114. številka. Ljubljana, v sredo 20. maja 1903. XXXVI. leto lahaja vsak dan zvečer, izimsi 'nedelje in [praznike, jter velja po pošti prejeman srn avstro-ogrsk« Male a* C5 d. m za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja leto smr.K, aa pol leta 13 K, ea četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem celo leto 222K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ^ kolikor znafia poBtnina. — Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* firankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In uprevnlttvo je na Kongresnem trga Bt. 12. — UpravniStvn naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oananiU t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vogove ulice Bt. 2, vhod v npravni&tvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. li1 Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v petek, 22. maja 1903. Nelojalno postopanje hrvatskih drž. poslancev. O znani tožbi posl. dr. Ferjančiča roti „Slovencu" zaradi častikraje je g voril tudi kasacijski dvor, ki je >dbo porotnega sodišča v polnem obsegu potrdil tako glede krivde kakor -lede kazni. S tem je ta zadeva in--tančnim potom dognana. Pravi krivec je dr. Susteršič, in da skuša mož dr. Lampeta resiti prisoje-ga mu šestmesečnega zapora, je pač jako naravno. V ta namen je vložil pred nekaj dnevi interpelacijo, v kateri trdi, da sta obsojena „Slovenčeva" urednika žrtvi doslej splošno razširjene pravne zmote, češ: § 28. tiskovnega zakona določa, da se za resnične prijave javnih razprav državnega in de-aega zbora ne sme nikdo preganjati. ..Slovencev- Članek, zaradi katerega je prišlo do tožbe, pa da ni druzega, kakor resnično poročilo o sejali kranjskega deželnega zbora dne 21. in 2:3. junija. To dr. šusteršičevo tolmačenje je rabulistično. Kasacijski dvor je v svoji sodbi jasno in precizno povedal, da zadevni „Slovencev" članek ni obse- .1 resničnega poročila o sejah dež. zbora, v katerih je dr. Susteršič na najškandaloznejši način insultiral dr. Ferjančiča, nego, da so se v tem članku ponovila in potrdila dotična žal j en j a. Kasacijski dvor pravi med drugim v svoji razsodbi: „Es enthalt keine unrichtige Rechtsbelehrung, wenn der Vorsitzende die Geschworene angeleitet hat, bei Beantvvortung der Fragen den z en Artikel und dessen Tendenz im Ange zu bebalten; denn die Frage, ob dicser Artikel w i r k 1 i C h nnr cine Reproduction der Land-tagsverhandlungen sei, liiCt sieh in der Tat nur i m Ge-sammtbilde des Inhaltes d e r-selben beurteilen. Nur dann ist eine richtige Sclilutifolgerung dariiber raoglich, ob der Artikel nur eine Darstellung der Verhandlun-gen des Landtages enthalt oder ob einzelne Wiedergaben der Landtags-rede in einem aiulercn Z u s a m-m e n h a n g e z u r E r o r t e r u n g g e-langt sei. In dalje pravi razsodba kasacij-skcga dvora : Nachdem nicht die in der oban-gefiihrten Landtagssitzung gehaltene Rede des dr. Susteršič den Gegenstand der Ankiage bildet und auch nicht der betreffende Redner, dr. Susteršič, ange-klagt ist, sonderu die in dem Zeitungs-leitartikel entbaltenen Ausdriicke den Gruud der strafgerichtlichcn Verfol-gung bilden, und die Geselnvoreneu durch Venieinuug der Frage t> ent-schieden haben, dati diese Ausdriicke sich nicht lediglich als eine Reproduc-ticn der Landtagsverhandlungen dar-stellen, es sich somit um eine selb-standige W i e d e r k o 1 u n g von Beleidigungen han del t, — so bleibt es fiir die Beurteilung der Frage auch gleichgiltig, ob dieselben vorher bereits in einer Sitzung des Landtages vorgebracht \vorden wareu. Cberdies hat der Verteidiger der Angeklagten bei der Kassationsverhand-lung es implicite s e 1 b s t z u g e g e-b e n, daB es sich nicht blos um einen Bericht iiber die Vorgiinge im Landtage handclt, indem er ausdriick-lich betonte, dafi die Tendenz des Ar-tikels dahin gieng, sich gegeu den von anderen Zeitungen \vider Dr. Susteršič erhobenen Vorvvurf zu venvahren, als ob er, Dr. Susteršič, die im Landtage gegen Dr. Ferjančič gebrauchten Ausdriicke nachtradich zuriickgenommen hiitte, weshalb er sich veranlatlt sah, dieselben i m fraglichen Artikel z u vviederholen und her-vorzuheben, dati er davon nicht s z ur ii ckn e h m e. Der ganze Inhalt des Artikels, ins-besondere die Stellung, in welcher die ziigegebciiermaUen in der Landtagssitzung gebrauchten Ausdriicke wieder-gegeben werden, zeigt ki ar, d a B d ar in nicht die Mitteilung die ses Teils der Verhandlungen erebracht werden wollte, son-dem, dati dieselben, allerdings u n t e r H i n w e i s u n g, dati s i e in der Landtagssitzung vorgebracht vvorden sind, wieder-holt und durch die Erklarung, davon n i c h t s z u r ii c k n e h m e n z u konnen, bekraf iigt \\ ur den. Derartige Artikel konnen aber nicht unter den Bcgrili" „wabrheitsge-treue Mitteilungcn otVentlicker Verhandlungen des Landtags" im Sinne des § 28 P. G. subsumirt werden. Iz teh razlogov kasacijskega dvora je razvidno, da je bil „Slovenec" obsojen, ker njegov zadevni članek ni obsegal reprodukcije deželnozborskih dogodkov, nego ker je v tem članku vse proti dr. F e r j a n č i č u izrečene psovke ponovil in jih vzdržal. O kaki pravni zmoti, v kateri so živeli dr. Susteršič, dr. Lampe in Rakovec, niti govora ni, ker ve vsak pravni in vsak žurnalistični vajenec, kakšen razloček je med reprodukcijo deželnozborskih razprav in med samostojnim člankom, ki se sklicuje na deželni zbor o b n a v 1 j a in potrjuje kako žaljenje. Interpelacija dr. susteršiča je torej prav navadna zvijačnost. Kar pa nas zanima pri ti interpelaciji, so podpisi. Susteršieevo interpalacijo so podpisali vsi hrvatski poslanci, vsi od prvega do zadnjega. To je, milo rečeno: Škandal. Iz razsodbe kasacijskega dvora je razvidno, da je bil „Slovenec" obsojen zaradi sramotnega insultiranja dr. Ferjančiča. S tem, da so hrvatski poslanci šusterŠičevo interpelaeijo podpisali, s o se identificirali s tistimi podlimi psovkami, ki jih je rabil dr. Susteršič v deželnem zboru, SO se identificirali s psovkami „lurap", „slepar" itd. itd., ki jih je „Slovenec" ponovil in potrdil. Vedno lojalni dr. Ferjančič, ki je vendar že dostikrat z dejanji pokazal svoje žive simpatije za Hrvate in za brvatsko-slovensko vzajemnost, gotovo ni zaslužil takega žaljenja od strani hrvatskih poslancev. In da so Hrvatje podpisali to interpelacijo dr. Susteršiča, je gotovo žaljenje, ne samo za dr. Ferjančiča, nego za vso narodno-napredno stranko, tako da se moramo pač vprašati, če je narodno naprednim poslancem sploh še mogoče občevati s hrvatskimi poslanci. V obče se hrvatski poslanci vedejo nekam čudno. To se je videlo tudi včeraj pri Biankinijevem predlogu za-stran dogodkov na Hrvatskem. Hrvatje so se obnašali tako, kakor bi ne hoteli, da bi kdo izmed naprednih Slovencev govoril. Naši poslanci so po govoricah v parlamentu sklepali, da pride Biankinijev predlog šele v petek na razpravo. Kratko pred včerajšnjo sejo je dal Biankiui svoj predlog v podpis dr. Tavčarju, pa ni niti z besedico omenil, da pride predlog že v ti seji na vrsto in da želi, naj bi kdo izmed naprednih Slovencev govoril. Biankiui je svoj predlog že včeraj vložil in prej kot so naši poslanci izvedeli, da pride na razpravo že ta dan, so bila mesta onih govornikov, ki so imeli na vrsto priti, že oddana. To se je prejkone namenoma storilo. Toda to je postranska stvar. N e -lojalno in skrajno škandalozno pa je, da so hrvatski poslanci podpisali interpelacijo dr. Susteršiča. Napredni Slovenci bomo vzlic temu slej kakor prej zvesto izpolnjevali dolžnosti, ki nam jih nalaga hrvatsko-slo-venska vzajemnost, ker so nam občni interesi prevzvišeni, da bi se dali voditi po osebnih nagibih, to pa odkrito povemo, da se hrvatski poslanci svojega postopanja proti dr. Ferjančiču lahko s r a m u j e j o. Reva in bogatstvo Dolenjske. (Dopis z Dolenjskega ) I. Gospod n—K.—trgovec v Novem mestu, je svoj čas poslal uredništvu „Slov. Naroda" obširen spis o revi in o bogatstvu Dolenjske. „Slov. Narod" je ta spis odklonil. Gospod „—K.—■ je to razpravo na novo spi sal in jo zdaj poslal „Slovencu". Ta je ta spis obelodanil in mu še dodal nekaj soli proti liberalcem. Ta spis popisuje nas Dolenjce kot velike reveže, Dolenjsko samo pa kot zakladnico velikanskih bogatstev. Na dolgo se zlasti popisuje bogatstvo na blestečem premogu, na železni rudi, na cinku ter na vodnih žilah Krke. Erz-berg pri Ljubnu ni nič proti hribom okoli Št. Janža, slapovi Niagare so igrača proti slapovom Krke. In kar 40 tacih slapov ima Krka. Tej naivni bahariji so se ljudje deloma smejali, deloma so se jezili. V odgovor na to bajko o silnem bogatstvu Dolenjske smo spisali Članke „Zakaj tako." Z njimi smo hoteli „Slovencu" dokazati, da se je vreza), ko je objavil razpravo gosp. „—K.—" zakaj, če bi bila Dolenjska taka zakladnica bogatstev, potem je revščina na Dolenjskem največja sramota katoliškega duhovništva, ker to duhovništvo je vladalo in vlada slovenski svet, pa je sredi blestečega premoga in bogatih I rud izredilo same kulije. V dotičnih člankih smo podali črtico o razvoju kapitalizma ter povedali, kako je prišlo, da Slovenci nimamo kapitalij, s katerimi bi se bilo dalo pri nas ustanoviti kaj fabrik in narod izšolati v modernem fabričnem in trgovskem delu, še predno je Amerika razvila svojo velikansko industrijo in kmetijstvo. Pri tem smo se z rahlo roko ter bolj v obče dotaknili pretiranosti, ki jih je g. r—K.—" zbral v navedenem spisu. Tu imamo zdaj zlomka! „Die Geiste, die ich rief ..." G. „—K.—u nam odgovarja v „Slovencu". Huduje se močno nad „Narodovim" dopisnikom in očita mu grehe, kateri so le v domišljiji g. n—K.—u Piše, da je ta spis Hentaj te! Ta pa zna na potu, ker mu razlagajo, da se čez noč ne da napraviti iz Št. Janža angleški Birmingham, ali le vsaj štajersko Ljubno. »Narodovemu" dopisuiku očita privatno, da mu hoče njegovo barantijo motiti. G. „—K.—u ima namreč v št. Janžu žalil trgovce, brati! In akademiki so g. „—K. Povest gospodične 1.1. Črtica A. Č e h o v a. Devet let bo že menda, kar sem jezdila pozno popoldne ob času košnje s Petrom Sergejevicem, ki je bil tedaj v službi preiskovalnega sodnika, na postajo po pisma. Vreme je bilo krasno, a na povratu sva slišala daljno, zamolklo grmenje in videla, kako se je drvil hud, črn oblak ravno proti nama. Oblak je prihajal vedno bližje in midva sva mu jezdila nasproti. Z bliščečo belino se je risala na temnem ozadju oblaka naša hiša in cerkev, tik nje visoki topoli. Dišalo je po dežju in senu. Moj spremljevalec je bil dobre volje. Smejal se je in govoril vsakovrstne neumnosti. Menil je, da bi bilo krasno, ko bi na poti prišla mimo srednjeveškega gradu, z visokimi stolpi, poraščenega z mahom in obljudenega s sovami, da bi se tam lahko skrila pred dežjem in da bi naju tam nazadnje še celo lahko strela ubila . . . Tu pa je že prvič zavel vihar nad ovsenimi in rženimi polji, da so plala kakor morsko valovje in veter je pihal silneje in vrtel prah proti nebu. Peter feergejeviČ se je zasrr.ejal in dregnil svojega konja z ostrogami. »Krasno!« je zaklical, »Izborno!« Jaz sem se nalezla njegove veselosti in ob misli, da me lahko dež zmoči do kože, da celo strela ubije, sem se morala glasno zasmejati. Veter in hitra ježa, pri kateri je kar sapa uhajala, pri kateri bi bil človek skoro mislil, da je ptica, sta mi polnila prsi z burnim čustvom. Ko sva jezdila v naše dvorišče, je bil veter že potihnil in debele kaplje so padale na strehe in na travo. V hlevu ni bilo žive duše. Peter Sergejevič je sam razuz dal konja in ju vedel v hlev. Čakala sem, da pride nazaj, stala na pragu in gledala poševne proge dežja. Polni, živce razvnemajoči duh sena se je tukaj še bolj občutil, nego na polju; vsled oblakov in dežja je bilo postalo mračno. »To je bil udarec!« je rekel Peter Sergejevič in prišel po glasno odmevajočem tresku k meni, dočim se je zdelo, da se je nebo razpočilo v dve polovici. »Kaj ne?« Postavil se je tik mene na prag, težko dihaje po urni ježi in me pogledal. Zapazila sem, da me gleda z občudovanjem. »Natalija Vladimirovna«, je rekel, »vse bi dal, da morem vedno tako stati in vas gitdati. Kako krasni ste danes!« Njegove oči so me gledale oča rano in proseče, njegov obraz je bil bled, v bradi so se mu svetile deževne kaplje, ki so me tudi nekako ljubeznjivo gledale. »Ljubim vas«, je rekel. »Ljubim vas in srečen sem, da vas smem videti. Vem, da nikdar ne morete postati moja žena, a ne zahtevam ničesar, ne rabim ničesar, le izvedite danes to, da vas ljubim. Prosim, ne odgovarjajte mi, ne hodite pozorni name, mislite si le, da ste mi dragi in dovolite mi, da vas gledaš*.« I mene se je polastila njegova radost. Gledala sem mu v navdušeni obraz, poslušala njegov glas, ki je v sumu dežja donel tako čarobno in nisem se megla ganiti z mesta. Neprenehoma bi mu bila gledala v jasne oči, neprehoma poslušala njegov glas. »Vi molčite — tudi to je prav!« je rekel Peter Sergejevič. Le molčite vedno.« Tako veselo mi je bilo pri srcu. Od veselia sem se smejala in tekla v gostem dežju} proti hiši; tudi on se je smejal in tekel skakaje za mano. Kakor dva razposajena otroka, sva prišla oba mokra, težko sopo in razgrajajo po stopnicah, v izbo. OČe in brat, ki me navadno nista videla tako veselo, sta me začudeno gledala in se tudi začela smejati. Viharni oblaki so se bili raznesli, grom je potihnil, a v bradi Petra 6ergejeviča so se še vedno bliščale deževne kaplje. Ves večer je pel, žvižgal vesele pesmice in razposajeno igral s psom, tako da bi bil skoro prevrgel slugo s samo-varom. Pri večerji pa je jedel mnego in zatrjeval, da ima človek v ustih okus po spomladi, če je" pozimi sveže kumare. Ko sem šla spat, sem vžgala luč in odprla okna in neznano čustvo se je polastilo moje duše. Mislila sem na to, da sem svobodna, zdrava, imenitna, bogata, ljubljena in posebno zopet, da sem imenitna in bogata, — biti imeniten in bogat — kako je bilo to lepo, o Bog! — — — Potem sem se stisnila globo-keje v postelj, ker sta prodirala skozi odprto okno v sobo lahen mraz in rosa in poskušala sem se domisliti, ali ljubim Petra Sergejeviča, ali ne. — — — In ne da bi bila prišla do zaključka, sem zaspala. Ko pa so se drugo jutro igrale na moji postelji duhteče solnčne pege in sence lipovih vejic, je vstal včerajšnji dogodek v živahnih barvah pred mojo dušo. Življenje se mi je zazdelo bogato, mnogolično, polno krasote. Pojtč sem se opravila in hitela v vrt. — — — In kaj je prišlo potem? Potem ni prišlo — ničesar. Ko smo živeli po zimi v mestu, je prihajal Peter Sergejevič le po-redkoma k nam. Poletna znanja so čarobna le na deželi in poleti, v mestu in pozimi pa izgubljajo polo- „freischiirfe" na premog in železuino. Prodal bi jih rad, ker že dolgo zastonj davke od njih plačuje. Ce bi Človek to prej vedel, bi res nič ne odgovoril 25. aprila v „Slovencu" objavljenemu spisu g. „—K.—" Naj bi bila dobra trgovina sosedu, ki ga dopisnik rad ima in mu vse dobro privošči ! Ali kaj se hoče, zdaj je stvar v tiru in zdaj moramo še nekaj pisati o dolenjski revi in o dolenjskem bogatstvu. G. „—K—" in njegovi somišljeniki (!!) bodo sprevideli, da bodemo Dolenjci, kakor doslej, še dolgo morali kuhati le z vodo. Tudi zdaj naprej še, ko je g. „—K—" tudi „Slovenca" in njegove patrone angažiral za premog, za železnino in za slapove Dolenjske. Dr. Žitnika je gotovo spravil na misel, da bi le ta svoj malin na Krki lahko dobro prodal, če se izpolnijo želje g. „—K.—". Sicer pa omenjamo, da je „Narod" že večkrat pisal o naravnih zakladih Dolenjske in o tem, da so ljudje glede izčrpanja istih zamudili pravi čas. Pisalo se je, da zgolj agraren in še ubog, po večjem analfabeten kmečki narod, kojemu ni pustila prošlost nič bogatstva prejš-nega gospodarstva, niti ga izšolala v novem gospodarjenju, ne more čez noč postati industrijalen narod. Danes pa, ko hoče Amerika Evropo pod se dobiti, je to še manj mogoče. Pa razmotrivajmo gospodarska vprašanja! Doslej smo jih še malo. In nič ne škodi, če se tudi na tem polju stepemo. G. trgovci bi morali tu v prvih vrstah korakati. Eden je že zvu-naj! Morebiti pride še kateri drugi. Vsaj tista neumnost bo nehala, ki jo naši popje radi širijo, da se ni treba dati po akademikih komandirati. Z veseljem bodemo gledali, ako se predrami naše trgovstvo iz mrtvila. Proti konsnmom že nastopajo tudi s peresom. Sedaj je g. „—K.— " narezal kapitalistična vprašanja, dasi v Časopisu, ki trgovstvu po življenju streže. Nič ne de! Naj rSlo-venec" sam ljudi uči, da je treba precej kapitalističnega gospodarstva, predno se začne zadružno delo med producenti in konsumenti. Državni zbor. Seja dne 19. maja. Ker se je prvotno nameravana seja za petek dne 22. t. m. opustila, prišel je že včeraj na vrsto B i a n k i-nijev nujni predlog v zadevi hrvat skih nemirov. Podanih pa je bilo še drugih predlogov in interpelacij. Poslanec Wolf je interpeliral zaradi poštnega oficijala P. Pogatschnigga, ki je bil iz Trsta premeščen zaradi agitacij za »Los vom Rom«. — Posl. P loj je interpeliral ministrskega predsednika zaradi jezikovnih razmer pri graškem nadsodišču. — Posl. Lemisch je interpeliral, naj se izda naredba o vožnji z avtomobili. Uravna naj se hitrost vožnje ter se določi, da smejo voziti avtomobili skozi mesta, trge in vasi le v zmernem teku. vico svoje krasote Če jih pozimi po gostiš s čajem, se ti zdi, da nosijo Buknje tujcev in da predolgo mešajo z žlico po čaju. Peter Sergejevič je tudi v mestu včasih govoril o ljubezni, a tu se je slišalo čisto drugače, kakor na deželi. V mestu sva siineje občutila steno, ki naju je ločila: jaz sem imenitna in bogata, on pa je ubog, niti plemič ni, je sin podduhovnika, je le pomočnik preiskovalnega sodnika in nič več; oba sva imela ta zid — jaz iz mladostne neizkušenosti, on, Bog vć zakaj, — za neprestopen in če nas je obiskal v mestu, se je priliznjeno smehljal in kritikoval višje kroge in molčal zlovoljno, če je bil še kdo drugi v vsprejemnici. Ni zidov, ki bi se ne dali preskočiti in razrušiti, a junaki našega časa so, kolikor jih poznam, preveč plahi, leni, mlačni in bojazljivi in se mnogo prehitro zadovoljijo z mislijo, da imajo smolo in da jih je svet goljufal; mestu da bi se borili, le kritikujejo, imenujejo svet slab in podel in pozabijo ob tem, da njihova lastna kritika polagoma ■ama prehaja v podlost. Bila sem ljubljena, sreča mi je bila blizu, zdelo se je, da biva tesno ob meni; živela sem v božji dan, ne Potem se je začela obravnava Biankinijevega nujnega predloga. Posl. Biankini je utemeljeval nujnost svojega predloga. Govoril je najprej hrvatsko, potem pa nemško ter rekel, da je potrpežljivost Hrvatov dospela do vrhunca. Ne ve se, koliko ljudi je že bilo dosedaj vsled nagle sodbe obešenih. Gotovo je le, da so vse ječe prenapolnjene z meščani, kmeti, ženskami in otroci. Zaprti so vsi uredniki opozicijskih listov, mnogo odvetnikov, notarjev, posestnikov, lekarnarjev in duhovnikov. Posl. Susteršič: »Ban bo kmalu edini na svobodi!« Biankini nadaljuje, da je nad tisoč moških, žensk in otrok ranjenih, da so poli čaji, orožniki in vojaki dosedaj ubili devetnajst oseb. In najbolj čudno je pri tem, da ni bil ubit noben policaj, orožnik ali vojak, kar dokazuje, da je hrvatski narod vkljub morenju ostal na zakonitih tleh. Potem je go vornik nadrobno razpravljal o nemirih na Hrvatskem ter prosil zbornico, naj sprejme njegov predlog. Ministrski predsednik dr. Kor-ber: »Jaz moram proti temu nujnemu predlogu vztrajati na stališču, da po nagodbenih in ustavnih zakonih ni smeti razpravljati v tej zbornici dogodkov v deželah ogrske krone«. Posl. B i a n k i n i: »Krona sv. Šte-fano ni ogrska krona, vi ne poznate državnopravnih razmer«. Dr. Kurber je rekel v nadalj-nem svejem govoru, da ne ve, ali so bile osebe zaradi političnih zločinov ustreljene, ranjene, zaprte ali obešene. Potem je zanikal, da bi se vsled hrvatskih dogodkov bilo v tostransko državo zaneslo kako vznemirjenje. Posl. Dyk je navajal vzroke, zakaj bo njegova stranka glasovala za Biankinijev predlog. Vlada obravnava zadeve Jugoslovanov prezirljivo. Jugoslovani so prelili toliko krvi za skupno očetnjavo .... Posl. Choc: »Mi nimamo skupne očetnjave! Mi imamo le konglomerat držav!« Posl. Baxa: »Mi nimamo skupne domovine!« Posl. Žitnik je izjavil, da so dogodki na Hrvatskem zavzeli zadnji čas tako resnost, da bi se morala pač tudi Avstrija zanje zanimati vsaj toliko kot za dogodke na Kitajskem in na Turškem. Govoril je potem o razmerju med Avstrijo in Ogrsko ter rekel, da je edino sredstvo, ki bi privedlo monarhijo zopet na zdravo podlago: Pravičnost in lojalno izvajanje zakonov in pogodb. Posl. Peric je rekel, da je zahteva po finančni samostojnosti Hrvatske splošna. Hrvatje vedo, da Hrvatska ni po Madjarih pridobljena dežela. Posl. Vuković je razpravljal o državnopravnom razmerju Hrvatske napram Odrski. Sedanji položaj na Hrvatskem je rezultat 201etne^■ slabega gospodarstva banovega. Hrvat- da bi sama sebe umela, ne da bi znala, kaj pričakujem, kaj hočem od življenja, čas pa je prehajal. — — Toliko jih je šlo mimo mene s svojo ljubeznijo, bili so jasni dnevi, tople noči, slavci so peli, dišalo je po svežem senu — in vsa ta sladkost, tako čudovita v spominu, je minevala v mojem življenju ravno tako urno, kakor pri vseh ljudeh, ravno tako brez sledu, brez cene in nestalno, kakor megla. Kam je šlo vse to? Moj oče je umrl, postarala sem se. Vse, kar mi je nekdaj ugajalo, kar se mi je laskalo, napolnjevalo me z upanjem, — šum dežja, grmenje strel, misli na srečo, pogovori o ljubezni, — vse to je le spomin in enakomerno, pusto ravnino vidim pred seboj; žive duše ni na tej ravnini, tam na obzorju pa je temno, Btrašno. — — — Će kdo pozvoni, si mislim: to je gotovo Peter Sergejevič, kajti on me včasih obišče.--— Će po gledam drevje pozimi in mislim, kako zeleno je bilo poleti, tedaj čepečem: »O moji ljubi!« In če vidim ljudi, s katerimi sem preživela svojo spomlad, mi postane otožno pri arcu in rečem isto. ski narod bo izišel iz te nove telke izkušnje kot zmagovalec, in močno razvita hrvatska narodna zavest bo vsak nepravični sistem preživela. Posl. Biankini je v svojem zaključnem govoru obžaloval, da ministrski predsednik težavno hrvatsko vprašanje tako površno obravnava. Tega pa so Hrvatje vajeni. Pri ministrskem predsedniku ne morejo najti temeljitosti in resnobe, temuč le di-lentatizem in frazerstvo. Ako mi ministrski predsednik očita gorečnost v mišljenju in čutenju, sem ponosen na to. To je predrznost ministrskega predsednika! Obžalujem, da je ministrski predsednik brez gorečnosti, da njegov termometer kaže vedno nižjo temperaturo. Podpredsednik Kaiser ukori go vornika zaradi te kritike. Prvi predlog, ki zahteva, naj vlada odstrani banove agente in vohune iz avstrijskih dežel, je dobil 101 glas proti 81 glasom ter ni bil sprejet z dvetretjinsko večino. Pri drugem predlogu, ki zahteva, naj vlada pojasni vzroke, zakaj se je začela sodna preiskava proti slovensl im tiskarnam, je bilo 142 proti 69 glasom. Ker je hotel podpredsednik večino utajiti, je prišlo do burnih prizorov. Jugoslovani in češki radikalci so naskočili predsedstvo, ki se je moralo udati. Tretji predlog, ki zahteva, naj vlada ukrene, da se razburjenje vsled samovoljne vlade na Hrvatskem poleže, zopet ni dobil potrebne veČine. Potem se je nadaljeval* debata o nedeljskem počitku. Govorili so: Ellenbogan, Stein, Eldersch in M a 1 i k. Končno se je le določilo, da bo v petek 22. t. m. zopet seja. Rusi v*Bukovini. Bukovinski Rusi (tudi Malorusi imenovani) imajo v marsičem Slovencem podobno usodo. Dasi tvorijo večino prebivalstva v deželi, ne pridejo v javnosti nikjer do prave veljave, do vodilne vloge. V ravno pravnosti jih zajedajo Romuni, Nemci, židje in Poljaki, dasi je Rusov 42%, Rumunov 32%, zidov 13%, ostali so Nemci in Poljaki. Odkar je dr. Kor-ber maloruskim poslancem pred dvema mesecema v parlamentu odgovoril, naj si sami poiščejo sredstev in potov, ako hočejo kaj doseči za svoje volilce, se je razvilo živahno gibanje Malorusov v Bukovim" in Galiciji ter njihovih poslancev v parlamentu. Zdi se jim za to posebno pripravni trenutek, ker stavijo v novega deželnega predsednika kneza Hohenlohe-Schillingefurst velike nade. V maloruski nezadovoljnosti pa prevladujejo Bkoraj verski motivi nad narod nostnimi. Že leta 1899. so izročili bukovinski pravoslavni duhovniki skupno spomenico ministrstvu in deželni vladi proti zatiranju slo vanske cerkve. Do danes še nimajo On je vsled protekcije mojega očeta že davno prestavljen v mesto. Postaral se je malo, in priklonjen je nekoliko. Že davno je nehal govoriti o ljubezni, ne govori več neumnosti, ne ljubi svoje službe, ima ne vem že katero bolezen, je nekoliko blaziran, za življenje mu ni mnogo in tako životari. Nekega večera se je bil vsedel semkaj k peči in gledal nemo v ogenj.--- Nevede, kaj bi rekla, sem vpra šalar »No, kaj je?« »Nič! —--« je odgovoril. Potem se je začel molk. Rdeča luč ognja se je spreminjala na njegovem bledem obrazu. Prošlost mi je prišla v spomin in nakrat so vzdrhtele moje rame, moja glava se je nagnila in bridko sem zaplakala. Neznosno usmiljenje sem čutila do sebe in do tega moža in strastno se mi je zahotelo tega, kar je prošlo in kar nam zdaj odreka življenje. In zdaj — nisem več mislila na to, da sem imenitna in bogata. Glasno sem zaihtela, pritisnila roke na senci in mrmrala: »O Bog, o Bog, izgubljeno življenje. —- —« odgovora. Ruske fare pa nadalje zasedajo rumunski duhovniki. Svoje časno se je ustanovil grško pravoslavni cerkveni fond ter so se v ta namen prodala vsa pravoslavna samo stanska posestva. Ta fond je danes tako narasel, da bi se iz njega lahko vse pravoslavne cerkve in šole sijajno zdrževale. Toda iz tega fonda se gradijo dandanes vojašnice, sodna poslopja, tovarne za sladkor, kopališča itd. Fond oskrbujejo od vlade imenovani Nemci, večinoma luterani. Na ta način se nalašč izziva Ruse od verske strani, da pozabijo v tem boju na svojo politično ednakoprav-nost. Vendar sta se nedavno vršila dva velika ljudska shoda, na katerih se je pred vsem zahtevalo izvrševanje § 19. drž tem. zakonov, nadalje ruske vzporednice na vseh štirih fakultetah nemškega vseučilišča v Černovcih (čemu je pač tam nemška univerza!), ustanovitev ruskih sred njih Š3I itd. Dosedaj ima Bukovina 4 rumunsko-nemške gimn&zije, a nobene ruske. Popolnoma tako kakor pri Slovencih. Za ruščino zahtevajo, da se upelje v urade, iole in cerkve, iz kmečkih občin naj se število po slancev v državni in deželni zbor pomnoži; v ta namen naj se utanovi 4 volilna skupina. Zgolj zahteve, ki bi se morale izpolniti že po za konih. Politične vesti. — Imunitetni odsek je sklenil izročitev poslanca S c h u n e r e r j a , Steina, Wolfa, Malika in Ho lanskega. Izročitev posl. dr. Tavčarja se je zavrnila. — Obrtni odsek je sprejel zakon proti pijančevanju. Za poročevalca v zbornici se je izvolil posl Stoja n. — Za italijansko vseučilišče. Ob činski zastopi v Rivi, Ali in Clesu so priredili demonstracije zoper do godke na vseučilišču v Inomostu ter sklenili peticije za ustanovitev italijanske univerze v Trstu. V isti zadevi so interpelirali tudi italijanski poslanci v državnem zboru. — Novo ministrstvo bolgarsko se je takole sestavilo: general Petrov predsedstvo in zunanje zadeve; Petkov notranje zadeve; dr. Ghe-nadiev pravosodstvo; prof. Šišma-nov nauk; ravnatelj Manušev fi nance; polkovnik Savo v vojno; Popov trgovino. — Dogodki v Macedoniji. Dosedaj so zaprli 24 profesorjev in 864 ljudskih učiteljev. Naglo sodišče v Solunju je obsodilo na smrt Paolija Pečkova, ki je razdjal z dinam tom francosko ladjo »Guada!quivir«. Blizu Djakove so Albanci napadli taborišče maršala Rušdi paše. Turške čete bo ubile 120 Albancev. Tudi Nasir pašo so napadli Albanci med Dja kovo in Pečem. — Revolucijsko gibanje med častniki so zasledili v Peterburgu. On pa je sedel tam in mi ni rekel: »Ne plakajte!« Jasno mu je bilo, da je najina usoda vredna solz in da je prišel čas plakanja. Na očeh se mu je videlo, da se mu smilim, in tudi on se je meni smilil in mrzelo se mi je do tega plahega nesrečneža, ki ni znal urediti niti mojega, niti svojega življenja. Ko sem ga spremljala do vrat, se mi je zdelo, da oblači v prednji sobi svoj kožuh prav posebno počasi in da dela to nalašč. Večkrat mi je nemo poljubil roko in gledal dolgo v moj objokani obraz. — Mislil je pač na nevihto, na proge dežja, na naš veseli smeh, na moj tedanji obraz. Hotel mi je nekaj reči in vesel bi bil, ko bi bil mogel, a ni rekel ničesar, le z glavo je zmajal in mi stisnil roko. Bog ž njim! Ko je bil odšel, sem se vrnila v sobo in se vsedla na preprogo pred kamin. Rudeče oglje se je pokrilo z pepelom in je jelo ugašati. Mraz je škripal še bolj divje za okni in veter je pel otožno pesem v kaminovem dimniku. Sobarica je stopila v sobo in me zaklioala, meneč, da sem zaspala. — — — Neki častnik se je ustrelil, ker mu je to svetoval njegov poveljnik, da se izogne veliki sramoti. — Francoska zbornica je začela včeraj debato o vladni politiki glede kongregacij. Velika večina je odobrila vladno postopanje ter izrekla ministrskemu predsedniku zaupanje, d* prepoveduje razpuščenim kongrega-cijam pridigovanje. — Kretenska zbornica je pri otvoritvi priredila višjemu komisarju, grškemu princu, velike ovacije. 1' prinčevom odhodu je zbornica sklenila, poslati velesilam prošnjo, naj se priklopi Kreta Grški, ker je to srčna želja vsega prebivalstva. Končno zbornica sklenila, v vseh državnih in občinskih uradih obesiti poleg slike princa Jurija tudi sliko grškega kralja z napisom: Naš kralj. Dopisi. Iz ribniškega okraja. Pa- b e r k i. »Slovenec« piše, da p r i 11 a s liberalci ukajo samega vese lja, ker se je Drobnič spri z Bre šarjem, ter je baje g. Ig. Merhar si »-vesno prestopil k liberalni stranki. To veselje in ukanje je tako malo resnično, kakor pred par leti »Slo venČevo« poročilo, da liberalci pihajo od jeze, ker je g. Brešar kupil za ribniški konsum skoro dvakrat pre drago hišo, katero je morala let< -prevzeti klerikalna posojilnica, da Be reši konsum. Take 80 zasluge Bre šarjeve v gospodarskem oziru V dru žabnem oziru in v občini sploh se mu je posrečil razpor v Ribnici, od katerega duhovniki in njihovi pristaši gotovo nimajo dobička. Tako nekako deluje sedaj tudi v Sodra žici. Razpor med Brešarjem in Drob ničem v Sodražici nas zanima le v toliko, da je tudi g. D r o b n i č, bivši mnogoletni župan, ki je zmožen tudi sam misliti in opazovati, spoznal ma hinacije Brešarjeve in sprevidel, da ga hoče rabiti le kot sredstvo / svojo politiko. G. Brešar ima precej sreče pri lovu na kaline, a vidi se, da g. Drobnič ni pravi medium za to. Drobnič, ki ima precej vpliva pri ljudstvu, je pomagal Brešarju pri ob činskih volitvah do zmage, a poslednji ga je pustil potem na cedilu. Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan Tako se bode godilo vsakemu, kdor bode hotel pri stranki na svojo pest politiko uganjati in svoje nazore razvijati. Liberalci in naprednjaki ni smo tako naivni, da bi Drobnica zaradi tega, ker je nekoliko mrzlo pobožal Brešarja ter imel toliko poguma javno in v naprednem listu izraziti svojo nevoljo nad spletkami Brešar jevimi, že prištevali naši stranki. Zna čilen je pa vendar tak nastop »vrlega pionirja« nasprotne stranke. Nezadovoljen pa ni samo g. Drobnič z vodstvom svoje stranke in njen politiko, ampak tudi mnogo drugih pametnejših, ki uvidevajo, kako klerikalna stranka izkorišča in izsesava ljudstvo. PoboŽnost, katoliško prepri čanje in gospodarska organizacija stanejo ljudstvo mnogo denarja, nabira in pobira se na vse strani. »Slovenec« pripoveduje dalje o županu Ig. Merhar ju, da je storil strašen in neodpustljiv greh, ker si je baje naročil »Slovenski Narod«, in da je s tem slovesno prestopil v liberalno stranko. Liberalna stranka je v nedeljo slovesno praznovala ta redki dogodek. Gospodje! Pomirite se, stvar vendar ni tako strašna in tragična. Ubogi Nace pri najboljši volji ne more vsem ustreči. »Slovenec«, čigar naročnik je že več let, ga napada, ker si je baje naročil »Slovenski Narod«, da izve, kaj tudi posvetnjaki mislijo o naših tužnih razmerah. »Pet ribniških gostilničarjev in več drugih nezadovoljnežev« se pa v »Sloven skem Narodu« jezi nad njim zaradi tega, ker je bil izvoljen za reprezen tanta zakupa deželne užitnine. Res niči na ljubo konstatujemo, da je bil pri dobro obiskovanem shodu interesentov izvoljen per acolamationem brez ugovora. Nezadovoljnost se tedaj vidi na levi in na desni. Nezadovoljnim gostilničarjem pa lahko izdamo PT Dalje v prilogi. "Vf Priloga »Slovenskemu Naroou" št 114, dne tajnost, da bodo tudi gostje bolj zadovoljni ž njimi, ako bodo točili boljše in cenejše vino. Po cenah na debelo naj se ravnajo tudi cene na drobno. Visoke cene pri vinotoču pri današnjih razmerah niso opravičene. Zaradi tega se tudi vinopivci lahko enkrat oglasijo in zahtevajo »svoje pravice«. Ako je prvo nedeljo v maju nekoliko Ribničanov napravilo izlet k ftacetu v Prigorico, se to ni zgodilo zaradi naročila na »Slovenski Karoda, ampak zaradi sprehoda in navadno dobre postrežbe. Pri mizi so sedeli v prijateljskih razgovorih dame in gospodje, liberalci in klerikalci, tedaj zelo mešana družba. Politiko-valo se ni ter se tudi Nace ni slovesno instaliral za liberalca. Liberalci so bili že tudi večkrat v Drobničevi gostilni, ker se ne boje nadzorovanja blagoslovljenih gospodov ter ne stre-petajo nad tem, ako slučajno kje na steni visi »Slovenec«. Liberalci se razločujemo o.d klerikalcev v tem, da smo tolerantni, da beremo liberalne in klerikalne liste, da poslušamo dva zvona, da ne branimo svojim pristašem brati tudi nasprotne liste, ampak celo želimo, da berejo laži in zavijanja nasprotnikov, ker so dovolj razsodni, da si potem napravijo sodbo in spoznajo, kje je resnica, — klerikalni voditelji pa svoji gmajni pod smrtnim grehom prepovedujejo poslušati druge glasove, boječ se, da se kdo ne spridi ali jim uide, kakor ptiček iz kletke. V ribniški čitalnici so članom na razpolago poleg »Naroda«, »Soče«, »Zvona«, »Slovana« tudi »Slovenec«, »Edinosta, »Domovina«, »Dom in Svet« itd. V vašem »Izobraževalnem društvu« se bode predavalo pa samo iz »Slovenca« in »Domoljuba«. Navzlic temu upamo, da bode tudi pri vaših učencih počila enkrat mrena na očeh, posebno ako bode treba le plačevati in tlako delati. Pri konsumu v Dolenji vasi se sedaj vrši nekaj podobnega, kakor se je godilo v Vitanju na Štajerskem. V preiskavi je kakih 12 po kaplanu Ž. zapeljanih kmetov zaradi poneverjenja, kride in prestopka zoper javno nravnost — (v katoliškem konsumu so se prodajale ne-nravne pohujšljive podobe!). Kadar bode glavno žegnanje v Dolenji vasi, bi svetovali liberalcem, da ne gredo zopet k Nacetu, sicer bi se jim očitalo, da slovesno in škodoželjno praznujejo polom konsuma in nesrečo prizadetih kmetov. Končno še nekaj. O veljavnosti ali neveljavnosti Podbojeve opoj roke ne bodemo govorili, ker ni dognana in ker se je o tem po našem mnenju že več pisalo, kakor je potrebno in more zanimati javnosti. Kam je pač vse eno, ako oporoka obvelja ali ne. To zadevo naj porav najo med seboj prizadeti dediči, kateri mislijo, da je v vsakem oziru pošteni pokojnik, ki je zapustil 6 otrok, preveč volil za pobožne namene in da mu tudi škofovi zavodi niso bili tako na srcu. To zadevo omenjamo samo z ozirom na zopetno obrambo gosp. ž u p n i k a P o d b o j a, kateremu ne očitamo, da je za se iskal ali našel kaki dobiček pri testamentu, ter mu hočemo verovati, da je hotel storiti samo uslugo svojemu bratu, da nima navade si polniti »bisage« s tujim blagom in da je prazna. Sedimo, da je kot starejši in vestni duhovnik dobil faro, kakor si je ni želel in tudi ne zaslužil. Gosp župnik Podboj nam bode pa kot razsoden mož pritrdil, da duhovniki niso umestne priče (redovniki so tudi danes izključeni) pri testamentih. Že navzočnost duhovnika vpliva na »poslednjo voljo« fizično in duševno onemoglega bolnika na smrtni po stelji. To so sprevidili že stari Rimljani ter niso dopuščali duhovnikov za priče pri testamentih. Na očitanja, da smo zaradi tega zoper po božna volila, ker pri nas po smrti človek neha, odgovarjamo, da bi morali biti pravi barbari in ljudje brez človeškega čuta, ako bi vernemu bolniku ne privoščili potrebne tolažbe na zadnjo uro. Vendar se no sme iti predaleč in v ljudstvu vzbujati misli, da je treba nebesa kupiti, in da se mu grehi tim preje od puste, čim več kdo plača za sv. maše. Nebesa morajo biti pristopna ne samo za bogate, ampak tudi za reveže, ki ne morejo ničesar voliti za sv. maše. Ribniško prebivalstvo je zelo varčno, da, celo skopo. Povsod se čujejo pri tožbe, kako težaven je boj za obstanek. Takozvana pobožna volila se pa množe vedno bolj. Domačim duhovnikom, katerim sicer ne primanjkuje plačanih maš, delajo veliko konkurenco samostani v Ljubljani, kjer stanejo maše baje samo 60 kr, dona« pa 1 gld. Marsikdo pravi: denar pošljem v Ljubljano, ker dobim tam kaj več maš za to. Tako barantanj«-ne kaže prave pobožnosti ter d« more biti dostojno. Svoje trditve bi lahko dokazali s konkretnimi slućaji. a to bi šlo predaleč, ter tudi ni umestno navajati imen Omeniam«* le, da je kmalu za Fr. Podbojem tudi kmetski kočar s skromnim premoženjem in petimi otroki hotel voliti 2000 K (!) za sv. maše in da je le na opombe prič, da ni treba toliko, znižal to volilo na 1100 K. G. župniku Podboju, ki je v svoji obrambi svojo 'oporočno zadevo spretno obrnil na šaljivo stran, pa želimo, da bi pcdrl še mnogo divjih petelinov. Opazovalec. Katoliški uzori. (Dalje.) Katolicizmu se dostikrat očita da je moralično manj vreden, kakor druge vere. To očitanje se naslanja deloma tudi na dejstvo, da sodi, ka kor smo videli, cerkev moralično vrednost posamičnikov in celih narodov in držav samo s stališča svojih lastnih interesov, ne pa z objek tivnega stališča. V tem smislu so bile pisane tudi legendarne povesti, katerih je zgodovinopisje srednjega veka tako begato. Ta zgodovinopisje je skraj šalo ali zamolčalo vse. kar ni bilo v cerkvi v korist, poveličevalo pa vse, kar je moglo cerkvi koristiti, in koder ni bilo ničesar poveličevati, tam so si cerkveni mežje pomagali z izmišljotinami. Najznamenitejša spomenika teh legendarnih izmišljotin sta takozvana Konstantinova darilna listina in pa psevdoizidorska dekretalija. Te listine so falsificirane in to vedoma in namenoma. Fals'ficirana Koi stantinova darilna listina je imela namen, dati papežem pravni naslov, da morejo zase reklamirati takoime novani Petrov patrimonij, falsificirana dekretalija pa naj so služila kot do-kumentariČni dokaz izza apostolskih časov, da je papežev primas božja ustanovitev. Isto tako znamenita fal-sifikacije so one listine, s katerimi sta Pipin in Karol Veliki obljubila cerkvi darovati skoro dve tretjini vse Italije s Korziko vred. Če je bilo takih falsifikacij razmeroma malo, je to pripisati okolnosti, da se na podlagi falsifikacij oglašene zahteve niso dale realizirati. Zato pa so izmišljene legende tohko številnejše. Postopalo se je pri tem prav naivno. Največkrat so pisatelji tah legend zgodovinski značaj do tičmh eseb popolnoma svojevolj premenili in jim podtikali verske nagibe katerih niso imeli in ki so bili sploh dotični dobi popolnoma neznani Kakor so imeli srednjeveški podobarji in slikarji navado, da so svetopisemske Žide predstavljali v kostumih svoje dobe, tako so tudi srednjeveški zgodovinarji predstav Ijali vse za cerkev zaslužne zgodo vinske osebe kot nekake svetnike Časih so bili kar otročji v tem oziru, kajti samo otročje je, če pravi Gregor iz Toursa, da je Teodoz'j velike napade sovražnih narodov odbil, ne toliko z mečem kakor, z bdenjem in postom, kar trdi tudi Pavel Dijakon o vojskovodji cesarja Justinijana. Windukind Kordev, ki je spisal zgodovino Saksov, trdi, da je Karol Veliki začel vojno proti Saksom samo iz tega namena, da bi jih spreobrnil h kri^tijanski veri. Tukaj se podtikajo Karolu nameni, katerih ta prav gotovo ni imel. Vojno proti Saksom je začel Karol zaradi tega, ker so Saksi vedno napadali razne dele Irankovske države in jih oropali in opustošili. Karolu je bilo za to, da zavaruje svojo državo in da jih je potem silil prestopiti h kristijanstvu, ni tega storil iz skrbi za izveličanje njih duš, nego ker mu je bila vera sredstvo za ukročenje nevarnih Saksov. Poziv! Podpisani odbor za osnovo spo menika našemu najimenitnejšemu pesniku FranuPreSernu obrača 20. maja 1903,_ se na novo do slavnega slovenskega občinstva s prošnjo, >ia ga izvoli podpirati v svojem prizadevanju končno oživotvoriti svoj namen in postaviti pesniku dostojen spomenik, kakor mu ga dolguje hvaležnost in priznanje narodovo. Želja, katero je gojil odbor, da bi odkril spomenik o najepodobnej&i priliki — o stoletnici Prešernovega rojstva — se mu žal ni izpolnila. Različne neprilike so ovirale izvr šitev te želje; najvažnejša neprilika je bila, da je moral odbor prisiljen po javnem glasu in po sodbi strokovnjakov, ustaviti livanje že dogo tovl)enega kipa. Ta neprilika se je srečno odpravila. Odbor se je pogodil z umetnikom g. Zajcem, ki je predložil nov načrt za spomenik, ki ustreza vsestranski najstrožem zahtevam in ki bode izvršen, dostojen izraz narodov, ki ve ceniti svojega pesnika, ki bode dika umetnikova in ponos onih, ki so prispevali k osnovi tega spomenika. Pozvani sodniki so se vrlo pohvalno izrekli o umetniški ceni spomeniškega načrta, ki se ima stdaj izvršiti pod nadzorstvom slav nega kiparja profesorja K. Kund-manna v Beču. Več skrbi pa zadaje odboru druga neprilika. Za izvršitev takega spomenika ne zadostuje navdušenje in dobra volja, nego potreba je gmotnih sredstev, katere je dolžan vsak po svoji moči prinesti. Prora-čunjeni troski so se zaradi gori omenjene prilike in zaradi razširjenega projekta spomemkovega znatno pomnožili. Razmere obeh podob na spomeniku, pesnikove in genijeve, bodo znatno večje, nego je bilo prvotno nameravano Zato bodo tudi troški precej narasli Z dosedanjimi doneski pa je mogoče jedva polovico troškov namiriti. Če prav si je odbor svest, da so zahteve, katere se stavljajo rado-darnosti slavnega občinstva od vseh strani, jako velike, nadeja se vendarle, da njegov poziv ne ostane glas vpijočega v puščavi, ter nujno prosi slavne občinske zastope in korporacije za primerne doneske; društva, da prirede svečanosti in zabave v korist spomeniku; časopise, da vzbujajo o vsaki priliki in vne-majo svoje čitatelje in vsakega posameznega rodoljuba, da se odolži svojemu pesniku in žrtvuje primerno vsoto pesniku v slavo, narodu na čast in sebi v zadovoljstvo. V Ljubljani, 20. maja 1903. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika: Ivan Hribar, mestni župan i. t. d. predsednik. Rajko Perušek, c. kr. gimn. profesor podpredsednik. Fran Trdina, mestni knjigovodja t2jnik. Dr. Makso Pire, odvetnik; dr. Jos. Stare, c kr. finančne prokurature tajnik; Andrej Senekovič, c. kr. gimn. ravnatelj; dr. Ivan Tavčar, odvetnik; odborniki. Slovenci! Vsi v nedeljo, 24. maja, ob IO. uri dopoiudne na shod v MMestni dom'! na Cezarja Jožefa trgu, kjer izrazimo svoje mnenje o nezaslišanih razmerah na Hrvatskem. Vsi združeni odločno protestujemo proti temu, da odpošiljajo tja naše vojake, da pošiljajo Mažsronom svoje cgleduhe lovit ne dolžne ljudi, in da cislitvaneka oblast va to podpirajo. Dolžnost naša je, da protestiramo proti temu na ves glas! Zato vsi na shod, da bo protest tem krepkejši. Živila Hrvatska! Združeni odbor. Dnevne vesti. V Ljubljani. 20. maja. — Osebne vesti. Geometer železniškega stavbnega vodstva na Jesenicah g. IvanEnk je premeščen v Celovec. Vladni svetnik pri ravnateljstvu drž. železnic v Beljaku g. I. Rus s je imenovan začasnim železniškim ravnateljem v Trstu. — „Lepi" klub ima zopet svojega načelnika. Seveda je ta načelnik zopet dr. Susteršič, podnačelnik pa je dr. P 1 o j. Kako so se »zglihali« tega ne vemo in nas tudi malo zanima. Samo to prosimo, naj se nam dovoli, imenovati časih radi spremembe ta klub »polimana marela«. — Dr. Robert Bežek f. Ob mnogoštevilni udeležbi odličnega občinstva se je vršil včeraj pogreb g. dr. Bežka. Med udeležniki so bili tudi gg. deželnosodni predsednik Le vični k, deželnosodni podpredsednik Pa j k, drž. pravd nik Tren z, višjesodni svetnik Schneditz in mnogo sodnih uradnikov, župan Hribar, predsednik notarske zbornice drž. poslanec Plantan z notarji iz Ljubljane in z dežele, predsednik odvetniške zbornice dež. poslanec dr. M a jar on z mnogimi odvetniki, Finančni svetnik Lenarčič, vodja okr. glavarstva za ljubljansko okolico L a p aj n e, ravnatelji dr. Junovicz, Senekovič, Šubic in Wiestha ler, predsednik mestne hranilnice Petričič, deputaciji »Glasbene Matice« in »Dramatičnega društva« ter mnogo drugega občinstva. Zalostinke je pel zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom g. H u b a d a. — Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil te dni promoviran doktorjem prava g. Anton Božič, avskultant v Celju. Čestitamo! — Ljubljanski „Sokol" priredi jutri svoj tretji letošnji pešizlet, in sicer v Domžale. Udeležniki se peljejo do Črnuč s popoldanskim vla kom, potem pa korakajo peš skozi RaČico, Dubno, Stob v Domžale, kjer se vstavijo v prijazni gostilni gosp. F. Kuharja. Pot je vseskozi zanimiva, zlasti nudi hoja skozi divno romantično Račico pešizletniku mnogo kra snega užitka. Vsled tega je pričakovati, da se udeleži tega izleta kar največ članov, v prvi vrsti pa je želeti, da bi bil bog Pluvij že vendar enkrat milostljiv »Sokolu« in mu ne izražal svojih simpatij v toliki meri kot se je zgodilo to na letošnjih izletih v Medvode. Na svidenje tedaj, bratje Sokoli, jutri med našimi slam-nikarji Domžalci. Na zdar! — Valvasorjev spomenik. Naučna uprava namerava postaviti v Ljubljani spomenik slavnemu kranjskemu historiografu Valvazorju. Mo del izgotovil je naš domači kipar g. grof. Gangl, a soha vlila se bede v kratkem v c. kr. umetelni livarni na Dunaju. Spomenik bo stal v parku pred deželnim muzejem. Kakor slišimo, se bode prostor pred muzejem primerno uravnal in se bode v ta namen najbrže dokupil del Souvano-vega vrta. — Vrtna veselica v korist Prešernovemu spomeniku. Kakor se nam poroča, nameravajo narodne dame ljubljanske prirediti v »Narodnem domua veliko vrtno veselico v korist fondu za Prešernov spomenik. Veselica se bode vršila dne 28 junija ter se bode brez dvoma zbralo vse narod no občinstvo ljubljansko, da se udeleži te eminentno domoljubne priredbe. Podrobnosti in program priobčimo po zneje. — Kegljanje na dobitka. Povodom velike ljudske veselice na Binkoštno n e d e 1 j o, katero priredi pevsko društvo „Slavee" na Kozler-jevem vrtu, bode po večletnem presledku, tudi kegljanje na dobitke. Kegljanje se prične jutri v četrtek ob 9. uri zjutraj pri Kozlcrju ter so bode nadaljevalo v nedeljo 1*4. t. m. in oba BinkoStna praznika, vsakokrat od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Vsi dobitki so denarni ter lepo okrašeni. V ostalem vsporedu veselice bodemo se poročali, za sedaj opozarjamo osobito viianje goste na vdeležbo, ker imajo ob tej priliki jako prijeten izlet v Ljubljano. Ako bi bilo na Bin-koštno nedeljo neugodno vreme, se vrsi veselica naslednji dan, t. j. v ponedeljek. — Pevsko društvo „Ljubljana" naznanja, da je. svoj, sicer že dvakrat po ljubljanskih časnikih naznanjeni drugi vrtni koncert, kateri se bo vršil pri Koslerju, in ki bi se moral vršiti 12. odnosno 19. julija, preložilo na 14. oziroma 21. junija, ker je bratsko pevsko društvo »Slavec« pretekli teden naznanilo, da priredi 5. oziroma 12. julija svoj vrtni koncert in bi potem v slučaju neugodnega vremena na dan 5. julija, koncert 12. julija imelo, to je na isti dan kot »Ljubljana« in bi na ta način obe društvi gmotno trpeli. Prosimo pa vsa druga narodna društva, tla se ozirajo na omenjone dni. — Občni zbor mesarske zadruge v Ljubljani vršil se je v nedeljo 17. t. m. v vrtnem salonu gostilne »pri Zvezdi« po določenem dnevnem redu, ob obilni udeležitvi. Kot vladni zastopnik pnsostoval je gospod magistratni svetnik Sesek. Zadružni načelnik g. Jos. Kozak je pozdravil navzoče, konštatiral sklepčnost in otvoril zborovanje. Prebral se je računski zaključek za leto 1902., iz katereora je razvidno, da je imela zadruga K 404 54 dohodkov, K 17017 stroškov in je znašalo zadružno premoženje koncem leta 1902. K 4066 50 — in odobreno sprejel. Pri nadomestni volitvi 2 odbornikov sta bila dosedanja odbornika, gg. Košenina in Marčan soglasno zopet izvoljena. Soglasno se je sklenilo, da se zadr. pravila glede vpisnin in oprostnin vajencev tako spremene, da bode znašala vpisnina 5 K, oprostnina 10 kron. Ker ni bilo nobenega nasveta več, zahvalil se je načelnik za mnogobrojno udeležbo ter zaključil zborovanje. — Iz Šiške se nam piše: Pogreba dr. Roberta Bežka se |e udeležila deputacija šišenske čitalnice in »Sokola«. Rajnki je bil šišenskim narodnim društvom od nekdaj prijazen. Pri dveh odličnih slavnostih je govoril svečanostne prologe. Prišedši v Ljubljano je obdaril knjižnico z raznimi knjigami, mladega »Sokola« pa z deležnico vredno 20 K. Šišenska narodna društva ohranila bodo nekdanjega sotrudnika in poznejšega podpornika v hvaležnem in častnem spominu. — Razpisana nagrada za narodno igro. Družba slovenskih igralcev razpisuje 50 K za dobro narodno igre, ki bi izpolnila en večer ter ne zahtevala preveč rekvizit. — Gledališčne predstave v Brežicah in v Trbovljah. Družba slovenskih gledališčnih igralcev pod vodstvom g. D a n i 1 a bo igrala jutri dne 21. t. m. v Trbovljah igro »Ženski O tele«. V soboto dne 23 t. m. bo igrala v Bre-ž.cah »H uza rje«, v nedeljo dne 24 t m. pa »Ženski O t e 1 o«. Zanimanje je povsod veliko ter se pričakuje, da bodo tako Trboveljčani, kakor Brežičani in okoličani porabili to redko priliko. — Hrvatje v Idriji Dne 19. t. m. je prišlo v Idrijo 26 farmacevtov iz Zagreba pod vodstvom prof. dr. Janečka, da si ogledajo rudnik. — Iz Postojne se nam piše: Odboru so se dosedaj prijavila naslednja društva, koja se vdeleže slavnosti razvitja praporov telovadnega društva „Sokol~ in „Narodne Čitalnice- v Postojni : „Ljubljanski Sokol-* korporativno z zastavo. Isti sodeluje pri prostih vajah, kakor tudi na orodju z dvema ali tremi vrstami. Udeleži se tudi ko-mersa. Večina izletnikov si ogleda jamo, katera bode ta dan svečano razsvetljena, kakor je to le na binkoštni ponedeljek in 15. avgusta slučaj. Dalje, „Slovensko zidarsko in tesarsko društvo** iz Ljubljane tudi korporativno z zastavo. „Gorenjski Sokol" po večji deputaciji z zastavo. Vsa druga bratska društva, katera se dosedaj še niso oglasila, prosimo, da nam to čimprejc naznanijo. Pripomniti moramo, da nudi sedajna popolna električna razsvetljava popolnoma drugi pogled obiskovalcu iste, ter napravi nanj drugačen vtis, kakor prejšna le za silna električna luč, katera se s sedanjo še primerjati ne moro. Tudi morebitno slabo vreme naj izletnikov nikar ne plaši, kajti imamo v n m slučaju dovolj podzemeljskih- prostorov, v katerih bodemo, ako ne bode na prostem možno, prisegali domu in so-kolstvn ob razvitih zastavah, neomah-ljivo zvestobo. Na delo tedaj bratska društva! Na zdar! — Medvedap izvanredne velikosti, tri stare cente težkega, je ustrelil znani lovec, g. Josip Strle, posestnik v Koritnicah pri Koežaku na Notranjskem, v nedelje, dne 17. t. m., ob 7. uri zvečer na Čakališču v koriškem ekvivalentnem gozdu. To je že tretji od g. Strleta ustreljeni medved. Vsa čast vrlemu in predrznemu lovcu. — Kopališko restavracijo v Izlakah-Toplice je prevzel g. Gregor Majnik, nekdanji gostilničar »Narodnega doma« v Ljubljani. Prijazni kraj je jako pripraven za društvene izlete. — Slov. izobraževalno in zabavno društvo Naprej" v Gradcu priredi v nedeljo, dno 24 maja, zabavni večer. Lokal: »Hotel Triest«. — Mizarski štrajk v Trstu. Pomočniki in vajenci 78 mizarskih ob rtov eo — kakor smo že poro Čali — včeraj ustavili delo. Štrajku-jočih pomočnikov je 520, vajencev pa 100 V 78 cbrtih 86 dela pod starimi pogoji. — Na hrvatsko - ogrski llieji opaziti je, da imajo Madjari vendar strah pred Hrvati. Pretekli teden peljal se je po kolesu neki Hrvat, baje Varaždinec, skozi Nedeljišče v Međimurju in med hišami vozeč je trosil listke, na katerih jo pisano bilo »Međimurci z nami! Smrt Ma-djarom!« Listke je pozneje občinski urad kmetom odvzel in v Čakovec poslal. Hitro je oblastvo šest Žan-dcirjev — trdih Madjarov — ob mtji nastavilo, kateri čuvajo mejo, da Hrvatje v Međimurje ne zahajajo. Te dni bilo je na spovednici v Macincih (Međimurje) zapisano: »Zadnjega ma juša Međimurci s Hrvati, kteri naiđe, bo ubit.« Deca na pasi kričijo »Živili Hrvati — dol z Madjari!« Če jih čujejo iandarji, jih polove in pre tepejo, potem pa njih starše pred urade tirajo v opravičenje, ker sumijo, da 90 deco starši tega priučili. — Pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža so dne 9. t. m. pokopali bivšega sodarja in posestnika na Krčevinah Ivana Trstenjaka očeta hranilničnega kontrolorja g Antona Trstenjaka v Ljubljani, šolskega ravnatelja v Gospiću, gosp. Davorina Trstenjaka in učite lia v Stračincih na Hrvatskem gosp Jakoba Trstenjaka. — Porotne obravnave v Celju. Prošli ponedeljek je stal pred celjskimi porotniki Kari Gumzej, posestnikov sin iz Dolnjih Laz, ker je udaril železniškega delavca Vinceuca Kolarja z rovnico po glavi, daje vsled udarca umrl. Porotniki so zanikali vprašanje glede uboja in. potrdili z osmimi glasovi vprašanje glede prekoračenja samoobrambe. Sedišče je nato prisodilo Gumzeju šest mesecev strogega zapora — V torek so bili pred sodiščem 321etni France Zor iz Gornjih Jarš, 411etni Miha Hribar in 291etni Janez Zabret, oba iz Domžal na Kranjskem, vsi že radi tatvine kaznovani. Obtoženi so bili raznih tatvin v Gornjem gradu in v Jaršah, kjer so ukradli eno kravo in poskusili še tri druge odpeljati. Porotnikom je bilo stavljenih 27 vprašanj, katera so skoraj vsa potrdili. Franc Zor je dobil T let, Miha Hribar 6 let in Janez Zabret D let težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel nem sodišču: 1) Lazar Ljubšek, kro jaški pomočnik iz Loga je ponoči na 12 novembra m 1. Francetu Kon-Čarju na Spodnjem Hotiču vzel 1 telovnik, 1 kamgarnasto obleko, 1 suknjo, 4 zlate prstane in 24 mese-n.h klobas v približni skupni vrednosti 90 K; ravno v isti noči v Ver neku Francetu Cistarju srebrno žepno uro z verižico vredno 20 K, nato je še ulomi! v zaklenjeno hišo Janeza Kokalja, kjer je tudi mislil krasti, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga- je gospodinja prepodila. Ljubšek je bil zaradi tatvine opetovano kaznovan, zato ga je sodišče na 2 leti težke ječe obsodilo. — 2.) Jože Marn, dninar v Zgornjem Berniku je iz hudobije pri lesni ograji mosta okrajne ceste, ki vodi čez berniški potok, odtrgal en steber in eno ranto, potem je pa še v vezne duri hiše An dreja Sveteljna zagnal dva za pest debela kamna. Obsojen je bil na 5 tednov zapora. — 3 ) Anton Bu'-iov nik, dninar je 5. mal. travna t 1 v farni cerkvi med popoldansko službo božjo zavpil med prepovedjo: »ali ne boš tiho far, kdaj že jaz to vem, kar ti govoriš«; potem je z opeko v roki letel za Martinom Košnekom v cerkev, in ko so ga na to ljudje ven potisnili, je opeko v zaprte cerkvene duri vrgel. Izgovarja se s popolno pijanostjo; obsojen je bil na 4 mesece zapora. — 4.) Cigan Pavel Brajdič, konjski mešetar se je orožnikovemu aretovanju zaradi vlačuv Seidlitz-prašek'', ker vpliva na prebavijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak da u lekar .-v. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (10—7) U vina s „Tempel-vrelcem"! Slasten, rezen okus! Vzbuja, zmerno delovanje srca (11^5) in viša slast Zahtevajte povsod rogaški „Tempel-vrelec". Se dobiva povsod neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. in na ^ / _ J/%/%/%"r\. z »le dč nam črevesu 'r*y bolne ,£e Grijjon' najboljši cigaretni papir. nohl\u m* povsod. 705-1 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje nnjtfoljfeie prlziiuna Ta mi o-GbiiiiD tmniiFa ml katera oltrepeiije la»l«ee9 odmra-iijuje ItitiTke in |»eeg»reeuje ilanje lat«. 1 steltleiilen at nm odom 1 14. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poieg novozgrajenega Fran Jožefevega lubil. mostu (204—18 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Na svatbi Minke Kosec-Brkič pri „Novem svetu1* v Ljubljani 16 K 10 vin.: GorSetova Mmka si fanta je zbrala, Tja dol mej Hrvate ponj je poslala. — Svet žegen župnik pred oitarjem je dal, Pri .Novem svetuu potem „folk" se je zbral. Pozdravljal je parček in došle Hrvate — Pa prideo mej njimi nabiral je zlate Za šolo slovensko in ljubljeni rod Kojega ljubi Gorše na§ povsod — — Gospića Bibijana Bisail, blagajničarka Ciril-Metodove podružnice za Trn^vo-Ilirsko Bistrico, 81 K, in sicer: Članarina in podpornina . . 7060 K Globa pri pevskih vajah . . 360 „ Darila: Uršika Valenčič......, 5"— „ Ivana Ličan.......... 2— „ Mar. Hodnik.......... 2 — ^ skupaj . . . 832U K stroški . . . 220 torej .... 81 — K — Gospod F. Skulj iz Tržišča 4 K 9 vin. nabrano v veseli družbi. — Skupaj 101 K 19 vin — Živel- nabiralci in darovalci! Za „Narodni dom". Gospod Ivan Ver-bajs, trgovec v Dolu št. 4, 2 K. — Hvala! Umrli s£ v Ljubljani: Dne 18. maja: Jerica Jenko, hilnica, 69 let, Dunajska cesta št. 8, j etika. Dne 20. maja: Marija Pir na t, delavčeva žena, 54 let, Pred Prulami st. 21, jetika. T hiralnici: Dne 14. meja: Marija Tikelj, dekla, 34 let, tub^rcul. Dne 15 maja: Laka Petrovfiič, delavec. 73 let, jetika Meteorologično poročilo. Vitina nad moijem SOti-3. Srednji sračni tlak 7360 mm. i Čas 4| opazo-I vanj a Stanje Š P baro metra v mm. D. > Vetro vi Nebo 19. 20 9. zv. 7. zj. 2. pop. 735 3 737 4 7370 118 iDrezvetr. 95 1(3-4 si. ssvzh. si sever oblačno oblaCno del.oblač. Srednja včerajšnja temperatura 11'6°, normale: 14 5". Mokrina v 24 urah: 4*2 mm. Zahvala. Povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda dr. Roberta Bežeka izrekamo vsem, ki so nepozabnemu ranjkemu izkazali zadnjo čast, najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo slavni „Glasbeni Matici" za tolažilno petje, nadalje vsem darovateljem vencev in sploh vsem, ki so se v tako mnogobrojnem številu udeležili pogreba ter nam pismeno in ustno izrazili svoje sožalje na bridki izgubi, ki nas je zadela. (1395; V Ljubljani, 20. maja 1903. Žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnogovrstne pojave odkritosrčnega sočutja našega v Bogu po-čivajočega soproga, očeta, brata in tasta, gospoda Josipa Gaile-ta kakor tudi darovalcem krasnih vencev in vsem prijateljem in znancem, kateri so dragega pokojnega spremili k večnemu počitku izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 20. maja 1903. 1390\ Žalujoči ostali. Irtbaajt dot 1. junija 1903. Promese k srečkam iz leta I864 . . , (1363) celi.. 14 K i ■ ■ polovica 8 K priporoča in se dobo pri 6lavai dobitek: K 300.000 Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani. Trgovski pomočnik dobro izurjen v železninski in špecerijski stroki, ter vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v službo. Ponudbe naj se pošilja pod naslovom : ..Gorenjsko" na upravništvo tega lista. (1386—1) Občno konsumno društvo registrovana zadruga z omejenim poroštvom razpisuje službo glavnega, skladiščnika. Plača in kavcija po d^crovoru. Nastop 1. julija 1903. Ponudbe je pošiljati na naslov: „Ob6no konsumno društvo" v Idriji. (1342—2) Predstojnifttvo. CM CO MSKI Korespondentinja zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, z lepo moško pisavo in dobrimi referencami išče službe, najraje v odvetniški pisarni. (1389-1) Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro 34-. V trgovino z mešanim blagom narodnega trgovca v Ljubljani ali v drugem mestu želi vstopiti kot vajenec močan dečko, 14l/3 leta star, z dobrimi spričevali 5razredne šole v Brežicah. Ponudbe sprejema Vid 2abka v Brežicah. (1379-1) Več tesarjev proti dobri plači in stalni službi vsprejme takoj (1396—1) Filip Supančič, stavbenik v Ljubljani, Rimska cesta 20. Pridon deček sin poštenih starišev, se sprejme kot učenec v trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom pod ugodnimi pogoji. Uekoslav SeSek, Sodražica (kranjsko). (1387—1) MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD. LETNIK XXIII. (1903). Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter Btoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 b. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani. 2788—2U 1 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. NAVIJA" ■nt !2r ca. j & -m xi sv zaT-arc-ralna banka tt IE3 r sl gr I, Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital«je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi iloiaimho-narodno upravo. (26—57) Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši nllcaJh š*«^. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Največja in najcenejša zaloga, na drobno in na debelo pravih švicarskih ur, ter zlatnine in sre"brnine. «1 9 — — 379. Srebr. obesek gld — 40, zlati z ametistom gld. 4—5. Št. 298. Zlata cil.-rerr z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 24"—, 28*— St. 438. Zlati double-uhani, mali 70 kr., srednje veliki Sld- 1'—"1 veliki gld 120; zlati,Š,I4 kar., mali gld. 1 90. srednje veliki 2'60, veliki*?3*40. "JŠt.^234. Srebrna cil.-rem., s 6 ^ kamni gld. 4 70 do 5 5«.. Št. 391. Srebrni obesek, močan gld. —'70. Št 295. Srebrna cil.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 6 60—V'60 (1210—6) Št 434. Zlati double-uhani, 90 kr, večji gld 120. Zlati, 14. kar., gld. ti 50, večji gld. 2 80. Št. 333. Srebrna verižica za dame gld. 150. Double-zlato gld. 2 60. Zlata, S14 kar., gld. 10—, 20 — © N *; 9 9 — 0 Št. 4C8. Srebrna broška, golobček na vejici gld. —86. Št. 411. Zlata double-broška gld. 140 do 3—; zlata, 14 kar. gld. 3 — do 9■—. Št. 469. Novo zlato gld. 1 70-2S0. Št 454. Novo zlato gld. 320 do 4 — i Novi veliki ceniki tudi po poeti zastonj. f ran Čuden Vljudno vabim in se priporočam za obilni obisk urar. trgovec in posestnik, ud švicarskih tovarn ur In založitaij c. kr. avstr. drl. dal. železnic. • Mladenič osemnajstih let, žeii vstopiti v službo h kakemu slikarskemu mojstru. Najrajse za risanje podob (^uadrov). Ponudbo naj se poSljejo pod Šifro .,§Ilkar>k. Vin lliiriera % 1 i posle reNtttiile. (1337—B) Trgovskega pomočnika in učenca sprejme tvrdka (1377 — 1) IMorbert Zanier &, sin Št. Peter, Sav. dolina. f)obro idoča brivnica se proda. Več pove Ivan Potušek, bri vec v Kranju. (1386—1) (1391—1) 7vrdka Josip v Ejubljani ^ ■ sprejme vec » •» knjigoveškili pomočnikom. V večjo trorovino z mešanim blagom se sprejme pod jako ugodnimi pogoji (,1393 -1) dobro izurjen trgovski pomočnik kot prva moč. Naslov pove upravništvo ,81. Nar.'. 3(repčajte se s ulmbaškim re-dilnim pivom katero se dobi v *teUIeuleali pri £dmund 3{avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavce pošte. (11—114) Pri hiši št. 12 Resljeva cesta je na prodaj ob cesti stavbišee 29 m dolgo in 60 m široko na novo otvorjeni cesti z razgledom na vrt ženskega učiteljišča. (1310—3 Vprašati je pri bišnem oskrbniku Dobra gostilniška kuharica sprejme se takoj za večjo restavracijo v Ljubljani. Plača 70 kron na mesec in tudi več ter vse prosto. Vpraša se v mestni posredovalnici za delo in službe v Ljubljani, Mestni trg. (1369-2) 1374-1 toplice daje se koncem t. I. v najem. Ponudbe sprejema do 1. oktobra t. L podpisano oskrbništvo, pri katerem se laliko poizvejo tudi vse podrobnosti. Oskrbništvo brežiške grajščine v Brežicah. ri J^esna _ ženiina ponudba. sV(lad trgovec v prijaznem haraju na Notranjske™., j dobro idočo in 3alojeno specerijsk0 trgovino išče tem potom gospico od 17 do 24 let sicer o, trgovsko izobraženo varčno in pridno ter poštenih roditeljev. Gospice, katere imajo veselje do trgovskega stanu niso izključene. (1338—3) Dopise S priloženo slik° pod „Trgovec" v sprejem a ij prijaznosti upravništvo „^lover Jfaroda" do 30. t. m, Pariz GRAND I900 PRIX, Singer šivalni stroji za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. Brezplačni ponjLfe v vseh tehnikah modernega vezenja. Singer Co. šivalni stroji del. dr. Cjubljana, Sv. Petra cesta št. 6. {tt80_n Gradec, Sporgasse 36, Radetzkvgasse IO. — Celovec, Burggasse 19. — Celje, Kolodvorske ulice 8. — Maribor, Gosposke ulice 24. — Leoben, Sauraugasse 79. ===== Hartberg, Rathaus. — VVolfsberg, Klostergasse 30. ===== V večjo trgovino mešanega blaga sprejme se ped dobrimi poeroji takoj ali po dogovoru povsem izurjen zanesljiv in dober prodajalec Istotam se sprejme čvrst učenec "wm s potrebno izobrazbo. (1301—1) Ponudbe do 22. t. m pod K. U. na upravništvo »Slov. Naroda«. Dobro obiskovana gostilna na velikem trgu v Škofjiloki s prenočiščem za tujce in vsemi pripadajočimi prostori, hlevom za konte, velikim dvoriščem, kakor tudi njive in travniki se oddajo v najem na petletno dobo. (2343 3 N»1 n'neje pri prosoej Antoniji Jamar, pnaestDiei v škofjiloki. ega K1383-1) pomočnika z dobrimi spričevali sprejme takoj Franc Benedičič, urar v Škofjiloki, na Glavnem trgu. Odda se na Dunajski cesti št, 32 stanovanje s 4 sobami in pritiklinami za mesec avgust. (1371—2) Osamljena starejša gospa želi priti v prijazno meščansko rodina stanovanje in hrano proti dobremu mesečnemu plačilu ali vložitvi primernega kapitala. Najraje bi prišla v Kranj ali Skoijoloko. (1381—lj Ponudbe vsprejema upravništvo „Slov. Naroda" do konca maja t. L ' aR 5©lnenil{c v največji izberi po naj zmernejših cenah priporoča L. Wliku5cb Ljubljana, >/[estni trg 15. Ki J*ajlep<;e, ***** najmodernejše * * in najcenejše* * * i, uizitniee Y 5 firmo # priporoča .942—6) „Jf srodna tiskarna". ^^^^^^^^^^^ Na Dunajski cesti št. 60 v Ljubljani se odda dvoj e lepih stanovanj £5±=tCi^ ITI i IT "Vpraša ria.j ©e> "t^irr^ (1392—1 Američanski škrob na lesk I Fritz Schulz jun., Actiengesellsch&ft Eger und Leipzig zajamčeno prost vseh škodljivih, saovlj. Ta doslej neprekošeni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v g» 1*21 *<*■■■ ru^iBierJi. tako, da je vporaba vedno jsolova in 1mIiI4h. Zaradi mnogih ponarejanj naj se pazi na gorenjo tovarniško znamki, ki je natisnena na vsakem zavoju. (>n» /aiojii vinarjev. Dobiva se v skoro vseh špecerijskih in dro-gerijskih trgovinah in prodajalnicah miia. 2 (660-4) Al.-o Nvetinji svetovni rniiitHri Pariz 1900 in Dunaj 1902. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein Reifling v Šteyr, Line, Budjevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reimng v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb. Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi L in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer > Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob li. un 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthai iz Inomosta, čez Kleiu-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega — Ob 8. un 38 m zvečer < sobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — P;oga iz Noveg mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. un 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer stotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutr; , ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 un 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljutljano drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob ll. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. 1.) (12^5-9) Izvolite ogledati mojo novo urejeno sukneno zalogo v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev R. MIKLAUC Mannesmann-ove cevi vsake vrste kakor tudi nezgorljive glinaste cevi (Muffen- rohre) z asfaltom in juto obdane za plinarne in vodovodne namene, kot nadomestilo za vodne — cevi iz litega železa, izdeluje Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v 3(omotavi, na Češkem. (437-15) Otvoritev nove trgovine. Vljudno naznanjam, da sem z dnem 11. t. 1 oivoril 7 Šiški ob glavni cesti poleg cerkve h. št. 2 (v IiInI jroMp. *ei«lel-niM špecerijsko trgovino in prodajo moke a. d.K*oft»: debelo. Ker mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen upam, da bode spoštovano občinstvo mojo dobro voljo upoštevalo, ter moje prizadevanje, postrezati z najboljšim in najfinejšim blagom podpiralo z najmnogobrojnejšim obiskom. V prijetni nadi, da mi izkažejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, bilježim z odličnim spoštovanjem (1273—3) Makso Lavrenčič. > J^^^sI^«^T\ 7r?"**sl''r*-~T"\ /*lr"^s*L'«^T\ 7^'~*r■r*-~T~\ 7*'"^■sw^rv^TS /^^•^^•^T^n Ljubljana Špitalske ulice štev. 5 Po^' HlioMke In ljo-*ii, T>un»j»l*a cesta št. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice. \ Nobeno ceneno bazarno blago, edino le precizijske fabrikate in odlične novosti ima katalog iz leta 1903 s 600 slikami. Dobi se na zahtevo takoj zastonj in poštnine prosto podnaslovom M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3. Dve kleti se oddasta. Ena klet bi bila pripravna za shrambo vina, druga ima vodovod, je jako suha in za vse porabna. Povpraša naj se pri O. Schmidt, Turjaški trg št. 1. (1373—2) Zahtevajte ilustrovane cenike žarnic (Gluhlichtlampen). Najbolja in najceneja razsvetljava. I C735-4) Johannes JCeuer Dunaj, IV. Miihlgasse 3. Št. 170. A R. Oklic. (1376) S tem se daje na splošno znanje, da se hočeta poročiti premogokop, samski Jurij Zechner, katolik, stanujoč v llambornu, Auguststrasse št. 25, nezakonski sin Marije Zechner, brez obrta, umrle v Lieznu na Avstrijskem in tovarniška delavka, samska Terezija Pipan, katolikinja, stanujoča v llambornu, poprej v Ebriachu na Koroškem, hči krojača Osvalda Pipana in njegove žene Helene, rojene Piigrin, oba umrla v Ebriachu na Koroškem. Ta oklic se ima razglasiti v občini liamborn in v časopisu „Slovenski Narod". Marxloch, 12. maja 1903. Stanovski uradnik: 1,1 ii I Vi*. , ( i— T- Tih il] i j lli'> Triumph-štedilna ognjišča za goBpodinj-stva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši innaj-trpežn ejši izdelek. Največja prihranitev goriva' Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. i852—16) Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph" Ooldsehitiiclt & «in "Wel3 IG, Gorele -A.-v-3tx3.3slc©- Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba na dan od 5 K naprej. V maju in septembru še ceneje. Sezona od 1. maja do konca oktobra. Krapinske * Toplice Hrvatskem Leta 1902 je bilo 4567 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje ,,Zabok-Kra-ipnske-Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, Od 1. maja vsak dan zveza po omnibu8ih 8 to postajo. — 3O0 do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revml in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije ; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — BroSure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja (1017—6) kopališko ravnateljstvo. V prospeh „Ustredni Malice Školske". Humpolško lodensko blago. Moderno sukno za obleke iz čiste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih cenah (76 5 — 18) Karol Koclan tovarna za sukneno blago v Humpolcih na Ceikem. MT Vzorci na zahtevanje franke. ~W Gostilna „Pod Gozdom" na Dolenjski cesti. V A BILO k otvoritvi gostilniškega vrta ki se vrSi v nedeljo, dne 24. maja 1903 s sodelovanjem slavne vojaške godbe c.kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina IO kr. Ob 6. uri se izpusti velik zrakoplov, v mraku pa se zažiga . umetalni ogenj in rakete. Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na binkoštno nedeljo ob isti uri. K mnogobrojni udeležbi vabita najvljudneje (1375-D Josip in Antonija Plankar. ii nove gostilne! Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da se bom z 21. majem preselil v svojo novo hišo štev. 6 v Radečah kjer bom izvrševal (1366—2) gostilničarski in mesarski obrt. Zahvaljujem se svojim cenjenim gostom in odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam še za nadaljni obisk. Postrežba bo kakor do sedaj točna in cena. K po domače „Pečlin" gostilničar in mesar v Radečah pri Zidanem mostu m v UP. r^- Vlju d ii o naznanjam svojim p. n. večletnim naročnikom, da sem svojo 201etno (1352 - 2) graversko obrt g. Antonu Černetu prodal. Zahvaljujoč se za vedno mi izkazano prijazno naklonjenost, prosim, blagovolite meni izkazano zaupanje prenesti na mojega naslednika. Z velespoštovanjem Fran Pock. Z ozirom na gorenje naznanilo naznanjam, da sem bil več let na Dunaju in Nemčiji v prvih tovarnah mojega obrta ter sem si v teku času pridobil dovolj izkušnje, da zamorem izpolnjevati v tej stroki mi stavljene zahteve. Obetajoč, da si bom prizadeval zadovoljiti svoje eenjene naročnike v vsakem oziru, se priporočam z velespoštovanjem Anton Cerne, araver. Poljanska cesta št. 29. i Na najvišji ukaz Njegovega ffljP c. in kr. apostol. Veličanstva. XXXV. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija (Mlina v lisi rij i postavno i t l*o> v gotovini = v skupnem znesku 506.880 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje je nepreklicno dne 18. junija 1903. Ena srečka velja 4 krone. SieSke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju 111., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, tratikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih io železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. Srečke se dostavljajo poštnine^prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. (1288—4) Oddelek za državno loterijo. 3541 Kopališče Kamnik na Kranjskem. "^ESSfiti^*^ Zmerne cene. Začetek sezije 15. maja. Havodila da]e ravnateljstvo zdravilišča. (1009-8) Zdravniški vodja: 17. ■»«• Budoll K«abe. Naročajte izborno (1384-1) ljubljansko delniško pivo iz pivovarea v Žalcu in Laškem trgu. ■\ Naročila sprejema |- Centralna pisarna y Ljubljani, Gradišče štev. 7. (i H I m Zopet odprt za malo časa je najboljši, renomovani etablissement za opravo nevest $dolf l^caratlj na5.ee.. ZOiznaj, lvlaxialiilferstrasse št. ©± v hotelu „pri Slonu". Usojam si p. n. občinstvo in cenjene odjemalce zlasti opozarjati na najnovejšo in zelo bogato izber damskega perila. Albert Engel poslovodja. Bivši sekundarij graške občne bolnice dr. JANKO SERNEC naznanja, da se je kot praktičen in zobozdravnik naselil v Celju (1346 _3) in da ordinuje -^*S? v „Narodnem domu" i§^- za notranje in druge bcl&zni: od 8—IO dopoludne in od v23—724 popoludne; I!lka izl»«»ri* se smeje, gramofonskih plošč poje in Zamenjava starih plošč. ZVIZJJ2. a» . C&3^5.1ti zastoj. ■ a» ■ Cyktoslit najpripravnejsi ameriški aparat za pomnoževanje spisov, cenikov, not, narisov ter vsakovrstnih drugih tiskovin itd., kateri bi ne smel manjkati pri nobenem večjem ali manjšem pod-ietju, z vsemi potrebščinami vred po 14 44 •— pri Josipu patitinti ■arar v ZL-jj-m/blja-tn.!, Sts.il trg- šte^r. 1<3- Stanovanj v Ljubljani, Marijin trg št. 1. (1109 -6) » --- • « « 0 0 0 0 0 0 0 0 V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in naj-ceneja vožnja čez Francosko Havre — Wew-lTork aH Antwerpen — New-York, Havre — Fliiladelphia aii Antwerpen-Philadelpliia. Natančnejša pojasnila in cene naznanja radovoljno in zastonj (1201 — 4: 3van gihelj zastopnik generalne agenture (za celo Švico) ■ » •% v Buksu (meja) zraven kolodvora. m Za avgustov termin so v novih Korsikovih hirali na Blei- uireisovi cesti še mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak in solnčni kraji. Stanovanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zahtevanje pa tudi iz 7 do 8 sol); pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. Pri večjih stanovanjih so tudi kopalnice in perilnice. Izbrati je mogoče pritličje, L, II. ali III. nadstropje. Cene so jako nizke. VeČ se poizve pri lastniku i s to tam ali pa v Šelenburgovih ulicah štev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni). (3134—43) o i t* « 0 0 0 0 0 0 K r r (1325 a n poletje. s S \y t r Ejubljana | Mestni trg št. 17 § Spretno, solidne iiajm*^ potovalne uradnike |l *ewrik *«wda>£iubHana' *'sm ,rB 17 j¥Soj novi * * * * * m m m ilustrovani cenik klobukov SJKs *de*,lc* razpošiljam brezplačno. .Izdelovanje in popravljanje točno in pc najnižji ceni. (akviziter je) za vse zavarovalne stroke vKprejine l>roti * Uokl f*i-o% IzlJI, sčasoma tudi m Mialno plačo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter 555*' upravniStvn ,Slov. Naroda", (608—34' Pariška svetovna razstava 1900. w »», 9wm i«' *wrTT7_1^*7j - - - iift ■ iM r-"" žfifi SSB !g=^=== ■■■ za gospode i si dečke izdelke prvih avstrijskih, Italijanskih In angleških tovarn v najbogatejši izberi in sicer najnovejša oblika klobukov za gospode od ^~^CZ^ Jat*« naprej priporoča trgovina s perilnim, pletenim in modnim blagom G. J. HAMANN ZEjjTjLTolja^si, ns^Cestr^I trg1 štev. S. Zaloga klobukov raji Ms Med. univ. dr. Konstantin vitez Foedransperg dosedaj službujoč štiri leta kot sekundarij na vseh oddelkih deželne bolnice, oziroma kot asistent na porodniškem in na oddelku za ženske bolezni —%) orciiiiii*a «S*~ v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 7 1. nadstropje od ',9. do 11. ure dopoludne in od 3. do 4. ure popoludne. i,^-i> 3- * gm Iti % h? Ste . .- c. kr. priv. dvor, Ulobu^uil* tovoru W. Ch. Pless, Dunaj, in J. Pichler, Gradec. Klobuki se po Ustni š.rjavl glave in po lastni napoved, oblike izde.ujejo in s. Klobuki sevPp°r^emajo ^lari 8k)obukI za barvanje in modern-zovanje. Svetovnoslavna usina noda. Dobiva se povsod. (231-33) Aleksandrov e^mi in romance Slegantno opremljena knjiga s portretom in autografom pesnika in uvodom o peresa dr. J van a Prijatelja. Cena: Ifkusno broš- Jf 3'50, po pošti Jf 3'TO, v ijvirm platneni vejbi Jf 5'— po pošti Jf 5'20. 2alo3il: (523) Len*. 5cl}iuentner u Ljubljani. ^ Dra^estne novosti \ir perilnega blaga, kretona, levantine, svile, cefira, fran~ coskega satena, batista, mouselina, belega a jour blaga = poletne obleke in blu^e dalje 3a (1357-2) ♦fr birmo belo in kremasto blago meter po 25 kr. naprej priporoča v čudovito veliki oberi in po naj skrajne je nizkih cenah h»§-• J. Grobelnik Ljubljana Pred Škofijo t. Mestni trg 20. Lfeorci na deželo^poštnine prosto. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". lidajatelj in odgovorni urednik: Dr. IvanTavi»r.