen. O potrebah cerkve pač ne more obstojati nikak dvom, pravična odmera pa naj se stavi pod javno kontrolo na ta način, da vsak obvezanec v škofiji pozna tudi drugim obvezancem odmerjene letne zneske. Pri enakem merilu za vse se bo oddaja prispevkov sigurno vršila brez težkoč. V začetku bi morda celo kazalo, da škofje pozovejo splošno vse nadarbe-nike, ki pridejo v poštev, naj cerkvi brez nadaljnjih uradnih poizvedb prostovoljno odstopijo polovico čistega gospodarskega prebitka prošlega leta. Tako bi se pokazalo, koliko je med cerkvenimi uslužbenci razumevanja za trpeče sobrnte. Proti onim, ki bi se prostovoljno ne odzvali, dasi je njih obveznost nedvomna, naj se potem postopa uradoma in naj se jim predpiše per-centualno višji letni prispevek. Kadar bo ljudstvo videlo, da duhovniki sami žrtvujejo vsak po svojih močeh za skupne koristi in potrebe cerkve, bo rado vzelo na se še nepokriti del proračuna. Važno in za uspeh v prvi vrsti merodajno je, da tudi ljudstvo prispeva prostovoljno, kar bo storilo samo, ako bo o potrebi prepričano. Predno cerkev apelira na vernike, naj izpodnese dno vsakemu de-magogičnnmu očitku, da bogati duhovniki nič ne prispevajo. Sedanji čas zahteva, da dela vsak član socialnega organizma za celoto in celota za svoje člane. To je pravo razumevanje socialne misli in od njene udejstvitve zavisi ozdravljenje človeške družbe. Vsak župni urad naj sestavi seznam davčnih obvezancev svojega okrožja, kojih Imena in neposredne davke lahko poizve pri političnih krajevnih občinah. Kadar bo ugotovljen primanjkljaj za vso katoliško Bklenila pasivna resistenca. O tem je izdan sledeči službeni komunike: Zveza denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je včeraj, dne 1. marca 1922 razpravljala o najnovejši odredbi glede Erometa z devizami in valutami, ki je bila idana brez vednosti in brez zaslišanja zainteresiranih gospodarskih krogov. Zveza denarnih zavodov izjavlja soglasno: Najnovejša naredba finančnega ministra popolnoma izpreminja pravilnik o prometu z devizami in valutami, ki je bil izdan dne 25. septembra 1921. Po tej naredbi denarni zavodi ne morejo poslovati, ker je večinoma nejasna, nepopolna, nerazumljiva in neizvedljiva. Poslovanje po tej naredbi bi bilo za denarne zavode pogubno. Poleg tega se morejo jemati v poštev tudi kazni, ki bi izvirale iz nejasnosti in nerazumljivosti te naredbe. Zaradi tega so denarni zavodi prisiljeni ustaviti do nadaljnjega vsako poslovanje z devizami in valutami in odklanjajo vsako odgovornost za eventualno škodo, ki utegne nastati vsled tega ca naš kredit v inozemstvu. PROGLAS ČEŠKOSLOVAŠKE LJUDSKE STltANKE. Praga, 2. marca. (Izv.) Češkoslovaška ljudska stranka je izdala proglas, v katerem povdarja nujnost splošne narodne koalicije, katera bi morala najpreje urediti vprašanje razmerja cerkve do države in predvsin izdelati tudi nov načrt izvedbe agrarne reforme, ker se je dosedanji v f>raksi pokazal kot nezadosten in nepravi-en. Glede koalicije z Nemci bi se dalo govoriti, vendar šele tedaj, ko dokažejo svojo lojalnost do republike. Proglas je izdan v obliki komunikeja in je v vseh političnih krogih vzbudil največje zanimanje. BOLJŠI 0DN0ŠAJ1 Z BOLGARIJO. Pariz., 2. marca. (Izv.) Po poročilu, ki ga Je poslal »Tempsu« dopisnik iz Srbije, je jugoslovanska vlada sklenila, da ne re-flektira nič več na izročitev v Bolgariji se nahajajočih vojnih krivcev, kakor je to določeno v neuvillski mirovni pogodbi. PRINC WIED ZOPET STRAŠI. 4 Rim, 2. marca. (Izv.) Po vesteh iz Va-lone se tam splošno govori, da se vrne princ Wied in zasede zopet albanski prestol. Ima v splošnm veliko več simpatij, kakor pa Bonaparte. Baje je princ Wied tudi že izjavil, da je pripravljen zavzeti to mesto, takoj ko bodo dovoljevale politične razmere. ULTIMAT LL0YT> GEORGEA K0ALI-V.... CIJL London, 2. marca. (Izv.) Lloyd George Je poslal Chamberlainu pismo, v katerem mu sporoča, da si ponižujočih razmer, ki vladajo v koaliciji, ne bo pustil več dopa-sti. — To pismo smatrajo splošno zn ultimat. — FRANCOSKI PREDLOG ZA GENOVSKO KONFERENCO. London, 2. marca. (Izv.) Pariški do- Jdsnik »Daily Telegrapha« javlja, da bodo rancoski delegati predložili genovski konferenci načrt, da bi se v Rusiji ustanovila svobodna pristanišča in svobodne zone. JAPONSKA IZVATA SKLEPE WASHING-TONSKE KONFERENCE. London, 2. marca. (Izv.) Glasom poročil iz Tokia se namerava japonska vlada Triglavski: Bosanska pisma. (Dalje.) .:>.,' Goriva torej je zmanjkovalo po celem mestu; baje je cclo policijska direkcija, ki vse ve in vse zamore, doživela eno dopoldne nezakurjene peči. Noben špediter ni imel več premoga. Da si ga pa za dvojno ceno dobil, kolikor si ga hotel, je tako sa-moobsebi umljiva stvar na tem svetu, da me je sram kaj takega sploh omenjati. In če smo zmrzovali, potem pravzaprav ni kriva okolnost, da ni bilo premoga, ampak krivi smo mi sami, ker ga nismo mogli tako drage plačati. Kakor je n. pr. tudi Slovenski Narod« zadnjič dokazoval svojim vernikom, da ni sistem kriv, ampak da so oni krivi sistema. Da, da, — poglejmo vedno najprej sebe. A še tretja pošast je v teh hudih dneh begala uboge Sarajlije: lakolal Iz še dan prej bogato založenih trgovin so z grozan-sko naglico ginile jestvine, moka v prvi vrsti, kakor da jih je neviden moloh požiral ali kakor da se je prebivalstvo mosta čez noč popetorilo. In cene so se dvigalo na uro. V sredo, nn tedenski pazarni dan, so ni prikazal v čaršijo niti en seljak. Tega ne pomni Sarajevo, odkar stoji. In odprl je star Španjol modro knjigo in prerokoval, da bo padlo snega še enkrat toliko in da bo tirna še dolgn in huda. Cena jajcu je poskočila na 5 dinarjev. V vsakem drugem kraju, v vsaki drugi k i'k a j urejeni občini, v najprimitivnej-ši upih ni tvorbi, da gotovo v kakem zamorskem »kraalu« tam v notranji Afriki, bi bila v podobnem slučaju prvi dan izšla sledeča >obznana<: Kdor bi — koristeč se s pričujočo elementarno nezgodo — prodajal živila le za stotinko dražje ali jih po-skril, bo vržen v ječo in roba se mu bo zaplenila. A tu v Sarajevu ni ne ena oblast genila z mezincem. In prešli so kritični dnevi, promet za Sarajevo je davno spet normalen, — navite cene pa so ostale... že v očigled bajke, da se bo člnovnikom poboljšala plača. Kajti kar činovniku država da, mu kramar dvakrat vzame. No, privadili smo se vsemu, privadili se bomo tudi temu. Saj, kako je odgovoril veliki Pašič deputaciji sarajevskih trgovcev in obrtnikov, ki se je prišla potožit radi davka na poslovni obrt? Nu, da, je rekel, spočetka Vas bo pač bolelo, sčasoma se boste pa privadili. In vsa državna umetnost današnjega režima, kakor vemo, počiva na tem temeljitem nauku starega praktika. Počiva toliko lažje, ker potrpežljivost Jugoslovana izdrži najtežjo preizkušnjo sedem let, kakor je to nekoč povedal Stross-mayr. A zdaj je komaj šele četrto leto. Torej, prestalo je Sarajevo srečno i svoje pompejanske dnove, ki bodo kmalu pozabljeni, kajti življenje stopa urno, v žalosti in veselju, za bogatina kakor za siromaka, to je ravno vse nivelujoča pravičnost, in navsezadnje, spričo tolikih neizmernih nadlog in trpljenj sedanjega človeštva in silnih problemov, ki pretresajo sodobni svet, ne bi bilo niti vredno govoriti o taki bagatell, da nam ni ravno ta relativno tako neznatni dogodek, ta goli slučaj, da je poldrugi dan snežilo, razgrnil kričeče in porazne slike današnjih naših razmer, vse naae mizerije. Obupno je to naše stanje. Evo, treba samo lahnega sunka, in temelji našega go-, spodarstva se zamajejo; le majhne ovire, in zastoj prometa je tu in z njim pomanjkanje vsega; treba hipne malce abnormalne prilike, in upravni aparat odpove na vseh koncih in krajih. Kar bi pomenilo drugod samo efemerno krizo, to postane pri nas katastrofa s trajnimi posledicami. Mi ne stojimo na trdnih tleh, mi visimo v zraku, gospoda moja; mi smo postali odvisni od slučaja, mi živimo od danes na jutri, živimo z rok v usta, in vsa naša eksistenca je problematična — to pa zato, ker mi ta tri leta nismo delali države, ampak smo se igrali državo. Če to bridko resnico enkrat tudi mi tu v Bosni izprevidimo, mi fanatični častilci sedanjega režima; da, če povzdiga danes proti temu režimu svoj glas celo en Ščepan Grgjič, ki bi si bil še včeraj raje odgriznil jezik nego priznal, da nI vse sveto, kar pride iz Belgrada, — potem mora biti res že zadnja ura, potem je skrajni čas, da obrnejo krmilarji našo državno barko v drugo smer. In če je nam Bosancem ta snežna katastrofa odprla oči, potem naj bo zahvalje- Slovenci ob Nilu. Aleksandrija, 21. februarja 1922. že dolgo let smo naseljeni Slovenci tu v Aleksandriji ob Nilu, zlasti pa so zastopane ženske ponajveč služkinje iz goriške in tržaške okolice. Mohorjev koledar j« že veliko pisal o nas, Družabno življfenje se je začelo le- cerkev v naši kraljevini, se bo na podlagi teh seznamov lahko našel procent, ki je po-treben za njegovo kritje. Ce naš episkopat pozove svoe vernik? z ozirom na obupno gmotno stanje katoliške cerkve in velikega dela njenega duhovništva, naj prispeva v gotovem odstotku svojih neposrednih davkov izračunan znesek v skupno cerkveno blagajno, ne bo prišel z državnimi oblastvi v nikak konflikt, ker bodo ti prispevki p r o s t o v o 1 j n i in kot taki ne bodo imeli značaja davkov. Dosegli bodo pa vse eno isti namen, kakor z odobrenjem države predpisani resnični verski davek. O uspehu ne dvomim, če bo opomin na vernike stvarno in juridično pravilno utemeljen. Zgodovina nam jasno priča, da ljudstvo za cerkev rado žrtvuje vse, ako vidi, da se nahaja v stiski. To se je pokazalo v Franciji po zaplembi cerkvenega imetja 1. 1905, to se kaže sedaj v Rusiji, kjer se ljud-tvo z vnrmo zopet oklepa obubožane cerkve, to se pa opaža tudi pri nas, kjer je pretežna več;-:a naroda s svojimi simpatijami odkri-to na strani bednega duhovništva. Druge poti, kako bi cerkev našla izho-da iz sedaaje gmotne krize, ne vidim. Seveda ostane najbolj priporočljiv odkriti sporazum z državo. Ako pa ga le-ta zavlačuje ali ga odklanja ali pa vprašanja ne zna rešiti, je cerkev nujno nakazana na samopomoč. Ta je stvarno povsem upravičena in bi bila tem bolj priporočljiva, ker bi znatno podprla zahtevo cerkve po popolni imovinski avtonomiji in bi, ako uspe, silno povzdignila ugled cerkve med ljudstvom. Čas je za to ugoden da se napravi poskus za gmotno osvobojenje cerkve od države. Na vsak način bo tak poskus le pospešil ureditev perečih cerkvenopolitičnih vprašanj pri centralni vladi. PfnPtlčmisi pnvfogft. Zlobni ljudje so »klerikalci«, silno zlobni. Vsaj »Jutro« tako trdi, in sicer zategadelj, ker objavljajo listi SLS po bel-grajskih virih razne lepodišeče stvari iz državne uprave, za katero so danes tudi demokratje v veliki meri soodgovorni. To je seveda gospodom silno neprijetno in je gotovo tudi eden od vzrokov, da mi vestno beležimo vse, kar pada na demokratski ro-vaš. Ni pa to edini vzrok. Glavni vzrok, da obiavljamo upravne nepravilnosti, leži v tem, da nered odpravimo, in če ga ne moren^o odpraviti »med štirimi očmi«, ker se odgovornih gospodov nobeno vprašanje in nobena interpelacija v parlamentu ne Erime, se moramo pač posluževati pritiska, i ga napravlja javno mnenje. Politična^ lista t endar ne izdajamo za kratek čas ut za zabave? -f »Nema naredjenja!« Včeraj je prišlo z dežele v Ljubljano mnogo ljudi, ki so hoteli menjati tuj denar. Hodili so od banke do banke, pa povsod so jim rekli: »Idite v narodno banko, mi ne smemo več me-njatil« Ljudje so šli in v Knafljevi ulici se >>h je nabrala cela truma. V Narodni banki pa niso menjali ničesar. »Nema naredjenjac — so zmigavali gospodje z rameni. Tudi na carinami se čuje redno, kadar pride kaka nova postava, ono stereotipno: »Nema naredjenja!« Očividno gospodje v Belgradu še vedno mislijo, da izdajajo svoje naredbe le za Srbijo. Nam je znan doslej le en sam urad, ki še nikdar ni rekel, da »nema naredjenja«, in to je davčni urad. Zakaj tam nikdar ne rečejo: »Nema naredjeniaU? po razcvitati in že smo gojili lepe nade, da se bodo Slovenci začeli semkaj naseljevati zlasti pa trgovci in obrtniki — a svetovna vojna je prekrižala te lepe na-depolne načrte. Ostali moški so bili poklicani pod orožje in le nekateri so se vrnili. Naš duhovni vodja č. o. Benigen Snoj je moral proč in društveno življenje je polagoma začelo razpadati in mlačnost se je začela polaščevati društvenih udov. Ženske so ponajveč zaposlene v bližnjih Ramleh. Sedaj po vo^ni je začelo nekoliko oživl/ati društveno življenje, ki se osre-dotočuje v prostorih slovenskih čč. sester usmiljenk. Po Previdnosti božji smo dobili sedaj zopet svojega duhovnega vodjo, za delo vnetega mladega p. Bruno Schiffreria, frančiškana. Biva pa tu še drug mlad ro- Sk učitelj in vzgojitelj v Instituto Don osco pri Salezijancih, č. g. Jožef Šiška, nekdanji načelnik mariborskega Orla, pod-načelnik Z. Orlov za Štajersko in vaditelj ljutomerskega Orla, V soboto dne L aprila bo posvečen v mašnika in na tiho nedeljo bo tamkaj v zavodu praznoval svo/o primicijo. Bil je ves čas svetovne vojne civilni ujetnik na Laškem. Upajmo na bodoče lepo razvitje našega slovenskega življa tu na alriških tleh ln na mnog prirastek dobrih izseljencev iz mile domovine. Naše konzularne oblasti naj razvijejo tu obilno delavnost, obeta se vsem lepa bodočnost. Pozdrav vsem milim rojakom v podjarmljeni domovini lepega milega našega Primorja. Smo v tujini, a ostanemo zvesti svojemu narodu in mili naši skupni domovini slovenski. — Fr. Mozetič. -li-* Resne besedo je zapisala 28. februarja »Hrvatska Obrana«, glasilo H. P. S. v Osjeku. »Hrvatska ni Irska in ne daj Bog, da postane Irska. Lepa je 'svoboda, a še lepša je, če se doseže jpotom dobrovoljne-ga sporazuma brez prelivanja krvi, trajnih nemirov in uličnih bojev. Hrvatska ni Irska, ker so Hrvati prostovoljno stopili v to državo in niso bili od nikogar podjarm-ljeni. Hrvatska tudi ni Irska zato, ker je Srbija preveč slaba, da bi mogla biti Angleška, in ker jo v Srbiji, slovanski zemlji, vendar še dovolj src, ki umevajo nezadovoljnost Hrvatov in želijo, da se Interesi vseh delov našega naroda dovedejo v sklad, v harmonijo, da bodo vsi enako zadovoljni... Čeprav pa Hrvatska ni Irska, je sedanji sistem tak, kakor da želi iz Hrvatske napraviti Irsko. Samo metode so danes drugačne. Ni tiste odkrile borbe, ali bistvo je isto. Zato pade krivda za vse pretreslja-je, ki jih doživljamo in za tiste, ki jih bomo še doživeli, na one, ki nočejo videti, kako vse to ne vede k ničemur dobremu.« -)- Boj za napise na poštnih pečatih. Srbski listi javljajo, da je ministrstvo za pošto in brzojav sklenilo naročiti nove poštne pečate za vse poštne urade v državi. Da se doseže ravnopravnost, bo stala na pečatih poštnih direkcij v Zagrebu in v Ljubljani na prvem mestu latinica, na drugem pa cirilica, pri ostalih direkcijah pa bo na prvem mestu cirilica, in ua drugem latinica. — Vračajo se torej stari, lepi zlati časi, ko smo prelivali cele hektolitre tinte zaradi pošbiih pečatov. »Gliick-liche Leut' — haben zu so was a Zeit« — pravijo Nemci. 4- Zakaj ni dr. Beneš priScl že sedaj ▼ Belgrad? Sestanek med dr. Ninčičem in med dr. Benešem se je vršil v Bratislavi in ne v Belgradu vsled tega, ker je dr. Beneš že enkrat posetil Belgrad, a z naše strani mu obiska niso vrnili. Tako poroča belgrajska »Pravda« z dne 1. marca. Evropski škandal. Ugledni praški dnevnik »Čecli« se v eni zadnjih številk bavi z afero Pribičevič—Hercigonja in jo imenuje evropski škandal. Končno dostavlja list, da se nekateri češki listi ne marajo baviti z afero, dasiravno bi bilo to v in-tresu Jugoslavije in njenega ugleda, ter pravi: »Da, nekaj gnilega je v državi danski... Francoska notranja politika. Svetovna vojna s svojimi posledicami je zedi-nila francoske liberalne stranke s konservativnimi v en takozvani nacionalni blok. Skrlijho levi svobodomiselci, ki so preje v zvezi z drugimi tvorili radikalni blok ter kot buržoazna stranka svoje socialno reakciofftrstvo skrivali za antiklerikalnim geslom (kakor naši demokrati), so stopili popolnoma v ozadje. Zdaj se pa spričo bližajoče se parlamentarne volivne kampanje zopet gibljejo in obljubljajo, če pridejo na vlado, red v upravi, borbo zoper zapravljanje, različne zakonske reforme itd. Progresivnega davka na premoženje pa se ne upajo več zagovarjali, dasi so preje iz jeze na sedanjo večino koketirali s komunisti. Zdaj so narobe zopet skrajno patriotični in zahtevajo, da se od Nemčije izterja zadnji vinar. Ali bodo uspeli s tem strmoglaviti nacionalni blok, se ne da predvideti. Nekateri se boje, da ne bi ra-dikalci, ako pridejo zopet do vlade, začeli znova s proti versko politiko, ker drugega itak ne znajo. (Tout comme chez nous!) -j- Izjava Cičerina. Ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin je glede na genovsko konferenco izjavil: »Ce bi se za predhodno podlago genovske konference sprejel načrt, da se uvede za gospodarske zveze z Rusijo izvestna preizkusna doba, bi udeležba Rusije na konferenci postala nemogoča, ker je tak ali podoben načrt popolnoma nesprejemljiv in žaljiv. Rusija, ki se želi z ostalimi velesilami pogajati kot enakopravna velesila, odklanja vsako obliko varuštva in manjvrednosti.« -(- V pričakovanju plena. Konsorcij za gospodarsko obnovo Rusije v Londonu je končal svoje delo. Glasom časniških vesti je ta konsorcij v nasprotju z angleško tezo | popolnoma zasebna organizacija. Vprašanje, ali naj ima ta konsorcij monopol na gospodarsko eksploatacijo Rusije, je vsled odpora ameriških in japonskih delegatov ostalo nerešeno. Konsorcij baje ne bo v Rusiji smel delati operacij na svoj račun, marveč bo samo nekak posredovalec, ki bo razdeljeval različna naročila. Ta se bodo razdeljevala tako: Anglija in Nemčija dobe po 20 odstotkov naročil iz Rusije, Francija in Italija vsaka po 15 odstotkov, Bel- ! gija 10 odstotkov, ostalih 55 odstotkov se razdeli med ostale države. Glede kreditov, i ki so potrebni, da ta konsorcij začne svoje i poslovanje, so ni sklenilo ničesar. -f Indsko vprašanje. Izvršilni odbor vseindskega narodnega kongresa je sklenil resolucijo, da se sklep, ki je obvezal vse Indce v celoti na nepokorščino oblastem, ukine, da pa je dovoljena individualna nepokornost, to je, da ima vsak po lastni vesti pravico izvajati nasproti oblastem pasiven odpor. Položaj se s tem bistveno seveda ni izpremenil. Za Anglijo je pri tem najbolj fatalno to, da vsled pasivnega odpora, naj bo individualen ali kolektiven, Indci bojkotirajo angleške tkani- ne in manufakturo, vsled česar menčestr-ske tovarne ustavljajo delo ena za drugo. p Za avtonomijo Goriške. 27. m. m. se je vršila v Gorici seja goriškega izrednega deželnega odbora. Na dnevnem redu je bilo vprašanje avtonomije ter je predsednik Pettarin predložil resolucijo, ki zahteva avtonomijo. Odbornik dr. Besednjak je predložil resolucijo, da naj se kanalska dolina ter idrijski in postojnski politični okraj priključijo Goriški. Senator Bombig je predložil resolucijo o sestavi deželnega zbora: Italijani naj dobe 20, Slovenci 19 zastopnikov. Tržiški župan Bo-navia je predložil resolucijo proti avtonomiji in proti deželnemu zboru. Pri glasovanju so bile prve tri resolucije soglasno sprejete, Bonavijeva pa odklonjena. p Umrl je v Gorici msgr. Ev. K o 1 a v -č i č, star 80 let. Pokojnik je bil vse življenje goreč dušni pastir. — Na Pečinah je umrl tamkajšnji učitelj g. Janko Ger-želj. N. v m. p. I nnvire. — Za pomočnika železniškega ministra jte imenovan Ranislav Avramovič in za ravnatelja sarajevskega železniškega ravnateljstva Vlad. Babovič. — Socialen škandal. Nekje na Gorenjskem živi upokojeni 82 letni župnik, kateri je skoraj že popolnoma- slep, ki je deloval 42 let v dušnem pastirstvu, pa je tudi 36 let neprestano poučeval na zasilni šoli v veliko zadovoljnost cerkvenih in svetnih predstojnikov, največ pa v korist faranom in šolski mladini- In danes ima — čujte! — mesečne pokojnine z vsemi dokladami 144 Din 65 p. S tem mora plačevati stanovanje in vse drugo potrebno! — Odobreni krediti za cesto in za nori dvor. Ministrstvo grad je v'na (ne kradjevina) jo odobrilo sledečo kredite: za popravo cest v Črni gori in v Dalmaciji 1 milijon dinarjev, prvi obrok za popravo mosiu Brod v Črn i gori 125 tisoč dinarjev; za kidanje snega s cest v Bosni 150 tisoč dinarjev, za popravo mostov, ki jih utegnejo (!) podreti povodnji, 8 milijone dinarjev in sicer za celo kraljevino; obrok za napravo ceste Valjevo—Loznica 3 milijone dinarjev; za popravo cest v belgrajski okolici 800 tisoč dinarjev; obrok za cesto Vranje— Bosiljgrad 8 milijone dinarjev; obrok za cesto Peč —Andrijevica 2 milijona dinarjev Skupni znesek za cesto znaša torej okroglo 12 milijonov dinarjev. Za ureditev novega dvora pa je dovolilo isto ministrstvo 15 milijonov dinarjev kredila. — Kranjska podružnica S. P. D. priredi občni zbor dne 9. marca ob polosmi uri zvečer v bralni sobi Narodne čitalnice. — )% Dobrovo nam poročajo: Zadnje dni smo dobili v naši župniji električno luč. Elektrarna, zgrajena ob Gradaščici blizu Stranske vasi, je bila naš ponos in veselje. A žal, le malo časa, znkaj žlob se jo razsul in turbina ustavila. Žleb so je gradil v največjem mrazu, pa še material ni bil bogve kako dober. Ljudjo se jeze na stavbenika, ki ni vestneje nadzoroval dela. — Mahrovci. Pripravljalni odbor za sestanek bivših gojencev privatne 2 letne trgovske iole Arthur Mahra v Ljubljani, letniki 1904/5 in 1905/6 prosi, da blagovolijo imenovani gojenci prijaviti sedanje naslove gospodu J. Bahovec, trgovec v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. 720 — jAutoinoliilna prometna d. d.< v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da je z dne 25. febr. otvorila redni automobilni promet na progi Vransko—Celje, in da vozi auto od 1. marca dalje dvakrat na dan po starem voznem redu, ki se izpreme-ni le v toliko, da odido jutranji auto iz Celja mesto ob 0.30 šele ob 7. uri, sicer pa oslane stari vozni red neizpremenjen. — Na progi Škofja loka— Železniki se z dnom 2 marca izpremeni vozni red v toliko, da odhaja auto iz Železnikov v Skofjo loko ob 5. in 17.15. uri, s kolodvora v fikofji loki v Železnike pa ob 10.15 in 19.20 uri. — Na progi Ljubljana—Celje (začasno pa le do Blagovice) vozi auto od 1. marca dalje zopet po rednem voznem redu. 739 — Podružnica Jugoslovanske Matice v Radomlju ima svoi občni zbor v nedeljo dne 5. marca ob 3. uri popoldne v društveni dvorani. — Odbor. — Obrtna zadruga r Kranja priredi v nedeljo dne 5; marca t. 1. obrtno razstavo vajenških del, pri kateri bo par najboljših vajencev obdarjenih z darili. Z ozirom na prospeh obrtništva prosi zadruga čim večje udeležbe, posebno od strani obrtnikov. — Ustanovni občni zbor Udrurenfa samostojnih obrti ob'ači'ne stroke za Slovenko v Ljubljani se vrši 6. marca t. L, v ponedeljek ob 6. uri zvečer, v pisarni krojaške zadruge, Gosposka ulica št 5. Pripravljalni odbor vabi k zborovanju vse gg. krojaške moistre in moj-strce ter druge v to stroko spadajoče obrfni-ke, ki se za to nu'no potrebno stanovsko organizacijo interesirajo. — Kdo bi kaj vedel o Rud Mihelčiču, ki je bil pri 27. domobranskem polku. Zadnjič je pisal meseca avgusta 1914 iz Mžane dolne. — Poštni stroški se povrnejo: Marija Mihelčič, Krmelj, Dolenisko. — Stavka brivskih pomočnikov ▼ Zagrebu. Nedavno so zagrebški brivci ponovno prav občutno podražili cene, vsled česar so brivski pomočniki zahtevali zvišanje plač. Ker so moj-stri njihove zahteve odbili, so pričeli vsi brivski pomočniki v ponedeljek stavkati. — Mati z otrokom v miroiju pod vlakom. Pri Komaroveu na progi Opava—Svlnov se je vrgla mati i detetom v naročju pod vlak, ki je prišel iz Opave. Nesrečni materi je stroj odtrgal glavo, otročlčku pa se nI nič žalega pripetilo. Kaj jo mlado mater pripravilo do groznega dejanja, se ni moglo dognali. — Svečeniki »češkoslovaške narodne cerkve«. Kakor poročajo »Občanske Novinv«. se je pred kratkim vršila v Kviovu na Morav-skein slaviiOšl, na kateri ie »Skrf* Farskv posvetil dva učitelja, ki sta se posebno od'iko-vala v hujskanju proti katoliški cerkvi, za duhovnika »češke nnvodne cerkve«. Slovesnoat ae ie vršila v hotelu. — Kaj ie v Belgradu mogoče. Te dni si ie posebna komisija ogledala vse nove stavbe v jugoslovanski prestolici Belgradu. Pri tem je dotfnala, da ie bilo 470 hiš sezidanih brez dovoljenja pristojnih oblasti. Hišni gospodarji, ki vsled tetfa najbrž tudi davkov niso plačevali. bodo seveda poklicani na odgovornost. š Izreden samomor. Včeraj dopoldne so se po Mariboru raznesle vesti o zopetnem roparskem umoruj ki naj bi se izvršil nad hišno lastnico Elizo Friedrich na Zrinjskega trgu 6. Policijski šef, nadsvetnik Kerševan. pa je ugotovil, da ;e Friedrichova izvršila samomor, in sicer na izreden način. Elizi Friedrich je pred kratkim umri mož, za katerim ie tako žalovala, da je že 18. februarja poskušala izvršiti samomor z zastrupljenjem. Tiste dni je napisi la tudi oporoko. Takrat sc ji samomor ni posrečil. Snoči je izvršila samomor s pomočjo dveh žepnih robcev, ki iu le zvezala tako skupaj, da je prišel vozel na žilo pod vratom. Robca, ki sta bila namočena z vodo, je ovila okoli vrata in močno zadrgnila Čimbolj sta se robca sušila, tem bolj močno sta se zadrgnila okoli vrata, tako da se je samomorilka zadušila. š Umor. Snoči se je v Mariboru zvedelo, da so našli železniškega aspiranta Antona Perkota v gozdu med Limbušem in Studenci mrtvega, in sicer zabodenega z nožem v hrbet. Perko ie bil v nedeljo v večji družbi v Limbušu, k'er so se navadno vršile vsako nedeljo orgije pijančevanja. Ob tej priliki se je Perko upijanil, da ga njegovi tovariši niso mogli spraviti domov Vzeli so s seboj njegov klobuk, Sčipalnik in druge stvari, misleč, da bo prišel počasi za n imi. Perko pa se ni vrnil v Maribor. Prvotno so domnevali, da je izvršil samomor radi nesrečne ljubezni. Po sinoči došlih vesteh pa je bil Perko najbrže umorjen. DVA KONCERTA POD OKRILJEM GLASBENE MATICE. V nedeljo, dne 5. marca ob 11. uri dop: Romanovvski ■— Kogoj. V pondeljek, dne 6. marca ob 8. uri zvečer: Pavla Lovše — Ravnik. BORZA. Zagreb, 2. marca. (Izv.) V trgovini z devizami in valu ami tudi danes ni bilo na borzi nobo nega prometa in ni prišlo do določitve uradnih tečajev. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Današn a borza jo imela zelo slab promet Belgrajska podružnica Ju-goslavenske banko je ponujala ček na Pariz in je prodala enega, glarečega so na 10.000 francoskih frankov po tečaju 69i,. Narodna banka je prodala devizo Milan po 402, Komercijalna banka pa po 400; vsaka je prodala po en ček, glaseč se na 5000 lir. Za devizr London se je zahtevalo 335, Newyork 77 in Praga 135. Za Berlin so ponujali 36 in za Dunaj 1.80, ni pa prišlo do nikakega sklepa Rolgrad, 2. marca. (Izv.) Tukajšnji bančni krogi naglašajo, da ne irvaja> nikake pasivne re-sistence, ampak da jim novi pravilnik onemogoča vsako tn?ovino z devizami in valutami. Curih, 2. marca. Berlin 219, Newyork 511, j London 22.63, Pariz 46.75, Milan 27.35, Praga i 8.65, Budimpešta 0.73. Zagreb 1.55. Varšava 0.13, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0 085. Berlin, 2 marca. Dunaj 4.43. Budimpešta 33.96, Milan 1273.70, Praga 408.05, Pariz 2187-80, London 1060.40, Newyork 239.51, Curih 4695.30. Praga, 2. marca. Dunaj 0.785, Berlin 25.175, Rim 321. Budimpešta 8.325. Pariz 548.50, London 263 50, Newyork 59.70, Curih 1163, avstrijske krone 0.785, ital. lire 318. Dunaj,. 2. marca. Devize: Zagreb 1985.50 do 1989.50, Belgrad 7990—8010, Berlin 2784.50 do 279050. Budimpešta 956.50—959 50, London 29.490—29.510, Milan 35.390—35.410, Newyork 6648—6652. Pariz 60 780—60.820. Praga 11.197 do 11.203. Sofija 4495—4505. Curih 129.475 do 129.525 ameriški dolarji 6598—6602. bolgarski levi 4295—4305, nemške marke 2797—2803, francoski franki 60.180—60.220, italijanske lire 35.190—35.210, dinarji 8010—8030, rumunski leji 5045—5055, švicarski franki 123.725 do 123.775, češkoslovaške krone 11.172—11.178, mažarske krone 967.50—970.50. g Omejitev piariarske in rudarsko industrijo na Slovaškem. Te dni se imajo vršiti v Bratislavi posvetovanja zastopnikov rudarskih podjetij, na katerih se bo razpravljalo o omejitvi izdelkov in dela v večini plavžarske in rudarske industrije na Slovaškem. Vitkoviška družba, ki ima v Kotebahu in Markur.ovcu železno rudnike, bo popolnoma prenehala z obratovanjem. Omejeno delo se bo vršilo samo v železnih rudnikih rimamuranskega koncema. V piritovih rudnikih v Smoloiku se bo produkcija zmanjšala za eno tretjino. g Gospodarsko vesti iz savjetske Rusijo. Sovjetska vlada je napravila najenergičnejšo korake, da zopet upostavi obrat v tovarnah. V teku 5 let upa, da bo zopet redno delovalo 45 tovarn, od katerih iib ie sedaj že 37 v obratu. Produkcija v teh tovarnah je namenjena na 13.607.000 rubljev v zlatu V teh tovarnah bi bilo zaposlenih 12.800 delavcev. V letu 1921 je natiskala sovjetska Rusija za 16.8V5 miljard rubljev. Kurzi tujih valut slalno rastejo. g Stani« papirnatega denarja r Jngoslariji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. svečana jo bilo v prometu za din 4.641,277.575 papirnatega denarja. Od 8 februarja se je stanje zvišalo za 1.036.060 din g Trgovinska popodba z Rnmnnijo. Trgovsko ministrstvo jo raztegnilo trgovsko pogodbo bivšo kraljevino Srbije iz leta 1906 na celo državo. g Žigosanje obveznic predvojnih dolgov. Generalna direkcija državnih dolgov je z objavo D br. 17.668 z dne 24. nov. 1921 pozvala našo državljane, da prošnjam za protest zoper žigosanje njihovih obveznic predvojnih negnžirsnih dolgov bivše avstre-ogrske monarhijo, ki so nahsjajo na ozemlju avstrijsko republiko, po republiki Avstriji, priložo tudi potrdilo o državljanstvu (domovinski list). — Ker stranke v mnogo primerih niso predložile prošenj v zmislu objavo ali pa prošnjam niso priklo-pile potrdila o državljanstvu, jo potrebno, da naj-dalje do 5. marca t L dostavijo neposredno poslanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju (Wien I, Sellerstfitte Nr. 30): 1. Potrdilo o državljanstvu; 2. da v dopisu označijo točno Številko depotno listine, Številko strani (folija) ra vsako banko, kjer so nahaja dopo. Po možnosti nai se predloži točni prepis potrdila o depou. Prošnjo, s katero se predloži potrdilo o državljanstvu, in druge podatke se mora opremiti b predpisanim kolkom. V proiaji aaj se sklicuj« na poprejšnje prijava. UHbHanske ftMce. lj Zabavno prireditev prirede jezuitske Marijine kongregacije v nedeljo, dne 5 .marca 1922 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union v prid novi cerkvi sv. Jožefu. Že danes opozarjamo na dobrodelno prireditev ne-le kongreganiste in kongreganistke, temveč vse prijatelje in čestilce sv Jožefa. — Blagovoljna darila za tombolo naj se oddajo v trgovini Ži-bert v Prešernovi ulici. lj Predavanje o mladinski organizaciji »Rdečega križa«. Iz Amerike je dospela ^ Ljubi,ano Mis. Ada Palmer, zastopnica ameriškega »Rdečega križa za narodni podmladek« in delegatka lige »Rdečega križa«. Podala bo smernice k mladinski vzgoji, ki naj vodijo do tistih vzvišenih ciljev, katere si ja postavil ameriški podmladek te organizacije. Vabimo starše na to zanimivo predavanje, k! bo v veliki dvorani »Mestnega doma« dne 4. marca, to je v soboto popoldne ob 5. uri. — Rdeči križ za Slovenijo. lj Prosveta Krakovo-Trnovo. Danes ob pol 8. uri v običajnem prostoru reden sestanek. Predava g. prof. Mazovec »O domoljub« ju«. K obilni udeležbi poziva odbor. lj Občni zbor Krekovo proi>vete ee vrši v nedeljo, dno 5. marca ob 5. uri popoldne. Pred občnim zborom bo kratko in zanimivo predavanje. Članice vseh >Zvez< ul udno povabljene. — Odbor. lj Smrtna kosa. Umrla je v Frančiškanski ulici 6 gospa Fanči Jelene, soproga ravnatelja meščanske šole g. Luke Jelenca. _ V Komenskega ulici 12 je umrl knjigovelki mojster g. Albert F e 1 d s t e i n. N. v m. p.l lj Boj draginji! V nadaljevanje skupne akcije vseh stanovskih organizacij in društev se sklicuje v petek- dne 3. t. m. ob 19. uri seja akcijskega odbora v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani z dnevnim redom, ki je bil določen na zadnjem sestanku dne 23. m. m. Udeležba zastopnikov vseh 22 organizacij in društev dolžnost. — Akcijski odbor. lj Krojaška zadruga r Ljubljani naznanja, da se bodo vršile pomagalske preizkušnje za krojače, šivilje in druge v to zadrugo spadajoče obrti dna 13. marca t. 1. Prošnje za pripustitev k preizkušnjam jo vložiti najkasneje do 5. marca L L pri načelniku zadruge g. Ivanu Kersniču, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1, II. nadstropje. lj Preganjanje draginje. Na pepelnično sredo je izvedla ljubljanska policija velik pogon za uveljavljenje določil naredbe »a pobijanja draginje. Gospod, kateremu je na policijski direkciji poverjena naloga pobijali draginjo, je odposlal 23 patrulj, katere so obiskovale vse prodajalne, gostilne i. t. d. z namenom, da ugotovijo, če imajo na prodajalnih predmetih označene cene. Izvedeli smo, da so patrulja naznanile zelo veliko strank, ker niso označile cen in ki se bodo morale za to pred sodiščem nagovarjati. Kakor smo že poročali, je okrajni sodnik dr. Stojkovič v pondeljek obsodil dvo stranki, ker niste imeli označenih cen, vsako na 24 ur zapora in nn denarno gHbo 500 Din. lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine. Od 19, do 25. februarja ie v Ljubljani umrlo 25 oseb, in sicer 14 moških in 11 ženskih, med njimi je bilo 15 tujcev. Umrli so; 1 vsled živ-ljenske slabosti; 5 na {etiki; 4 na pljučnici; 1 vsled zastrupitve rane; 4 vsled srčne hibe; 1 vs ed raka; 9 vsled drugih naravnih vzrokov smrti. Rodilo se je 12 ženskih in 12 moških, skupaj 24 otrok Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen samo 1 slučaj škrlatinke. lj Talviae. Neži Bezlai na Reslievi cesti je bila ukradena zimska suknia vredna 2000 Kron. — Rudolf Bartolini ie bil izpuščen iz zapora in na to odrfnan domov v Kamnik. Kratko dobo pred izgonom ie pa v Ljubljani porabil za to, da je ukradel na Rimski cesti dr. Brnčiču zimsko suknjo, šal in klobuk. Doma v Kamniku ie Bartolini prodaial suknjo za 500 kron, toda ni imel s to kuDČiio sreče, ker so fla orožniki aretirali. ff» pr Umetniška razstava v Ljubljani, V nedeljo dne 5. marca se otvori slovenske mlade umetnosti II. umetnostna razstava, ki jo priredita brata Krali v Jakopičevem paviljonu. pr Prva poučna matineja fRomanovvcki-Kogoj), ki se vrši v nedeljo ob 11. uri zjutraj v dvorani Fi.harmonične družbe, obsega šopek slovenskih samospevov, ki jih javnost še ni slišala skoro do zadnjega. Marij Kogoj hoče s to Matinejo dati primer, kako bi se imeli delati sporedi naših koncertov. Mesto da bi vzel pcvcu priljubljene in znane pesmi, je napravil program in poiskal temu programu primernega interprets. Ker se na koncertih pojeio po večini le ene in iste skladbe, je Kogoj po dal spored, ki naj bi ;avnost spoznal še z drugimi ' skladbami iz literature slovenskega samo-; speva. V prepričanju, da slovenska javnost mnogo premalo pozna našo glasbo vobče in potemtakem tudi ono iz preteklosti, je pritegnil v spored del programa, ki obseg* skladbe starejših komponistov: Fleišmana, Mašeka, Lebana, Volariča. Da pa tudi pokaže na prednašanja vredne samospeve iz zadnjega časa. je dodal druči del, ki vsebuje še napet Grbčevo »Zdravo M-rijo«, krasno Svetkovo »Svetlo noč« in prerealco pete pesmi G. Kreka, Kogoja, Inavca, Laovica. Ako bo zanimanje za matmeio zadostno, nameravata prirediti gg. Kogoj in Romanowski drugo matinejo, s katero otvorita poučne prireditve s sporedi iz literature drugih narodov. Da bo prireditev izredna tudi po svoji interpretaciji, lahko od sodelujočih gospodov pričakujemo. V uvodu bo komponist Marij Kogoj govoril o razvo u slovenskega samospeva in oo zato prireditev še posebno instruktivna. Vstopnice za matinejo se dobe v Glasbeni Matici. pr Žlahtni meščan. Za Mojičrovo komedijo ie naoir.al Š k r i a n c tflashene ločke »s oo-rabo starih francoskih motivov«. Glasba ie v celoti nrikunna, ustroj skrajno jasen, uporabljeni motivi izraziti, spomin iih izlahka obdrži, med obdelovanjem se motivi leoo stootiiuieio. Instrumentacijn je popolnoma prozorna in navzlic izvečine kar moči lahno nanesenim barvam, pestra, slikovita. To so vse hvale vred« ne lastnosti te glasbe, vendar oa če bi škrjanc samo do zunanie tako soretno arhaiziral. ar-baiziral pogosto celo v sestavi orkestra, bi to boli pomenilo dober tehniški izdelek kot pa samostojno umetniško ustvarianie. Ker na ie •marsikje navzlic temu, da ie ustvaril verietno glasbeno ozračje dobe, ki se komediia v niei vrši, tudi v svoje posegel, zato ima ta glasba JBestoma tudi iz absolutno glasbenega stali-Sča svoi nomen. Nekatere stvari so bile odete y prav poseben, izbran duh, naiboli morda za-anii orientalski eksotični kos. ki ga ie več ali mani — laže bi rekel več — kazil balet z malo izbranimi, cclo okornimi kretniami. V teh delih ie Škriančeva glasba zavila na tisto pot, ki smo se z enim očesom ozrli po niei, ko smo govorili o Weingartnerievi »Vaški šoli«, ..to ie pot. ki io utira včasih celo faustovski irazglabliaioči Kodtoi v nekaterih skladbah fpri-jmeriai glasbeno prilogo k »Trem labodom«), rot, katere vedno bolj jasna smer nam za bodočnost obeta nov glasbeni slog prvobitne preprostosti, čeprav bo ta prvobitnost v marsi-.čem ali celo v vsem na vso_ moč preveiana. Da to še enkrat poudarjam, ni treba, da bi bil prerok, ampak samo ozreti se ie treba, pa vemo, da se nova umetnost vedno rodi kot odpor in nasprotje proti vladaioči smeri. Znaki današnje glarbe so nasičenost, polnost, oblo-»enost, za uho včasih skoro do kaotične nejasnosti. hkrati pa se očituie ogromna teža, »kiklopski nagromadena sila. Ustroj bodoče glasbe že polni naše ozračie. Ne oddahneio se samo glasbeni izobraženci, ampak tudi neiz-vežbana ušesa tenko in s slastio posluhncio, ■kadar iih zadene kak drobec z 7.naki_ zgorai omenjene prvobitnosti, nai bo že preveiana ali jr resnici neprisiljeno preprosto občutena.* In gotovo ne bom rekel preveč, če trdim, da si je Puccfniieva opera Madame Butterflv orav Zaradi te tako odločno poudarjene smeri ori-tdobfla toliko vnetega obču^ovania. — Pri Škr-Sancu mislimo iin upamo, da to ni samo prehoden prizor, ampak da v to smervodi niego-jva prava pot — zakai tu se nam ie prvič oo-i-kazal v instrumentalni glasbi takega, da smo jga z veseljem uživali, bil ie iasen, pester, živ, lahen, dočim se nam ie dcslei le prepogosto ■zdel obložen, neizrazit, kar sicer za opra dela •ni prav nič čudnega, sai so še svetovni moistri »v instrumentaicii napravili rajši preveč kot > premalo, tu pa ie bilo tako, da smo skoro ved-imo lahko deiali: tako ie prav. — Tudi sicer Jie bilo marsikai lepega v igri. nekatere osebe '.prav izrazito samosvoii značaii. naimani do-iber ie bil balet, ki ie bil, v kolikor ni bil po]n neokretnosti, le boli razkazovanje plesnih ■spretnosti in drugih reči. — K. pr Politično življenje Slovencev. Spisal dr. Dragotin Lončar. (V predelani in pomnoženi drugi izdaji.) V Ljubljani 1921. Izdala in založila »Slovenska Matica«. — Kratka sodba o tej knjigi bi se glasila: to je delo, ki gt bo s pridom prebral vsak izobraženec, delo, kakršnega smo Slovenci uprav posebno pogrešali, delo, ki bo ostalo brez-die Totenrichterin« t- učiteljica za življenje. Kažejo nam, kako so se že prvi početniki jugoslovanske ideje bavili z vprašanjem, kako naj bo skupna država urejena v svoji notranjosti, da ne bodo posamezni deli izgubili dragocenih kulturnih pridobitev, ki so si jih bili ustvarili s svojim delom. Pri večini borcev za politično zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov opažamo živahno na-glnšanje enakopravnosti in ov c • mije posameznih plemen. Knjiga nam kaže tudi, kako so se pričele pojavljati centralistične težnje v ožji (slovenski) in v širši domovini. Knjiga je pisana skoz in skoz znanstveno; pisatelj ugotavlja posamezna dejstva in se vzdrži, pobarvati jih kakorkoli strankarsko. Baš radi tega ima knjiga v naših razdrapanih političnih razmerah še posebno vrednost; brali jo bodo pristaši vseh strank in vsaka stranka se bo iz nje lahko — česa naučila. Kakor že omenjeno, se drži knjiga zlate srede med prevoliko obširnostjo in prehudo stisnie-nostjo. Na 129 straneh nas vodi skozi dobro stoletje naše prcteldosti in nas opozarja na važnejšo mejnike v našem razvoju. Kdor pa hoče posamezno dobo ali to ali ono osebnost temeljiteje proučiti, najdo izboren kažipot v obširnem »Gradivu«, ki prinaša na 48 straneh seznamek naših političnih časopisov, časnikov in revij, važnih političnih spisov in pregled literature o vsakem količkaj pomembnejšem možu iz naše politične preteklosti. Baš ta poslednji odstavek: »Življenjepisi politikov, publicistov in žurnalistov« bo prišel neštetokrat prav vsem našim publicistom. Cena knjigi: 12 Din za nečlane in 9 Din za člane Slov. Matice je za današnje razmere — posebno še, če vpoštevamo ogromni trud, ki ga je zahtevalo spi-sanje take knjige — prav nizka in priporoča nakup prav tako kakor bogata vsebina. Socialni vesti! ~ s Nove mezde stavbinskih delavcev. Od zveze industrijcev smo prejeli: Odsek gradbene stroke v Zvezi industrijcev v Ljubljani, ki obsega vsa podjetja te stroke v Sloveniji, je dne 23. februarja t. 1. na novo določil mezde stavbinskih delavcev, to pa enotno za vso Slovenijo. Nove mezde stopijo v veljavo z začetkom meseca marca t. 1. in znašajo: 1. Polirji (običajno z mesečno plačo) na uro 18 do 25 K;2. preddelavci 14 do 18 K; 3. zidarji, tesarji 11 do 16 K; 4. težaki 7 do 11 K; 5. mladostni delavci pod 18 let 5 do 7 K; 6. delavke 5 do 7 K; 7. vajenci 6 do 11 K. Sicer ostanejo v veljavi sedanja splošna določila. Po finančnem zakonu iz leta 1921 (Ur. I. 90/240 od 1921) se delavcem odteguje dohodnina od tačas izplačanih mezd, ne pa po letnih prejemkih iz leta 1921, Vendar pa prepušča podjetjem, da postopajo po lastnem preudarku, ali in kako se odteguje dohodnina, IZLET V BRNO. Ker ponekod dvomijo, da bi določena vsota 1200 Kj bila zadostna, ponovno opozarjamo. da so mišljene naše jugoslovanske krone po vrednosti 6 Kj — 1 Kč, torei ie določena vsota Kj 1200 — Kč 200, S tem denarjem bo za silo izhajal posameznik za čas celega izleta (vožnja, hrana, stan, vstopnice in potni list). Seveda bo dobro imeti kaj več (za priboljšek na hrani, stanu, zabavah, izletih, razglednice, spomini itd.), a neobhodno to ni. — Odseki, krožki in druge organizacije naj takoj sporoče, koliko članov bodo poslali v Brno. Do 15. marca pa pošljite (po navodilu okrožnice) prvi znesek (po 400 Ki za vsakega priglašenca). Imen še ni treba. Kdor bo do junija najbolje pripravljen, naj gre in takrat sporočite ime. — Delo v Brnu lepo napreduje. Več bo poročala Mladost št. 3 in zastopniki zveze na okr. svetih. — Pripr. odbor za Brno. Narodne noše v Brnu. Za nastop narodnih noš je določen poseben dan (torek). Kdor ne gre tja v kroju, naj gre v narodni noši, da pokažemo tudi lepoto naše narodne noše. Za izlet v Prago bo najbrž čas od četrtka zvečer do nedelje zjutraj na razpolago (za premožnejše). Izletniki bodo tam dva dni. ne da bi morali glavne nastope in slavnosti v Brnu zamuditi. Na Dunaju bo najbrž mogoče izstopiti za nekaj ur v sredo (na povratku). Iz Amerike ▼ Brno pride okrog 600 Čehov in Slovakov. Rabite za pošlljatev denarja le čeke z žigom Pripr. odbora J. O. Z. za Brno in obenem sporočite še z dopisnico, kdo in za koliko pošilja denar. — Pripr. odbor za Brno. * * Seja ljubljanskega orlovskega okrožja se prši danes (petek) ob pol 20. uri v Rokodelskem domu. Vsi odborniki naj zanesljivo pridejo. — Tajnik. Turistška in šport. Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije »v Planici« dne 26. febr. je, kakor smo se j prepričali, tudi — v filmu — dobro uspela in bomo imeli priliko videti ta velezanimivi športni film — prvi te vrste iz Slovenije — že drugi tedenl Opozarjamo vse sport-aike, posebno tekmovalce in druge udeležence na bivši tekmi, naj se že sedaj prijavijo pri Gener. komisarijatu za tujski promet, tu za prvo klnopredstavo (kino »Ideal«), da se jim rezervirajo sedeži. Slov. plan. društva občni zbor se bo vršil v soboto, t. j. dne 4. marca t. 1. ob 20. uri zvečer v salonu gostilne »Pri Levu« na Gospo-svetski cesti, kamor vabimo vse zavedne planince in planinke! VII. smučarski vel. izlet se bo vršil najbrž 11. in 12. t. m. na Rožčico, 1594 m, in Hruški vrh, 1777 m, v Karavankah. Podrobni program prihodnjič. Občni zbor Športno sveie se vsled nepredvidenih zadržkov prelaga na 25. t. m., zborovanje delegatov na 24. t m. Dnevni rod in kraj neizpre-menjen. — Tajništvo Športne zveze. Jugoslovanski kolesarski podsavez za Slovenijo sklicuje izredni občni zbor na dan 12. marca ob 10. uri dopoldne v pisarni Športne zveze, Ljubljana, Narodni dom, z edino točko dnevnega reda: Volitev novega odbora. ljubljanska porota. ČAROVNIJA Z MENICAMI. Liubliana, 2. marca 1922. Porotnemu senatu ie predsedoval danes svetnik dr. Skaberne. votanta sta svetnik dr. Mohorič in okraini sodnik dr. Hodžar. Slučaj, za katerega danes gre, ie velezanimiv. Vid Cepin, bivši železničar in verižnik, ie obtožen da ie dal 14. iuniia 1921 v Ljubljani hoteliriu Alojziju Zorčiču 3 kose nepopisanega papirja j v podpis, češ da bo Zorčiču čarovnik, kate-i rega ie ie Cepin poznal, povedal bodočnost. Kakor trdi obtožba, ie pa Vid Čepin te podpisane papirie izpolnil in sicer en komad kot potrdilo posojil datirano z dne 16. iuniia 1921 v znesku 150.000 kron, ki nai bi ga bila dala Zorčiču Vid in niegov brat Pavel Čeoin, katero posojilo bi zapadlo 1. ianuaria 1922. Drugi komad nai bi bil izpolnil kot menico za 85.000 kron. zapadlo 1. novembra 1921, tretji komad pa tudi kot menico za 65.000 kron, zapadlo 1. ianuaria 1922: obe menici sta datirani s 16. junijem 1921 na ime Al. Zorčič. Pavel Čepin se pa obtožuje, da je dne 4. novembra 1921 v Liubliani po bratu Vidu Cepinu ponarejeno menico v znesku 85.000 kron, pod zvito pretvezo, da ie prava, predložil odvetniku dr. Tominšku z naročilom, da nai vloži pvoti A. Zorčiču menično tožbo, kar ie dr. Tominšek tudi storil in ie z zvitim pregovarjanjem spravil dr. Tominška v zmoto, vsled česar bi bil Zorčič oškodovan za 85.000 kron. Obtožbo ie zastopal državni pravdnik Lavren-čak, brata Čepin ie zagovarjal dr. Frlan. zasebnega udeleženca Zorčiča ie zastopal dr. Zirovnik. Kaf sta povedala obtoženca. Pavel Čepin ni hodil v šolo. Naučil se ie sam brati in pisati. Alkoholnih piiač ne piie. Izučil se ie črevliarstva in delal tu in tam. Nato ie služil pri lesnem trgovcu Kaifežu. Osa-mosvoiil se ie in pričel sam z lesom kuočevati. Denar si ie lahko zaslužil, ker ie kupoval les po 2 ali 3 K kubični meter, nrodaial ga ie ca po 20 K. Za trgovino ie imel vedno 200.000 kron na razpolago. Ker ie stanoval brat pri Zorčiču. ie tudi on tia zahaial, kadar ie prišel v Ljubljano. Posodil ie na bratovo prigovarjanje Zorčiču 90.000 K in pozneie enkrat še 60.000 K po 7 odstotkov. Tozadevno potrdilo in menici ie Zorčič v niegovi navzočnosti podpisal. Ker Zorčič menici ni poravnal, ie naročil dr. Tominšku, nai vloži menično tožbo. Dr. Tominšek ie vložil menično tožbo, proti plačilnemu povelju ie pa Zorčič vložil ugovor, češ da Zorčič ni podpisal nobene menice, pač pa da mu je Vid Čepin izvabil podpise, češ da bo izvedel bodočnost po nekem čarovniku, kate-rega_ Vid Cepin pozna. Prva sporna razprava je bila pri sodišču 30. decembra 1921. a so jo odgodili, da bo o celi zadevi izrekla svojo sodbo porota. Vid Čeoin ie bil železničar. Kupil si je v Trstu pred leti hišo, katero ie potem prodal. Ker ie bil zaradi nakupa sumljivega blaga obsojen, ie izgubil službo na železnici. V ostalem ie izpovedal, kar ie izpovedal brat in pristavil, da Zorčič in niegova žena nista nič podpisala. Gmotno stanje Zorčičevo in Pavla čepina. Hotelir Zorčič je imel, kakor je to uradnik nekega denarnega zrvoda izpovedal, pri tem zavodu dovoljenega kredita 1,000.000 K. Dobil bi bil še večii kredit, ako bi ga bil zahteval. Pri dotičnem zavodu ima zdai še 70.000 kron dolga. Lesni trgovec Ivan Arko in drugi lesni trgovci iz Ribnice so pričali, da je delal Pavel Cepin velike kupčije. Sodijo, da si je moral prislužiti 800.000 do 1,000.000 kron. Živel je skromno in ni pil opojnih piiač. Priča Križman je rekel o njem: »Priden je bil, nič pijanec: šparoven človek.« Povest o coprniji. Anton Kos je služil pri Zorčiču. Povedal je: »Vid Čepin ie lani začetkom junija ali koncem majnika rekel, da pozna čarovnika, ki vse ve. Šla sva ga iskat na Rimsko cesto, toda ga ni bilo doma. Nato smo doma povedali Cepinu svoje želje, roke smo pritisnili na listek, da so se poznale žile; želje je napisal Čepin na zgornji papir, na papir pod njim se je pa moral vsak podpisati. Gospod Zorčič je podpisal trikrat, in sicer s črnilom. Coprnik potem, ko sežge papir, pove bodočnost iz odtisov žil in iz papirja. Kos je še povedal da je on tudi trikrat coprniški papir podpisal. Pod-pisavali so coprniške papirje v kuhinji kavarne. Vid Čepin je vsem pričam rekei, da ne govor« resnice. Anica Kristanova je povedala, da jfe Vid Čepin povedal, da je spoznal čarovnika, ki mu je vse uganil. Podpisala se je Kristanova samo dvakrat, ker ji je Čepin rekeh da je dvakrat dosti, ker nima denarja. Celit niša je podpisala; Zorčič se je hranil, ker so mu vsi prigovarjali, je pa le podpisal. Imeli smo celo reč za velik »hec«. Razprava se je preložila in se bo nadaljevala danes popoldne. Kaj la Bs@£iyšd -1® te zna S Lekarnar F®ller - Stubfca! Slavčlsa Ostermann vudja podružnice E. Franki i drug, Karlovac ZAROČENA 26. februarja 1922 OOSPIČ CELJE KARLOVAC SlužIla organista, združena s službo jo razpisana v BEGUNJAH pri Cerknici. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. — Nastop takoj! — Zupni urad Begunje pri Cerknici. 733 dobra in poštena, za umetni mlia, proti dobri plači in s hrano, sprejmem. Zglasiti se je: PETER SUSNIK, Bistra štev. 11, Borovnica. 721 Dne 16. marca 1922 ob 9. uri se b« vršila v TURJAKU štev. 18 in gostilniške koncesije, katera se izvršuje v navedeni hiši. Pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče Vel. Lašče, odd. I., dno 24. februarja 1922. 731 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 3 Din.) kraste, ližnje odstranjuje pri človeku in živalih NafteJmazito, ki jc brez duha in ne nmže perila. 1 lonCek za 1 osebo oo pošti 5 Din. pri TTMMKOS!, lekarna LJubljana, Slovenija. za tovarno lesnih izdelkov iščemo. Reflektiramo samo na samostojno moč in izvežbo v lesni stroki. Stanovanje na mzpolago. Ponudbe pod: »NE02ENJEN 732« na upravo SL0\ENCA. ....._ ^ delavca za iidtloranje zabojev, sprejme K0-LINSKA TOVARNA V LJUBLJANI. obenem dober korespondent, vesten in zanesljiv, t dobrimi priporočili, SE SPREJME proti takojšnjemu vstopu pri velikem industrijskem podjetju v okolici Ljubljane. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro: »ZANESLJIV IN VESTEN štev. 718. Slikarski in pleskarski EIIUJOLS9 ; lih dobro izvežban, bi se rad naselil. Obrtno-zadružni uradi naj blagovolijo event. prostor sporočiti na ! naslov: VIKTOR V A SEL »lik«, Sr. Peter, Savinjska dolina. 741 BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadier, Sv. Petra cesta štev. 23. F0T0-LIT0GRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabiee Franjo, Miklošičeva cesta št. 6. KLEPARJI: Kom T„ Poljanska cesta štev. 8. Rcralgar & Smcrkol, Florijanska ul. 13. KLIŠRTE: za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bnr Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. o. PARNA PEKARNA: Jean Schre.va nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žnran Martin, Mestni trg štev. 12. 5 do 10 vagonov potrebujemo. —• Ponudbe prosimo pod: »II-A-53 MALERTON« na Interreklam d. d. Zagreb, Ilica 21. 735 MALO VILO kupim tJp? dobrem stanju, 3 do 4 sobe, predpogoj električna razsvetljava in vodovod, na Kranjskem ali štajerskem. — Ponudbe z navedbo cene pod: »VILA A. K./725« na upravništvo SLOVENCA. Mladi psički, S/r^t prodaj na R02NIKU aad Čadom št. 27, Ljubljana. 744 SPEDTCIJSKA PODJETJA: »Oricntc d. d., Sodna ulica 3, TeL 468. Ranzinger R., Cesta na ju ž. železnico 7—9. TELO V. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTV0: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. Z SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna t Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mi ku š L., Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva-zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Scliškar Ivan, Pot v Rožno dolino St. 10 (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cililaf Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Za vrtnarskega vajenca sprejme takoj DEČKA poštenih staršev, ki je dovršil ljudsko šolo, IVAN ŠIMENC, vrtnar, Gradišče 12, Ljubljana. 724 nova, debelozrnatn LEČA, zelo mehka za kaho so dobi pri SEVER & KOMP., Ljubljana AVolfova ulica št. 12. — Zahtevajte nai cenik vrtnih in poljskih semen. 734 Josip Neškudla, Jablonč nad Orlicam 80, ČehoslovaSka. Tovarni cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav ln cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastitl duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstrance, svečnike Itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solldnost tvrdke jamčijo uebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkteol predmeti so carine prostL — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce JOSIP NESKUDLA, Ljubljana, hotel ,,Tratnik". izdaja konzorcij »Slovenoac, Odgovorni urednik ttikacl MoSkoc« t Ljubljani tiakarna * UuWi«ul»