Poitnlna plaČana v gotovinl txhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7"— za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Gena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritiičje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogqjno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. Štev. 72. Celje, pondeljek 5. septembra 1932. Nasa vas se probuja Z veseljcm čitamo dnevna poročila: tukaj tekma koscev, tarn tekma ža- njic, začetek kmetičske nadaljevalne sole, gospodinjski tečaj, gospodarska predavanja, da celo predavanja po radiju. Vse to je delo naše kmečke mladi- ne, ki vkljub hudi krizi, ki je zajela tudi kinečki stan, ni obupala, mar- več se je trdno oprijela organizacij- skega izobraževalnega dela, dobro se zavedajoč, da je rešitev samo v iz- obrazbi in trdno združeni bratski vzajemnosti. Noben stan ni tako navezan na svojo rodno grudo, kakor kmečki. Vse življenje dela in se tmdi. A ko- likokrat mu je že v nekaj minutah uničen celoletni trud — poljski pri- delki, ki so izpo'stavljeni elementar- nim silam in drugim ulmam, ki po- gosto zadenejo našega kmeta. A trd- ne kmečke korenine vse to ne spravi iz ravnotežja. Dobro se zaveda, da v potu svojega obraza služi kruh sebi in drugim; da je steber države, in Če podleže kmet, mu sledi vse. Mladina,. ki bo's prihitela v četrtek 8. septembra s pravim kmečkim po- nosörn na manifestacijsko zborova- nje v naše prijazno Celje, bodi po- zdravljena! Ljubljana v jeseni Leto'snjo jesensko prireditev »Ljub- ljana v jeseni« je v soboto 3. t. m. ob 10. dopoldne svečano otvoril mini- ster za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič. PoRrovitelja velesejma Nj. ""VVel. kralja je zastopal komandant dravske divizijske oblasti divJzijski general Bogoljub Ilič, navzoČi pa so bili predstavniki tujih držav, doma- in oblastev, raznih gospodarskih organizacij in druäteV ter mnögo drugega odličnega občinstva. Poleg inustrijskeg'a, obrtricgä in trgovinskega oddelka* kjer razstav- lja 274 tvrdk, od tega 25 inozemskih, obsega ta prireditev se celo vrsto razstav: kmetijsko (vrtnarstvo, inle- karstvo in sirarstvo, čebclarstvo, ze- lenjadarstvo, poljedelski s.troji in orodje), alpinsko, fotografsko, knji- ževno, umetnostno, gospodinjsko, razstavo malih živali in tradicijonai- no razstavo pohištva. Vse razstave so izredno zanimive in poučne; vidi so jim, da so prirejene z veliko Iju- beznijo in vestnostjo. Dne 3. in 4. septembra se je vršila razstava govedi montafonske pasme, 8. t. m. ji sledi razstava čistokrvnih psov vseh pasem, v nedeljo 11. t. m. pa razstava plemenskih konj. Poleg" tega bo 11. septembra tekmovanje h ar mon ikar j e v. Vsakomur se izplača, da si to pri- reditev ogleda; gotovd bo našel inno- go, kar ga bo zanimalo in privlačilo. Jesenski ljubljanski velesejem bo trajal do 12. septembra. Lastniki sejemsko legitimacije imajo pravico do železniške vožnje po polovični ceni. Slovenski javnosti! Takoj po preobratu je bil ustanov- ljen prvi slovenski sportni klub v Celju, na slovenskih tleh, nekdaj toli ogroženih, in danes se nam zdi to se vedno Cudno, da je bilo treba Cakati na ustanovitev slovenskega sportne- ga kluba do lota 1920. Neizčrpani zakladi junaškc silo, krepke volje nacijonalnega ponosa, neodoljiva potreba po sproščenju dolgo k tloin prižete borbenosti, že- lja, dokazati pred svetom, da so vče- rajšnji podldžniki po mednarodno priznanih vrlinah enaki gospodom in Bog daj, da nad njimi, dati naše- mu narodu kult jeklenih mišic in zdravega duha ter nacijonalne zave- sti — vsa ta dejstva in nag-ibi so ustvariii-prvi Slovenski sportni klub Celje v Celjiti Dobrotne sojentce so mu stale ob fclbeli — klub se je prav dobro raz- vijal, venar so mu poleg drugih le- pih darov položili vanjo tudi bilko grenkega pelina — in klub je zaCel hirati. Malo krivde na tern nosi upra- va kluba sama, večji del pa oni, ki so se delu v klubu in zunaj kluba odtujevali, postali njegovi nasprot- niki, namesto da bi s temeljito kret- njo očisitili ljuliko in usmerili delo kluba v ravni pravec. Ali kljub vsemu se je vendarle po- srečilo po desetletnem ltrdem boju doseči sportni prostor, ki bo s časom zgi'ajen v pravcat stadion, ki naj bo zatočišče vseh onih, ki ljubijo do- mdvino, zdravje in zdravega duha. Gojiti hočemo ne samo nogomet, ne- go posebcj še lahko atletiko, plava- nje, zimski sport, težko atletiko itd. Ta pa nam ni in ne sme biti za- dosti. Treba je, da bo ta, s tolikimi tež- kočami doseženi sportni prostor tu- di res služil popolnoma svojemu na- menu, kar pa dosežemo edinolo s tern, da se povrnejo vsi oni krogi in činitelji, naša inteligenca, delavstvo in mcščanstvo zopet nazaj pod okri- lje »Slovenskega sportnega kluba Celje«, kjer naj s podvojenim del oni dokažcjo, da smo vredni imena in prestiža, ki je v zadnjem času vsied že zgoraj navedene ki-ivde obi edel. Zato vljudno vabimo vse, da pri- stopijo kot podporni člani k »Sloven- skemu sportnemu klubu Celje« in tako doprinesejo svoj delež ter s tem pomagajo izvesti široko začrtano pot za bodoče delo. Smernice za to delo bodo objasnje- ne vsakomur na bližnjem občnem zboru kluba, h kateremu bomo va- bili pismeno. Članarina je določena odslej na letnih 20 Din. Pobirala se bo pollet- no po našem izkazanem zastopniku, in prosimo vse, da ga ne odklonijo. Naša javnost naj budno sledi po- javom življenskega zanosa našega kluba in naj absolutno soodloča o njegovem delovanju in nehanju. Ne bodimo ozkosrčni in podpiraj- mo vsa zdrava stremljenja naiega na- roda! Zdrav duh v zdravem telesu! Odbor SSE Celja. DOMACE VEITI d Pc-vratek kralja v Beograd. Nj. Vel. kralj se je v nedeljo A. t. m. zju- traj vrnil z dvornim vlakom z Bleda v Beograd. d Novi finančni direktor v Ljublja- ni. Pri dravski finančni direkciji v rektor g. dr. Josip Povalej in pornoč- nik finančncga direktorja g. Martin Spindler. Za direktorja dravske fi- nančne direkcije je imenovan g. dr. Ljudevit Valjavec, doslej pomoCnik finančncga direktorja v Podgorici, za pomočnika finančnega direktorja v Ljubljani pa g. Avgust Sedlar, šef ¦oddelka za neposredne davke pri fi- nančni direkciji v Ljubljani. d Noturalna stanovanja za učitelje. Ministrstvo prosvete je odredilo, da prcneha pravica do uživanja natu- ralnega stanovanja z onim dnem, s katerim je bil učitelj v dosedanjem službenem kraju razrešen službone dolžnosti. Z istim dnem preneha tu- di pravica učitoljeve družine do uži- vanja naturalnega stanovanja. d Umrla je v pondeljek 5. t. m. v Št. Pavlu pri Preboldu v starosti 36 let ga. Marija Vedenikova, roj. Tur- kova, soproga gostilničarja, pekov- skeg-a mojstra in posestnika. Pogreb blage pokojnice bo v sredo 7. t. m. ob 10. dopo'ldne iz hiše žalosti na šentpavelsko pokopališče. Pokojnici bodi ohranjen trajen spomin, pre- ostalim naše iskreno sožalje! d »ženski list«. Ravnokar je izšla; 9. številka zagrebškega mesečnika za modo, zabavo in gospodinjstvo. Ta številka vsebuje zelo okusne moViele jesenskc damske garderobe, otroških oblek, vzorce ročnih del, krojno pri- logo, razno zabavno in pouCno čtivo ter številne ilustracije. »Ženski list« stane četrtletno 45 Din in se naroča pri xipravi v Zagrebu, Samostanska Us. 2/1. d Pri zaprtosti in hemoroidib, motnjah v želodcu in črevesu, otek- losti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franc VINKO GABERSKI: Sestre (Iz zbirke »Brez slave«.) Sestra, kdor te ni videl in z zani- manjem ogledoval, te ne pozna, in ne sme govoriti o tebi. Nagla in sla- bo premišljena beseda bi ti znala -škoditi. ker bi se morda čula kakor graja. Hitra hvala pa tudi ni dobra. Boljše je, da se izpregovori o tcbi kaka beseda več. Ob začetku vojne je začelo delo- vati društvo Rdečega križa, ki mu je naloga skrbeti za ranjence in laj- Šati gorje onim, ki jih je vojna naj- hujše prizadela. Rdeči križ je dru- štvo kakor vsako drugo, ki iraa predsedstvo in odbor in tudi sred- stva za izpdlnjevanje svoje nalogo in dosego ciljev. Mora pa imeti tudi organizacijo, aparat, ki deluje. Tako jc zdravnike pridobil Rdečemu križu splošni poziv, za strežnice, ki so po- trebne za nego ranjenih in bolnih, so pa poskrbela vabila. In javljale so se; vsake vrstö jih je bilo. Prihajale so, ker so hotele kaj žrtvovati ali' kaj pridobiti. To je vleklo dobro srce, ono pa noša, ki se je zdela tako Sik. Ta jo šla, ker je bila moda taka, ona pa, ker ni bilo doma ali drugje ne dela ne jela. Bili so razni vzroki, ki so sestram vodili korak v bolnice v zalcdju in v etapah. Poleg idealnih so bili kajpa- da tudi inoČni materijalistični^ raz- logi. Vsaka je dobivala hrano in še nekaj mezde. Tudi do kakega križca se je prišlo, če je bila katera poseb- no pripravna, in so predstojniki imeli za to pripravnost smisla in pa časa, da bi jo' presodili. Bi li pi sal o tisti Ani tarn iz male trgovinice, ki je šla v bolnico, ker je doma niso prav potrebovali, tarn pa je bilo priložnosti za zaslužek? Prid- na je bila, blaga in pozorna. Razli- ke med bolniki in ranjenci ni pozna- la. Ljubeznivo se je nasmehnila tc- mu, prijazno je govorila z onim, in vsi so jo radi imeli, ker je znala ta- ko tolažiti in bodriti. Z vsemi se je šalila, vsi so ji bili prijatelji, in ni bilo ves Cas, kar vem, nikogar, ki bi jo bil žalil s pogledom, besedo ali celo 7. dejanjem. Vem samo to, da nam je bila vsem prava sestra; sa- mo enemu ne. Ko1 je tisti crnovojnik šel k svojemu polku v Sankt Polt- nu, je postal praporščak. In eden pr- vih njegovih korakov je bil potem k njej domov. On je vprašal tarn, ka- ko, a oni so rekli, da tako. Pa je bi- lo sklenjeno. Prišla sta z malim spremstvom zopet v bolnico k poro- ki. Pater jima je dal blagoslov, mi pa dobro besedo. Razne sestre, ki so se toliko štulile, niso mogle razume- ti, zakaj bi brez vsega tega tudi šlo. Praporščak je odšel na fronto, in prav privošCim mu, da bi se bil vrnil. Doma je gotovo našel vse lepo v redu. Saj je njegova žena in naša sestra imela dve solidni nemški last- nosti: Smiscl za red in cut odgovor- nosti. Ali pa, da rečom katero o tisti Ju- sti, ali kako se je zvala? Z Dunaja je bila. Takoj sem imel utis, da ni prižla zaradi bolnikov in ranjencev, ampak zavoljo moških. Mislila je, tarn so bolni in ranjeni, pa ne mo- rejo uiti; tudi ko bi hoteli. Debeluš- ka je bila, Iz bolnice so jo hitro od- pravili, zlasti ker so bile sosestre zapazile, da išče v sobah opravka tudi v takih nočeh, ko ni imela slu- žbe. Jasno je, da jo je naznanila ka- ka taka, ki kaj sličnega ne bi stori- la za niC na svetu. Kaj enakega pa sploh nikdar in nikjer. O, na mora- lo smo žo v vojni zelo pazili, ne Se le danes! . . . Omloniti bi moral tisto, ki je no- sila vednd pol hrane in vso mezdo domov, da je mogla vzdržati svojo obolelo mater. Ali pa tisto vdovo, ki je redila kopico otrok. Tudi ono, ki jo vedno fantazirala o žrtvab. na fronti, in si je prizadevala priti tja, naj omenim. In povem naj, da se je bridko razjokala, ko so jo vzeli in ko si je köt edinka bogatega posestni- ka na Štajerskem oblekla za slovo lično uniformo. Voščil sem ji srečno pot in srečen povratek. Stisnila mi je čudno roko in je zaplakala. Slovo v ncgotovost jc vedno težko, četudi nam za ljudi gotovo ni težko. Med prvima dvema sestrama se je vrstilo1 nebroj drugih. Gotovo ima vsaka svojo zasluge. Skoro vseh se mioramo hvaležno spominjati. Malo je bilo takih kakor tista, ki se je ja- vila, pa stavila za pogoj, da bo ne- govala samo oficirje. Zakaj? No, ker je »boljša dama«. Tako je trdila. Pa so niso strinjali z njenim nazo- rom in so jo odklonili. Naj krepke je pa maram zastaviti pero in zapisati, da so bile najboljše in najbolj požrtvovalne, a najmanj sebične sestre usmiljenke, katerih pozdrnosti in nege sem bil deležen dva meseca v Marijinem Celju. Niso spraševale, kclo si, kaj in odkod; tvoj čin jih ni zanimal; niso gledale, da li si mlad in lep ali stai- in nadložen. Protestantu in židu so stregle kakor vsakemu. Često brez zahvale in hva- ležnosti. Zdi se mi le, da so imele s tistim več veselja, ki se je izdajal za katoliCana in je besedo z dejanjem. potrjeval. — Slučaj je bil, da je me- ni bila vsak dan najbližja sestra Vinconcija. Ime naju je nekoüko zbližalo. Vendar pa ne toliko, da bi si bila upala dati mi roko ob slove- su. Tega baje ne dovoljuje njen red. Kak red je to na svetu, da ne smem niti seči za ljubo roko, ki tako pri- jetno gladi in boža? Morda ne bö narobe, če omenim kar tu šc drugo kategorijo. To so bile takozvane ženske pomožne mo- či. Kak jim je bil pravi namen, še danes ne vem. Menda so res bile za kako pomoč kje v pisarnah. Prišle so včasi celo do divizijskih kom,and. Marsikaka ni znala niti na strdj pi- s^ti- A da bi znala diktat prav za- pisati, bi bilo morda že preveč. Vse- eno pa so bile dobro oblečene, so imele še prilično stanovanje, so lepo živele in še plačo so dobivale. In marsikateri se je jezil, da mu niso pridelili take pomožne moCi. Bile so namreč samo v večjih pisai-nah, kjer je gospodarila višja gospoda. Talce so bile naše sestre. Povedal sem vse po pravici, kakor je res bilo. Stran 2. »Nova Doba« 5. IX. 1932. Stev. 72. Jožefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdrav- niško izkušnjo so ugotovile pri ta- bus'nih obolenjih, da deluje »Franc Jožefova« voda sigurnd razkrajnjoče in vselcj milo odvajajoeo. »Franc Jo- žefcva« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in specerijskih trgo- vinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 6. septembra: Mimogrede precej jasno, naraščanje temperatu- re. Celje in okolica c Velika kmečka prireditev v Ce- lju. Pododbor Zvezc društcv kmet- skih fantov in deklet v Celju bo pri- redil na praznik, v četrtek 8. t. m. ob 15. vc-liko tekmo koscev na trav- njku ge. Majdičevo ob Gregorčičevi ulici v Celju. Ob 14. bo zbirališče okrašenih vozov, konjenikov, kole- sarjev, koscev in grabljic pri Zelc> nem travniku v Zavodni, od koder se bo ob pol 15. razvil sporod z god- bo in Zveznim praporom na čelu skozi mesto na tokmovališče, kjer bo tekmovalo 20 koscev. Nato bo velika tekma kmetskih kolesarjev. Dirkali bodo v dveh skupinah, posebej z dir- kalnimi in pösebej s težkimi kolesi. Tekmovalci kosci bodo prcjeli slede- če nagrade: 1. 200 Din in umetniško izdelano diplomo; II. 150 Din in umetniško izdelano diplomo; III. 100 Din in diplomo; IV. kompletno koso. Vsi ostali bodo prejeli manjša dariia: knjige Kmetijske Matice, »Grudo«, »Kmetski list« in dr. Tudi kolesar.ji zmagovalci bodo dobili da- rila. Ob tej priliki bo tudi manifesta- cijsko kmetsko zbo'rovanje, na kat«>- rem bodo govorili narodni poslanci gg. Ivan Prekoršek, Milan Mravlje, Karel Gajšek in Dušan Antonijevič iz Srbije ter predsednik Zveze kmet- skih fantov in deklet g. Ivan Kro- novsVk. Po zborovanju bo velika kmetska veselica s šaljivo pošto in plesom. Igrali bosta železničarska in pododborova godba na pihala. Vstopnina samo 3 Din. Na praznik 8. t. m. vsi na to veliko kmetsko pri- reditev! c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje. Gremij trgovcev v Celju je imel v pe-tek 2. t. m. od 20.30 do 21.15 v pevski sobi v Narodnom domu izred- ni občni ^bor, ki se ga je udeležil tu- di tajnik ljubljanske Zbornice za TOI g. dr. PI ess. Občni zbor je otvoril predsednik g. Stermecki tcr pozdra- vil navzoče člane, tajnika gosp. dr. Plessa in zastopnike tiska, Nato je tajnik g. dr. Pless v imenu Zbornice iskreno pozdravil občni zbor. V svo- jem govoru je o'menil, da so po no- Grenčica Hunyadi Janos jo najza-. nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. vein obrtnem redu namenjene trgov- skim gremij em še važnejšc naloge kakor doslej. Gremiji ostanejo v splošnem isti, njihova kompetenca pa se je razširila. Gremij trgovcev v Celju je eden najboljših trgovskih gremijev; njegovo tajništvo je vzor- no in je v stalni zvezi z Zbornico za TOI. Delo trgovstva je danes usmer- jeno v obrambo stanovskih intere- sov. Zbornica jma med drugim stal- no v vidu tudi davčna vprašanja in bo skušala preprečiti uveljavljenje zakona o pobijanju draginje. Dr. Pless je pozval vse trgovce, da se složno oklenejo svojega gremija. Gre- mijalni tajnik g. Blazon je precital nova pravila, s katerimi se je Gremij trgovcev v Celju po novem obrtnem zakonu preosnoval v »Zdraženje tr- govcev za mesto Celje.« Občni zbor je potril pravila soglasno. Na prod- log g. Kramarja je bil izvoljen gosp. DoboviČnik za tretjega člana nadzor- ncga odbora. Sklepanje o obligator- nem socijalnem zavarovanju trgov- cev, ki ga predvideva novi o'b'rtni za- kon, se bo vršilo s pismeno anketo, ker na obCnem zboru ni bila navzoča predpisana polovica vseh članov in članic. Sklepi te anketo bodo pred- loženi rednemu občnemu zboru za leto 1933. Ker ni bil predložen noben samostojni predlog, je predsednik g. Stermecki zaključil občni zbor z za- hvalo g. dr. Plessu za njegova izva- janja in Zbornici za njeno smotreno delo. Občnega zbora se je udeležilo 26 članov in članic, t. j. komaj enaj- stina vsega članstva.. Pričakovali sm6, da bo trgovstvo pokazalo vecjo stanovsko zavest s številnejšo ude- ležbo. c Z drž. realne gimnazije v CeJju. Od 1. do 5. t. m. se je pisalo nasled- njo stevilo učencev: v I. razred 1S2, v II. razred 169, v III. razred 1 ;!•">, v IV. razred 106, v V. razred 47, v VI. razred 45, v VII. razred 28, v VIII. razred 52. Na zavodu bo 18 oddelkov, večinoma z mocnimi razredi. Nak- nando vpisovaoje bo v soboto 10. t. nx od 8. do 10. dopoldne za one licence, ki pri vpisovanju od 1. do 3. t. m. še niso imeli potrdi] o ncpo- srednih davkih in so bili zaradi. tega samo zaznamovani, a ne redno vpi- sani. Po tern roku ravnateljstvo brez tohtnega razloga ne bo več sprejema- lo učencev. Končni rezultat na drž. realni gimnaziji v Celju za šolsko le- to 1931/32 je naslednji: od 699 ucen- cev in učenk jih je izdelalo 571 (81.60%), padio pa jih je 128 (18.4%). Popravni višji tecajni izpit so napra- vili v jesenskem roku Pavel Maslo, Adresar mesta Celja izide v teku leta. Naroča se v upravi »Nove Dobex< v Zvezni tiskarni v Celju, Stross- mayerjeva ulica 1, pritličje desno, ter v Anončni in reklamni pi.sarni M. Rudolf, Celje, Gosposka ulica 20. Trdo vezana knjiga bo stala 50 Din. Josip Mulec, Ivan Poljanec in Albin Žumer. c 1500 Celjanov na ljubljanskih sveöanostih. Velikega kongresa slo- vanskih narodnih noš na Kongi-es- nem trgu v Ljubljani, razvitja pra- prora ljubljanske »Soče« na Taboru in razvitja kraljevega prapora Strel- skega saveza na vojaškem strelišču, se je v nedeljo 4. t. m. poleg desetti- sočev ljudi iz dravske banovine in vseh ostalih delov države udeležilo tudi okrog 1.500 o's.eb iz Celja in oko- lice. VeČina udeležencev se je odpe- ljala iz Celja v nedeljo zjutraj s po- sebnim vlakom. Zanimivo je, da je celjska »Soča« sama izdala okrog 1.100 legitimacij za četrtinsko vož- r.jo. Vsled odhoda tako velikega šte- vila ljudi je vladalo v nedeljo' v Ce- lju precejšnje mrtvilo. Udeleženci so se vrnili iz Ljubljane z najlepšLmi vtisi. c Obisk Hrvatov. V nedeljo 4. t. m. ob 9.25 dopoldne je prispelo z izlet- Tiiškim vlakom v Celje okrog 120 čla- nov in članic »Merkurja*«, društva ti*- govskih in privatnih nameščeno.ev Jugoslavije, iz Zagreba, Karlovca, Siska, Duge rese, Belovara, Križev- cev, Ljubljane in Mai'ibora. Ob pri- hodu vlaka je zaigralo celjska želez- niCarska godba koračnico. Goste je pozdravil g. Bele v imenu celjske po- družnice »Merkurja« in g. Pibrovc v imenu Savoza privatnih namešcen- cev. Gostje so nato odšli na vrt Celj- skega doma, kjer se je od pol 11. do pol 12. vršila akademija ob sodelo- vanju društvenega tamburaškega zbora iz Zagreba. Po akademiji so si ogledali mesto. Od pol 12. do pol 13. se je vršil koncert železničarske god- be v mestnem parku. Po skupnem kosilu v restavraciji ge. Stegujeve v Zagradu se je tarn razvila zelo ani- mirana vesolica, ki jo je posetilo mnogo občinstva iz Celja in dkolice. Ob 20.50 so se gostje z najlepšimi vtisi odpeljali z izletniškim vlakom. c Poroka. Na Teharju sta se v so- boto 3. t. m. popoldne poroCila Rosp. Franc Rolih, arhitekt v Novem Celju, in gdč. Anica Strupijeva, hčerka po- kojnega celjskega veleti'govca gosp. Frana Strupija. Mlademu paru iskre- no čestitamo! c Uradni dan Zbcrnice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v torek 6. t. m. od 8. do 12. dopoldne v po-i svetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pri- tličje, levo. c Mestni avtobus je opustil vožnjo v Logarsko dolino ob 4.30 zjutraj in v Rogaško Slatino ob nedeljah in praznikih, vozi pa še ob 16.40 v Lo- garsko dolino. c Akcija za prehrano brezposelnih. Prehranjevalni odbor za brezposelno v občihi Celje-okolica je imel v pe- tek 2. t. m. zvecer sejo, na katevi se je konstituiral tako-le: predsednik župan g. Vinko Kukovec, poslo'vode- či podpredsednik g. Franc PeCuh, tajnik g. Fj-anjo Wltavski, blagajnik g. Emanuel Janežič, odborniki gg. Franc GlinŠek, Franc Staute, Jurij SlrenCan in Jakob Vodopivc. Glede izvedbe prehranjevalne akcije za brezposelne v mestni in okoliški ob- čini bo stopil odbor v stik z mestno občino in vsemi dobrodelnimi dru- štvi. c Umrla je v nedeljo 4. t. m., zade- ta od srčne kapi, na Lavi 29 pri Ce- lju v starosti 60 let posestnica ga. Josipina Krušiceva, roj. Baumanno- va. Pogreb bo v torek 6. t m. ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopali- šče. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno so- žalje! c Umrljivost v okoliški občini. V občini Celje-okolica je umrlo v av- gnstu 19 oseb, in sicer 6 moških in 3 ženske. c Nesreče in nezgode. V št. Ruper- tu nad Laškim se je 36-lctna rudar- jeva žena Marija Kukova v soboto 3. t. m. pri gašenju domače hiše težko opekla po obrazu in rokah. — V Be- zovici pri Vojniku je padel 5-letni posestnikov sinček Stanko Prlstov- nik 3. t. m. pred domaco hišo' tako nesrecno, da si je zlomil levo roko v ramcnu. — 15-1 etni tapetarski vaje- nec Franc Krašek iz Nove vasi pri Celju si je 4. t. m. pri padcu zlomil levo roko. — 46-letnemu kočarju Alojzu Klucevšku v Radečah je 4. t. m. pri jedi obtičala kost v goltan- cu. V celjski boinici so mu nudili po- trebno pomoč. — 20-letni delavec Rudolf Stropnik iz Celja si je 3. t. m. pri kopanju v Savinji močno pore/al desno nogo ob neki črepinji. — 26- letnemu privatnemu nameščencu Ju- li ju Pammru iz Celja je 4. t m. po- poldne pri kopanju v Savinji nekdo zagnal kamen v čelo. Pammer se je onesvestil in se začel potapljati, ne- kateri bližnji kopalci pa so mu pri- skočili takoj na pomoč in ga rešili. c Lastniki voznih dopustil (šofer- skih lcgitiiviacij), ki so prejoli v zad- njem času poziv za plačilo banovin- ske davščine na ta dopustita za leto 1932., se opominjajo, da ne odlašajo s plačili in se s tern izognejo posle- dicam (rubežem itd.). c Dve izgubi V petek 2. t. m. zju- traj je bila na Glavnom trgu izgub- ljcna srebrna verižica z obeskom, opoldne pa je bila v mestnem parku izgubljcna denarnica z večjo vsoto denarja, legitimaeijo za polovično vožnjo na ime Perpar, dvema slika- ma in ključem. NA ROJSTNI DAN NJ. VIS. PRE- STOLONASLEDNIKA v torek 6. t. m. se bo vršila ob 8. zjutraj služba bož- ja v žnpni cerkvi v Celju. Rezervni cficirji se pozivajo, da se udelcže službe božje in parade ob 10. dopol- dne v uniformah all z znaki. FRAN SVET1NA: Sebe je iskal Veter je zibal medle luči. Hodil je po mestu, rad bi bil nekoga srečal. Na nikogar ni rnislii, le tako pade človeku v dušo samoten žarek, posi- je vanjo, bolestno se razlije, kakor ta bleda luč, daljni spomin. Pa člo- vek zaide med množico, pomeša se v deročo reko in drvi z njo, kam? Vpraša se, ali gre tudi on isto pot, k istemu cilju? Ne, on ne gre tod za njim, mora se vrniti. Pred njim leži nova cesta, samot- nejša in razsežnejša. Za nasipom se trudno vali voda, v njej sc zrcalijo slike. Kako bežijo in nikdo se ne ozre v mirno zrcalo. Človek hiti dalje, necesa išče. In ko mu pot orosi vroče čelo, gre k vodi in si ohladi glavo in roke. Pa vidi, da teče voda nazaj, ravno na- robe kakor je hodil svojo pot. Ko je bil še na široki cesti se ni zmenil, kam teče reka. Moral se je vrniti. Iskal je nove poti. Sel je za neznanimi glasovi, hodil je hitro, tekel je. Dolga pot ga je iz- "črpala, utrujen je sedel na zemljo, ni mogel več dalje. Glasove pa je še vedno slišal, zdeli so se mu vedno bližji in lepši. »Ah, tja gre moja pot, toda danes ne morem dalje, jutri pojdem. Jutri. Danes se odpočijem in pripravim, da, jutri pojdem. Za- kaj nisem mogel prej najti te poti, kako lepa je?! Široko šo odpira v sivet, izginja po'd oblaki tarn daleč, tarn daleč, daleč. Na levi so polja in zeleni griči. In ppmlad je v njih. Ju- ti'i pojdem na pot, jutri zgodaj.« Pa je pi'isel v vas in vprašal ljudi, da-li so čuli lepo melodijo, vabečo pesem? Rekel jim je, ko je bil Še da- leČ za gorami, da jo je bil slišal in šel za njo. Ljudje so ga poslušali in ko so uvideli njegovo utrujenost, so mu ponudili kruha in vina. In govorili so mu: »Bo že res, da si slišal vabečo melodijo, nemirni vc- trovi so jo raznašali V široki svet. Kakor je vlekel veter, tako je tekla pesem, zdaj glasneje, zdaj tiše. Konc- no je utihnila. Včeraj smo pokopali človeka.1« »Vceraj so pokopali človeka in jaz sem bil utrujen na poti, omagal sem in čakal drugega dne. Hitel sem k pogrebu. Nc, to ni prava pot, to ni moja pot.« In iskal je nove poti. V njem jo vstalo novo hrepenenje in pozabil je na vabečo pesem. Saj se mu je zdela le vabeča, ko pa je spoznal resnico, mu je bilo tako tesno pri sreu. Pogledai je v nebo in videl jate ptic. Vse so letelo v eno smer, prav vse, in če je priletela nova, ni zgre- šila pota. »Ah, to je moja pot, prav gotovo je. Pojdem dalje in gotovo bom pri- šel do cilja.« Odleglo mlu je v duši, ubrano so hitele njegove misli za pticami — kdovekam? On tega ni vedel, niti slutil. Zadovoljen je bil sam s sebo'j, saj ga je živilo novo hrepenenje in pricakovanje. Tekli so dnevi, ni jih Stel. Bili so to dnevi sreče, ki se mu je od nekod smehljala s pol zakritim licem. Ho- dil je in vedno hodil, nebo se je zmračilo in ptic ni videl več. »Kaj naj to pomeni!?« Pričel je dvomiti in počutil se je slabega, Vendar, šel je dalje in zabredel na blatno cesto. »Ali nisem tod že nekdaj hodil, saj to je ona Široka cesta in za na- sipom je voda, Tudi ljudi poznam. Toda, nekoč so hodili v drugo smer — tudi jalz sem hodil za njimi. Ta- krat sem s,e vrnil, našel sem novo pot. Sedaj se vračajo tudi oni, go>- tovo so nažli boljšo pot. Jaz se vra- čam, oni se vračajo; ravno narobe. Če bi takrat hodil današnjo pot, bi danes šel z njimi, tako pa ne ino- rem.« »Počakaj človek, kam tako bežiš, ali me nc poznaš? Nekoč sva se raz- govarjala tarn na razpotju.« »Ne, ne poznam te, ne spominjam se te.f« »Kaj, sem se tako spremenil? V meni lcži ves svet, kakor bi bil moj, pa mi je tako nedosežen, tako ne- -razrešeri. Kö sem gledal čisto oko in sem mislil, da gleclam sebe, som bil še mlad. O;lio se ni spremeniio, le čelo je zatemnila senca, zato se ne poznamo. Kje je tisti žarek, ki se je dotikai lepega. lica srecli solčnega dno; kje tisti us,mev, tista vabeča pesem, ki si me vlekla k sebi? In pogled, tisti mill in polni, kje si se utopil? Mor- da v solzah, morda v veselju? Samo to vein, da sem te nekoč nekje videl, samo za hip postal pred tabo. Pa vse je vzela noč in široka, v nebo sega- joča cesta.« Ko se je vrnil domov, se je vpra- šal, zalcaj je sei na dolgo pot. Mar ni lepše doma? Od daleč bo poslušal vabečo melodijo in ko jo bo slišal prav od blizu, jasno in zvenečo, se bo spomnil, da to ni resnica. Če bi ne sei na dolgo pot, bi nekoč umrl z njo; tako pa ve, da je bila to le po- sledilja pesem zvonenja. Štev. 72, »Nova Doba« 5. IX. 1932. Stran 3. Sport SSK Celje : TSK Slovan (Ljubljana) 5:0 (4:0) Prva kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezno ligo CELJE, 5. septembra. Pred okroglo 400 gledalci se je vr- šila včeraj popoldne na igrišču SSK Celja, na Glaziji, prva kvalifikacij- ska tekma med SSK Celjom in TSK Slovanom iz Ljubljana. Tekma se je končala z visoko, a zasluženo zmago »Celjanov« v razmerju 5 : 0 (4 : 0). Skoro gotovo je, da bo SSK Celje, po dolgi vrsti šestih kvalifikacijskih tekem, le prišel kot osmi udeleženec v podsavezno ligo. Moštvi sta nastopili v naslcdnjih postavah: . SSK Celje: Hilinger-Ko- privšek, Mikuš, Zupanc, Presinger T, Flis-Gobec II, Presinger II, Veble, Ahtik, Oprovš. TSK Slovan: Zavrl- Marchiotti I, Marchiotti II, Grm, Uhan (Volkar), Schlegel, Lipovšek, Lumbar, Kljueec, Thuma, Volkar. Tekma je bila odigrana v zelo ži- vahnem tempu in je nudila lepo in zanimivo borbo. Bila je v splošnem zelo fair in z malimi izjemami ni prekoračila meje nopustnosti, k če- mur je gotovo največ pripomogla di- scipliniranost obeh moštev. V prvem polčasu so bili »Celjani« skoro abso- luten gospodar na polju; zasidrali so se na polju »Slovana« in nepresta- *io oblegali njegova vrata. Kljub raz- nim blesuram šc iz nedeljskc tekme z Atletiki, so podali zadovoljivo igro in so si zinago v polni meri zaslužili. V drugem polčasu so sicer malo po- pustili in »Slovan1« je vsled tega ne- koliko časa tudi lahno prevladova). Po večini je bila igra v tem času odprta, napade na obeh straneh pa sta obrambi z uspehom razdirali. Vratar Hilinger je imel mnogo inanj posla nego njegov vis-a-vis; vse, kar jebilo namenjeno njemu, je z uspe- hom in sigurno izvršil. Branilca sta bila v sploSnem prav dobra, ncsigur- nost v nekateiih slučajih je ostala brez večjih posledic. Najbotjši del moštva je bila krilska vrsta, ki je pridnc zalagala svoj napad z lepimi žoganii; bila pa je tudi v razdiranju uspešna. Napad je bil tokrat produk- tivnejši in je podal razmeroma za- dovoljivo igro, sicer pa je tudi par- krat preccj okleval. Največ je bila zaposlena leva stran. Skoda, da se je dalo sicer dobro desno krilo preveč kriti od nasprotnika in ni prišlo do prave veljavc. »Slovan« ni igral slabo, kakor bi se dalo sklepati po rezultatu. Da je igral po večini podrejeno ulogo, pri- ča sam rezultat prvega polčasa 4 : 0. Ker je bil neprenehoma prisiljen z združenimi močmi razdirati nasprot- nikove napacle, ni mogel misliti na uspeli in znižanje razmerja. Po prc- grupaciji inoStva v drugem polčnsu (Volkar je zamenjal srednjega kril- ca) je podal mnogo koristnejšo igro' nego v prvem polčasu. Pogosteje je prodrl do nasprotnikovih vrat, a do- bra obramba »Celjanov« ni popusti- la. Začetek je bil v ro'kah »Celjanov« in že prvi napad se je končal s ko- loni, ki pa je ostal neizrabijen. V 8. minuti je sledil lep prodor »Celja«. in od vratarja odbito žogo je poslal Gobec II neubranljivo v mrežo. Ves čas je potekala nato igra na tleh »Slo'vana«, ki se je žilavo branil. V 29. minuti je dosegel »Slovam< po hi- trem napadu le neizrabijen kot, nato pa je prišla igra zopet na njegovo polje. V 33. minuti je padel po Veb- letu za Celje drugi gol. V 37. minuti je sledil proti Slovanu kot in kmalu nato v njegovem kazenskom prosto- ru roka. Prisojeno 11-metrovko je spremenil Presinger I. v tretji gol za Celje. Dve minuti pred koncem polča- :;a je zabil Veble še četrti gol in pol- čas se je končal z rezultatom 4 : 0 za »Celje«. V drugem polčasu je bila igra od- prta, mestdma je prevladoval tudi »Slovan«, a je dosegel v 14 minuti le neizrabijen kot. Nato je valovila igra s polja na polje, dokler niso »Celja- ni« zopet pritisnili in zabili po Veb- letu v 43. minuti še peti gol. Koti 8 : 3 za Celje. Sodnik g. Skalar iz Ljubl jane je so- dil v prvem polčasu skord brezhibno in je igro popolnoma obvladal. V dra- gem polčasu pa je mjočno popustil in »Celjane« precej oškodoval, kar je vzbujalo pri gledalcih, ki so skoro' vso igro živahno »sodelovali«, vihar- ne proteste. V predtekmi je porazil SK Laško rezervo SSK Celja z rezultatom 0 : 3 (3 : 0). K. D. Sokolsfvo Sokolsko delo v Velenju VELENJE, 4. septembra. V nedeljo 29. avgusta nas je br. Zelen prijetno iznenaidl. Sam vnet plavač, je poiskal med člani, člani- cami in naraščajem sebi podobne in prircdil po kratkem treningu v rud- r.iškem ribniku društveno tckmoval- no plavanje. Kot propagandna tekma je ta skromno zamišljena prireditev uspela popolnoma, saj je z zanima- njem sledilo tekmi vsaj 200 gledal- cev in letošnje skromno število 25 tekmovalcev se bo drugič najmanj podvojilo. Seme za smotreno delo v mokrem elementu je vzklilo, bo rast- lo in upamo, da bodo velenjski so- kolski plavaCi prihodnje leto zasto- pali častno domače društvo pri žup- nih plavalnih tekmali. Tekmovalo je 25 plavaCev in pla- valk vseh oddelkov razen dece. Dol- žina proge je znasal a 25 m La na-i raščaj, 50 m z obratom za Clane in članice. Plavalo se je prsno, hrbtno in v prostem stilu. Lep Cas so do- s.egli pri moSkcm naraščaju Stein- bah, Ograjonšek, Copclnik in Podpe- čan. še boljšega naraščajnici Prod- nikova in Kurandova. Med Clanica- mi sta se izka/.ali Kurandova in Ste- fančičeva, med člani pa Zelen in Edo Hudovernik. Ob prihodu iz toplega poletja, ki nam je omogočilo smotreno plava- nje, v belo zimo, kjer nas bo zopet krepilo plavanju sorodno smučanje, smo pokazali v nedeljo 4. t. m. na javnem nastopu telovadno stran na- sega dela. Brez telovadnice smo iz- ročeni muham vrcmena, ki nam več- krat nagaja, da kljub lepemu letne- mu telovadišču ne moremo doseči v telovadnem pogledu vsega, kar bi radi. Vendar skušamo slediti sme- rem, ki jib predvideva ustroj sokol- .ske telovadbe, in izrabljamo vsak ugoden Gas, da teldvadimo kolikor mogoče redno. x Medžnpne tekme v odbojki med prvaki žup (^elje, Novo mesto, Kranj, Ljubljana, Maribor in Varaždin bodo na piaznik 8. t. m. v Ljubljani. Zina- govalci na ten tekmah se bodo ude- ležili končne savezne tekme v Beo- gradu za savezno prvenstvo. To tek- me bodo zelo zanimive in napete, kajti vsi tekmovalci so se pripravili za1 ta boj in je danes težko reči, kdo bo zmagovalec. Tudi Celje pošlje svoje favorite na to tekmo; upamo in želimo, da se bo plasiralo na častno mesto. Tekme se bodo udeležile iz Celja 4 vrste in sicer člani, članice, moški in žonski naraSCaj ter 2 sod- nika, skupaj 2(j oseb. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 5., to- rek G., sreda 7. in Cetrtek (praznik) 8. septembra: »Ronny«. Sijajna zvoč- na opereta slovitega komponista Emerika Kdlmana. V glavnih ulogah priljubljeni Willy Fritsch in Katica Nagy (iz Subotice). Zelo lepa vsebi- na, divna glasba in petje. »Ronny« je ena najboljših zvoCnih operet v se- zoni. Poleg filma se predvaja tudi predigra. PredstaVe: ob delavnikih ob pol 9. zvečer, na praznik 8. t. m. ob pol 5., pol 7. in pol 9. zveCer. — Prednaznanilo: »Gloria« (Brigita Molrn). Dopisi Konjice Iz seje sreskega cestnega odbora. Cestni odbo'r za konjiški srez jo imel po daljšem presledku 25. avgusta zopet sejo. Glede razpisanega mesta tajnika si'eskega cestnega odbora. se jo sklenilo, da se to mesto z ozirom na okrožnico kr. banske uprave za- radi reorganizacije cestno službe za- časiio ne zasede. Za banovinskega ce- starja na progi Konjice—Žiče—Žpi- talič se predlaga kr. ban«ki upravi v namestitev Ludvik Vegmahor iz Bezinc. Kr. banska uprava je odo- brila O-odstotno cestno doklado. Za cesto na Prihovo in odtod naprej na Okoško je odobrenih za prva dela 10.000 Din in se ta cesta že gradi. Pri sluCajndstih so bile rešene razne druge manj važne zadeve. Osebna vest. Za praktikanta pri tukajšnji Okrajni hranilnici je bil s 1. septembroin nam,eščen g. Srečko Vališer, doma od Sv. Jerneja, znani agilni sokolski delavec, ki je prete- klo leto tudi absolviral zadružno šolo. Zobotehnika vendarle dobimo v Konjice in sicer se bo naselil s 1. ok- tobrom gosp. Emil Perc iz Maribora. Njegov prihod pozdravljamo, ker v našem trgu in v vsem srezu zelo po- gj-ešamo zobotebnika. Strelska družina se ustanovi pri- hodnje dni v našem trgu. Ustanov- nega občn. zbora se bodo udeležili tudi delegati iz Maribora. Tujsko-prometnl odsek podružni- ce SFD v Konjicah je priredil v so- boto 27. avgusta koncert v Narod- nem domu, pri katerem je odličnd sodelovala gdč. Vida Rudolfova. Kon- cert je bil dobro obiskan in je nudil poleg umetniškega užitka tudi pri- jetno razvcdrilo. Stavbno gibanje. Zunanja dela na vili g. dr. Goričarja bodo v kratkem končana; po'tem se bodo pričelo no- tranje inštalacije, tako da se bo g. dr. Goričar že v kratkem naselil v novi stavbi. — Stavbenik g. Golo- granc je končal surovo stavbo sta- novanjske hiše na Prevratu. Stavba se bo sušila preko zime, spomladi pa bo končana. Kupcije s sadjem v konjiškem sre- zu, in to v prvi vrsti z jabolki, so se že pričele. Dolgo vi*ste z lepim, obra- nim sadjem stoje dnevno na kolo- dvoru. Da bi le bile boljše cene! — Grozdje v vinogradih že zori. Neka- teri vinogradniki so tako pametni, da ga prodajajo po trgu kg po 5 Din. Ko'IiCina vina bo za kakih 50% manj- ša od lanskega leta, zato bo pa kva- liteta bržkone še boljša nego lani. — Živinjski sejem 31. avgusta je bil dobro obiskan, kupčij je bilo mnogo, cene pa so bile zelo slabe. Tekma žanjic v Stranicah v nede- ljo 28. avgusta je uspela naravnost sijajna. Občinstva je bilo gotovo že cnkrat. toliko, kakor pri tekmi kos- cev. Zb?'ano km,etsko 1 judstvo so na- govorili gg. Ivan MarinŠek, dr. Me- jak iz Konjic in Franc Kotlšek za Zvezo kmetskih fantov in deklet. Po tekmi se je razvila prijetna domaCa zabava v go'stilni g. Marinška. Pri- jetno je dirnila zbrano obCinstvo pri- sotnost priljubljenega domačega žup- nika. g. Medveda. Iz Stranic odhaja po desetih letih fiolski upravitelj g. Leon Dobnik v Slovensko Bistrico. Na novem mestu mu želimo mnogd sreče in toliko uspehov, kakor jib je imel v Stra- nicah. Slovenjebistričanom čestita- mo k pridobitvi tega odličnega jav- nega delavca. »Svoji ženi sem pred poroko ob- ljubil, da ji bom izpolnil vsako žo- ljo, ki jo bom Čital v njenih ofeh.« — »No, in?« — »Analfabet bi bil rad!« PIERRE BENOIT: 15 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovcnil Boris Rihteršič Z vsemi izpiti skupaj mo ne bi bili v Franciji v desetih letih tolikrat imenovali za profesorja, kakor v Lautenbui-gu tisto jutro, ko sem bil prišel. Moja prtljaga je bila že v sobi. Prav posebno me je razveselilo, ko sem zagledal na mizici izvrstno malico. »Ce bo gospodu profesorju Cesa treba, naj kar pozvoni. Ludwig, sobar gospoda profesorja, je blizu in čaka ukazov.« Veliki mož se je pri odhodu še globlje priklonil in mi pomolil zavoj, ki jo bil zaprt z velikimi rde- čimi pečati. »Naj gospod profesor blagovoli proCitati pismo, ki ga je zanj pustil gospod major von Kessel.« Gospod major von Kessel, vzgojitelj Njegove \:i- sokosti vojvode-nasleB St. 28 — 30 Din 95-- St. 31 — 35 Din 125'- Bogota izbira damskih in moških čevljev! PRODAJALNE: Celje, Alcksandrova ulica; Mari bor, vogal Gosposke in Slovenske ulice in v vseh večjih niestih v državi. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'—. Kupuje in pro- daja devize in valute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodna obrestovanje. Podruzniti: Maribor, Šoštanf Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Dellkatese, specerija, semena. Franjo Dolžan *2& kleparsivo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzemä wsa w zgoraj navedene stroke ipadajoJa dela in poprawila. — Cene zmerne. Postrežba točna in solldna I Telefon st. 245 Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri ptspilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOU TRG (v fastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov u Rmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skcga denarja posveüa posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jiia na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplaüno. Za hranilne vloge jamči poleg {fi moctn fallt* preraoženja hranilnice SG ITI6S1U 161J6 Urejuje Matio P*iHlk. — Odgovoren za Jtonzorcij »JSove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina, - Oba y Celju. z vsem premoženjem in vso dßvcno močjo