458 Ventil 17 /201 1/ 5 Pogovor z dr. Stojanom Sorčanom iz MVZT INTERVJU Vsekakor smo se s tehtnim razlogom odločili, da za intervju izberemo dr. Stojana Sorčana, uspešnega direktorja direktorata za visoko šolstvo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Dr. Sorčan je priljubljen med sodelavci, kot takšnega ga poznajo tudi mnogi v gospodarstvu in tudi v Odboru za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Direktorat za visoko šolstvo, ki ga vodi dr. Sor- čan, opravlja naloge, s katerimi zagotavlja načrtovanje, usmerjanje in financiranje dejavnosti visokega šolstva, študentskih domov in visokošolskih knjižnic. Oblikuje izhodišča in cilje politike visokega šolstva, analizira ure- sničevanje konkretnih ciljev, pripravljal je Nacionalni program visokega šolstva, ga spremlja in vrednoti njegove učinke, pripravlja predloge zakonskih in drugih aktov, daje soglasje k razpisu za vpis in razmestitev študijskih programov, določa, izvaja in analizira integralno financiranje visokošolskih zavodov, analizira socialno-ekonom- ska vprašanja študentov, opravlja strokovne naloge glede vključevanja v visokošolski prostor EU. Ventil: Preden Vas dr. Sorčan pov- prašam o vašem izjemno uspešnem delu na direktoratu za visoko šolstvo, ki deluje v okviru Ministrstva za vi- soko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Vas prosim za kratko predstavitev Vašega osebne- ga poklicnega razvoja in dosedanjih dejavnosti. Dr. Sorčan: To je pa kar težko odgo- voriti, čeprav je bil moj osebni razvoj v bistvu posvečen temu, kar danes razumemo pod pojmom družba znanja. Po izobrazbi sem namreč sociolog znanosti. Moj intelektual- ni interes je zatorej že od študijskih let naprej usmerjen v proučevanje in analiziranje, v zadnjem letu pa tudi v graditev specifičnih odnosov med družbo, znanostjo in tehnologijo. Ponosen sem, da sem doktoriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Tineta Hribarja in prof. dr. Andreja Kirna na temo znanstveno-tehničnih sprememb na Slo- venskem, kjer sem na primeru razvo- ja Instituta Jožef Stefan empirično dokazal usodno večplastno preple- tenost družbenih in kognitivnih de- javnikov pri konsti- tuiranju t. i. družbe znanja. Nadalje sem prav tako po- nosen, da sem lah- ko v okviru SAZU in ARRS uredil dve strokovni knjigi o slovenskem razvo- ju raziskovalnora- zvojne dejavnosti v devetdesetih letih in primerjalno ana- lizo znanstveno- raziskovalne dejav- nosti v Sloveniji. In ne nazadnje sem zelo ponosen, da me je bivši mini- ster Gregor Golobič zaprosil, da ob odhodu v pokoj nadomestim mag. Majdo Širok v direktoratu za visoko šolstvo na MVZT ter da sem lahko sodeloval pri pisanju in sprejemanju Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020. Ventil: Glede na Vaše mnogoštevilne zadolžitve na MVZT nas zanima, kako bi opisali svoje delo in na kaj ste kot direktor direktorata za visoko šolstvo danes najbolj ponosni? Dr. Sorčan: Moje delo v tej funkciji je zelo raznovrstno, kot so seveda tudi naloge našega direktorata. Poleg tega, da proračunsko financiramo visokošolsko dejavnost v Sloveniji (270 milijonov), je naša ključna skrb namenjena izvajanju ciljev in ukre- pov NPVŠ 2011–2020, kar pomeni predvsem zagotavljanje ustreznih zakonskih in sistemskih pogojev za kakovosten in mednarodno primer- ljiv razvoj našega visokega šolstva. To je naše najpomembnejše poslan- stvo. Spremembe visokošolskega sistema, kot so zapisane v sprejetem NPVŠ, so nujne. Brez njih ne bomo ustvarili družbe znanja, povečali pro- duktivnosti gospodarstva in zvišali kvalitete našega življenja ter ohrani- li našega naravnega okolja. Ključne spremembe se morajo zgoditi v tri- Dr. Stojan Sorčan, direktor direktorata za visoko šolstvo pri MVZT 459 Ventil 17 /201 1/ 5 INTERVJU kotniku znanja, ki povezuje univer- zo z družbo, predvsem z gospodar- stvom in raziskovalnimi inštituti. To je naš ključni izziv in izjemna strateško razvojna priložnost. Žal se tega ne zavedamo dovolj. Namesto nujnih sprememb vztrajamo na ohranja- nju obstoječega, in sicer od univerz, zasebnih visokošolskih zavodov, sindikatov, pa tudi gospodarstva in politike. Zato sem izjemno ponosen na nedavno sprejeti NPVŠ, ki je uspel postaviti drzne cilje in ukrepe na poti v družbo znanja. Ventil: Kakšne spomine imate na čas, ko ste bili zaposleni še na ARRS? Dr. Sorčan: ARRS je postala ugledna, mednarodno prepoznavna, učinko- vita in močna institucija na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Pod taktirko direktorja dr. Francija Demšarja je zaslužna za dvig mednarodnih standardov kva- litete znanstvenega raziskovanja, ki izjemno raste, kar smo večkrat tudi empirično dokazali. Vendar pa ARRS deli usodo vseh institucij znanja v Sloveniji. Premalo je vpeta v kreiranje in izvajanje trikotnika znanja, a ne po lastni zaslugi. Znanstveno raziskova- nje je v Sloveniji preveč ločeno od visokošolske dejavnosti kakor tudi od razvoja gospodarstva. Absurdno je, da je naš sistem tako ločen in ne- povezan, da mora vsak univerzitetni profesor za svoje znanstvenorazisko- valno delo kandidirati na javnih raz- pisih, kakor je še bolj absurdno, da izjemne raziskovalke in raziskovalci na javnih razi- skovalnih inšti- tutih ne preda- vajo študent- kam in štu- dentom. Tudi povezanost znanstvenega raziskovanja z aktualnimi iz- zivi slovenske družbe je pre- majhna. Preveč delamo vsak zase in prema- lo skupaj. Ventil: Če ne- kako analizi- ram Vašo prehojeno pot, se mi vseeno poraja vprašanje, zakaj ste se odločili za službo na MVZT? Dr. Sorčan: Predvsem zaradi vsega zgoraj povedanega. V ministru Gre- gorju Golobiču in ekipi na MVZT sem videl možnost sprememb, o katerih sem govoril prej. Pisanje in javna razprava o NPVŠ je pokazala, da je potrebno visokošolsko in razisko- valnorazvojno politiko intelektualno razgibati in vztrajati pri začrtanih spremembah. To je za moj sociološki profil izjemno atraktivno. Ventil: Kako bi sami ocenili Vaše delo v funkciji direktorja direktorata za vi- soko šolstvo pri MVZT? Dr. Sorčan: Menim, da je Državni zbor sprejel izjemno dober doku- ment NPVŠ, v katerega smo vložili ogromno truda in napora. Veseli me, da je ta dokument danes celovito združen tudi z dokumentom RISS v enotno publikacijo, ki se imenu- je »Drzna Slovenija«. Verjamem, da imamo zdaj dober dokument in ve- liko možnosti in razlogov, da ga ure- sničimo. Žal je zmanjkalo politične energije, ki je pri uresničevanju tako kompleksnih sprememb izjemno potrebna, že zaradi dobrega vzdušja in zaupanja v vizijo, ki jo predstavlja politika. Pred nami je priprava nove- ga zakona o visokem šolstvu, ki naj bi normativno uredil uresničevanje zapisanih ciljev, zlasti financiranja, okrepljene avtonomije ter družbene in mednarodne vpetosti visokošol- skih zavodov v Sloveniji. Tu se lote- vamo pomembnih tem, tudi struk- turnih, ki bodo terjale dogovore in usklajenost med vsemi ključnimi ak- terji, od univerz, sindikatov, gospo- darstva in nenazadnje tudi politike, kar pa je v sedanjih družbenih raz- merah, ko najraje vsi nasprotujemo vsemu, izjemno težko doseči. Ventil: Ali nam lahko na kratko predstavite svoje videnje povezova- nja gospodarstva in znanosti oz. ali je po Vašem mnenju tega v Sloveniji dovolj?Kaj mislite, da bi bilo ključne- ga pomena za uspešen razvoj našega gospodarstva? Dr. Sorčan: Povezovanje gospodar- stva in znanosti je izjemno zapleten Dr. Stojan Sorčan na okrogli mizi o politehnikah 18. 3. 2011 v Grand hotelu Primus na Ptuju (foto:OZS) Utrip s srečanja gospodarstva in znanosti in okrogle mize o politehnikah (foto: OZS) 460 Ventil 17 /201 1/ 5 Najmanj 50 % kadra, ki bo poučeval na strokovnih programih, bo moralo imeti vsaj triletne delovne izkušnje iz neakademskega sveta´ oziroma iz gospodarstva ali negospodarstva.« Ventil: Kako bi Vi ocenili okroglo mizo, ki smo jo o politehnikah organi- zirali po 7. Nanotehnološkem dnevu na Ptuju? Dr. Sorčan: Moje mnenje je, da je bil dogodek izjemno uspešen in orga- niziran ob pravem času, ko sta bila v javni razpravi RISS in NPVŠ. Dogodek je bil tudi medijsko dobro pokrit in gostili smo eminentne predstavnike iz gospodarstva, akademsko-znan- stvene sfere ter lokalnega okolja. Okrogla miza je potrdila program- ska izhodišča NPVŠ, da je potrebno razločiti univerzitetne in strokovne študijske programe in da se morajo slednji oblikovati in razvijati z roko v roki z gospodarstvom in potrebami regije. V Ljubljani je takšno tezo tež- ko sprejeti, na Ptuju pa se je slišala kot razvojni imperativ. V tem kon- tekstu je bila okrogla miza izjemno poučna. Ventil: Ali nam lahko za zaključek, dr. Sorčan, še zaupate, kakšni so Vaši načrti za naprej? Dr. Sorčan: NPVŠ nam nalaga pri- pravo novega zakona o visokem šol- stvu, ki bo moral zelo modro določiti pogoje modernejšega financiranja in upravljanja visokega šolstva v Slo- veniji. Z njim bomo morali ohraniti in zagotoviti večjo avtonomijo viso- košolskih institucij, zlasti univerze, povečati njihovo kakovost in odgo- vornost, spodbuditi raznolikost in različnost visokošolskega sistema, okrepiti vpetost v domače družbeno in zlasti gospodarsko okolje kakor tudi v mednarodno okolje ter sub- tilno zavarovati socialno dimenzijo visokošolskega študija v Sloveniji. Ventil: Hvala za Vaše odgovore in nadvse zanimive informacije. Želi- mo Vam še veliko uspehov pri Vašem delu! Janez Škrlec, inženir mehatronike Obrtna podjetniška zbornica Slovenije INTERVJU in kompleksen problem. Prepričan sem, da Slovenija potrebuje še veliko več povezovanja, kot ga je bilo do- slej. Pohvalil bi vaš odbor za znanost in tehnologijo, ki deluje pri OZS, da ste se intenzivno in sistematično loti- li povezovanja gospodarstva in zna- nosti in da zelo učinkovito prenašate novo znanje in nove tehnologije še zlasti v mala in mikro podjetja. NPVŠ govori o tem na različnih mestih. Izboljšanje medinstitucionalnega in medsektorskega sodelovanja je predpogoj za ustvarjanje sodobne družbe znanja. To je na obči, deklara- tivni ravni seveda razumljivo. Težje je pri uresničevanju tega, saj slovenski visokošolski in raziskovalnorazvojni sistem delujeta neintegrirajoče. Po drugi strani pa sta oba sistema pre- malo diferencirana glede na različne družbene vloge, ki naj bi jih opravlja- la. Če poteka pri raziskovalnorazvojni dejavnosti ta ločnica med znanostjo in tehnologijo, potem je na viso- kem šolstvu ta ločnica med univer- zitetnimi in strokovnimi študijskimi programi. Vsi vemo, da je razloče- vanje enega in drugega ključno za uspešen razvoj podsistemov, a de- jansko v Sloveniji tega razločevanja ni. Tako kot je tehnologija utoplje- na v znanosti, so strokovni študijski programi utopljeni v univerzitetnih. Njihova institucionalna razločitev je zato ključna za uspeh enega in dru- gega. V NPVŠ smo zato zapisali, da je potrebna vsebinska, izvedbena in organizacijska ločitev strokovnega in univerzitetnega študija na prvi štu- dijski stopnji. V tem kontekstu naj bi novi zakon omogočil ustanavljanje politehnik, ki bodo izvajale strokov- ne študijske programe. Ventil: Kako bi Vi na kratko opisa- li politehnike in kako bi po Vašem mnenju te lahko bile uspešne tudi v Sloveniji? Dr. Sorčan: Drugi ukrep NPVŠ pra- vi, da je potrebno na novo opre- deliti binarnost, se pravi ločiti uni- verzitetne in strokovne študijske programe. »Za izvajanje strokovnih študijskih programov bo treba za- gotoviti izobraževalni proces, ki bo temeljil predvsem na zagotavljanju strokovnih kompetenc diplomantov ob doseganju zahtevanih učnih izi- dov, ki bodo izhajali iz nacionalnega ogrodja kvalifikacij, in na trajnejšem sodelovanju s potencialnimi uporab- niki njihovega znanja, zlasti z gospo- darstvom, ter na potrebah regije, v kateri delujejo. Način strokovnega poučevanja bo usmerjen v pridobi- vanje strokovnega znanja in veščin ter v sposobnost uporabe znanja v različnih okoljih, kurikulum pa bo vključeval praktično usposabljanje, ki bo moralo biti vnaprej zagotovljeno. Izjemen obisk 7. Nanotehnološkega dne (253 udeležencev), ki se je zaključil z okroglo mizo o politehnikah. Organizirala sta jo OZS in direktorat za visoko šolstvo pri MVZT (foto: OZS).