PoSfnina plačana v gotovini LETO LVIIl V Ljubljani, v petek 10. oktobra 1930 ŠTEV. 232 2. izdaja Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: ituevua služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ćek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarujevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.0И, Praga-Đunaj 24.797 Upruvu: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izliuju vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dnevn po prazniku Ob desetletnici koroškega plebiscita Slovenci smo alpski Slovani. Bili so časi, ko se je razprostiralo slovensko ozemlje preko vseh vzhodnih Alp, ko smo na severu ob Donavi neposredno mejili na severne Slovane, na Čehe. V onih časih je bila sedanja Koroška popolnoma slovenska dežela. Kronist Ivan Unrest imenuje Koroško: »ein reeht windisch land« — pravo slovensko deželo. Da je bila Koroška nekoč vsa slovenska, priča tudi to, da na Solnograškem ljudstvo Koroško še danes imenuje kratkomalo »das windische Land« — slovensko deželo. Pa slovensko ozemlje se je vedno bolj krčilo, od srednje Donave so nas potisnili skoraj do Drave. In Koroška je samo v svojem jugovzhodnem delu še slovenska. Tu še živi 100.000 Slovencev, a vsled silnega nemškega pritiska, zlasti vsled ponemčeval-n e šole se število Slovencev na Koroškem leto za letom krči. Ni dvoma, da se število Slovencev na Koroškem vsakih deset let pomnoži vsaj za 10.000. Kajti naravni prirastek v Slovenskem Korotanu znaša redoma 30, ponekod pa celo do 40 pro mille, t. j. na tisoč prebivalcev. In vendar vkljub temu visokemu prirastku opažamo žalostno dejstvo, da jc Slovencev na Koroškem vsako leto manj, da se njihovo število vsakih- deset let zmanjša za kakih 10.000. Kam so izginili? Ali so odšli v Ameriko, ali jih jc pobrala kuga? Ne eno, ne drugo, ostali so v deželi, saj število prebivalstva v deželi vsako leto narašča, a Slovencev je vedno manj, ker sc ponemSujejo. Kolikor manj Slovencev, toliko več Nemcev. Slovenci izginjajo, mladi rod postaja nemški, stari slovenski rod izumira. Ob severni narodni meji par ur od Celovca sem pred leti vprašal Slovenko: »Ali ljudje tukaj še umejo slovensko?« Odgovorila je: »Ne več.* In vprašal sem: »Kam pa so izginili Slovenci?« In odgovorila je: -Pomrli so. Mladi rod je nemški, šola in cerkev sta nemški.« Taka je usoda Slovencev na Koroškem: Izumiranje, utapljanje v nemškem morju. Nekdaj ponemčevanje ni šlo tako gladko. Slovenec ni mogel postati Nemec, dokler ni znal nemško. Le polagoma, pod pritiskom nemških kolonistov (doseljencev) se je ponem-Sevalo slovensko ozemlje. Tedaj še ni bilo šol. Odkar pa je na Koroškem dobrih šestdeset let sem vpeljana obvezna ponemče-valna šola (imenujejo jo tudi utrakvistično, ker jčitelj nekaj mesecev po vstopu otrok v šolo z otroci tudi slovensko govori), od tedaj ponemčevanje brzovito napreduje. Šola na Koroškem je za Slovence ponemčevalnica v popolnem pomenu besede. — Prej tudi ni bilo mogoče vpeljati nemščino v cerkev. Nemške pridige in nemške molitve bi ne bil nihče razumel. Šola je pripravila pot ponemčenju cerkve, in od leta 1918. dalje so nemški duhovniki, ki so zasedli slovenske župnije, v mnoge cerkve uvedli nemško pridigo, nemško molitev in nemško petje, v šolo pa nemški krščanski nauk. Pred šestdesetimi, ali tudi še pred tridesetimi leti bi bilo kaj takega enostavno nemogoče. Ondi, kjer je postala nemška tudi cerkev, napreduje ponemčevanje s podvojeno hitrostjo. Po polomu leta 1918. je bila Koroška tako rekoč brez gospodarja. Če bi jo bili tedaj hitro zasedli, kot smo Spodnjo Štajersko, bi danes izgledalo drugače na Koroškem. Ker tega nismo storili, so Nemci začeli boje, ki so privedli do plebiscita, ki smo ga izgubili. Smo ga morali izgubiti, ker ljudstvo ni bilo toliko kulturno, da bi se v pretežni večini zavedalo svoje slovenske narodnosti in ker fe zlasti ponemčevalna šola že tekom 50 let prej ljudstvo vzgaja v nemškem duhu in v nemškem mišljenju. Storili smo tudi razne usodne napake, med drugimi zlasti to, da smo odbili nemčur-•ko učitcijstvo. Neki tak učitelj je rekel po plebiscitu Slovencu: »Vi ste storili veliko napako, da ste nas zavrgli. Mi smo videli, da bomo ob službo in kruh, če vi zmagate. Kajti v nemških krajih jc itak dovolj učiteljev, v slovenskem ozemlju pa smo videli, da ne bomo več nastavljeni, če zmagate vi. In po-atali smo vaši najneizprosnejši nasprotniki.« In res je bilo baš nemško učiteljstvo naš najza-grizenejši in najnevarnejši nasprotnik, ki nam je odvzel na tisoče glasov. Pri glasovanju 10. oktobra 1920 je bilo oddan,n za Jugoslavijo 15.279 glasov ali 41%, za nemško Avstrijo pa 22.025 glasov ali 59%. Bilo nam je na ponudbo, da bi glasovanje odložili za 15 let (podobno kot v Saarski kotlini). Petnajst let bi zadostovalo, da bi ljudstvo prišlo do zavesti samega sebe, do zavesti svoje slovenske narodnosti. Smemo biti pre- Koroški Slovenci cb desetletnici plebiscita Bilanca neizpolnjenih nemških obljub Celovec, 9. oklobra. Dvoje stvari daje v leh dnevih značaj javnemu življenju v Celovcu in na Koroškem: politična sprememba na Dunaju in z njo v zvezi razpisano, volitve za prihodnji državni zbor in pa desetletnica za nas Slovence tako nesrečnega koroškega plebiscita. Čeprav sem v Celovcu, tu, v središču najhujšega narodnostnega sovraštva, ki so ga Nemci sploh zmožni do Slovencev, vendar bi po lastnih opazovanjih in po splošnem nazpoloženju, ki vlada v mestu, dejal, da je koroške Nemce mnogo bolj zagrabilo vprašanje volitev in političnih sprememb, kakor pa njihova proslava plebiscita. Plebiscit je za nje dovršen. Koroški Nemci in licničurji so v dno duše prepričani, da je gla-sovanjo dne 10. oktobra enkrat za vselej likvidiralo vprašanje Slovencev na Koroškem. Kolikor je še Slovencev, se bodo že počasi pod splošnim in uradnim pritiskom asimilirali in sčasoma postali prav tako dobri in zagrizeni Nemci, kakor so oni sami. In tudi tako pristni! Zato je njihova velikopotezno organizirana proslava 10 letnice plebiscita zanje samo navadna, malo večja slavnost, ki naj v ničemer ne spremeni, ne zboljša in ne poslabša (poslabšati bi bilo lako in tako nemogoče) razmerja med Nemci in Slovenci na Koroškem. Slavnost bo za Nemce minulo, oni ee bodo še enkrat postavili kot »Herrenvolk«, Celovec bo enkrat v zastavah ia drugi kraji, govorance liodo deževale, godbe bodo igrale himne — in zopet bo vse po starem. Za Nemce je plebiscitna proslava le velika parada in nič več. Povsem drugače mislijo ob desetletnici plebiscita koroški Slovenci. Ne samo, da pomenja zanje ta proslava precejšnjo izzivanje in bodo na njej izrečene na njihov račun morila tudi marsi-клко grežnje, na katere bodo Slovenci odgovorili s samozavestnim molkom. Sedaj po desetih letih jc čas, ko morejo Slovenci na Koroškem s polno pravico ugotoviti in pregledati vse, koliko je Avstrija storila za njihov nacionalni, kulturni in gospodarski razvoj; morejo ugotoviti, koliko je Avstrija izpolnila svojih obljub, danili za časa plebiscitne borbe in takoj po njej. Ta bilanca jc žalostna, zakaj Avstrija ni vsega tega prav nič izpolnila in jc na vse svoje obljube pozabila. Zamisliti se moramo v razpoloženje pred desetimi leti nazaj. Na eni strani strastno borbeni Nemci in še slrastnejši njihovi pomočniki, ponem-čeni Slovenci in nemčurji, na drugi strani pa narodno zavedni Slovenci, še med seboj razdvojeni. Marsikak dober, narodno zaveden Slovenec se je tedaj obotavljal, ali naj glasuje za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V drugem slučaiju bi si ohranil celovški trg za poljedelske pridelke, — sploh, pripadel bi državi s precejšnjimi mesti, medtem, ko je Jugoslavija agrarna država. Odločitev je bila težka — odločiti se ali po ukazu narodne zavesti ali pa za izglede boljših gospodarskih pogojev. V tem, ko so mnogi Slovenci (ne večina!) tako dvomili, je imel koroški deželni zbor plenarno sejo. In na tej seji jc ta svečano, soglasno in nepreklicno izjavil, da bo pospeševal nacionalni, gospodarski in kulturni razvoj Slovencev na Koroškem in liranil vse njihove pravice. To je bistveno vplivalo na izid plebiscita. To jc odločilo plebiscit. Omahujoči Slovenci so verjeli obljubam, da bo Avstrija branila njihove narodnostne pravice in so kot zavedni Slovenci glasovali — ne za Nemce, — temveč za Avstrijo, za Koroško, za boljše gospodarske izglede. Zadostovalo je tedaj samo poldrug tisoč do dva tisoč takih Slovencev, da se je jeziček na tehtnici sprevrnil, nam v neprilog. Svečana izjava in obveza koroškega deželnega zbora leta 1920., je razdvojenost ob plebiscitu poglobila in jo razširila na kulturno, po devizi :>Divide et imperad In danes, po desetih letih? Niti лпе sloven-I ske šole ni več, nikjer slovenskega učiteljstva. v najbolj slovenskih krajih nemški urailiii jezik, na slovenske župnije silijo nemški duhovniki. To je ' bilanca neizpolnjenih nemških obljub. O kulturni avtonomiji ni niti sledu. Že ene leio je lega, kar je bila v šolskem odseku koroškega deželnega zbora končana šolska debata. Odsek pa se sedaj ne upa predložili sklepov pred deželni zbor, čeprav sta slovenska poslanca dr. Pe tek in župnik Stare to pismeno zahtevala. S tem je poslalo vsem Slovencem jasno, da je v okviru avstrijske države reševanje manjšinskega vprašanja brezuspešno. Slovencem ne gre za ilu-zorno zaščito posameznika, — ta zaščita za narod ne pomeni nič, - Slovencem gre za zaščito kolektivizma, za zaščito celotne narodne manjšine. Ob desetletnici plebiscita moremo Slovenci ugotoviti, dn Avstrija ni svojih obljub v ničemer izpolnila. Zato je Avstrija izgubila pravico do koroških Slo vencev. Tudi v gospodarskem oziru ni Avstrija prav nič napravila za koroške Slovence. Slovenski kralji na Koroškem so po krivdi avstrijske in koroške vlade najrevnejši in najbolj zanemarjeni v vsej Av-slriji, kar je ugotovil na svečani seji državnega zbora na Dunaju tudi poslanec Paulitsch. Za desetletnico plebiscita je avstrijska vlada dovolila sicer tri milijone šilingov za bivši pas A. Miloščine (»Spendec) je dovolila torej, ne pravice. In še za to miloščino vedo Slovenci, da bo izginila, kljub njihovi pazljivosti, po avstrijski navadi v razne ■>Geheimfonde< ali pa bodo deležni podpor »hei-malstreuet, lo se pravi Nemci in nemčurji. Razočaranje, lo je čuvstvo koroških Slovencev sedaj ob desetletnici plebiscita. Razočaranje. Urednik „Kor. Slovenca4 kaznovan Dunaj, 9. okl. AA. Korbiro poroča: Odgovorni urednik /.Koroškega Slovenca , ki izhaja na Dunaju, g. Josip Zinkovski, je bil danes kaznovan po zakonu o tisku, zaradi пешагпеда opravljanja svojih dolžnosti na 200 šilingov globe ali en teden zapora. Kazen se opira na to, da je list priobčil neprimeren članek o plebiscitu na Koroškem. Pred balkansko zvezo Vse balkanske države sprejele v načelu balkansko unijo Atene, 9. okt. as. Danes se je balkanska konferenca nadaljevala ter je bila po predlogu predsednika Papanastasia v principu sprejeta balkanska unija. Predsedujoči jc v svojem govoru naglasi), da unija nikakor ne izbriše etičnih posebnosti balkanskih narodov ter jih noče stopiti v eno samo enoto, nasprotno, trudila se bo odstranjevati vse zapreke civilizacije balkanskih držav. Nobena izmed držav ne bo izgubila svoje suverenitete, pač pa si bodo države medsebojno priznale popolno enakopravnost. Manjšine mora/o najti zadovolju-jočo zaščito, ker samo na ta način bo balkanska unija slonela na trdni podlagi. Balkanska unija bo bolj podobna nemški zvezi 1. 1870, kakor pa kaki uniji. Glavno je, da se v bodoče med balkanskimi državami brezpogojno »prepreči vojna. Potemtakem bo balkanska zveza striktno izvrševala naloge Društva narodov in bo njena ustvaritev v soglasju z duhom te institucije. Samo gospodarsko sodelovanje in solidarnost balkanskih držav bo omogočala tudi kulturno sožitje. Jugoslovanski odposlanec Jonič je izjavil, da še ni prišel čas baviti sc s takim visokim ciljem, temveč je treba konkretno razpravljati o podrobnostih. Kljub temu je pa za predsednikov predlog ter upa, da bo dobil priznanje svoje vlade. Bolgarski delegat Kirov je izrazil svoje veselje ravno radi tega, ker je cilj tako lep. Izjavil je: »Dospel seni v Atene zelo skeptičen, vendar pa se bom vrnil v Sofijo z najlepšimi nadanii.« Splošno vlada vtis, da ji ob začetku konference ni nihče pripisal posebne važnosti in je radi lega današnje enoglasno sprejetje Papanastasiuovega predloga izzvalo veliko iznenadenje in veselje. Pariz, 9. okt, AA. Havas poroča iz Aten, da tam mnogo govore o tem, da je prišla rimska zaroka baš v onem času, ko se jc začela atenska konferenca. V Atenah sodijo, da kaže ta koinci-denca fašistično namero upropastiti delo balkanske konference. Atene, 9. okt. as. Na današnji plenarni seji balkanske konference je bila soglasno sprejela resolucija, ki jo je predlagal albanski poslanec Meh-med Konica. V tej resoluciji se opominjajo vlade, da naj pustijo medsebojne razprtije in sovražnosti ter da naj delajo za ustvaritev balkanske unije. Izvršilni odbor konference bo odposlal vsem vladam balkanskih držav vprašalno polo, v kateri jih bo vprašal o njihovem mnenju o ustvaritvi balkanske zveze ter bo prihodnja balkanska konferenca razpravljala o teh odgovorih. Venizelos je na današnji seji izjavil, da se je meddržavni položaj na Balkanu po današnjih resolucijah znatno zboljšal in da so odnošaji jako različni, to je boljši od dosedanjih. Atene, 9. okt. AA. Atenska agencija poroča: Po položitvi vencev na spomeniku Rige od Fere jc bilo prirejeno v dvorani atenskega vseučilišča veliko slavje v čast delegatov balkanske konference. Pri lej priliki so delegati imeli govore, ki so zapustili najgloblje dojme. Rektor atenskega vseučilišča g. Melisines je obrazložil glavne smernice dela lligc cd Fere, ki je prvi doumel idejo federacije balkanskih narodov in žrlvoval svoje življenje za njihovo svobodo. — Za njim so govorili še zastopniki vseh drugih delegacij. Redni sestanki zun. ministrov Atene, 9. okt. as. Zunanje politični odsek je danes enoglasno sprejel predlog, ki ga je izdelal politični odsek balkanske konference, da naj se vsako leto sestanejo zunanji ministri balkanskih držav na posvetovanje o pripravah balkanskega pakta. Dalje je zunanjepolitični odsek tudi odobril sodelovanje pri posebnem odboru, ki naj ima nalogo pripravljati vse potrebno za dosego balkanske unije. Že prihodnja balkanska konferenca naj razpravlja o poročilu tega odbora. Laki se ie razburja:o Milan, 9. okt. as. Konferenca o balkanski uniji v Atenah je izzvala v italijanskem tisku veliko pozornost. Posebno se s podtika jo listi noeljal v avtomobilih do križišča ceste v Krivo Palanko in v Mlado Na-goričane. Tu je stopil iz avtomobila in v spremstvu gg. ministrov odšel peš v smeri proli Kumano-vemu. Spoloma jc obiskal cerkev sv. Gjorgja. Ker jo bil danes v Kuinanovein sejem, so se kmetje zbirali na cesti v velikih gručah ter pozdravljali in aklamirali kralja. Kralj je prehodil nekoliko kilometrov in se pomudil na cesti več ko eno uro. Pri slovesu je Nj. Vel. kralj opozoril gg. ministre naj o vseli vprašanjih, ki so bili z njimi seznanjeni na sestankih s prebivalstvom, čimprej izdajo nagle ukrepe v Belgradu in da naj izpolnijo vso upravičene želje in iiotpebe prebivalstva. Medbalkansko časnikarsko društvo Časnikarji, ki so se zbrali na balkanski konferenci, so te dni osnovali medbalkansko časnikarsko društvo, ki naj propagira za balkansko unijo in ki naj izdela še tekom tega leta v Sofiji in Cari gradu statute te unije Senzacije na londonski konferenci Kanada stavila gospodarski ultimat — Izoblikovanje britanske gospodarske enote — Možnost, da se sprejmejo v imperij tudi druge države London. 9. oUt. os. Na današnji skupni seji zastopnikov bratskega imperija, je prišlo do izvan-redno pomembnih izjav. 7-nano je. da stoji nevidno na dnevnem redu Imperijalne konference vprašanje o popolni carinski zvezi meti vsemi dominijoni imperija. Ministrski predsedniki so torej izrabili današnjo priliko, da zavzamejo glede tega vprašanja načelno stališče tako, da ne bo moglo v ničemer več vplivati na poznejši razvoj konference. 1'riložnost za to je dal angleški predlog, da naj se ustvari v Londonu neke vrste imperijalni nakupni in prodajni zavod in sicer ]Kxl vrhovno kontrolo angleške vlade. Uradniki tega zavoda bi potem lahko kupovali v imenu angleške vlade surovine in živila po domini-jonih. Ta predlog so dominijoni odbili, ker ne morejo privoliti, da bi angleška vlada uvedla po sovjetskem načinu monopol za zunanjo trgovino. Lord Beaverbrock in Lord Rothermere sta nadalje predlagala, de se naj Anglija in dominijoni s posebno zaščitno carino ločijo od ostalega c sta, a lako da bi na znotraj vladala popolnoma svobodna trgovina, Domm'ioni so ta predlog istotako odklonili. Največjo senzacijo pa je vzbudil kanadski ministrski predsednik Bennet, ko je po nalogu svoje vlade stavil sledeči predlog: t. Anglija in njeni dominijoni ohranijo vsaka s\ojo carinsko avtonomijo, 2. Anglija in dominijoni bodo pobirali od vseh obstoječih in bodočih carin doklado v višini 10%. Ta doklada naj bi se zbrala v skupne fonde, s katerimi hi sc omogočili prednostni tarifi med dominijoni in med Anglijo in sicer za določene pridelke. S tem bi bila zaščitena carinska avtonomija vseh. Anglija in dominijoni ne bi žrtvovali carinskih dohodkov in posamezne industrije ne bi bile prepuščene anarhiji svobodne konkurence. 3. Izvzete bi bile od prednostne carine Szepticki zaman posreduje Varšava. 9. oktobra, as. Grško-unijatski nadškof iz Lvova e danes drugič posetil merodajne kroge ter jih zopet brezuspešno prosil za ukinitev določbe o zatvoritvi ljudskih šol. Razpravljal je s pravosodnim ministrom o oprostitvi aretiranih politikov. Kljub temu je bilo v zadnjem času zopet aretiranih mnogo vzhodnogalicijskih politikov. Po nekaterih vesteh so boji v Ukrajini in v vzhodni Galiciji mnogo milejši. Resnica o kongresu Ferijalnega saveza Prejeli smo: Jubilejni kongres Ferijalnega Sadeža, ki se je vršil dne 27. in 28. septembra 1930 v Belgradu, je bil razpuščen, preden je prešel na pozitivno delo. V čranku, ki je bil o tem pod gornjim naslovom v »Slovencu, z dne 30. septembra 1930 pri-občen, je omenjena podpisana podružnica Ferijalnega Saveza oziroma njen odbor in njeno dele-gatstvo za kongres Ferijalnega Saveza na način, ki jo spravlja s položajem v Ferijalnem Savezu in glede lastnega dela v podružnici v napačno luč. Res je bila na kongresu ostra debata o odobritvi šestih delegatov naše podružnice. Ta delegacija pa je bila popolnoma pravilno izvoljena že meseca junija 1930 ter bi se je razpust uprave podružnice v septembru 1930 popolnoma nič ne tikal. Pripominjamo pa. da ta razpust ni bil niti po pravilih Ferijalnega Saveza veljaven niti odobren s strani univerzitetnih oblasti niti ni bilo zanj najmanjših razlogov. Doredanja uprava podružnice vrši upravne posle že tretje leto. Redno je sklicevala letne občne zbore, na katerih je članstvo svojo voljo lahko prosto izražalo, tako tudi letos, ko se je vršil redni letni občni zbor dne 17. decembra 1929, ki je sedanji upravi dal zaupnico za prejšnje leto in jo izvolil za naprej. V koliko se del članstva občnih zborov ni udeleževal, je temu krivo lastno nezanimanje takega članstva, ne pa mogoče odbora, ki se je proti □ezacimanju članstva vedno boril. Tudi izvolitev delegacije na letošnjem poletnem občnem zboru bi se izvršila že ob prvem sklicanju in ne šele na podaljšku občnega zbora, ako ne bi nekateri člani obstruirali z neakadem-gkimi izpadi mirnega poteka občnega zbora. Nadaljevanje občnega pa se je vršilo popolnoma pravilno, pri čemer je bila izvoljena delegacija naše podružnice za kongres Ferijalnega Saveza v Belgradu. Posli te uprave so bili popolnoma v redu, kakor je po pregledu ugotovilo univerzitetno knjigovodstvo, kateremu je uprava izročila vse knjige, potem ko e upravičeno odklanjala nenadoma in tik pred kongresom, torej s prozornim namenom napovedano revizijo s strani Centralnega odbora Ferijalnega Saveza v Belgradu, ki se je pač hotel znebiti «estib samostojno mislečih ljudi na kongresu. .'■epravilno poslovanje podružnice bi pa bilo onemogočeno že vgled trajne kontrole podružnici nadrejene ljubljanske III. Oblasti Ferijalnega Saveza. predvsem pa univerzitetnih oblasti ter je vtako sumničenje ■ tem smislu že zaradi slednjjh »blatli odločno odklanjati. Voljo članstva se da zavreti pač z enkratnim razpujtoTr kongresa, ki po ivojem večimkem razpoloženju ni simpatičen vodstvu, ni jc pa mogoče zavirati »kozi tri leta, v katerem čaiu jc podpisani odbor podružnico upravljal. Na jubilejnem kongresu je prava volja član-ttva pač priila do izraz«, m da ni prišla do iz -raza {« izdatnejie, se je zahvaliti le razpustu kongresa. Zalo podpisani odbor odločno zavrača podti-kar.je posredne krivde za razpust kongresa, gl jjosluticev. Prei so imeli 59, komunisti j)n 23 poslancev. Od metčn.nsk■ I• strank je dobila prin« laponskri stranka 42 (plus 14). •lgrarei 39 (37), napredna stranka II (4). fin«ku ljudsko -Ininka 20 (— 2), švedski levičarji i. t Komunisti, ki so imeli prej 14 % vseh poslun cev, ni«o sedaj dobili nobenega niundutu. . Nesoglasja v Heimwehru Dunaj, 9. okl. as. Prelom 'v lleimwehru je gotov. Knez Starhemberg bo kandidiral v šestih izmed osmih dežel avstrijske republike, in sicer na Dunaju, v gornji In spodnji Avstriji, na Štajerskem, na Koroškem in na Dunaju, v gornji in spodnji Avstriji, na Štajerskem, na Koroškem in na Tirolskem. Steidle bo kandidiral na Tirolskem in nu Štajerskem. Vaugoin in knez Sturhemberg bosta šla torej na volitve ločeno ter bosla zvezni kancler in njegov notranji minister v nas|)rotnih taborih. — Dr. Schober, ki ne pripada nobeni od prejšnjih strank, se bo slavil na čelo meščanskega bloka iz Velenemcev, srednjega dela demokratske stranke in drugih strank. Konfiskacija avslr. časopisja Dunaj, 9. okt. as. Konfiskacije časopisov pod vlado Vaugoliiu se ponavljajo vedno bolj in bolj. Danes zjutraj so bili zaplenjeni listi Neue Freie Presse -, »Neues VVIener TagblftR- in .Ejclrablatte radi objave nekih pogajanj majorja Pabsta z zaslo|>-niki Italije. Karadjordje popravl'en Split, 9. okt. u, Popravilo purobroda »Karadjordje- je končano, Popravljeni so tudi že stroii; prihodnji teden zapusti Tivat in odpluje v Sušak, kjer se bodo dokončala dela v nolran.ščlni lad c. Skoda znaša 8 milj. 200 000 Din, Parobrod »Karadjordje« zaCne zopet redno voziti • prvim aprilom prihodnjega leta na progi Suiak—Kotor, Mironescu sestavlja vlado Bukarcšt, 9. okt. z. Zunanji minister Miro> nescu je [x> avdienci izjavil, da se ne more sestaviti vlade brez sodelovanja kmečke stranke. Pri sestavi vlade je naletel na velike težkoče. Prevzel je mandat pod pogojem, da ne pride v vlado Vajda Vojvod niti Maniu. Notranja dela bi poveril Juni-anu, ki pa je jjonudbo odbil in predlagal, da se poveri notranje ministrstvo Mihalaheju. Vlada Mi-ronesca bo še danes sestavljena in ima nalogo, sprejeti |)roračun, nov volilni zakon in da osnuje zavod za gospodarske kredite. Nato bi vlada odstopila. Na njeno mesto pa bi prišla koncentracijska vlada, kateri bi načelovala nevtralna osebnost. Krvavi nemiri v Španiji Pariz, 9. oktobra. AA, Poročajo iz llendaya, da so tja dospele vesti iz Malage v Španiji o izgredih stavkujočih. Stavkajoči prometni delavci so obmetavali s kamenjem avtotaksije In tramvaje ter primorali poslednje, da se vrnejo v remize. Guverner oblasti Malaga je izdal odredbe, da aretirajo Člane stavkovnega odbora. Do resnih spopadov je prišlo dopoldne med stavkujofimi in tramvajskim osebjem, ki je šlo na delo. Policija je morala posredovati. Pri tem sta bila dva delavca ranjena. Nekaj časa pozneje je n:istnl v drugem delu mesta velik pretep med delavci, ki stavkajo, ln policijo, ker so delavci odbili zahtevo oblasti, da se razidajo. Z obeh strani je padlo več strelov. En delavce je bil ubit. V ječe Trst, 9. okt. p. Iz Firenze javljajo, da so vče» raj izkrcali na železniški postaji St. Marla Novella obsojence iz tržaškega procesa ln jih ukovane v verige odvedli v ječe St. Štefan, kjer bodo odslužili svojo kazen. Obsojencev je bilo 12. Nova sovjetska luka Moskva, 9. okt. AA. Sovjetska vlada naznanja, da bo otvorila v arktičnem morju luko Igarka, 400 kilometrov od izliva reke Jenisej in 1900 km od mesta Krasnoiac. Nova luka bo zvezana z reko s prekopom, ki bo 17 m globok in bo najmodernejše opremljena. Služila bo za izvoz lesa, irremoga in grafita, ki ga proizvajajo v severni in zapadni Sibiriji. Do luke bodo zgradili tudi železnico od glavne transibirske proge. Nemčija zvišala obrestno mero Berlin, 9. oktobra, as. Osrednji odbor državne banke je danes sklenil takoj zvišati diskont od 4% na 5% in lombard na (>%. Udeleženci zdravniškega kongresa v Dubrovniku Split, 9. okt. z. Snoči je bil na svečan način zaključen vseslovanski kongres zdravnikov. Ob 0 se je vršila zaključna seja, na kateri se je predsednik kongresa dr. Momčilo lvkovič zahvalil vsem delegatom za iskreno sodelovanje. V imenu čehoslo-vakov je govoril dr. Ostrčil, v imenu Poljakov dr. Savicki in v imenu Rusov. Savinski. Gostje so odpotovali ob H s parniki ;Kumanovo«, »Zagreb« iu »Kosovo« proti Dubrovniku. Dubrovnik, 9. okt. z. Ob 2 so prispeli udeleženci zdravniškega kongresa, po številu 000, v Dubrovnik, kjer jih je meščanstvo slovesno pričakovalo. Julri odidejo zborovale! v Uoko Kotorsko in na Cetinje. zvečer pa se vrnejo nazaj v Dubrovnik in odpotujejo nato preko Bosne v Belgrad. Uspehi analfabetskih tečajev v armadi Belgrad, 9. okt. m. Ministrstvo vojske in mornarice je v sporazumu s prosvetnim ministrstvom formiralo že leta 1918. analfabetske tečaje za nepismene. Uspehi teh tečajev so vidno rastli od leta do leta. Tečaje vodijo strokovno izobraženi nastavljenci in učitelji osnovnih šol. Povprečno število nepismenih v celokupni vojski je znašalo 30 do 40%. Po zaslugah teh tečajev pa se je naučilo pisati in brati do 90% nepismenih, poleg tega se je predavalo vojakom o gospodarstvu, sadjereji in podobnem ter se jih poučevalo o praktičnem in racionelnem obdelovanju zemlje, v kolikor |e to dopuščala vojaška služba Leta 1928. jc bilo po statističnih podatkih čez 33.000 nepismenih rekru-tov, od teh pa se je naučilo v teku enega leta pisati in brati nad 23.C00, samo čitati pa nad 3000 vojakov. Ostali nepismeni so bili ali bolni, ali pa že med službovanjem odpuščeni. Novi bankovci Belgrad, 9. okt. AA. Včeraj je bila prenesene v Narodno banko prva partija novčanic, ki jih je natisnil zavod Narodne banke v Topčiderju. Gre za novčanice po 10 in 100 Din v znesku 40 milijonov dinarjev. Te novčanice bodo po sklepu upravnega odbora Narodne banke izročene v promet 1. prihodnjega meseca. Zavod Narodne banke v Topčiderju izdeluje sedaj drugo partijo teh novčanic po 10 in 100 Din z novim napisom: »Narodna banka kraljevine Jugoslavije«, Ta partija bo izročena v promet šele prihodnje leto po skupščini delničarjev Narodne banke, Preureditev delavskih organizacij Belgrad, 9. okt. z. Socialno ministrstvo je končalo delo za preureditev delavskih organizacij, tako da bodo vse delavske organizacije v bodoče pripadale pod pristojnost delavskih zbornic, kojih delokrog se bo znatno razŠiriL Imenovanja Belgrad, 9. okt. d. Za pristava doma narodnega zdravia v Mariboru je postavljen dr. Vari v 1-8, za pomožnega arhivarja v Brežicah g. Rudoll A h t i g v I1I-8, doslej v Celju, Iz Maribora ie pre-meščen katastrski pomožni geometer v 11-4 g. Jo-sip Sever v Mursko Soboto. Drobne vesti Zagreb, 9. okt. p. Od 12. do 15. t. m. se vrši v Zagrebu kongres narodne ženske zveze, na katerem bo sodelovalo 600 delegatinj, Obenem bo prirejena razstava ženskih del. Belgrad, 0 pkt, m. V Belgradu se mudi tc dni znani ruski književnik Krapotkin. Hmelj Žalec, 0. okt. as. Nespremenjeno čvrsto raz* položen jc. Hmelj iz 1930 notira 350-000 Kč.