m IZDAJA ZA GORIČKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Vlil. . štev. 77 Poštnina platana v gotovini TRST. sobota 29. marca 1952 Cena 20 lir Spedizione in abbon. post 1. er. Prispevajte za Kulturni dom Brez Jugoslavije ni mogoče odločati o Trstu, poudarja „ Borba11 KidriSm0 odločni! ° tem se lahko prepričajo vsi, ki se jih to tiče! debat* Gosniak in Popovič o družbenem planu jn proračunu za 1. 1952 - Leo Mates bo ianes začel 0 o zunanji politiki - Najavljene izjave o tržaškem vprašanju bo E. Kardelj podal venetno danes (0i našega dopisnika) tojt,vij RAD’ 2®- ~ «Brez Ju-Wn 1 mogoče odločati o b, tj * glasi naslov član-iBorh,.83 ct>-iavlja nocojšnja Kmg.. v 2v*ri z vestmi ino-SSencij, da so ZDA in tnSLf; tan,}a sklenile, da na (J***' z Italijo proučijo da Italija sodeluje v ^ cone A STO. br » i °*otavlia. je vse, •Trstn ^Sralo v Italiji in ttw_ V',napreJ organizirano s kn»j j a * zastrašijo zahodni 'BorbaH PPtsill)o “a Popuščanje. hftjdn, opozarja odgovorne s- woge na nevarno igro ^ na umeten način za- IC* ))uje IS0 sporazumni — nada-^SovonT ■ otora^‘<“' — je potrebno okrepiti čut miru,j dopusten vsak poizkus, da tedaj se v prvi vrsti ne dovoliti oslabitev ga ozračja zaradi nekaterih navideznih notranjih italijanskih razlogov in to tem manj, ker so L razlogi umetno montirani in inscemrani s strani Rima v koaliciji s kominformističnimi in fašističnimi sovražniki Jugoslavije in miru. Toda, kar je končno najvažnejše, je to, da je potrebno upoštevati še en faktor: da brez Jugoslavije ni mogoče odločati o jugoslovanskih nacionalnih interesih. Tu smo odločni. O tem se lahko prepričajo vsi, ki so jih to tiče. Zahodne sile se morajo zavedati reakcije našega javnega mnenja, če ne obračajoč se na I bodo upoštevale tega dejstva, rapadne kroge — da I Naša javnost smatra, da je ne- RIBI USMERJA IN IZKORIŠČA VOHUNSKO DELOVANJE CLN Proces proli CLIM oi/skim vohunom v Kopra je razkrinkal delovanje El.ll, ki ga vodi rimska vlada • Govori javnega tožilca in zagovornikov - Sodba bo izrečena danes KOPER, 28. — Danes zjutraj ob osmi uri se je pred Vojaškim sodiščem VU JLA nadaljevala razprava proti skupini šestih vohunov CLN v Trstu. Prvi je bil zaslišan četrti izmed skupine Dapretto Silvan, i—iivimiu, u« sel Dante Aligbieri in drugi. Mari se, da bo kri prvi govoril postne; brea nas odloča o stvareh, ki j se svobodoljubno človeštvo ne j močnik zun* njega ministra Leo | ki je izpovedal, kako ga je mednarodne- zadevajo naše interese. Ona: zaveda, nadaljuje Petrovič, da Mates ki b- s tem začel debato! agent CLN v Trstu Vascotto odločno obsoja vse te metod« j bodo ti zH duhovi, sejalci so-1 o zunanji .ditiki. Jugoslovan- j vPr,e8el v„ v.oz ,CLN in ga za- in kcrake, ki iz njih izvirajo j vraštva med naredi, ponovno| gfca javnosl"Jn inozemski novi- ^tkov.Z AgentuCLN^ApoC j ska javnost in ki nimajo niti niti moralne podlage«. Tudi ves ostali jugoslovanski I svobodoljubni narod zahodne . . . „ tisk in komentarji radijskih po-; zemeljske oble bi moral pravo-\n o^cvor jugoslo^nskih staj poudarjajo, da želi palača časno pozvati k pameti Mali- 3ev nu zabteve - opravičila vrgli svet v nesrečo, k£T so do-j narjj z vejijj.m zanimanjem pn-j nju Rmu.ki mu je ob‘neki slej že tolikokrat storili? Vsak aakujej0 debato o zunanji po- priložnosti pokazal seznam o- čt.Trrnr lllhni »l.o.rnrl vnnzvrlna I i -.V. 1--1 ---- seb in ga vprašal, če katero °ol z m izdajalci Chigi s svojim izsiljevanjem in 1 jansko vedstvo in mu pojasniti, grožnjami slično kot pred šti- j da njegova asimllatcrska In ge-rimi leti dokazati, da bo zahod i nocidna politika ni samo neso-izgubil Italijo, če Velika Brita- j debna, temveč nevarna za ves nija in ZDA ne bosta privolili' narod«. Veljko Petrovič se na popuščanje. | kenčno obrača k Italijanom sa- Nocojšnja »Politika« opozarja mim in pravi da od njih za-zahodne kroge na dejstvo, da j htevamo samo eno, a to je: ev skih iredentistov. Moša Pijade, predsednik začasnega komiteja mednarodne- izmed njih pozna, je dal negativen odgovor, ker v resnici ni poznal nobene izmed oseb, ki so bile na seznamu. Obtoženec je priznal, da je za svoje , .... delovanje prejel okoli 170.000 ga odbora z., mir, m Josip Vid-; lir. Ko ga je vojaž’-i tožilec mar, predsednik jugoslovanske- j vprašal, kaj misli, zakaj je do-, ga nacionalnega odbora za o-1 bil ta denar, je obtoženi Da- jbrambo mira, bosta zastopala j P^slim^a^zato, ker so ra-1 Jugoslavijo na drugem zaseda- j bm podatke„. je napravil, toda bilo je že prekasno, da bi se umaknil. Peti obtoženec Chierego Di-no je na vprašanje predsednika sodišča, ali se čuti krivega, jasno odgovoril: «Da». Na predsednikovo vprašanje kako je prišel v stike s CLN, je odgovoril, da mu je obtoženec Lugnani dejal ob koncu leta 1948, da je tudi on na seznamu tistih, ki bodo dobivali pomoč v paketih. Predsednik: »Zakaj to in v kakšen namen?«. Obtoženec: »Bilo je rečeno, da zato, da ostanejo Italijani še nadalje v tej coni«. Nadalje je obtoženi dejal, da so mu priporočali, da je dobro, če molči o tem, da bo dobival pomoč. Ko je hodil v Trst po denar na ETSE. so mu predstavili Apollonio Rina. ki ga je vpraševal, kakšno je gospodarsko stanje v coni B. Me-| sečno je dobival po 500Q lir, je Italija ravno v trenutku, ko! »normalne človeške sosedske nju sekretariata začasnega med-1 obtoženi je dejal, »ne da bi.katere mu je izplačevala bla- je Jugoslavija storila resne ko- ‘ odnose in sicer ne samo zaradi rake za rešitev tržaškega vpra-, nas, temveč v splošnem interesa« ja, inscentrala izgrede, in j su miru na svetu«, poudarja, da Jugoslavija, ni pri- v navzočnosti članov vlade z pravljena žrtvovati svojih pra-1 maršalom Titom na čelu, se je vic, kakor to predlagajo nekateri »dobronamerni«, da bi se zadovoljile ambicije iredente. Beograjski radijski komentator poudarja v svojem odgovoru na pisanje »Timesa«, naj bi danes na skupni seji obeh zbornic Ljudske skupščine Jugoslavije pričela razprava o družbenem planu In proračunu za leto 1952. Predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič je po- ,. v%,„ Vj^. ^ •»"---1- ^Pet •e ‘2 svojega arhiva , ®lefcel na dan zlo-ilto j. cratto injnmes. Telijo ni*liti bolj podlo JO1 samo na račun Br;a . ozemlja, temveč S*. CIP°D in idealov de-Nito j 3lf>auJn. kot jo je t 5'° ®e Kodelje ml~ >0 kootinformistieno C na.:,.klijem na čelu. | * ni bit tržaški pro-* preteklosti tako ih ~°t . 'Jl,jan :a svoje tei-|8,.^ i”! tokrat, s ko iJ1^ ir tl° Politiko, ubto-. het, De ;a «baratto in-^dali v celoti t, n ili podl° kupčijo na ^etarktneresou tržaškega li ie o^°srtiw se bo- «'upttoki l ~opct op”3’e: ii> it m^n/or mistični O® in f a iJanske(;a iredento Jo*2ma, da bi s poki ‘^Pariti*0011 ie nekaj ča-i» '° latern Sl0venske ljudi, k, tako _ 1 njihovi politiki i^ati do kraja »It, ensfcen„J^y° nad interesi V 680 ljudstva na Trža- Mn jjl'# oah 5«čno ‘-0 pcdl° komin- so do gole- h Ni 'J-r PuPčijo. Fašisti h Trst“ in po večjih loliji pod vodstvom 5?8 j0 Po ^otistrl0-?lade prireja-kj!Tikliuči, 3e 2 zahtevo N5 lt*Uii1 Trzaškeaa o-'bNcih it v ?° Istri' Heki-sp tefl demon- Po«I,' italii„J>,rebuiai°6i °’ nskega fašizma ,**«oh./” metorf in parol m grozijo, i/,0HniZ ^etod tSo I"6 *°lc ‘C!n*'c*rnPei pneoladoti v ttr t„t- žie- N0 NuS? paknUi itali' Vakiho tUn° v novo nesre-pa l>e stališče vod- vsem V; tem dogod- CKlce «°_N.b« vodstvo \,je k ‘!‘!!Ce ko,nunistične C? čianif K*0,ZV«lo0Tn?Sti6,le par' h*K JUd*tuo v Tniko ie- hSeN°čem„ borbo proti 0JnlQiiiniu b*6 fašizmu in S5? ^'dei1 z°arozi’ da 22 Ml N« n,,rr , vrat itali-'N iSl'°3e i-r U ‘n 9a sti- ^ tMenttey2ie’ PoHlja n / *ikuadre», in t„lelU teh de' > ‘terimi d ?. * rok° v % Ntičnn Nlsti ustvar-;V:ittt/ormnIn otoanizacij-Do ®« lašiZ- noveaa itali- *!o zrna. 8e danes pri- SSLS Z'il°T.ist* i,{neDor*t?IyanS'CC kO- ®eha*jem z*0* delav-e 4^ to izdaj- Urn S?*Fv Hn°?iUk sam \ v ■.'to 3. ‘skem parla- u=: iH%h ®^‘en» * ,tahionski lc>o St!.0«* S?' tmperiali-P° tujem — ga*?ll'tične p„. H>»rpijanskega •tiNiičtf81^- lei ? najbolj «, Pe . o Vodri kom:- i« Č»» 'Pie,80 rJBVtaliie hoče ov 1 Prole' 0 * takšno mQro ? lakš P»lNe0dbo končno^1 'n C'sunB 0a od te Vc*»svojih pNtd ,' icrcsn in i2 n' * Po h° tako VSkega poje karte, ko je pozval tržaški proletariat v solidarnostno stavko z italijanskimi iredentisti in fašisti in v tržaškem občinskem svetu naravnost planil v njihov objem in jim bratsko stisnil roko. Bartoli je lahko zadovoljen z zavezništvom s kominformističnim vodstvom. Zato tudi ne varčuje s hvalo-Vidaliju v članku, ki ga je napisal za sam «Europeo», kjer se navdušuje nad enotnostjo, ki jo je dosegel s kominformisti. toda s takšnimi uspehi in s takšno enotnostjo ne more biti zadovoljen tržaški proletariat. Tako podlega izdajstva in tako nesramne kupčije na svoj račun tržaški proletariat še ni doživel. Dejansko ni primere v zgodovini tržaškega delavskega gibanja, da bi pro. letariat kdaj koli šel v enotno fronto z iredentisti in fašisti z onimi, ki ga izkorišča, jo. Zato ni čudno, da so se delavci po tovarnah, ki so do včeraj sledili politiki komin. formističnega vodstva, misleč, da to vodstvo dejansko predstavlja interese delavskega gibanja, uprli zahtevi po stavki in se naenkrat znašli na nasprotnih pozicijah. Njihov zdravi. razredni čut jim ni dovolil, da bi nasedli tako odkritemu izdajstvu. V njihovi zavesti nastaja globoko prebujenje m spoznanje, da jih je kominfor-mistično vodstvo z Vidalijem na čelu zahrbtno izdalo in na njihov račun poskušalo izvrši-najbolj podlo kupčijo. Vidali z zaskrbljenostjo gleda na razvoj položaja med delavstvom Pri tem seveda njega ne skrbijo interesi tržaškega proletariata, ampak se boji, da spričo takšnega razvoja po. ložaja ne bo mogel do kraja izvesti svoje kupčije na račun tržaškega proletariata in v korist italijanskih imperialistov. Zato je zopet zakričal o «ba-rattu infame» in obtožuje De Gasperija, da bo z njegovo politiko zapravil cono B. kajti Vidali bi rad s podobno kupči. jo, kot jo je, kakor on- misli, že dobro izpeljal za cono A, pridobil italijanskim imperialistom tudi cono B. Da bi v tem usp>el, predlaga De Gaspariju moskovsko formulo takšne kupčije, ki se glasi: for. malna ustanovitev STO, umik tujih čet, združitev obeh con pod enotno sitalijanskon upravo, nato pristanek štirih velesil (torej tudi Sovjetske zveze j na tripartitno noto . Tak je načrt Vidalija, ki je načrt kominformističnega vod. stva Komunistične partije Italije in ki ga izvaja po navodilih moskovske kominformi-stične centrale. Ali reakcija tržaškega delavstva na zadnje dogodke in posebno ie n a po. litiko kominformističnega vodstva, v zvezi s temi dogodki dokazuje, da se približuje konec Vidalijevega varanja in prekupčevanja z interesi trža-škega proletariata in poit enih demokratičnih množic Trsta. Posebno hitro se pa bliža ko. nec pajdašenju slovenskih kominformističnih plačancev italijanskega imperializma in njihovega varanja poštenih slovenskih ljudi, ki so jim v dobri veri nasedli. Zato strpajmo do kraja delavko masko Vidaliju in njegovim italijanskim in slovenskim biričem italijanskega imperializma ter preprečimo, da bi komin, formistični izdajalci še nadalje kupčevali z interesi prole. tarlaita in italijanskih ter slovenski h demokratičnih množic Trsta. Dol z masko hlapci italijanskih imperialistovi BRANKO BABIC Jugoslavija pristala na popu- d*»l cbširno poročilo o družbenem planu, ki predvideva 910 milijard dinarjev narodnega dohodka, medtem ko je finančni minister Milentje Popovič v daljšem ekspezeju v zveznem preračunu, ki vsebuje samo dc- ščanje Italiji, da je Jugoslavija samo v interesu miru podpisa- j la mirovno pogodbo in žrtvo-, vala kraje, ki jih j« osvobodila s težk'mi žrtvami. «Zahtevati od Jugoslavije I J ^ u c, c J c uc jai| miv uu SJ s « zv u LV i V. 111 vi jv ii,j/IflvCY dld Uld” narodnega c ibora za mir, ki bo se zavedal, za kakšne name-1 gajničarka Fonda Silva. Vsaki- 11. in 12. oorila t. L v Parizu. ne» — tako je vsaj izpovedal j krat, ko je šel po denar, ga — od leta 1948 do leta 1951. je Apollonio izpraševal, kako B. B. J geie zadnje čase je opazil, kaj I se živi v coni B. Med drugim se je Apollonio zanimal tudi, koliko uradnikov je prišlo iz Jugoslavije v Koper in Piran. Zadnja je bila zaslišana Pet-tener Silvana, učiteljica v Portorožu, ki je šele po dveh letih za drugimi dobila mesečno «podporo». Januarja leta 1949 je šla sama v Trst na EISE, kjer je bila tudi italijanska misija. Od tam so jo napotili na CLN, kjer je spoznala agenta Vascotta. Zaprosila je za pomoč, pa je dobila negativen odgovor. Dolgo časa potem je šla ponovno v Trst zaradi neke prošnje. Tedaj je ponovno videla Vascotta, ki ji je povedal, da zato ni dobila pomoči, ker sodeluje z ljudsko oblastjo. Predsednik: «Na kakšen način ste sodelovali z oblastjo?«. Obtoženka: »Da sem delala v šoli več kot sem zmogla, ker sem imela od oblasti vso pomoč. Ce sem kaj prosila, sem bila takoj uslišana«. Predsednik: »Ali je bila to italijanska šola?«. Obtoženka: »Da«. Obtoženka je nato obširno nove žrtve ni v Interesu miru1 hodke in izdatke splošnega zna- — je pcudarii radio Beograd. Poleg tega pa Jugoslavija ne bo nikdar pristala na nove žrtve«. Kcmerrtatcr beograjskega radia je še dodal, da br v primeru uresničenja teh načrtov nastat popolnoma nov položaj, v katerem bi tudi Jugoslavija morala poseči po pepel noma novih sreostvih. Pod naslovom »V znaku fašistične prikazni« objavlja nocojšnja «Bcrba» dolgo pismo srbskega književnika Veljka Petroviča v zvezi s politiko Italijanske vlade proti slovenski narodni manjšini v Italiji in proti Jugoslaviji sploh. Ko Pe- čaja brez samostojnih republiških proračunov, povedal, da znašajo celotni dohodki in izdatki 259,5 milijard din Nato je namestnik ministra za narodno obrambo general polkovnik Ivsjn Gosnjak poudaril, da letošnji proračun predvideva 200 milijard za narodno obrambo, od česar odpade 72.75 za vzdrževanje in oborožitev jugoslovanske vojske. Gcšnjak je poudaril, ds ima Jugoslavija danes 37 vojnih tovarn, ki izdelujejo razne vrste orožja, topove, metalce min, tanke, letala, motorje, m uniči Jo, precizno mehaniko in optiko. Končno je Gošnjak dejal, da trovič govori o ravnanju itali- bo jugoslovanska ljudska arma- janskih krogov proti slovenski manjšini, poudarja: »Več kot 50 let doživljamo hajko, v pravem smislu barbarsko hgjko-ki se izvaja z ognjem in meceni pendrekom in rici-nosem in kar je še najhuje, z lažmi in obrekovanjem in zlorabljanjem svetlih imen kot je da z napori svojih narodov in s pomočjo, ki jo prejema Jugoslavija od ZDA, Velike Britanije in Francije, do konca tega leta tako okrepila, da se bo lahko uprla vsakemu morebitnemu napadu. Zvezna skupščina nadaljuje jutri s »vojim delom. Pričakuje \l Kopru in Ljubljani protestna protifašistična zborovanja Opozorilo zaveznikom, naj enkrat za vselej obračunajo z vsemi tistimi, ki hočejo nslvariti danes nekdanje muenchensko ozračje s popuščanjem zahtevam fašistične iredente LJUBLJANA, 28. — Nocoj 1 itih ljudi, so prisotni ponovno ob 19. uri je bilo v avli uni-1 protestirali, proti zadnj.m šovi. verze nn ^Kongresnem trgu protestno zborovanje študentov vseh visokih šol v Ljubija. ni proti šovinističnim izpadom in_ izgredom italijanskih neO' fašistov v Trstu in po ulicah italijanskih mest. Govorniki so v svojih govorih obsodili itali. jansko pobtiko izsiljevanja in pritiska, s i atero bi hoteli vsaj delno ra »j svoje imperiali. stične apetite. „aTad» te3ar u-stvarjajo in inscenirajo umet. ne demonstracije, katerim se v bratskem objemu postavlja, jo na čelo fašisti in kominfor. misti. Govorniki so poudarili, da Slovenci in vsi Jugoslovani ne bodo dovolili, da bi se v Trstu dala katera koli koncesija italijanskim imperialistom na škodo interesov tržaškega delovnega ljudstva sploh, trža. ških Slovencev pa še posebej, ki so interesi Jugoslavije, kot je nedavno poudaril maršal Tito. !|1 * !-! KOPER, 28. — Na današnjem popoldanskem, velikem protestnem zborovanju v mestni telovadnici v Kopru, kd se ga je udeležilo več kot 2.500 delov- TUNIŠKI BEJ KAPITULIRAL j Na zahtevo francoskih oblasti je bej odstavil dosedanjo vlado in imenoval novega min. predsednika TUNIS, 28. — S kapitulacijo tuniškega beja se je zaključila nova kriza v francosko-tuniških odnosih, ki ie nastala zaradi izrednih ukrepov francoskega generalnega rezidenta po navodilu pariške vlade. Generalni rezident je zahteval od beja, naj razpusti tuniško vlado in imenuje novega ministrskega predsednika in nove ministre. Po enournem razgovoru med rezidentom De Hautecloqueom in tuniškim bejem je bej sklenil imenovati novega ministrskega predsednika namesto dosedanjega Cnenika, ki je bil interniran. Novi ministrski predsednik je Šalah Eddin Bac-couche. Obenem je bilo izdano poročilo, kj naznanja, da sta se bei in generalni rezident domenila o uvedbi reform, ki bodo «ob spoštovanju načela be-jeve suverenosti postopoma pripeljale Tunizijo do notranje avtonomije, pri čemer bodo u-poštevane pravice in interesi Francije in Francozov«. Prvi ukrepi v okviru teh reform bodo začeli veljati, kakor hitro bodo pripravljena zakonska besedila. Cilj teh ukrepov bo-, «1- dati članom tuniške vlade popolno samoupravo; 2. dati Tunizijcem preferenčno pravico za dostop do javnih služb in 3. ustanoviti skupščino za vso deželo in krajevne voljene organe«. Kot je pojasnil De Rauteclo-que na tiskovni konferenci, bo nova tuniška vlada imenovala tuniške člane mešane franeo-sko-tuniške komisije, ki bo določila način izvedbe reform. Obenem trdijo, v krogih, ki so blizu francoski rezidenci, da je bej pristal na umik pritožbe, ki jo je Chenik poslal OZN. V beievem Imenu je danes šef njegovega protokola izdal proglas na prebivalstvo, v katerem pravi med drugim, da so »liudie, katerih skrite misli so bile dokazano škodljive, povzročili nemire, ki jih obsojamo«, in nadaljuje, da je »tako resni položaj globoko prizadel našega dragega in velikeca prijatelja, predsednika francoske republike, in na ntegov poziv smo sklenili noseči po onih zd-avilih, ki jih je zahteval položaj. Proglas nadaljuje, da je bil za ministrskega predsednika imenovan «razumen in pošten mož, ki je 7 vdanostjo in zvestobo služil našemu prestolu in tuniškemu ljudstvu«, in poziva vse «zveste podanike«, naj ostanejp mirni. Bej zaklju- čuje z zatrdilom, da so predstavniki francoske republike obljubili, da bodo izredhi ukrepi postopoma ukinjeni. Danes popoldne je francoski zunanji minister Schuman govoril o tuniškem vprašanju na seji parlamentarne komisije za zunanje zadeve. Schuman je v celoti podprl politiko vlade v Tuniziji in ravnanje generalnega rezidenta De Hautecloquea. Dejal je, da tuniška vlada poleg poskusa predložitve protesta proti Franciji pri OZN. ni izvršila svojih dolžnosti, ker «se ni upr. la sabotažnemu delovanju«. NaJo je schuman razložil glav. na načela reform, ki jih name. rava Francija uvesti v Tuniziji. Dejal je. da bodo tuniški ministri smeli sklepati v normalnih upravnih zadevah brez francoskega nadzorstva in število tuniških ministrov (tuniška vlada je mešana, sestavljena iz domačinov in Francozov), se bo postopoma povečalo. Francija bo obdržala nadzorstvo nad vojsko in zunanji, mi zadevam* Skupina arabskih in azijskih dežel, ki namerava predložiti tuniško vprašanje Varnostnemu svetu, je sklenila danes po. čakati na razvoj dogodkov po današnjih odredbah tuniškega beja. predstavniki teh dežel pri OZN se hodo sestali v ponedeljek, in poslušali ugotoviti, ali nova vlada »predstavlja tuniško nacionalistično gibanje«. Vsekakor sodijo v krogih OZN, da bo po današnjih dogodkih mnogo teže predložiti tuniško vprašanje Vaiv nostnemu svetu. nist.čn-im -redentističnim manifestacijam v Trstu in v Italiji, naperjenim proti socialistični Jugoslavji in proti jugoslovanski coni STO. Zborovanje je otvonl tajnik okrajnega komiteja KP STO Rado Piaot — Sokol. Nato je govoril član o krožr.ega odbora zveze borcev in okrožnega komiteja KP STO Mario Abram. V svojem govoru je Mario Abram med drugim poudaril, da je sedanja italijanska vlada na isti poti kot vic de v Itailji v letih 1919. 1920 in 1921, ko se je v' Italiji začel porajati fa. šizem. Zelo žalostno je, da se italijanska vlada ni prav nič naučila ob milijonih žrtev, ki so padle v bojih za strmoglavljenje fašistične drhali. Naj vedo vsi fašisti in iredentisti v Trstu in ItPliji, je de. jal tov. Abram, da nimajo prav noben« pravice zahtevati to, kar je enostavno npše. Obenem opozarjamo tudi zaveznike, naj enkrat Za vselej obračunajo z vsemi tstimi, ki želijo ustvariti drugi Mucn. chen. Italijanski imperialisti se zelo motijo, če mislijo, da nas bodo ostrašill s svojimi protijugoslovanskimi demonstracija, mi. Vedo naj tudi, d£ naše ljudstvo ne bi nikomur dovolilo barantati z našo zemljo. Ob zaključku je govornik poudaril: »Naj sliši naš pretest tudi tržaški proletariat, ki se je dolga leta boril skupno z nami za svoje pravica, naj dvigne svoj glas in brani svoje pravi. Ce in ne dovoli preporoda fašizma! Kot smo znali reči »ne« moskovskemu diktatu, tako odgovarjamo tudi dpnes italijanskemu cunjastemu imperializmu, ki steguje svoje kremplje po naši zemlji«. Po zborovanju so prisotni v sprevodu in s transparenti, za. stavpmi in godbo odšli po mestnih ulicah. Z zborovanja so poslali hrzojavko Svetovni federaciji bivših borcev in jugoslovanski Zvezi borcev. Komlslla OZN za razoffiev odobrila francoski načrt NEW YORK. 28. — Komisija OZN za razorožitev je danes odobrila resolucijo, ki jo je predlagal njen predsednik, kanadski delegat David Johnson, in ki ugotavlja, da komisija ni pristojna za razpravlja, nje o obtožbah sovjetske delegacije glede bakteriološke vojne na Koreji. Resolucija je bila odobrena z 11 glasovi proti 1. Nato je komisija zavrnila sovjetski delovni načrt in spet z 11 glasovi proti 1 odobrila kompromisni delovni načrt, ki ga je predlagala francoska delega-jja. po tem načrtu bo komisija »proučevala izvedbo popisa vsega orožja in vseh oboroženih sil, njihovo znižanje, nadzorstvo nad atomsko energijo in prepoved orožja za množično uničevanje«. Arin. Eto In Stom v Bonnu podisl! z Nemfrio BONN. 28. — V govoru na nekem zborovanju v Bonnu je kancler Adenauer naznanil, da bodo pogodbeni sporazumi med zahodnonemško republiko in tremi zahodnimi velesilami podpisani «v petih ali šestih tednih«. Dodal je, da bodo tri. je zahodni zunanji ministri, Acheson, Eden in Schuman, o-sebno prišli v Bonn na podpis sporazumov in dodal, da bo ta obisk pomenil »dokaz ponovne enakopravnosti zvezne republike«. V govoru je Adenauer odloč. no zavrnil zamisel utsanovitve narodne nemške vojske in dejal, da se bo izmenjavanje not med zahodnimi velesilami in ZSSR nadaljevalo. Dodal je, da zvezna vlada ne' bo spremenila svoje sedanje politike, dokler ne bo dosežena evropska združitev. Podpredsednik socialne demokratične stranke Erich Ol- godbe o evropski vojski, da »ne bi oviral združitve Nemčije in podpisa mirovne pogodbe«. Ol-lenbauer je kritiziral besedilo zadnje zahodne note ZSSR in dejal, da se ni treba upirati predlogu 0 ustanovitvi narodno nemške vojske. Naznanil (e tudi, da je njegova stranka zavrnila predlog vzhodnonemške enotne socialistične stranke o ustanovitvi skupnega akcijskega odbora za vzpostavitev nemška enotnosti. Medtem se nadaljuje policijska preiskava o nameravanem atentatu na kanclerja Adenauerja. Razpisali so 5.000 marfc nagrade vsakemu, ki bi pripomogel k aretaciji krivcev Zdi se, da se je sum obrnil na nekega Italijana, Maria Mirel. lija iz Rima, ki je včeraj z ne fcim zavojem v roki odšel s svojega stanovanja in se ni več vrnil. ATENE, 28. — Kot poročajo večerni listi, je podtajnik ministrskega predsedstva Andrea Josif odstopil v znak nasprotovanja vladni politiki v vprašanju smrtnih obsodb. Po neuradnih vesteh pa ie prizivni svet danes sprejel pet prizivov od osmih. Kot znano, je bilo v začetku tega meseca obsojenih 8 grških komunistov na smrt pod obtožbo vohunstva. pripovedovala, kako si je prizadevala, da bi izvedela, zakaj ne dobi mesečne »podpore«. Opazila je tudi, da jo njene stanovske tovarišice ne gledajo dobro. Ko se je nekoč obrnila na nekega Adriana Venturinija v tej zadevi, ji je ta potrdil, da jo imajo za »nezanesljivo«. Predsednik; »Torej se ?e šlo za nekako izsiljevanje proti vam?«. Obtoženka: «Ne vem, če se je šlo za to«. Sele po dveh letih «poizkušnje« ji je Vascotto nekoč povedal, da bo dobila pomoč, toda da mora o tem strogo molčati. Ce bi oblasti o tem kaj vpraševale, naj zanika. Ko je predsednik vprašal obtoženko, če ima kaj povedati v svoj zagovor, je dejala, da se ji v obtožnici po krivici očita, da je sabotirala delo na kulturnem polju. Bila je celo nagrajena od ljudske oblasti. »Zavedam pa se, da sem pogrešila, ker sem sprejela denar«, je izjavila. Sodnik Djumhur; »Ali so vam kedaj dejali, da prekinite s sodelovanjem z ljudsko oblastjo?«. Obtoženka: »Ne, tega mi niso dejali, pa« pa so to dali razumeti«. Vojaški tožilec: »Koliko časa je preteklo od takrat, ko ste zaprosili za podporo, pa do dneva ko ste jo prvič prejeli?«. Obtoženka: »Skoro dve leti«. Vojaški tožilec: »To je bila torej nekaka preizkušnja, če boste dobro delali«. Po nekaterih vprašanjih branilca ghtožene, je predsednik zastavil še zadnje vprašanje: «Kako je bilo v preiskovalnem zaporu, ali so z vami slabo ravnali?«. Obtoženka; »Dobro so ravnali«. S tem je bilo zasliševanje vseh obtožencev končano, Predsednik je vprašal obtožence. če imaio še kaj pripomniti. Obtoženi Benedetti Tarcisio je želel pojasniti, da na sestanku, ki so ga imeli v Trstu na sedežu liberalne stranke na Korzu visoki funkcionar Oiubelli ni naravnost pozival navzoče, naj se preveč ne trudijo, marveč, da je le hotel dati razumeti, da je treha — «tener duro«. No, k temu bi šla kar prav’ nekdanja krilatica: «Qui si parla soltanto 1’italiano«. Obtoženec je nadalje pojasnjeval. da se mu dozdeva, da je CLN dobival denar iz Rima zato, da bi ga razdelil vsem enako. Napravil pa je napako, da je začel dajati le nekaterim, ker je s tem vršil diskriminacijo. Obtoženec Degtjassi je izjavil da ie bilo niegovo delo v soli vedno pravilno in da ie ja.DZ.avi1 več- kot ie bila dolžnost. Ko ga je predsednik (Nadaljevanje na 4. strani) Trojna konferenca o Trstu bo prihodnji teden AIS priznava, da so pogajanja posledica fašisf čnih ^.manifestacij" LONDON, 28. — Britansko zunanje ministrstvo je danes potrdilo vesti, da bodo pogajanja glede načina in obsega italijanske soudeležbe v upra- _ - _ ---- ------- vi cone A začela v Londonu lenheuer pa je na tiskovni kon- sredi drugega tedna. Pri tem ferenci zatrdil, da bi morala. francoska vlada ne bo udele- imeti bodoča enotna nemška vlada popolno svobodo glede svojih mednarodnih odnosov bodisi z Zahodom bodisi z Vzhodom. Zaradi tega bodo socialdemokrati zahtevali prihodnji teden med parlamentarno zunanjepolitično debato, naj Adenauer začasno odgodi podpis pogodbene konvencije in po- žena, temveč jo bodo samo ob vestilt o poteku pogovorov. Opaža se, da klerikalno časopisje kot je n. pr. »Chatholic He-rald« poizkuša v svojih komentarjih vršiti pritisk na Jugoslavijo, naj bi popuščala pred italijanskim pritiskom, češ da je Italija katoliška država. MOSKVA PONUJA STO ITALIJI Zadnji dogodki v zvezi s tržaškim vprašanjem odkriva, jo v vedno jasnejši obliki iredentistično in imperialistično vsebino kominformističnega stališča do tega vprašanja. Zadnjič smo zabeležili pisanje kominformista Berlinguer-ja, sekretarja italijanske kom. informistične mladine, s katerim skuša prepričati italijanske iredentiste in fašiste, ^“ 7®. formalna ostvaritev i>TU edina možna pot za obva. rovanje italijanstva celotnega Tržaškega ozemlja, in da vse. buje^ usa jamstva za zadostitev italijanskih «nacionalnih» teženj. Tudi v tej, dasi nekoliko zaoiti obliki, predstavlja to stališče odkrito priznanje, da se kominformistično vodstvo popolnoma strinja z imperialističnimi težnjami italijanskega iredentizma, da se pa hkrati razlikuje od njih glede načina kako doseči ostvaritev teh imperialističnih teženj t> zvezi s Tržaškim o-zemljem. Iredentisti zahtevajo za Italijo STO brez pristan, ka Moskve, kominformisti pa ponujajo isto s predhodnim pristankom Moskve, iredentisti zahtevajo od kominformi-stov, n ni dore^ejg od Moskve njen pri.-tanek na tristransko izjavo, kominformisti pa rotijo iredentiste, naj pristanejo na formalno ostvaritev STO, nato pa bo, S pristankom in dogovorno z Moskvo, H?TO priključen k Italiji, kakor to zahteva tržaško prebivalstvo (tako izjavljajo kominformi. sti). Vse to je za nas jasno, jasno je bilo to za nas že od zloglasne resolucije Komin. forma dalje: Vidali in njegovi sourstniki v sosedni republiki niso nič drugega kot v rdečo zastavo zaviti zagovorniki italijanskega imperialističnega pohlepa po Tržaškem ozemlju in po jugoslovanski zemlji. V tem^ ni nobene razlike med njimi in italijanskimi šovinisti in iredentisti. Iredentistični in fašistični tisk po eni strani, kominfor-mistični tisk pa pQ drugi strani, imata popolnoma enako obličje, ko gre za zahteve italijanskega imperializma Tudi nesrečno možnost, da bi prišlo do razdelitve STO med Jugoslavijo in Italijo, označujeta prvi in drugi na enak način. Do danes je Vidali za to možnost skoval izraz «ba-ratto infame«, tako šovinstič-no ogorčen je nad samo mož. nostjo. da bi kakšen kos vita. Itjanske« zemlje pripadel Jugoslaviji. Po najnovejših vesteh, ko se zdi. da bosta angleška in ameriška vlada pri. stali na italijanske zahteve o sodelovanju Italije pri upravi anglo-ameriškega področja STO, so neofašisti prav tako ogorčeni kakor kominformisti in pišejo, da bi se udeležba Italije pri upravi cone A — če bi se hotelo to tolmačiti tako, da se s tem Italija odpoveduje coni B — to predstavljalo ne več samo ebarat. to infamen, ampak celo eba-ratto idiota«. A tu imajo kominformisti razmeroma lahek posel. Proti iredentistom in šovinistom morejo postaviti dejansko močne argumente, in jih utegnejo morda celo prepričati, da gre pot priključitve STO k Italiji samo skozi Moskvo. Tristranska izjava ne vodi k temu cilju, to mora biti danes jasno vsem. Iredentiste bi pa opozoril na okoliščino, da tudi pristanek Moskve na to izjavo ne vodi k cilju. Tudi za to je potreben pristanek Jugoslavije, ki ga italijanski iredentisti ne bodo dosegli nikoli. Kominformisti predlagajo formalno ostvaritev STO kot vmesno postajo med tristransko izjavo o priključitvi STO k Italiji in pristankom Moskve na to priključitev. V raznih oblikah so komin-formistični voditelji to že večkrat povedali v svojem tisku in v izjavah njihovih vidnejših voditeljev, izreče, nih v italijanskem parlamentu in izven njega. A v taki obliki kot so to povedali v uvodniku včerajšnje »Unitd», kaj takega še nismo imeli prilike čitati. Avtor omenjenega članka, Renato Mie li, napoveduje celo postopek, ki bi po »normalni« poti pripeljal k priključitvi STO k Italiji. Oglejmo si posamezne faze tega postopka: «CE BI ON. DE GASPERI HOTEL RES DELATI NA URESNIČENJU TRISTRANSKE IZJAVE, IN SE PRED-NO GOVORI O MOREBITNIH PLEBISCITIH, BI SE MORAL BRIGATI RAJE ZA TO, DA SE SPREMENI DEJANSKO STANJE NA STO IN DA SE ZAJAMČIJO TRIJE OSNOVNI POGOJI. KI JE OD NJIH ODVISNA KONEC KONCEV BODOČNOST OME-NJEGA OZEMLJA Prvi pogoj: RAZDELITEV OZEMLJA MORA PRENEHATI IN OBE CONI JE TREBA ZDRUŽITI POD SKUPNO upravo- drugi pogoj: DOSEČI JE TREBA ODSTRANITEV TUJIH ZASEDBENIH CET tretji pogoj; SPR02ITI MEHANIZEM ZA DOKONČNO REŠITEV V OKVIRU SPORA- ZUMA MED ŠTIRIMI VELESILAMI, KI NAJ UPOŠTEVA VOLJO PREBIVALSTVA. To je pot, ki jo že štiri leta, to je mnogo pred izjavo Vel. Britanije, Francije in Združenih držav Amerike, predlaga Opozicija: zahteva ti spoštovanje mirovne pogodbe ki DAJE PRAVICO DO ODSTRANITVE TUJIH CET S TERITORIJA NA NJENIH VZHODNIH MEJAH. To je hkrati obvezna pot. ki jo mora slediti vsaka vlada, ki ho-če dejansko uresničiti tristransko izjavo iz leta 1948». Tu je ves sindipendenti-zem« kominformističnih vodi. J£v: formalna ostvaritev STO, da se iz njega odstranijo jugoslovanske čete, in da se pozneje, s pristankom Moskve na tristransko izjavo, ves STO priključi k Italiji. Odtod divji kominformistični bes proti tržaškim indipen-dentistom, ker tem gre za de. jansko ostvaritev STO, ne pa za formalnost, ki se zanjo skrivajo kremplji italijanskega imperializma. Odtod tudi njihoo bes proti jugoslovanskemu predlogu, o sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja v okviru mirovne pogodbe z Italijo, ker tak STO striže kremplje tudi moskovskemu imperializmu. D. H. Ameriška novinarska agencija United Press poroča, da »bodo Italijani verjetno postavljeni na važna upravna mesta, toda da se zelo dvomi, da bi jim bil zaupan znaten delež pri nadzorstvu tržaške policije. Tristranska pogajanja bodo imela «uradni značaj«, toda ne ve se še, katere osebe bodo sodelovale, ker da bo mnogo odvisno verjetno od tega, koga bo poslala Italija. Uradna novinarska agencija Zavezniške vojaške uprave v Trstu AIS pa v svojem poročilu iz Londona odkrito priznava, da je do razgovorov prišlo »po nemirih, ki so se pripetili v Trstu 20. marca in so imeli odmev v demonstracijah v Italiji ter so pokazali italijansko nezadovoljstvo s podaljšanjem «status quo» v Trstu«, ter da je sedaj «upati, da bodo bodoči razgovori o vprašanju u-prave v coni A nekoliko popustili italijanskim željam«. »Naglašajo pa — nadaljuje poročilo AIS — da se londonski razgovori ne bodo tikali nikakega poskusa, s katerim bi rešili vprašanje ureditve STO kot celote, ki je v bistvu vprašanje določitve meja med Italijo in Jugoslavijo in ki ga naj po mnenju britanske vlade skupno rešita Jugoslavija in Italija«, Italijanska agencija Ansa pa ve nocoj povedati, da takoime-novand italijanski poiitišni krogi v Trstu« menijo, da gre za vprašanja «ki so bolj tehnične narave« ter da so ti isti krogi »s posebnim zadovclj. f*vom sprejeli izjave glede tristranskega predloga kar da po men:, da je bilo vprašanje STO postavljeno točno z enotnega vidika«, pri čemer se m inogre-scit»”Tken^a iudi he3eda »plebi- United Press poroča tudi, da Je predstavnik zunanjega mi. mstrstva ZDA Mc Dermctt zanikal, da bi se govor lo med Rimom, Londincm in Washint)-tonom o možnosti, da bi prišle italijanske čete na upravo u Trstu*. 1 fplll UP C ■ uh iv* . I V ■ ITT liji j | 1 IH fojrn S B ktj%l _ Danes, sobota 29. marca Ciril, Uma ' '' , Sonce vzide ob a 18.29. Dolžina dneva 12.37. uin vzide ob 7.07. zatone ob 23.» Jutri, nedelja 30. marca Angela. Branivoj ______________ 7 A K A I KRMINSliI SLOVENCI IMAJO ZASEBNO ŠOLO ^HH J ■ |inl V v vol | I dvojna mera? GORIC/i, 27. — V hrupu šovinističnih manifestacij skuša, jo italijanski uradni kropi u dušiti tehtne utemeljitve jugoslovanske note italijanski vladi o neprestanem zatiranju slovenske manjšine v Italiji. Ce so takoj prvi dan po izročitvi note šovinistični časnikarji osupnili in niso vedeli napisati drugega, kot da je nota sne. smiselna», so drugi dan sploh epozabilin nanjo in se rajši po. svetili pisanju obsežnih člankov in komentarjev o marčnih tržaških fašističnih dogodkih, ki so očividno zanje življenjska mana, kajti poslušati stare fašistične šlagerje in vzklikati gSmrt zaveznikom in smrt An. gležemh je zanje veliko laže in prijetnejše kot pa odgovarjati na posamezne točke jugoslovanske note o ravnanju z famejskimi Slovenci. Kljub njihovi diplomatski Spretnosti pa se šovinistični diplomati ne bodo tako zlepa izognili jasnemu odgovoru, zakaj še vedno kršijo italijansko ustavo in priznavajo francoski in nemški manjšini narodne in jezikovne pravice, nam Slovencem v Italiji pa ne. Italijanske oblasti naj se vendar enkrat sprijaznijo z dejstvom, da živimo Slovenci tudi na ozemlju italijanske republike in da je člen 6 italijanske ustave: «LA REPUBBL1CA TUTELA CON APPOSITE NORME LE MINORANZE LIN-GUISTICHEn namenjen v enaki meri Slovencem kot Francozom in Nemcem. Ako oblasti to ustavno določilo izpolnjujejo do ostalih dveh narodnostnih manjšin, do Slovencev pa ne, tedaj jih prosimo, naj nam pojasnijo, zakaj njihovo sovraštvo do Slovencev? Jugoslovanska nota očita italijanski vladi premalo realno, sti, to se pravi, da sploh ne upošteva prisotnosti slo. venske manjšine. V tem lahko iščemo opravičilo, da nam še vedno odrekajo narodno enakopravnost. Zakaj potem imajo republiško ustavo, če se dejansko rav. najo po fašističnem vzgledu? Jugoslovanska vlada tiska Uradni list tudi v italijanščini; Uradni list tiskajo v slovenščini tudi na Tržaškem ozemlju; v Italiji moramo Slovenci citati Uradni list v italijanščini in ni znakov, da se bo stanje izpremenilo. Ali se bojijo priznati dvoje, eičnost res samo zato, da bi Slovenci ne zahtevali aneksi-je» k Jugoslaviji? Mislimo, da italijanski šovi. nisti tega strahu nimajo. Vzroki za tako stanje so globlji in jih moramo iskati samo v fašistični zavesti sedanjih voditeljev! Morda bo hab žuli več oa naših rabah zato pa bodo naši otroci ostali zvesti sinovi slovenskega neroda" KRMIN, 28. — Slovenski i kom rešena samo ena stran starši šoloobveznih krminskih ctrok so si oskrbeli slovensko učiteljico, da poučuje njihove otroke v materinem jeziku. Ob koncu šolskega leta pa bodo otroci polagali izpite na eni izmed slovenskih šol. Kc jih je občinski krminski svetnik in krminski učitelj Fa-brizio vprašal, ako bodo lahko plačevali učiteljico in morda druge stroške, mu je nekdo izmed staršev odgovoril; «Naše žuljave roke so porok, da delamo, služimo in tudi plačujemo točno državi vse davke, tudi tiste za vzdrževanje osnovnih šol. Vi ste nam na neupravičen način odvzeli možnost, da lahko svoje otroke šolamo v materinem jeziku, nikdar pa ne boste mogli potlačiti naše narodne zavesti. Morda bo kak žulj več na naših delavnih kmečkih rokah, da bomo lahko plačali lekcije našim otrokom, a nič zato. Ponosni smo, da ostanejo naši otroci zvesti sinovi in dobre hčere slovenskega naroda«. S temi besedami je slovenski človek dal na najjasnejši način razumeti, da se Slovenci nikoli ne strašijo trpljenja jn samcod-povedi, kadar gre za njihove narodne interese. Kljub tolikim krivičnim odredbam in kljub poznejšemu sitnarjenju, da bi onemogočili zasebno slovensko šolo so slovenski ljudje pravdo za slovensko krminsko šolo izbojevali v svojo korist. Šovinistični listi in «e bolj šovinistični oblastniki naj si to jemljejo za vzgled. Ako bi pravica ne bila na slovenski strani in ako bi potreba po slovenski šoli v Kr-minu ne bila občutena, tedaj bj je ne imeli. Vendar je bila s tem kora- vprašanja. V Krminu in njegovi neposredni okolici je še veliko slovenskih družin, ki imajo svoje otroke v italijanski šoli. V imenu celotne slovenske javnosti jih pozivamo, naj dobro premislijo svoje ravnanje in ugotovijo, ali so na pravi poti ali v zmoti. Z otvoritvijo zasebne slovenske šole so bili ustvarjeni pogoji, da lahko vsi slovenski otroci obiskujejo slovensko šolo, samo ako se bodo starši zavedli te velike važnosti. V njej bo slovenski otrok neprimerno bolje uspeval kot pa v italijanski potujčevalnici, kjer ra- zume samo polovico razlage. Iz italijanske šole pride slovenski ctrok neveden, kot se to dogaja na primer v Beneški Sloveniji: šole prosti otroci ne znajo niti slovenskega niti italijanskega, njihovo znanje za življenje je ničevo! Slovenska šola v zamejstvu je porok narodnega življenja! Slovenska krm inska mati, slovenski krminski oče! Ako hočete s svojimi otroki vedno govoritj v lepi slovenski govorici, tedaj je njihovo mesto samo v slovenski šoli, sicer se vam bo lahko pripetilo, da vas na vaša stara leta ne bodo hoteli več razumeti! Pokrajina pri Gorici. KRATKE TESTI iz beneških vasi Brdo Živo prosvetno delovanje v Standrežu STANDREZ, 28. — Z otvoritvijo nove dvorane Prosvetnega društva «Oton Zupančiča se je prosvetno delovanje bolj razži. velo. V udobnih prostorih je delo prijetnejše. Pevski zbor ima svoje vaje po dvakrat tedensko. Tudi dramska skupina ne zaostaja. Sinoči se je zbralo okoli dolge mize v dvorani precej otrok in tudi nekaj starejših oseb. Učijo se «Desetnico Alenčico«. Za sedaj imajo šele bralne vaje, vendar jim gredo že naglo od rok. Zlasti veliko pridnosti je doslej pokazala «Alenčica», Njen glas je topel in režiser res ni mogel izbrati za to vlogo boljše osebe. Župnik iz Brda Zaccomer je novembra 1950 prijavil karabinjerjem, da so mu ukradli bankovec 10.000 lir in kolo sira, težko kakih 6 kg. Denar je vložil v knjigo, ki jo je hranil v zakristiji skupno s sirom. Karabinjerji so v preiskavi u-gotovili, da je bila ob času tatvine v cerkvi 74-letna Jožefa Slobe. Ko so jo vprašali, je dejala, kako je videla dva mlada neznanca, ki sta s silo zaprla vrata in nato zbežala iz zakristije. Karabinjerji pa niso bili preveč prepričani o njenem pripovedovanju in so jo opazovali. Ponovno so jo nato zaslišali in prijavili sodniji. Pred sodnikom v Tarčentu je lani 2. maja odločno zanikala vsako krivdo. Zato jo je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Proti temu pa je vložil priziv državni pravdnik in včeraj se je morala stara žena zagovarjati pred sodiščem, ki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo na 2 meseca zapora in 3000 lir globe’. Čroi vrb Epidemija vročine, ki se je razvila v naši vasi, v zadnjih dneh pojenjuje. Na vsak način ne vemo, kakšni so vzroki te bolezni in kako se lahko še razvije. Pred nekaj dnevi je umrla v vasi neka ženska, toda občinski zdravnik izključuje, da bi umrla zaradi omenjene epidemije, ker je bila stara nad 80 let. Kljub temu pa je še IZPRED SODIŠČA Zaradi vlažne ceste je avto zdrsnil in povozil starko Krivec nesreče obsojen na štiri mesece zapora, odškodnino in povračilo stroškov GORICA, 28. — Lanskega sep-1 toliko od mraza, temveč ob mi- tembra je 45-letni trgovec Za-nessi Walter iz Benetk prišel po opravkih v našo pokrajino. Dne 24. se je s svojim avtomobilom «Cadillach» VE 19302 vračal iz Ronk proti Tržiču. V Ul. 1. maja mu je pot nenadoma presekala starka, ki jo je Zanessi smrtno povozil. Tistega dne je bilo deževno vreme, cesta vlažna in nevarna, zlasti še ker je bila polita s strojnim oljem. Cim je Zanessi zagledal obotavljajočo se starko pred seboj, ki ni vedela ali naj gre ali ne čez cesto, je zmanjšal brzino in nato prijel za zavore. Toda vozilo mu je na vlažni cesti politi z oljem zdrselo še nekaj metrov naprej in trčilo v 75-letno Gairon Car-lotto iz Tržiča, ki se je v tistem odločila prekoračiti cesto. Zaradi močnega sunka je ženska trčila z glavo ob cestni tlak in v nekaj trenutkih izdihnila. Čeprav so vse okolnosti nesreče bile naklonjene Zanessiju in je po njih bilo sklepati, da je ponesrečemka sama zakrivila nesrečo, se je vendar sodišče na današnji razpravi proti Zanessiju pri razsodbi oslanjalo na dejstvo, da je ob-loženec vozil z brzino SO km na uro v obljudenem kraju. Ta okolnost je Zanessija, ki ga je zagovarjal odv, Pascoli, obteže-vala in obsodili so ga na 4 mesece zapora, povračilo škode sorodnikom pokojne Gairon Cariotte, ki jo bodo določili naknadno in poravnavo stroškov zagovornika prizadete stranke v znesku 40.000 lir. Poleg tega bo moral Zanessi poravnati še sodne stroške. Proti obsodbi vložil priziv. je Nasekali so drva v tujem gozdu Orožniki so tatičem prekrižati načrte. GORICA, 28. — Ko je zapihal prvi mrzli veter pretekle jese-iH, se je marsikdo stresel, ne sli, kako bo prebil zimo v mrzlem stanovanju. Drva so bila že oktobra malokaterim dostopna, zato so številni brezposelni in mestni reveži začeli z nabiranjem suhljadi v okoliških gozdičih. Med temi so bili tudi 19-letni Piva Silvan iz Ul. Sila, 19-letni Tensi Roman iz Ul. Piave in 22-letni Marangotti Hubert iz Ul. Torriani 8. Nekaj časa so ti fantje kot drugi nabirali suhljad, toda tega dela so se kmalu naveličali in sklenili, da bodo kar posekali nekaj kostanjevih debel. Tako so tudi storili. Posekali so mlada drevesa, in napravili za več kot 15 tisoč lir škode. Lastnik gozdiča Bregant Mirko iz Podgore, ki je slišal zamahe sekire, je skrit v grmovju opazoval fante, ki so sekali in čakal, da bi blago začeli odnašati domov. Toda ko so končali sekati, so debla spravili na kup in odšli. Bregant je takoj zasumil, da se vrnejo po drva ponoči in obvestil orožnike iz Podgore. Zvečer se je v spremstvu orožnikov vrnil v gozd. Pred njimi je vozil kamion, ki se je ustavil prav v njegovem delu gozda in na katerega so trije fantje naložili posekana drva. Ko je kamion zaropotal in se pripravil na odhod, pa so orožniki stopili z naperjeno puško na pot in ga ustavili. Tako so prišli trije tatiči v njihovo past in z njimi tudi voznik in lastnik kamiona 72-letni Bensa Alojz iz Ul. Torriani 8. Pri zasliševanju na razpravi, ki je bila danes proti njim na kazenskem sodišču, so Piva, Tensi in Marangotto priznali svojo krivdo. Bensa pa je vztrajal pri izjavi, da so ga fantje najeli kot voznika in da ni nič vddel, da bo vozil ukradeno blago. Pivo, Tensija in Marangotta so obsodili vsakega na 3 mesece in 23 dni zapora ter plačilo 2686 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list. Benso so pa oprostili zaradi nja dokazov. pomanjka- K I N O VERDI. 16.30: »Salomonovi rudniki«, S. Granger in D. Kerr, barvni film. VITTORIA. 17: «Otello». G. Wel- les. CENTRALE. 17: »Napoleon«, R. Rascel. MODERNO. 17: »Možje«, C. Ca-lamai in A. Nazzari. vedno vas iz varnostnih razlogov ločena od ostalih krajev. Tudi učitelji se ne smejo zganiti iz vasi, da ne bi prenašali bolezni in so zato pri nas, kakor da bi bili konfinirani. Nekaj ljudi je že toliko ozdravelo, da bi lahko šli na delo, Vse to pa nas ne opravičuje, da bi se odrekli varnostnim meram, saj se zdravniki še niso izrekli o naravi te bolezni. Iz prakse tudi vemo, da včasih bolezen nekoliko poneha, da začne kasneje še huje razsajati. Čedad Na občinskem anagrafskem uradu so v februarju registrirali 13 rojstev in 11 smrti medtem ko se je 19 oseb izselilo. Ob koncu meseca je znašalo število prebivalstva 11.375 oseb. Tarčent Pred časom je bila pri nas ustanovljena družba z imenom «Societa Acquisti e Scambi In-ternazionali«. Ta družba bi morala razširiti trgovanje med Italijo in Jugoslavijo in to na podlagi dogovora med obema državama, ki je bil podpisan v Vidmu leta 1948. Toda po štirih letih dela so delničarji prišli do zaključka, da je omenjeni dogovor vsaj sedaj nemogoč in so zaradi tega soglasno sklenili, da družbo razpustijo. Družba ni v tem času napravi, la nobenih dolgov, niti ni izdala ali povečala, delnic. Tudi ta razpustitev je resen opomin, da bo treba dogovore resnično spoštovati, kajti sedaj so ti samo na papirju. Sovodnje Pisali smo že o nekaterih kreditih, ki jih je dala rimska vlada na razpolago naši občini. S temi krediti bi morala začeti nekatera dela na račun po-gozdovalnega centra. Sedaj se zdi, da bodo oblasti dale še 14 milijonov lir kredita za izgradnjo skupine hiš v Sovodnjah po načrtu Fanfani. Zaradi teh pa bo nastal spor. Nekateri hočejo, da jih zgradijo v samih Sovodnjah, občinske oblasti pa bi zopet hotele, da bi zgradili hiše v vasicah, ki so v najslab. šem stanju. Ce gledamo s širšega stališča, imajo pač oboji prav. Seveda bi pokrajinske oblasti raje videle, da bi hiše zgradili v Sovodnjah, kamor ti gospodje lahko kdaj pridejo. Zanje je namreč važno, da ima sedež občine lep videz. Občin, ske oblasti pa bolje poznajo potrebe raznih vasic v občini V Standrežu ponovno slinavka Oblasti naj priskočijo kmetom na pomoč, da so prepreči razši rjanje bolezni. Cene za cepivo in injekcije se morajo znižati STANDREZ. 28. — Našega kmeti te dni tare predvsem ena skrb, in sicer nov pojav slinavke v Standrežu. Kot je znano smo se v zimskih mesecih v našem kraiu Protl slinavki zelo odločno borili in dosegli le. pe uspehe. Smeli smo tudi z živino na njive in tudi v Jugoslavijo. Sredi največjega dela pa se je slinavka znova raz. širila. Prejšnjo soboto smo u-gotovili dva okužena hleva, nekaj kasneje pa še enega. Tako imamo v enem hlevu 3 goved, v drugem 1 in v tretjem štiri. Obstajala pa je velika nevarnost tudi za okužbo četr. tega hleva v bližini mirenske-skega pokopališča. Njegov lastnik je namreč dan ali dva, preden je bolezen izbruhnila, oral z izposojenim volom, ki ga je imel vpreženega skupaj s svo. jo kravo, Ze naslednji dan so se pri volu pokazali znaki slinavke, medtem ko krava, ki je z njim orala, do danes še ni obolela in verjetno tudi ne bo Ce bi se bolezen razširila tudi nanjo, tedaj bi jo zanesla v svoj hlev, kjer je kar devet goved. Sicer pa je tudi marsikatera žival imuna proti bolezni. V Standrežu so kmetje namazali kravam gobce z okuženo slino in vendar niso obolele. Zdravstvene oblasti se za bo. lezen precej zanimajo, saj skoraj ne mine dan, da bi kateri živinozdravnik ne prišel pogle. dat, kakšno je stanje. Te dni so tudi sklenili, naj kmetje bolno živino cepijo, ker bodo v tem primeru lahko šli z živino na delo že po desetih dneh, sicer pa jo bodo morali pridržati v hlevu še 40 dni. Kmetje so s tem odlokom sicer zadovoljni, vendar to ni tako enostavno, kajti v kratkem času je moral marsikdo tudi po dvakrat cepiti in si je s tem napravil precej stroškov. Injekcija za starejšo kravo stane po 400 lir, za mlajšo pa 230 lir. Kmetje so napravili na pokrajino in na županstvo prošnjo, ako bi jim lahko injekcije znižali za sto lir in u-pajo, da bodo naleteli na razumevanje. Spričo takega neodločnega oblastnega ukrepa so kmetje bolj ali manj prepuščeni svoji razsodnosti. Prav gotovo bodo med njimi tudi taki, ki nimajo denarja in ne bodo cepili. S tem pa so ustvarili pogoje za nadaljnje okužbe. Pravilno bi bilo. da bi obla sti odločno posegle vmes in podvzele najstrožje ukrepe, da Ise zajamči varnost živine na Goriškem. ter zato vztrajajo, da se nove hiše zgradijo v vasicah. Iz izkušnje vemo, da zaradi. tega spora utegnejo ostati brez hiš Sovodnje same in tudi vasice. Ljudje mislijo, da je vse to skupaj morda zrežirana igra. Zdi se, da so poročila o vseh teh kreditih vsaj delno sad propagande in tudi fantazije. Najprej javljajo o raznih kreditih, potem pa pojde lahko vsa stvar v pozabo, pri čemer se # bodo sklicevali na zgoraj omenjeni spor. Ce res hočejo napraviti kaj koristnega za naše kraje, naj vendar dopustijo malo več avtonomije občinskim oblastem, ki poznajo vsaj krajevne potrebe. Seja občinskega upravnega odbora Gradnja hiš za občinske nameščence -V četrtek 3. aprila seja občinskega sveta GORICA, 28. — Na seji, ki jo je občinski upravni odbor imel v četrtek zvečer pod predsedstvom župana, je odbornik dr Polesi načel razpravo o disciplini mestnega prometa. V zvezi s tem se je razvida živahna diskusija, ki jo je župan zaključil s predlogom, naj se za rešitev tega vprašanja sestavi posebna komisija predstavnikov prizadetih mestnih ustanov, ki naj bi stavili predloge za ureditev mestnega prometa. Nato so odborniki proučili potek postopka v zvezi z gradnjo hiš za občinske nameščence in dali tehničnemu uradu navodila za pričetek gradnje. Vprašanja Peliconove smrti ne smejo spraviti v arhiv Beneško ljudstvo zehleva, da se spošluje zakonitost m da se preneha samovolja karabinjerjev izvedeli smo, da O bile listine in dokumenti V zvezi s preiskavo o smrti Ernesta Pelico-. na iz vasi' Maline v občini. AFiten,. spravljene v arhiv. Tako je določil preiskovalni sodnik dr. Bucndonno ija podlagi .zahteve državnega pravdnika, dr. Franze. Zadeva naj bi bila spravljena v arhiv zaradi tega. ker so pri ponovnem zdravniškem pregledu. ugotovili', da je Pelicon umrl zaradi bolezni na pljučih. Nj naš nameri spuščati se v polemiko glede izida ponovnega zdravniškega pregleda, vendar pa hočemo pristaviti, da tudi ta pregled ne fzključuje možnesti, da nosi še kdo odgovornost za smrt Ernesta Pelicona. Tudi brat umrlega Pelicona je cbtožil odgovornosti ahtenskega župana in tukajšnje karabinjerje. ■ Ni namreč rečeno, da niso razen pljučne bolezni tudi vzroki, zaradi katerih je bila smrt Pelicona ie pospešena ter da so torej še druge osebe krive, da je Pelicon umrl. Poudariti moramo, da so namreč prav dogodki med 4. in 5. januarjem zelo pospešili petek bolezni ter povzročili končno tudi smrt Pelicona. Ce bi na primer Pelicona tistega dne, ko so ga namerno opijanili, nekdo spremil domov, ne pa da Je lporal prebiti vso noč v hladni celici, ali bi fiidi tedaj Pelicon umrl? Na to vprašanje bi moral državni pravdnjk odgovoriti, preden je ukazal vso zadevo spraviti v arhiv.:Mi točnega odgovora seveda ne rporemo (Jati, dali bi ga pa lahko zdravniki. In morda bi prav zdravniki Potrdili naše mnenje,, in sicer, da bi bil Pelicon živ> če bi ne bil preživel 24 ur v mrzli celici. Zaradi tega z vso upravičenostjo vprašujemo: zakaj je bil Pelicon zaprt? Ni torej važno zaradi kakšne bolezni je Pelicon umrl; lahko bi umrl zaradi tetanusa ali kakšne druge bolezni. Važno je vedeti, kdo je povzročil, da se je njegova bolezen tako naglo razvila in povzročila smrt. In če je bil Pelicon že tako hudo bolan, potem je moral imeti tudj nekatere bolezenske znake, kot na primer temperaturo ter se je moral tudi moč- Št. Peter Slovenov Pred nekaj dnevi je bila v prostorih tukajšnjega učiteljišča konferenca, ki jo je priredil pedagoški center v Nadi-ških dolinah. Konferenco je vadil prof. Do. menico de Neo, ki je razvil za. nimivo temo; zemljepisni pregled Nadiških dolin. Vendar je bila ta tema, kot tudi ostale, ki jih predavajo na konferencah pedagoškega centra, samo pesek v oči, kajti nikomur ne pade na pamet, da bi objektivno presodil položaj, temveč se le iščejo načini, kako opravičiti stanje, ki ga zagovarjajo nacionalisti, nb potiti. Tega odgovorni elementi .niso opazili? Ce so .vedeli za. njegovo bolezen, .potem .je po našemu, mnenju njihova krivda, še večja. Mislimo, da bi se moralo končno prenehati s takšnim ravnanjem s prebivalstvom; karabinjerji služijo zato, da čuvaj0 red ter dg branijo pravice državljanov, ne pa zato, da Po svoji volji zapirajo in izpuščajo ljudi. Pelicon j§ bil zaprt samo zaradi tega, ker so hoteli tisti, ki so ga hote opijanili, t0- njegovo Stanje prikriti ter sa poslati domov tedaj, ko bi bil trezen. Tako 'naj bi se Pelicon vrnil domov šele čez 24 ur, to se pravi takrat, ko bi bil že popolnoma trezen in bi družina o tem ničesar ne vedela. Zaman se je skrivati za dvoumnimi izjavami in besedami ter ugotavljati, zaradi katere bolezni je Pelicon umrl. Povejmo raje odkrito, kdo je povzročil, da se je Jahko bolezen tako naglo razširila ter povzročila smrt. Pa menda odgovorni krogi ne mislijo, da je možno človeka ubiti le z orožjem? Zahtevamo zato z vso odločnostjo, da zadeva ne zamre, temveč da j0 razčistijo in ugotovijo, kdo je zakrivil, da se je Pelieonovo stanje tako po da je zaradi tega Gradnjo stavbe z dvema stanovanjema v Ul. V. Veneto so poverili podjetju Picotti in gradnjo dveh šeststanovanjskih stavb v Ul. Škodnik in Ul. Brass pa podjetju Caselgrandi. Nadalje so se odborniki pomudili pri proučevanju dnevnega reda, ki ga bo obravnaval občinski svet na svoji prihodnji seji, ki bo v četrtek 3. aprila ob 20.30 v dvorani deželnih stahov na gradu. Pri razpravi o najnujnejših javnih delih je odbor odobril izdatek za tlakovanje netlako-vanega dela Ul. Sauro in za dokončno ureditev prehoda pri cerkvi Sv. srca. V zvezi s preureditvijo podgorskega in permskega pokopališča so odborniki odredili tehnično proučitev stanja omenjenih pokopališč. Nadalje so pristali na ojačanje razsvetljave v Ul. Diaz in napeljavo notranje razsvetljave v meteorološko postajico v ljudskem vrtu. Pred zaključkom seje So se posvetili razpravi o družinskem davku v 2vezi z zadnjimi davčnimi preuredbaml. O dosedanjem delu občinskega davčnega urada v tej zvezi je’ poročal odbornik - poverjenik, za finance dr. Bettiol. V razpravo je posegel tudi podtajnik davčnega urada, ki je odboru podrobno poročal o tolmačenju zakonskih odredb in navodilih, ki so jih v tej zvezi izdali in s katerimi je odbor sklenil seznaniti davčno komisijo občinskih svetovalcev. K razpravi o družinskem davku so se povrnili na sinočnji izredni seji. OD DRŽAVNIH PRISPEVKOV za zidanje gospodarskih poslopij ne smejo odtegovati nagrad, ki so jih beneški kmetje prejeli od hranilnice in pusojiln1^ Pred nedavnim smo prejeli sezname z imeni kmetovalcev, ki so se udeležili natečaja za izboljšanje svojih hlevov in ki so bili ob tej priliki nagrajeni. Ta natečaj je razpisala hranilnica »Cassa di Risparmio«. Istočasno smo prejeli tudi seznam kmetovalcev, ki bodo lahko uživali ugodnosti vladnega prispevka za dela pri izboljšanju hlevov v hribovitih krajih. Tem kmetom bodo povrnili 75 i odstotkov stroškev, ki so jih I imelj pri nabavi materiala za I zidanje odroma popravila hlevov. Toda v teh seznamih, kjer so poleg imen kmetovalcev napisane tudi vsote denarja, ki jih bo vsak posameznik lahko dvignil, so tudi pojasnila z opombo, da je v drugem seznamu nekaj kmetovalcev, ki to bili že nagrajeni z nagradami, hranilnice «Cassa di Risparmio« in da zaradi tega ne bodo mogli dvigniti celotne vsote. To zaradi tega, ker bo vsota-nagrada v tem primeru odtegnjena. Tako gledanje je možno samo z gospodarskega stališča, ni pa mogoče, da bi do takega stališča prišli, če gledama r.a vprašanje istočasno z gospodarskega in socialnega vidika. Med obema' seznamoma je precejšnja razlika in sta oba popolnoma ločena drug od drugega. Prvi seznam navaja imena kmetovalcev, ki jih je nagradila hranilnica «Cassa di Ri-sparmio«, ki dodeljuje nagrade ne glede na količino opravljenega dela pri izboljšanju hlevov. Bančnemu institutu gre predvsem zato, da opogumi kmete za gradnjo modernih hlevov, ki naj bi bili potem v vzgled drugim kmetom. Te nagrade imajo torej samo namen pospešiti gradnjo modemih konstrukcij, v tem primeru hlevov. Povračilo stroškov, ki jih dodeljuje' Kmetijsko nadzorništvo pa je prispevek, ki se ga da vsakemu kmetovalcu, ki je izvršil določena dela v svojem hlevu. Toda povračilo stroškov ni nikaka nagrada, temveč le vladni prispevek, ki na ta način povrne nekaj plačanih davkov. Ce tega ne upoštevamo in če se iz povračila’-stroškov-odtegne morebitna nagrada, tedaj to pomeni goljufati kmetovalce. Primer, ki nam- bo stvar nekolike osvetlil, je tale: Država izda menice za devetletna po-sojila, ki se po devetih letih v celoti izplačajo. Toda med tem časom je več žrebsnj, med- katerimi dobijo nekateri imetniki menic večje ali manjše denarne nagrade. Čeprav so taki srečneži morda dobili celo ve.čje na- grade, kot pa so vplscaii F dobijo po devetih sojila, uuuiju a- -- ;e izplačane vse posojilo. I pravilno. Isto bi moralo za naše kmetovalce, kaln grade že po svoji naravi P°^; nijo nekaj več in se odtegovati od povračila škov, kajti v tem prime več r.agrade. Salomonovi , rudnih Afrika je dala k'^. fiji že nešteto au&V* imittiS i -.m«*"' vov, s katerimi je f** ^ naše dvorane. VidebJzL 0 cele serije raznih sledili poti in dogodi ^ desetin afriških odP*^..*- * iskovanj. Imeli smo F. deti cel kup več; ih . - _ pristnih pragozdov ,w -aarič zasledovati slone it* Jjjjje1' iti«' poteh in čuditi divjih prebivalcev. erž*" bilo* no filmsko tržišče Je. up*o*> nih že toliko podobnih^g, aledat da so jih šli troc’■ ■ «(ir Film ((Salomonov* "-ji tvori pa redko izjemd^ ^ je sicer zelo preprosta, j, pač navada pri brez vsakega resnejša blema: le nekaka vet * “jg* saniezne slike. ZoP* -t dnevnem redu odpral J i raziskane pokrajine m ^ It terc člani sami ne * tod iščejo. Film je v tem P0^ flliv povprečen, dvigne se P povprečnosti, če glede kot na dokumentarno izredno resničnostjo ^jit1 pred seboj afriške in živali, ki tu žirij0-. ^ prizori so še poseb’*0 čeni, kot n. pr. beg n cev pustinje pred Najbolj posrečeni P° zdijo prizori črnskih.1- u morajo vzbuditi. zan*rn^ . vsakem gledalcu. . ^ Omeniti moramo * a ^ no mirnost barv, ka? p;V st (ji redkost, pri ameris1 škib nih filmih. V vsem , ?iir hodov, ne neverjetno ne običajnih fcrtlaro-to^ft ■ ■ trt se skuša čimbolj v naravi. tfhite m t^j Plimolhki dn&t ZADNJI DNEVI OTROŠKEGA IGRIŠČA POD BIVŠIMI JEZUITSKIMI ZAPORI slabšalo« umrl. Trije pogrebi v enem dnevu STANDREZ, 38. — Predvčerajšnjim smo imeli pri nas kar tri pogrebe. Celo najstarejši va. ščani ne pomnijo, da bi smrtna kosa obiskala kar tri družine. Umrli so 31-letni Darko Nanut, 72-letni Andrej Petejar. in 70-letna Ana Plesničar. Stan-dreški pevci in pevke so se »d pokojnikov poslovili s petjem žalostink. Vozni red na gorički postaji 8.44, 18.30, O d b o d i : Proti Trstu: 6.20, 7.25, 9-57, 13.53, 18.56, 17.24, 20.24, 21.33, 23.30. Proti Vidmu: 5.42, 6.36, 7.59, 8.28, 10.51, 12.52, 16.00, 17.25, 19.09, 20.20, 23.09. Prihodi: Iz Trsta: 5.39, 6.34, 7.57, 8.27, 10.49, 13.49, 17.21, 19.04, 20.18, 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18, 7.23, 8.43 9.55, 13.51, 15.54, 17.23, 19.46, 21.31, 23.37. Prispevajte za KULTURNI bo M Novo olroško igrišče bodu začeli gradili v Ul. S. Michele m istočasno izboljšali poveiavo Sv. Jusla z Ul. S. Michele preko Ul. Calledrale Pred približno tremi leti so v Ul. Teatro Romano (na prostoru pod bivšim jezuitskim zaporom) zgradili lepo otroško igrišče, katerega so bili nadvse veseli prav prebivalci starega mesta in to iz povsem razumljivih razlogov, saj so bili njih otroci potrebni igranja na svežem zraku, ne da bi bili zaradi tega v nevarnosti pred raznimi prometnimi ali drugimi nesrečami. Veselje je trajalo le malo časa, kajti že pred dobrim letom so pričeli govoriti, da bo na tem prostoru ustanova INAIL zgradila svoje poslopje, v katerem bodo uradi ter tudi nekaj privatnih stanovanj. Načrt sicer ni bil takoj odobren ter je bila v zvezi s tem tudi ostra polemika v občinskem svetu. Končno je ustanova INAIL s svojim načrtom prodrla ter si tako zagotovila omenjeni prostor. Z deli za odstranitev tega otroškega igrišča bodo začeli že v prihodnjih dneh. Prebivalci so sicer poizkusili z raznimi protseti doseči, da bi otroško igrišče še ostalo ter da bi se INAIL odločil graditi na drugem kraju, pa jim ni uspelo. Cim bodo glavna pripravljalna dela končana, bodo že pričeli s postavljanjem temeljev za novo zgradbo. Medtem ko bodo začeli z deli za odstranitev otroškega igrišča v Ul. Teatro Romano, bodo pa začeli graditi novo otroško igrišče v Ul. S. Michele in sicer na prostoru, kjer stoj j popolnoma podrto starinsko poslopje, last družine Prandi Odsek za pomoč brezposelnim delavcem SELAD je pričel Je z deli za zravnavanje zemljišča, na katerem bo otroško igrišče. Ker zemljišče ni ravno so izdelali načrt za povsem novo obliko otroškega igrišča, ki bo prav gotovo pripomogla k po-Iepšanju lica tega okraja. Novo otroško igrišče bo tako razdeljeno v tri dele, ki bodo med seboj povezani s stopnicami, katere bodo krasile še gredice s cvetjem in miado grmičevje. Na spodnjem delu igrišča bodo jame s peskom, s katerim se bodlo igrali manjši otroci, za večje bo še poseben tobogan, vrtiljak in pa prostor za drsanje s koleščki. V glavnem bi morala biti ta dela do poletja že gotova. Obei enem z deli aa gradnjo otroškega jgrišča. bo pa rešeno tudi vprašanje povezave Sv. Justa z Ul. S. Michele in sicer preko Ul. Cattedrale, ki bo razširjena ter bodo zgrajene stopničke, ki bodo vodile proti Sv Justu. Tako bosta dva, tako bližnja okraja že v kratkem povezana. Stroške za izvedbo tega načrta bp krila Zavezniška vojaška uprava. Medtem ko so z deli za gradnjo igrišča že pričeli. ni še znano, če bo takoj za tem izveden tudi načrt povezave Ul. Cattedrale s Sv. Justom. Slovenske šole ins0 za prizadete kfflie Tolminske® ek o«0'. Sefu jugoslovansk® jS f ske delegacije v Trs*0 ^ , slal okrožni nadzoru« el venske srednje in °5 ., »J* le v Trstu, prof. j* .. : -o obve#8' „fr v katerem ga — ,afl ' . bilo na slovenskih 5 jjr stu nabranih 244.4^ pomoč prizadetim Pr je b na Tolminskem. v „sKi “ izročena jugoslovan ^ gaciji. Vodilni odbor svetnih delavcev — .jn . jugoslovanski ' znanih vzrokov • bodel v danko 2 ,j pr?*) » zarija perentina .g sp nega bivališča. .»J^i istem prostoru, pintih8 ^ Medtem ko 80 * jtj«r „0 ■ peljali v bolnico..u ran . zdravniki u6° iia aret' 5 danki, so Cohz* vai Perentin bo ok* oVf 6 dneh in bo 0 C0li**' $ valnem oddelk . ^apof 1 bo moral kesat* bo ostal do Pr Puloverji P'«" modnih W K poberei^t'fjt Tatovi - . . j,— - p pride pod tajati na jV ki nočejo za spra''l^fl$ *8t/ pa se večkrat SP.g to nc izdelke, k 48-letp ijsT0-j* koži občutila BurChieJ ^ $ Calligari P-7'paduin8^ V nujoča v VI V&° i namreč lastm*8 je v* Tarabocchia .r8ig eP* p traj, ko je odP>o ,1 ugotovila, df.0žbe k* v p1 ukradli 1* ,uloVerJnli ) r1, sne nosti n-*™. proti tatvin jub ji dar je stva* k.Jje u* ..lin rtnlicill' vila policij*-iskavo. II 1 t? *A f. <*' . * I f v 11 c' »i1 Nov sistem plač; Pomlad v Istri v jugoslovanski državni upravi in plebiscit Dr ertli?*-- Notiziei> 30 sel Pfetfucerajsnjim. razjezle na •aije iz Istrskega okroz- I tedni- V1 Svc& resOtUCiji po. httnni-' 7 Lesnic 0 lažeh iemii-r *e£w fc°- Seveda se g .kr.st.inško glasilo ne o0„„- . ,.---------■/ pa more za- \ ra» Jugoslovanska slada je tetini izdala predpise o plačah uslužbencev državnih ustanov. Velike spremembe, ki so nastale v jugoslovanskem gospodarstvu, sp terjale izpremem-bo celotnega plačilnega sistema. Do sedaj je bil plačilni sistem v gospodarstvu im v dr. žavni upravi v bistvu enak. Od sedaj dalje Pa država ne do w — .... . loča yeč plač delavcev niti ‘lonoo; ,°'ca20Fa'*je objele-1 uslužbencev zaposlenih v go- k#t«. še manj "pomore IZ-1 sPcdarskih Podjetjih. Njih pre- jemiki so odvisni od uspeha podjetja in od osebne udeležbe pri tem uspehu. Uspeh podu jeti j se odraža v manjšem ali večjem plačilnem fondu, kar je odvisno Od pravilnega vod-,,t ua e ouo stva. podjetja, to je od delav- ulicah 100.000"manifesten- j cev i*» uslužbencev samih. Dr-bodn Mnenja smo. da se I žava se ne vmešava v notranje Ihtt takem. porajanju še I plačilne zadeve podjetja. Pred- iistn v omenjenega I pisala j€ samo minimalne ta- •m.- . . u dvakrat n remi- I rifej ^ jih država garantira tudi v primeru slabega poslovanja ali izgub® ter odvzema s pomočjo davkov dobičke, ki nastajajo zaradi tržne konjunkture ali drugih vzrokov, ki nimajo zveze z dobrim ali .slabim poslovanjem podjetja. Prav zaradi tega je sedanji plačilna si stan v gospodarstvu in v; državni upravi bistveno različen. Vendar upoštevajo novi predpisi, da ho znašala pla. ča tako v gospodarstvu kot v državni službi za enako stopnjo izobrazbe, oziroma za enak položaj, približno enako vsoto. Novi plačilni sistem usluž- . ■ ki je med drugim poro-» mnJii0 ,demcns'rai(di vrgli nJbnl dva anglc.ka arto-‘o enega fugošlovanske-n. Prevrnili in da je bilo I *lf drnkrat premi- iDimarnČl. koli verjeti t ko obiZ, mu Rednemu in Miku lT,mu italijanskemu I Ptsun,- ^ . šele poroic.li \ ne hi če njih kjer shajal v Trstu, DOmJ?. morali vsaj najbolj STlan „ zadnje A ja-1 jetrn? & naravnost never-tjirejp-č0 ljudi, ki zahtevajo /vejenj Ita.iip „ n?» opus.iti. k}st Uje. v OZN,. je s J??’ d*1 «Ultime» v zvezi I lttnh£?lko. 2.. novinarji iz\ -vlch °kroz;a menijo, da anehrJ?ma nobenega smisla na OZN. ki se m | lop r. % 2c: italijanski predle ° Plebiscitu na STO. To iti popolnoma v skla- 11 2 itnl-i' S ■ OIVI.U,- ■ itvvi piaviiui cJiocvii* u.uuo- Uljeve diplomacijo I bencev državnih organov teme- — vwan?7. •?« I .... ... _ 8a - ™bja tn da,nune j.vske-PrbblemeVan:'a medna/odnih Pdin r01’- kateremu smo ™ Prav v teh dneh. Kaj **k*Cp-»--am Povirni ne-gojeni totakn, Za ljudi, ki so Dim v ,V3ei svoji zgodo-Beri.u1™coljeuva.nsko dokumen-^uljn , .Preganjanju našega ,, . io je napisal že l*rrnei?ln° m p. dr. Labo pa ,,/,n to.iki drugi in ki **» na- -1 P«« »* dneva v 1 , Sic^S dn*»nik. 2aln?®j«et hf90- Pouka vseh pijani ti. medte™ ko so ose ° «trpeii», da so izpre- ^ «/*,/ Italijanske, v kali , in u.čhŽ\ .itaUjamki uči-Z jUžne r?J, ince' Po oečini Kopalna kad z zdravilno slatino v Izvotljenem drevesnem deblu. Kako prijetno se počutita obe Tuvineza! no preprosta. Verujejo v naravne sile, pred katerimi se zelo bojijo. Zato pri njih sijajno živijo šamani, čarodeji in posredniki med prirodnimi demoni in nebogljenim človekom. Našemijo se z vsemi mogočimi okraski, znaki njihovega dostojanstva, in nabijajo na boben, da odganjajo zle duhove. Ponekod imajo prastare ka-menite žrtvenike, znake davnega rodu tega preprostega ljudstva. V glavnem se ukvarjajo z živinorejo. Sele v zadnjih letih se tudi med njimi polagoma opažajo tuji vplivi. Že carska Rusija in kasneje Sovjetska zveza sta pošiljali v deželo razne raziskovalne odprave. Ugotovile so, da je Tanu-Tuva izredno bogata na zemeljskih zakladih. .SIjudo in zlato so na pr. našli tako med kremenjakom kot tudi samo-rodna. Dežela ima mnogo zdravilnih vrelcev, ki jih ljudstvo prav s pridom uporablja —at v galeriji Rossoni Ako ti je v srcu še dovolj preprostosti za neposredno dojemanje zmerne umetnosti, po. tem sj lahko ogledaš razstavo slik Cornelije CorbeUinijeve. Kot večina žena, delujočih v slikarstvu, se tudi ona predaja barvni opojnosti in to brez razumskih pridržkov, tako kot ji " narekuje trenutna barvna predstava cvetja, "človeka ali pokrajine, ki ji razgiba površino umetniškega občutja. Pri tem pa se ji ta barvna opojnost razžarja v preobilico barvnih odtenkov, kar nikakor ni v korist slikarsko podanemu doživetju. Zato je v njenih snežnih pokrajinah sneg prevroč in jutranje zarje v gorah pretople, četudi barvno zelo prijetne,, kat nehote _ vzbuja južnomorsko hrepenenje. Taki sta na pr. sicer zelo dobri sli-ki št. 24 in 42, ki - sta rasen tega slikani v drugačni barvni lestvici kot pa ostale siike in se Po načinu predmetne obdelave zelo približujeta snovnemu izražanju v slikanju gora našega Koželja, Morda najboljši sta tovrstni pokrajini št. 11 ir. 15. v katerih je slikarka pravilno obvladala notranje barvno prekipevamje in ga utesnila v zmerno barvno skladnost. Samoobvladanje v označenem smislu je mogoče ono, kar manjka Corbellinije-vi, da bi dosegla višjo umetniško raven. Verjetneje pa je ta nedostatek pripisati prej premajhni umetniški zahtev, nosti kupcev v okolišu njenega podeželskega Tolmeča (Tol-mezzo), kajti v o Revni deklici* se opaža zelo pravilno podrejanje barv predmetu, četudi zopet v drugačni barvni lestvici. In ravno to spreminjanje barvnih zasnov posameznih slik nas r.avaja na misel, da se slikarica zaradi življenjskih potreb podreja različnim okusom preozkega umetnostnega trga. Iz istega ozira je razstava snovno tako pestra: tihožitja, pokrajina in portreti. Risarska zasnova Slik je dobra in dosega svoj višek ravno v podobah oseb. Ako so ti zna na Vavpotičeva dela te vrste, dobiš približno pravilno predstavo v zmanjšanem: vrednost, nem merilu. V teh podobah se slikarka posrečeno poglablja v duševnost oseb. kot na pr. v «Dijakinjl», kjer izraz obraza in teža knjig v naročju nazorno podajata snovno in duhovno plat učenja. V. splošnem ti bo obisk ras-stave, ako ljubiš prosto naravo, prijeten sprehodi v barvni svet, s katerim ti slikarica sku. ša približati preprosto lepoto svoje ožje domovine v čim več. ji resničnosti. In v tem ie Cor-nelija Corbellinijevp zadovolji, vo uspela. Od načrtov do izpolnitve je včasih zelo dolga pot. Pa naj bo sicer še tako kratka je to v bistvu dvoje v mnogočem zelo različnih stvari. Ta preprosta ugotovitev se mi vsiljuje ob misli r.a literarne večere slovenskih žena. ki so se zaključili pretekli teden. In tu se mi zdi potrebno še enkrat podčrtati, da so nastali iz splošne žeilje po nadaljevanju kul-turne tradicije, ki je bila pri nas v Trstu tudi v ženskem svetu zelo bogata in v vsakdanjem narodnoobrambnem boju prav posebno pomembna. Na to kulturno tradicijo, ki ji je postavila temeljni kamen Tržaška pisateljica Marica Na-dlišek-Bartolova s svojim literarnim polmesečnikom ((Slovenko*, se je tudi oslanjal ves načrt, ki je vključeval v celoti 26 imen. Vsekakor mnogo preveč za šest literarnih večerov, da bi ta ali ona književnica stopila pred nas vsaj približno tako kot je stopil lik Kvedrove. Toda pri sestavi načrta na to skoraj nismo pomislili. Slo je zato, da se nekakom z enim samim zamahom izpopolni vrzel. ki je nastala v obdobju rimske vladavine. Kot v slikah na filmskem platnu je vstalo pred nami to. kar je med tem časom ustvarila v domovini na polju književnosti slovenska žena. In kot na pilatnu je pre begnilo mimo. ne da bi mogel prav dojeti, samo zamikalo te je, da bi se še in še potapljal v lepoto teh ustvaritev. Tako nekako so ljudje izražali svoje mišljenje po vsakem literarnem večeru in dodajati; (dmena, imena! Koliko imen! Slovenci smo lahko ponosni da imamo toliko žena, ki se udejstvuje z literarnim delom*. Morda »je v domovini ta stvar neopazna ali za človeka, ki živi v zamejstvu in v stalnih stikih z -drugo narodnostjo dobiva čisto posebni prizvok. Daje mu samozavest, da čepi-av smo Slovenci številčno majhni, smo po svoji kulturni pomembnosti enaki velikim evropskim narodom, 'im ta samozavest je za nas vsekakor izredno važen činitelj; Še prav posebno važen j v življenju žene in matere, S premiere mladinske igre “Jurček" Jurček (Tea Starčeva) in njegova mati (Zlata Rodoškova), (Foto Magajna) vzgojiteljice svojih otrok. V tem pa je tudi tisti bistveni del teh večerov, ki po svojem pomenu sega v naše vsakdanje življenje, v naš vsakdanji narodnoobrambni boj. Kot pred pol stoletja in še več. se ta še vedno očituje najbolj v vprašanju slovenske šole. Se vedno so pri nas taki, ki izvabljajo v italijanske učilnice naše otroke in še vedno so pri nas take matere ki klonijo pred tujo kulturo samo zaradi tega, ker domače ne poznajo ter menijo, da je slovenski jezik samo jezik garačev in surove-žev in se ga zaradi tega sramujejo. Gre torej za to. da se dokaže nasprotno vsakemu našemu človeku, zlasti vsaki materi. Ali do tega je še dolga in zahtevna pot, na njej pa mnogo, podrobnega in poglobljenega dela, v katerega literarni večeri niso posegli, temveč so ga nekako samo nakazali. Popolnoma enovita in skladna sta bila prva dva večera, na katerih je predavala univ. profesorica Marja Boršnikova o »Slovenki* in njenem literarnem krogu in o naš: največji pisateljici Zofki Kveder-Deme-trovičevi. Obe predavanji sta bili izčrpni in sta nam plastično naslikali obadva lika teh dveh za nadaljnji razvoj slovenske ženske literature tako pomembnih žena. da sta pred nami s svojim življenjem in delom tudi resnično zaživeli. Izbor iz njenih del. ki so ga odlično prednašali naši gledališki umetniki: Gabrijelčičeva, Rodoškova, Raztresen, Lukeš, Reharjeva je samo pripomogel k boljšemu razumevanju in podkrepil izvajanja predavateljice. Zlasti pa je ganil navzoče nastop naše veteranke Marice Stepančičeve, ki je_ svojo literarno tvornost pričela v Slo-venkinem krogu. Za tretji literarni večer je pripravil uvodno besedo prof. Jože Kosovel, ki je s tem opravil dokaj težko delo. Prvotni načrt smo morali na željo nekaterih sodelujočih časovno ne koliko spremeniti, s tem pa se je seveda tudi nekako zabrisala razvojna pot. Profesor Kosovel je orisal lik Vide Jerajeve, Anice Cernejeve, Manice Romanove, preletel razdobja in nam prikazoval našo dramatičarko Miro Miheličevo, zdi se da bo njena Jesenska melodija in njen nastop ostal vsem v trajnem spominu. V spominu bo ostala tudi Manica Romanova s svojo gorenjsko šega-vostjo, ki smo. jo v Trstu s tisto čisto njej lasjno pristnostjo menda prvič doživeli. Tudi prpf. Valerija Glaviče-va, ki je nastopila kot uvodničarka na četrtem literarnem večeru ni imela lahkega dela. Predstaviti je morala kar pet med seboj in po svojem oblikovnem izražanju tako različnih ženskih likov. Leo Faturjevo, ki spada še v starejšo generacijo. našo najboljšo romanopisko Ilko Vaštetovo. našo najboljšo lirično pesnico Vido Tauferjevo, domačinko Doro Grudnovo in Mimi Malenško-vo. ki v svojem pripovednem delu oblikuje najnovejšo dobo. Predavanju prof. Glavičeve se je poznalo, da je sad dolge in temeljite priprave. Analitično je razčlenila njihova dela in njihovo življenjsko pot ter nam jih tako čisto približala. lika Vaštetova je z odlomkom iz ((Romana o Prešernu* naravnost jsotegnila za seboj poslušalce. Prav tako Vida Tauferjeva s svojimi umetniško dognanimi pesniškimi ustvaritvami, ki jih je tudi res doživeto podala. Za peti večer je spet pripravil u-vedno predavanje prof. dr. Jože Kosovel. (Za predavatelja je bil določen tudi dr. VI. Bartol, ki pa je bil zadržan.) Razen Marije Kmetove so bila na sporedu samo imena mlajših itain„Sr, n‘?° znali fl®-nri zelč Ln da so ta- i&f, da sA „ U Halijan»ki wl lfi ))»>/!?,■ v mr>ogih pri-'lobanjeA . Slovencem ?tr0s'k« tista .lh k,,n mmko civilizaci- ’We^'akihUr!i*ln, 2 obešanjem Sek *a ln™ na obeša L-ŽF4* ItS3- itd- Tako J?™:1, trpeli da so “'ven aa so tu dovensl -111 Por opali Ne X* oospodarrke u- ^Prauet‘wd0 dT10 ie hiA ?0 'ta mso >- ttočep,’ - kljub te- gospodarske u-ržijo iredentistične 8 ••aiHan če* da so I zahteve na splošno in tako iu- dn~- držaue m še I di na Jadranu, so postale glav- 1 ^gonori”11 iZ trte iz~ I ne tožke Pr°8rama*> imperiali- tkh končno J, . , I »lične faze razvoja italijanske ^ 2el° tr-l buržoazije, ki se je vedno tru- U. letih* '\znamenitih I dilai da bj s temi zahtevami J^iti^*0°to°bodii,nC I zadovoCjila italijanske množi-80 bŽrm nKltriil Httdi, I ce’ 8 tcTO pa iih .odvr^/la tl, tZr,—j . T|ll za 1 Od težkih notranjih gospodar- skih, družbenih in političnih vprašanj. Trudila se je prikazati te iredentistične zahteve kot neizogibne zgodovinske zakone, kot zadnja zgodovinska dejstva za popolno uresničenje Risorgimenta. Ta in takšna linija se popolnoma odraža in preveva razvoj in življenje «Societa islriana dl archeologia e storia patria* od njene ustanovitve do danes. V okviru svoje borbe proti Avstro-Ogrski zaradi prevlade V Istri je italijanska buržoazi-ja tudi s pomočjo tega društva usmerila glavno ostrino svoje borbe proti Hrvatom in; Slovencem v Istri. Zanikala je slovanski značaj Istre ter se trudila ITALIJANSKA HIST0RI0GRAFIJA v službi jadranskega iredentizma B. StulU \ (cnujtta življenjska Italijansko slovanski potreba* J vkorakale v Trst. in Istro. Na-r svojih nadaljnjih načrtih po nacional* | to je predsednik društva prof. | Reki in Dalmaciji. ni spor v Istri je politično iz-lBenušsi dejal med drugim tu-koristila Avstrija, izkoristila je nau 3X1 ital& in za on- za pri- I- ” teh J« tx>i h- te in \ake Kt; Prej ,ta»plebi-cit nJkdZ d^ki ni mo- ne\ divjaštva vsa] I Si laij ■ Namesto tega »(n, »mo tr- | Nič.j/issun a w«o Jfd ^ se I V5l «• tistih Tnle ‘ Hti otihlc- hotela°??\e'. pn časovno vzgojenost in povezanost, prodirati morajo iz površja vedno bolj k bistvu in smislu kulture. Zato pa tudi načrt za prihodnje leto ne bo mogel vključevati več toliko imen. temveč bo obsegal le vidnejša v jugoslovanskem in mogoče že tudi v svetovnem merilu. Voditi nas bo morala tudi misel, da moramo približati slovenske kulturne ustvaritve vsaki naši kmečki in delavski materi. Iz podeželja se zlivajo v mesto neprestano novi, sveži tokovi in'ti tokovi morajo biti zdravi in pristno naši. Potem bo tudi naš rod tu, na mestnem tlaku trden v ljubezni do svojega jezika in žilav in odporen proti potujčevanju. Tako kot si je želel naš kra-ški pesnik Srečko Kosove! v onih temnih fašističnih letih hočemo oblikovati v naši ženi podobo slovenske kulture, da bo grel njen plamen otroke in rodove. Pokazati jim hočemo tudi. kako kultura Zbližuje narode, kako plemeniti človeštvo. MARA SAMSA ■> v * V jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu je bila v septembru 1950. leta- premiera Sofoklejeve »Antigone*. Od tedaj so jo igrali Že petdesetkrat. vedno pred napolnjeno dvorano. Takega števila predstav antične tragedije ne dosežejo niti najbolj znani odri v Evropi. V Angliji so ((Antigono* igrali dvajsetkrat, v Moskovskem hudoženstvenem teatru pa --a-mo štirinajstkrat. l#r\r"4IP Vtemenska napoved za danes V f \ f AA r °'beta oblačno nebo 3 krajev- f I \ L»f Y I L, nimi padavinami. — Izbolj- šanje proti večeru. — Včerajšnja najvišja te mperatura v Trstu je dosegla 9.8; najnižja 6 stopinj. STR AN 4 ZADNJA POROČILA 29. MARCA 1952 '■hh-S. : - : - v-::' , v jjfrfiiii RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35: Slovenske narodne: pojeta Franja Senegačnik in Tone Ko- _ zlevčar. 19.00: Radijski roman: Fmžgar: «?oo s bodnim soncem*. — Tret II.: 18.15: Grieg. Gynt. 22.00: Dvorak: Koncert za violino v a-Trst I.: 22.15: Izbrane strani iz opere «Falstan». --Slovenija: 15.30: Želeli ste — poslušajte! Iti m VnHilMlBOVNA POOA)ANJA V PAN MUK )OMU JIygve lie pIofi moslovsH deio^Mje P°novna oborožitev Japonske? (Nadaljevanje s 1. strani) Ljudske univerze v Kopru naprosil za neko predavanje c književnosti, ga je pripravil. Razprava je bila nato pr e kinjena in se je nadaljevala ob 16. uri. Po opoldanski prekinitvi je govoril vojaški tožilec major Crnošija, ki je poudaril, da je proces pokazal, kako je CLN organiziral vohunsko mrežo v coni B. To je bilo razvidno med drugim iz priznanja obtožencev, saj je n. pr, prvi obto. ženec Lugnani delal ve* let in v mrežo pritegnil še druga dva. Navedel je tudi primer obtožene Silvane Pettener, ki ii toliko časa niso priznali me. sečne podpore, dokler ni nehala sodelovati z ljudsko oblastjo in začela dajati podatke CLN-ovskim agentom. Razprava je nadalje pokazala ne samo prave krivce, tem. več je razkrila tudi, odkod izhaja delavnost proti ljudski oblasti. Razprava je snela krinko z obraza vsem tistim, ki delajo ne le proti vojaški m ljudski oblasti, temveč tudi proti vsemu ljudstvu cone B. Pokazala je. da hoče CLN zapeljati prebivalstvo cone B v pasivno rezistenco in sabotažo vseh pobud ljudske oblasti. Prav tako je razprava poka. zala, je poudaril tožilec, da se vse tako delovanje vodi iz Rima. Vse zbrane podatke pošilja tržaški CLN v Rim, kjer jih potem razporejajo in uporabljajo za usmerjanje propagande in napadov na Jugoslavijo. Na razpravi je tudi prišlo na dan, da se CLN ukvarja s po. sli, ki bi sicer spadali v delokrog vse drugačnih uradov, kar še bolj potrjuje tesno povezanost z Rimom. Tako med drugim daje italijanska misija v Trstu CLN v pregled prošnje Italijanov iz cone B za potovanje v Italijo. Ce je CLN soglašal. je prosilec dobil dovoljenje, v nasprotnem primeru pa ne. Nato so govorili branilci, ki so poudarjali, da ne sedijo na zatožni klopi pravi krivci vohunstva. Vseh šest obtožencev, so dejali odvetniki, je le orodje, ki se ga poslužujejo drugi Pravi krivci sedijo na foteljih v Trstu in so Fragiacomo, San. tin, Bartoli in drugi, vse do Rima. Branilec dr. Frane Padelin je za obtoženega Adriana Lu gnanija zahteval milo kazen, ki naj se ne odmeri po členu 105, ki govori o vohunstvu, temveč le zaradi dajanja podatkov osebam, ki niso za to pooblaščene. Za Silvano Pettener pa je zahteval oprostitev. Branilec Dr. Tonko Bielič je za obtoženca Tarcisija Bene-dettija predlagal najnižjo kazen. za Silvana Dapretta pa pogojno kaznovanje. Branilec dr. Della Savia je za obtoženega Amatora De Grassija zahteval nizko kazen in spremembo obtožbe po čle. nu 105 zaradi vohunstva v drugi člen, ki predvideva milejšo kazen. Prav tako je zahteval spremembo obtožbe po členu 105 v člen 320 za obtoženca Bruna Chierega. Po govorih obrambe je predsednik sodišča dal še enkrat besedo vsakemu obtožencu, da lahko izrazi svojo željo sodišču. Nato je bila popoldanska razprava zaključena. Sodba bo izrečena jutri popoldne ob 16. uri. * * * Na popoldanski razpravi je bil nekaj časa navzoč tudi do. pisni/c turinskega lista »Lu Štampar). V Trstu so ga prepričevali, da ni varno hoditi v cono B. Ko je prišel v Koper, se je začudil, ko je opazil, da po ulicah ljudje nemoteno govorijo italijansko in da so napisi nad trgovinami italijanski in slovenski. Ukinitev japonskega dnevnika «Mir in neodvisnosti Curdjerjeve izjave gospodarski koniereoci PAN MUN JOM. 28. — Na današnji seji častnikov vrhovnih povejstev so se Severnokorejci pokazali pripravljeni Dre pustiti zadevo nevtralnih sku pin posebni podkomisiji. Polkovnik Cang je namreč izjavil, da Severnokorejci nimajo interesa razpravljati 0 tem vpraša' nju med častniki vrhovnih poveljstev. Zavezniki vztrajajo na tem, naj bi bile v skupini zastopane štiri nevtralne države, Severnokorejci pa jih zahtevajo šest, med temi Sovjetsko zvezo. Častniki, ki razpravljajo o vprašanju vojnih ujetnikov, so se zncva sestali za zaprtimi vrati. Tako eni kakor drugi se bodo znova sestali jutri. Severnokorejski delegati so danes izjavili, da je pred tremi dnevi zavezniško letalo odvrglo nad nevtralno cono pri Pan Mun Jomu propagandne letake in energično protestirali proti tej akciji. Zavezniški glasnik polk. Joseph Borchert je dejal, da so Združeni narodi uvedli v tej zvezi preiskavo in dodal da po prvih izsledkih ni nobeno zavezniško letalo 25. marca preletelo področja Pan Mun Joma. Obtožbe zaradi bakteriološke vojne proti Američanom se nadaljujejo. Agencija Tass prenaša vesti iz Piongjanga, v katerih je rečeno, da kršijo Američani najosnovnejše zakone. Petnajst sovražnih letal, pravi agencija, je odvrglo nad vas Rianemrj pri Anju okužen mrčes, podobne akcije pa so tale ugotovljene tudi na področjih Sinhjurj in Sanjere. Radio Peking dolži Američane tudi zaradi »terorističnih poletov*, češ da so v torek in sredo skozi šest ur metali bombe nad Piongjang. V ta namen pravi agencija, so »ameriški Ijudožr-ci» uporabili 200 letal. Poročila z bojišč govorijo o manjših spopadih izvidnic in o omejenem delovanju letalstva zaradi slabega vremena. Radio Pjongjang trdi, da so Severnokorejci potopili tri ameriške rušilce, ki so obstreljevali pristanišče Vonsan. Pomočnik generalnega tajnika OZN Cordjer je na današnji tiskovni konferenci v Tokiu iz-javil, da Združeni narodi ne bi mogli sprejeti v Pan Mun Jomu miru, ki bi bil dosežen za vsako ceno. Združene države, je nadaljeval Cordjer, so se prve «ase zavzemale predvsem za prenehanje sovražnosti. Toda zadnje mesece so nekatera vprašanja pokazala potrebo, da je treba doseči pravo Pravcato premirje na častnj podlagi. Pri tem je poudaril, da je v zadnjih 15 dneh opaziti pri pogajanjih nekoliko bolj zadovoljiv napredek. Glede na severnokorejske obtožbe pri pogajanjih v Pan Mun Jomu, (eS da zavezniki ne predstavljajo južnokorejskega naroda, je Cordjer odgovoril, da sta na mirovnih pogajanjih zastopana tako Južna Koreja kakor odbor Združenih narodov in da je takega mnenja tudi Singman Rhee. Ob zaključku tiskovne konference je Cordjer ovrgel obtožbe glede bakteriološke vojne ter izjavil, da hočejo severnokorejske in kitajske oblasti s to obtožbo skriti svojo popolno nemoč v borbi z bolezenskimi epidemijami na njihovem ozemlju. Po vesteh iz Tokia je japonska policija davi vdrla v tiskamo komunističnega lista «Mir in neodvisnost*. Istočasno je minister za pravosodje za nedoločen čas prepovedal izhajanje tega lista. «Mir in neodvisnost« je izbaial kot tednik vse od junija 1950 leta. ko je Mac Arthur prepovedal dnevnik japonske komunistične partije «Akahata». Toda kasneje ie list pričel izhajati dvakrat tedensko in končno vsak dan ter dosegel nad stotisoč izvodov. Vodja preiskovalnega urada pri ministrstvu za pravosodje je izjavil, da je list pridigal o revoluciji in objavljal članke proti okupatorju. V zvezi s tem so bili ?ekve-strirani številni dokumenti m aretiranih okrog 50 oseb. Radio Peking trdi, da je poučen iz zanesljivega vira o »tajnem pismu*, ki naj bi ga bil japonski ministrski predsednik Jošida poslal Dullesu in v katerem je rečeno, da namerava Japonska prevzeti važno vlogo v obrambi Tihega oceana. Po tej vest, pekinškega radia, naj bi bil Joštda med drugim napisal v pismu: »Za uspeh pri tej akciji je nujno, da japonska vojska razpolaga z modernim orožjem. Jaz Se sam zanimam za to zadevo in oborožitev japonske vojske predstavlja prvi korak pri uresničenju tega načrta*. Pismo naj bi se zaključilo z ugotovitvijo, da bi bila japonska naklonjena ponovni oborožitvi le potem, ko bi bila sprejeta v OZN in v bodočo obrambno organizacijo. Boji v Indokini HANOJ, 28. — Operacije, začete v torek v pokrajini Thaj-bing so omogočile širšo akcijo med tem mestom, Rdečo reko in morjem, v kateri deluje okrog 20 francosko vjetnam-skih bataljonov. Te operacije imajo namen uničiti tri ali štiri redne sovražne bataljone, ki jih podpirata dva pokrajinska bataljona. Področje, na katerem delujejo francosko vjet-namske čete, je predstavljalo decembra glavno bazo Vjet-minhovcev. Nekatere francosko vjetnamske skupine so kljub deževju in nasprotni-škim akcijam napredovale za 4 do 5 km. Vjetminhovci so sedaj potisnjeni vse do utrjene črte, kakih 12 km od morja. Do hudih spopadov je danes prišlo pred utrjeno vasjo, kakih 10 km južnovzhodno od Hajbinha. Po teh bojih je bilo obkoljeno področje skrčeno več kakor za tretjino. Usmrfifev ang'eškega vojaka FAYET, 28. — Desetnik ameriške vojske Tom Houghtcm je bil danes pred angleškim vojaškim sodiščem obsojen na smrt, ker je 9. februarja pri Suezu ubil komandanta svoje čete kap. Herberta Masona. Hough-ton in Mason sta dvorila nekemu grškemu dekletu in ko je desetnik videl 9. februarja, da pleše kapetco z Grkinjo, je v navalu ljubosumja pograbil brzostrelko in z rafalom končal svojega tekmeca. NEW YORK, 28. — Generalni tajnik OZN Trygve Lie je na današnji tiskovni konferenci pojasnil, zakaj je pet funkcionarjev OZN. povabljenih na gospodarsko konferenco v Moskvo, odklonilo vabilo. Ta konferenca, je dejal Trygve Lie, nima nič skupnega z odborom Združenih narodov in ne upravičuje udeležbe funkcionarjev te organizacije. Po njegovem mnenju je edini organizem, poklican za razvpj trgovine med vzhodom in zapadem, gospodarska komisija OZN za Evropo, ki je imela svojo zadnjo »izpodbudne,« sejo v Ženevi. DeionsMje in neredi v Iranu izoinciomm proti ivraimmnuzui; Taftovo tipanje pri izbirnih volitvah WASHlNGTON. 28. — General Eisenhcvoer je dosegel še eno zmago pri izbirnih volitvah. V okviru teh volitev so namreč republikanci v Maineu delno izvolili, delno imenovali delegacijo 16 članov, izmed katerih jih je 9 naklonjenih generalu, 5 Taftu, dva pa sta nevtralna. Domneva Pa se, da se bosta tudi ta dva odločila za Eisenhovoerja. TEHERAN, 28. — Levičarsko gibanje »Demokratična mladina Irana* je uprizorilo danes zjutraj protestno manifestacijo preti uporabi bakteriološkega orožja v bojih na Koreji. Medtem ko so demonstrantje v povorki hodih pq mestu, so trčili ob skupino nacionalističnih elementov in se z njimi spoprijeli. Posredovale so vojaške čete in policija, ki so s palicami in streljanjem zrak skušali razgnati demonstrante. Po zadnjih vesteh ie bilo v spopadih med policijo in tako imenovanimi «borci miru* ubitih 5 oseb, med temi dva policista. Aretiranih je bilo okrog 50 oseb. Policija je zaprla krožek »Demokratične mladine*, v katerem so našli orožje. WASHINGTON, 28. — Spor med izolacionizmom in inter-nacionalizmom postaja v zadnji fazi volilne kampanje vse važnejši faktor raznih nasprotnih struj republikanske stranke. Senator Robert Taft je sinoči izdal dramatičen poziv, da bi si pridobil tako imenovane izolacionistične glasove pri volitvah v Wisconsinu, ki bodo prihodnji torek. Taft je dokaj iznenadil poslušalce združenja zunanje politike v Mil-vaulke z, internacionalistično tendenco, ko je dejal, da ima namen podpreti tuje države le s tehnično pomočjo v primeru, da bi postal predsednik ZDA. Menim, je dejal Taft, da gospodarska pomoj ostalemu svetu ne more predstavljati nekakšne nujnosti naše zunanje politike. Po njegovem mnenju je odbor Združenih narodov brezuspešno orožje proti morebitnemu napadu. Češ da Zedinjenim državam ni potrebna velika kopna vojska in da bi lahko vladale svet le z nadzorstvom morja- in zraka. Glavna nasprotnika Tafta pri volitvah v Wisconsinu sta republikanca - internacionali-sta, in sicer kalifornijski guverner Eearl Warren in bivši guverner Minnesote Harold Stassen, ki v polnem podpirata politiko sodelovanja in podpiranja tujih držav v okviru OZN in NATO. Taft bo v torek načel odločilno bitko v svojem političnem življenju. S temi predhodnimi volitvami bo otipal javno mnenje republikanskih množic Middle Westa in rezultat volitev bo izrednega pomena. Celo njegovi somišljeniki so mnenja, da bi se moral Taft pri morebitnem porazu v torek odpovedati kampanji kot predsedniški kandi-* at na zborovanju republikanske stranke julija meseca. Opazovalci se vprašujejo, dali bo Taftov poziv k izolacio-nizmu koristil senatorju O-hioa.. Poudarjajo da številni republikanski glasovi, ki sta jih prejšnji teden nabrala in-ternacionalista Stassen in Ei-senhovver pri izbirnih volitvah v Minnesoti, dokazujejo, kako je izolacionizem izgubil na privlačnosti pri volivcih v državah Middle Westa. Nerazveseljive priprave — • ah ' . ur..' ■ Ford Konno plaval; 1500 m prosto 18.15.5 Tako mi mislimo: PRINCETOWN, 28. — Havajski plavalec Ford Konno iz univerze Ohio je premagal na pregi 1500 metrov prosto koalicijo plavalcev yalske univerze, sestavljeno iz Johna Mar-shaMa in Wayne Mooreja ter James Mc Laneja. Konno je plaval progo v času 18:15.5, kar je bolje od svetovnega rekorda Japonca Furuhašija (18:19.0), vendar časa ne bodo mogli priznati, ker Je bil dosežen v 25-yardskem bazenu. Pri 1200 metrih je Konnov poraz bil 6koraj neizbežen, plaval je okoli 12 metrov za Marshallom, pozneje pa je pojačal tempo in imel Pri zadnjem obratu le še tri metre zaostanka. Pri zadnjih 25 yardih je Konno prehitel Marshalla, ki je bil tako utrujen od napora, da je prepustil celo drugo mesto Mc Lanu. Finale beguncev ALEKSANDRIJA, 28. — V finale mednarodnega teniškega turnirja v Aleksandriji sta se plasirala češki begunec Jaroslav Drobny i-n poljski begunec Vladimir Skonecky. Prvi je gladko premagal Nemca Hermanna z rezultatom 6-1, 6-0, 6-1, drugi pa Italijan Rolanda Del Bella s 6-3, 7-5, 1-6, 6-2. Oslu od 6. do 17. julija, bo nastopilo nad 500 najboljših strelcev sveta. Dosedaj s0 prijavili svoj^ tekmovalce Kanada, Danska, Anglija, Italija, Argentina, Japonska, Meksiko, Portoriko, Romunija, Švica, Holandska, Španija, Švedska, CSR, Venezuela, Norveška, ZDA. Pričakujejo še vpis Jugoslavije, Nemčije, Francije in Grčije. Bologna - Milan Como - Atalanta Inter - Spal Lucchese - Trie s ti na Padova - Legnano Pačermo - Ncvatra Pro Patria - Napeli Sampdcria - Fiorentina Torino - Lazio Udinese - Juventus Fanfulla - Messina Reggiana - Picmbino Saternitana - Brescia 2 X t l 1 1 1 x 2 l 1 x 2 1 x 2 1 2 x t 2 DANES TRADICIONALNI VESLAŠKI DVOBOJ Cambridge - 0xford Livorno - Genoa Piša - Treviso 2 x 2 KOLESARSKA DIRKA PARIZ SINJA OBALA V sprintu osvojil četrto etapo Dolhats Sveto« prvenstvo v sliellenio bo od 6. do 17. julija OSLO, 28. — Na svetovnem prvenstvu v streljanju, ki bo v .ANTIBES, 28. — 80 preostalih vozačev je danes zjutraj zapustilo Arles ob močnem nasprotnem vetru. Po 83 kilometrih vožnje je odstopil Hugo Koblet. Oficielni razlog: prehud mraz. Ssto je storil tudi Molinaris. V Aix en Provenc; sta zbežala Cavannu in Brus-sard in pridobila nekaj pred polovico etape šest minut naskoka, a so ju dohiteli pri Bri-gnollesu. Potem še en večji poskus bega, katerega je zaviral Barbotin, ki ni hotel oškodovati svojega prijatelja Bobeta in končno je glavnina prišla strnjeno na cilj v Antibes, kjer je v zaključnem šprintu osvojil zmago na četrti etapi Dolhats. Asi ob koncu niso forsiračt. Vrstni red današnje etape: 1. Dolhats 8.42:29, 2. Decaux, 3. De Santi (It.), 4. Keteleer (Belgija), 5. Deledda, 6. Sfo-racdhi (It.), 7. Meneghetti, 8. Decook (Belgija), 9. Rosseel (Belgija), 10. Ant. Rolland, 11. Robič, 12. Beasley (Avstralija). Po današnji etapi sta na vodstvu v klasifikacijski lestvici še vedno Bobet in Zampini. Službeni vrstni red: 1. L. Bobet 29.43:08; 2. Zamp-ini, isti čas; 3. Keteleer 29.43:21; 4. Teisseire 29.44:52; 5. Impanis 29.46:20; 6. Dotto 29.47:20; 7. Remy 29.47:47; 8. Antonin Rolland 29.48:32: 9. Dolhats 29.49:11; 10. Decock, 29 49:23, LONDON, 28. — Ne vedoč za najboljše letošnje rezultate posadke Oxforda, proglašajo »bookmakers* in občinstvo za verjetne zmagovalce osmerec Cambridgea (to bi bila že šesta zaporedna zmaga). Tradicionalna regata bo jutri na Temzi. Cambridge je doslej od 97 dvo- j ° Na> ostanku sekretariata bojev zmagal 53. krat. Oxford I Pi(u,afnei *ve?e Ju3osla^)e pa 43- krat. Julijem Bclbochanom v vodstvu. Stanje po VII. kolu je naslednje: Trifunovič, Rein-hard, Julij Bdbochan 5 točk, Qwelar, Ader, Moderna 4 in pol, Rosseto 4, Jaeobo Bolbo-chan 3 in pol (1), Michel, Jerman, Luckis 3 in pol itd. Prvo tekmovanje je bilo leta 1829. Leta 1877 sta oba čolna prišla istočasno na cilj. Oxford, ki ima moder čoln, je zmagal poslednjič leta 1946, prvo leto po vojni. Potem je prevzel nadvlado Cambridge, ki pa je letos zabeležil na tradicionalni progi slabše čase kot Oxford. 19:35 proti 19:00. Taki so časi na zadnjih vožnjah 21. in 22. t. m. Veslači Oxforda 60 poleg tega ob koncu bili spočiti, njih nasprotniki pa močno utrujeni. Sirokovnjaki zaradi tega treninga prihajajo d0 zaključkov, da bo zmagal Cambridge, katerega možje bodo na dan tekme v svoji najboljši formi, medtem ko so veslači Oxforda to verjetno že prekoračili. Pb vsej Veliki Britaniji in Evropi vlada kot vs^ko leto veliko zanimanje za tradicio- nalni dvoboj. Z vseh vetrov so sklenili, da bo treba posvetiti pripravam uiaterpolistav tudi v bodoče več skrbi kot pripravam plavalcev. (Vaterpolo moštvo ima namreč možnost za najvišji plasma na olimpijskih igrah. Pa načrtu za trening je. določeno, da bodo vsi kandidati za o-limpiadg trenirali v svojih klubih, imeli pa bodo tudi enomesečni skupni trening. V nedeljo začetek domače lahkoatletske sezone LONDON, 28. — Glasnik angleške vlade lord Birkenhea je izjavil v lordski zbornici da sta se angleška in vlada ZDA odločili poročati si izme noma o rezultatih raziskav pri izkoriščanju atomske sile za pogon podmornic. NEW YORK, 28. Sodeč po iz-■ javi znanstvenika Louisa Ri-benoura, bo razpolagala Amerika v petih letih z zadostnim številom atomskih bomb za u-ničenje vsega življenja na zemlji. Za dosego tega žalostnega uspeha, je poudaril učenjak, zadostuje radioaktivni prah sočasne ekspozije 10.000 atomskih bomb. LONDON, 28. — Angleška admiraliteta je objavila nekaj podrobnosti glede novega pod-momiškega orožja «squid», s katerim so opremili že večji del angleških rušilcev in lažje enote britanske mornarice. To je nove vrste možnar s številnimi cevmi, nameščen na klunu ladje, ki bruha podvodne izstrelke proti sovražnim e-notam. BERN, 28. — Švicarski zvezni svet se je soglasno izrekel za gradnjo protiletalskih zaklonišč, kar bo zahtevalo pol milijarde švicarskih frankov stroškov. LOS ANGELES, 28. — Ameriški aviaciji je bilo izročeno v uporabo novo reakcijsko lovsko letalo vrste Sadre, ki jih izdeluje *North American Aviation*. Nosilo bo označbo F 86 E in bo nadomestilo do sedanja letala F 86 E. Ta zadnji tip letala doseže hitrost nad tisoč km na uro v višini okrog 15.000 metrov. Oboroženo je s 6 strojnicami. Vsevidni funkcionarji BOLOGNA, 28, — Včeraj se je pričela v Bologni razprava proti 23-letnemu karabinjerju Francescu Galattiju, nad katerim visi obtožba, da je v znanih incidentih leta 1949 v Pon-te Stoppinu ustrelil Marijo Margottijevo. Galatti pravi, da je streljal v zrak in v drugo smer in ne proti skupini, s katero je prihajala Margottije-va. Takoj za tem pa da se je vrnil in obvestil kapetana Luglija. Kapetan Lugli kakor tudi major Fedi, ki je vodil preiskavo, sta zatrdila, da ni streljal Galatti. Maršal Facondini in karabinjer Donadio pa sta celo izjavila «da Galatti sploh ni streljal, ker ga ves čas nista izgubila izpred oči*. Proces je bil preložen na 8. apri-I®- Tedaj bodo zaslišani očividci, ki so v preiskavi zatrdili, da so v Galattiju spoznali ubijalca. Naslov za Filipa Edimburskega LONDON, 28. — Angleški dvorni krogi menijo, da bo kraljica Elizabeta II. takoj po končanem žalovanju, t. j. 31. maja, odločila, kakšen naslov naj se dodeli njenemu možu Filipu Edimburškemu. List »Star* piše, da se bo izbiralo med dvema naslovoma, in sicer: princ Velike Britanije in princ Commonwealtha. List poudarja, da bi bil drugi naslov za Filipa vsekakor bolj popularen. KINO v tkste Rossetti. 16.30: »Vohun M gl ru» Alan Lacki in W- B«** 16.30: »Hoffmanov« Excelsior. 16.30: pripovedke*, M. Sheare ■ . Nazionale. 15.45: »Don CamilM G. Cervi in Fernandel. Fenice. 15.30: »Avanture kapi«" Hornblovverja*, G. PecK. , Filodrammatico. 16.00: »M Waterlou», V. Leigh, R. Arcobaleno. 16.00: »Dinastj vraštva*, B. Hale. j. Astra Rojan. 16.30: »Poli1* <& noči*, M. Lanza m K. Alabarda. 15,00: »Nehvalfl«” srce*, C. Del PcgB'°. Mpj. Armonia. 15.30: »Demonski w tan», A. Rimoldi. <■), Ariston. 16.00: »Neizmerna V' bim Luizo*, R. Reag°°- ~jj. Aurora. 14.40: «SamS 1 W. Elliott. p cr Ideale. 15.45: »Roparji* "• meron in Ilona Masseys Impero. 16.00: «Gusajl n kuda», Rod cameron. Italia. 16.00: »Gabrijel«, Molnar in Z. Leander. ^ Kino ob morju. 16.00: tr*^ hajilo*, A. Fabrizl. n,*®" Moderno. 16.00: »Prazni* U""-in smrti*. /- Savona. 15.00: «Male AIlyson. ' j. i/ft Via!e. 14.30: »Kon—1TwlB ci na glave*. Vlttorio Veneto. 16.00: JJjj, jutri*, J. Cagney in B- RADIO J C«OSLOV.il«fjf € O ,\ t ’1U, * 1 * 254,6 m aU lNg w SOBOTA, 29. marca J** 6.45 Jutranja glasba. J; j) točila. 7.15 Jutranja g«5®"' š* Poročila. 13.45 Lahka g«®? Odlomki iz Belin:jevih <8)er;(/i Slovenske narodne: Senegačnik in Tone K v,-jtš na harmoniko spremlja ^ r Stanko. 18.00 Dve verturi. 18.15 PolitičN J; # 18.30 Pesmi z našega fjPf d? Radijski roman-: """ svobodnim soncem*. la. 21.00 Domači zvoki- nos plesne glasbe iz botr*^ p> glav* V Kopru. 23.05 ročila v slovenščini. 23.1® za lahko noč. ,l« ST U- 306,1 m ali 980 kc-** 7.15 Poročila. 7.30 glasba in koledar. 8.05 a po radiu — ponovitm: * y) ije; nato lahka glasba.11'^/ na cije; nato lahka glasba. ka glasba. 12.00 Obljub« stva. 12.15 Za vsake«* j# 12.45 Poročila. 13.00 Sl'*«*’ )J' tet. 13.30 Kulturni obzor«!*# Lahki orkestri. 14.00 L-us-, 17.38 Plesna glasba. 18-00 CH. meri-ke. 18.15 Grieg: 18.32 Glasba za štiri »L f 19.00 Pogovor z ženo. * stra c-perna glasba. I9:4®. la. 20.02 Komentar vojnč&ptj 20.10 s# O V VIL kolu je Trifunovič remiziral z Jermanom■ :n ostal skupaj j Reinbardom in V nedeljo 30. t. m. priredi Sportini klub Opčine ob 10. uri na Igrišču na Opčinah otvoritveni croos contry sezone. Tekmovali bodo v sledečih kategorijah: Moški nad 16 let: 5.000 m; moški pod 16 leti: 2.500 m; — ženske: 1.000 m. Vpisovanje na sedežu ZDTV v Ul. Machiavelli 13/11 do sobote 29. t. m. ob 19. uri ter pol ure pred začetkom tekmovanja na openskem igrišču (garderoba). Prvih 5 tekmovalcev bo na-grajenih. Prijavnina 20 lir. Smrt 130-letnega analfabeta BRASOPOLIS, 28. — «Agen-zia meridionale jnformativa del Brasil* javlja, da je umrl Sez?-fredo Martins Tosta, v starosti 130 let. Tosta zapušča številne sinove in hčere, 52 vnukov in 74 pravnukov. Sezefreda Mar-tinsa Tosto sa imeli za najstarejšega človeka Amerike. Bil je sicer analfabet, vendar se je točno spominjal vseh dogodkov iz prejšnjega stoletja. PARIZ, 28. — Svetovno prvenstvo v sabljanju bo leta 1953 v Belgiji. Tako so sklenili na kongresu mednarodne sab- Ijaške zveze, na kateri so sprejeli v članstvo tudi Sovjetsko zvezo, Nemčijo in več drugih držav. žaja na Koreji. — Kp„. koncert. 20.30 Športna * jpi 20.40 Vesela glasba. " ',[0 r. za šalo — malo za res; n p~. ba te revij. 22.00 DV°r*T jP* cert za violino v a-n*^,,« Večerni ples. 23.15 P°r01 'til*- TRST ** .« G«? a. ii.1* 7.45 Jutranja ghsba. ,-Amerike. 11. Šolska Športne vestj. 17 " * -—rv' šaloigra v 3 vesti. 21.15 Variei strani iz «Falstaff». glasba. Nl,OV E8HJ* 213.* * ■ i7-w dej. irier«. ^3l30 Pl* 327,1 m; 202,1 ml & cka glasba. 13.00 PopuUrn* ‘tfiK 12.00 Iz oper Haendla a. 12.30 Poročila. 12-4® *ž '0(ti 14.00 Iz dela s ovehf^o jejk ni-h ustanov v Trstu. * • pot&A nut po Jugoslaviji. 1 .530 ^ »e Tabavna gIasW;„ pesd)t ij- poslušajte! 17-1® £ ^ sk-ladatelieV r'. 15.10 Zabavna 8last?j0 r vatskih skladateljev n-lstka Marija S k on da" aVtof) ste Lahka glasba domač®,-.3 18.30 Hrvatska 19.30 Poročila. >9'4® *er-gtasba. 20.15 Veseli v j Poročila. OOOOOO1 r. BOG: leODOVIRHKA POVEST jr* Ilustrira JANEZ VIDIC ^Opravil sem», Je rekel kapitan. »Pojdimo!* Francesco de Clugla se je zavzel. ♦Vero in cerkev boste pustili na cedilu? Gospoda vikarja hi mene?» »Posvetne upore bom tlačil. » ne cerkvenih. Za to ste vi tu — inkvizitor*. In Je obmll konja. «Odrekate nam zaščito!« »Pojdite z menoj! Nič hudega se vam ne bo zgodilo*. «Na moje srce, preganjanec!* je dejal Francesco de Clugia vikarju. «Z zmagoslavjem se boste vrnili v ta kraj*. Inkvizitor se je z vikarjem po samotni poti čez Tolmin in Volfe vrnil v Čedad- Kobarldci so interdikt raztrgali in ga poteptali v prah. PETNAJSTO POGLAVJE. I. Francesco de Clugia je hodil po oedadskih ulicah, se ustavljal na trgih, ob mestnih vratih, pred cerkvami in palačami, kjerkoli se Je zbiralo največ ljudi. V rokah Je nosil kirlž in se Je vedel, kakor da je obseden od gorečnosti. Oznanjal je križarsko vojsko proti Kobaridcem. Zdaj pa zdaj se Je ustavil in vrgel kapuco z glave. Pogledal je ostro, visoko dvignil križ im zavpil; »V imenu Jezusa Kristusa, edino pravega Boga!* Med ljudmi je nastal molk. Clugia pa je iztegnil prst, ka kor da je pokazal na enega izmed njih in na vse hkrati in začel; »Prišel bo konec sveta. Sonce bo potemnelo in padlo na zemljo. V hipu se boste spremenili v mrtvaške kosti, v prah in pepeli* Ljudi je prevzela groza, da so trepetaje prisluhnili. Clugia je nadaljeval: «Prišla bo ura... Glejte, imel sem čudne sanje, ki se bodo uresničile, kakor so se uresničile vsake moje sanje. Ali vam nisem nekoč pravil, da sem sanjal o posvečeni glavi, ki 00 padla s konja v naročje smrti? In glejte, ali .se ni ubil prejšnji patriarh, mož blagega spomina, Gastone della Torre, preden je dospel na svoje masto! Sanjal sem, da bo bič božji zadel vse tiste, ki sleparijo z mero in vago. Glejte, ali ni Bog poslal razbojnike, ki so bič božji, da tepejo kupce za njihove grehe! Sanjal sem še mnogokaj drugega, m vse kar se mi je sanjalo, se je do pičice zgodilo*. Redovnik je zvišal glas. »Zdaj sem sanjal, da je prišel konec sveta. Zvezde so ugasnile, sonce se je razklalo, nastal je strašen mraz in smrad po vsej zemlji, vode so stopile iz strug in se razlile po ravninah... Groza je objela ljudi. V poplavi, v smradu in v temi je prišla smrt. Vsakomur se je mudilo, da bi prvi umrl, da bi ga drugi spovedal grehov in ga po krščansko zagrebel- Bližal se je sodnjl dan. Angeli so se oglašali s trobentami na vseh straneh neba in klicali duše k vstajenju. In sem videl eno stran neba svetlo, a drugo temno. Na svetil strani neba so se zveličane duše dvigale v veselje, po temni strani pa so gTesne du:e padale v pogubljenje. Slišal sem glas Boga, ki je vpil: Prekleti, prekleti, prekleti, ki niste preprečili sramote in pohujšanja! In ta glas je vpil nad vami, Cedadci: Prekleti, prekleti, prekleti!* Cedadci so trepetali. Nekateri so se skljuflli, klomli glave na prsi in od tesnobe komaj dihali. Clugia pa Je grmel: »Ali hočete biti prekleti? Ali hočete odvrniti od sebe sodbo božjo in pogin, ki ga je Bog oznanil v mojih sanjah?* II »Hočemo, bomo!» so vzklikali ljudje. žali11 > »In če to hočete, zakaj pustite, da se na tak na«11 višji Bog, naš Gospod Jezus Kristus, da se sramotijo _ postave, da se pretepajo duhovniki in se zapirajo?* e(jo “ Meščani so se spogledali. Niso vedeli, na Koga .. besede. Clugia je koval svoj denar: »V Kobaridu so vrgli Boga z oltarja, ga bICa „i0 st®',, opljuvali... Grdo malikovalstvo uganjajo, drevo moj ' -jsp nec molijo, svojega vikarja so pretepli in zaprli- Niso y stili, a ubijalko so izpustili in jo grejejo na svojih Pr‘ .taji > Tedaj so Cedadci razumeli. Razgibali so se, sl dalje poslušali. »Bog je razsrjen na ljudi. Posebej na vas, se ne zganete, vam kazen ne odide!* »Kaj naj storimo?* Francesco de Clugia je dvignil kriz visoko in vpil Čedad®1- nad vit«' sli { »Na križarsko vojsko vas kličem. Pojdite, kakor zi v Jeruzalem. Rešimo Kobarid, izrujmo knvoverst ta kraj znova kraljestvu božjemu! Ali pojdete z me ji «PoJdemo, poj demo, poj demo!* . m J1^ »Kuga na vas in lakota, če prelomite besedo _ v jjn blagoslovil s križem »Blagoslavljam vas za vaš naI”nj» Boga Očeta, Boga Sina in Boga svetega Duha, am sestnajsto poglavje. 1. Ko so odsll plemiči in vojaki, Francesco de kar, so Imeli Kobaridci še nekaj dni svobode. - { e<) gočasem vlačili po vasi in niso nikogar nadleg<®ya ' lepi, s ^ hiša je bila zapuščena, vaščani so jo zaprli. Bin sulJijali * dnevi, sonce Je sijalo z Jasnega ns.ba. Ljudje so se lom, snopje se je stekalo pod streho. b S,u # )lJ Med delom jih je zdaj pa zdaj zapekla s^v,gii 90 f so da se bliža nesreča, a niso vedeli od kod. Pcsvei^inin, *** poSlali enega izmed njih v Čedad, ia drugega v To izvesta, kaj se pripravlja. (Nadaljevanje Glavni urednik BRANKO BABIC. - odg urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI St 6, 111 nad. - 1'elef, In 94-638. — postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 ■ 12 In od 15 18 — Tel. — telefon Stev. 93-80« «•*> 73.38 — Cene oglasov: Za vsak nun viSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. — Za FLRJ: za vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica Ul S. Pelllco l-II, Tel 11-32, Koper, Ul. Batlistl 30la-!. Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesetna 350. Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repup. Jugoslavija: Izvod I°.mey«®"ega ‘sf, PnStn! teknit račun za STO ZVU: Zalof.mfttvn tr»noo tuira t*.» n k-its •»_ i...H.u„iin. ,i.-.usn*oa muZ?11 . r/ • * ri PoStnl tekoči račun za STO Ljubljana TyrSeva 23 - tel. 4963 tekoč! račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdaja Založništvo tri- ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln°z"rti.Z- ca tiska P*