■J $ii Celje - skladišče D-Per III 19/1986 lili 111986 049,1 lili COBISS e VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 1 — Leto VI — Januar 1986 Sozd Merx združuje: Avto Celje. Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna 'in delovna skupnost skupnih služb sozdu. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec. Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnih. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, UL 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Ro sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Delo Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx Pred letom dni je bila s podpisom samoupravnega sporazuma ustanovljena Plansko poslovna skupnost Hmezad-Merx. Namen ustanovitve plansko poslovne skupnosti je bil predvsem dejstvo, da obstaja medsebojno sodelovanje na področju primarnega kmetijstva, delovne in poslovne povezanosti na ostalih področjih, odvisnost v reprodukciji kakor tudi povezanost ra-zvojno-raziskovalnega dela. Med obema sistemoma so močni medsebojni blagovni in denarni tokovi, kar brez dvoma ustvarja določeno kvaliteto. V začetku leta je poslovni odbor Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx sprejel delovni program, na osnovi katerega poteka naša skupna aktivnost, aktualizirana s tekočimi zadevami. Članici PPS Hmezad-Merx uresničujeta v tej skupnosti naslednje skupne cilje in interese: — organizirana povezava kmetijske proizvodnje, živil-sko-predelovalne industrije, trgovine in gostinstva ter vplivanje na njihov razvoj v skladu z družbenimi plani, potrebami trga in cilja nadaljnjega razvoja, — usklajevanje razvoja ostalih dejavnosti, — usklajevanje razvoja tehnologij, usmerjevanje raziskovalnega dela. pospeševanje uporabe domačih dosežkov in racionalen prenos tujih, — usklajen nastop na tujem tržišču, — združevanje sredstev za izvedbo investicijskih programov, ki so v interesu podpisnic sporazuma in združevanje sredstev v druge skupno dogovorjene naloge, A ' • Turistična vas v Mozirju Dokumentacija zagotovljena, začetek zidave spomladi Da bi izboljšali standard in obseg nastanitvenih zmogljivosti v Zgomjesavinjski dolini, posebno na Golteh, k jer so prav zaradi tega smučišča med tednom manj obiskana, je bila sestavljena organizacija Mera pobudnik, da tudi v tej dolini nadaljujemo uspešno koncepcijo dela, ki se že uresničuje na Kopah. To je izgradnja turistične vasi v Mozirju. Turistična vas v Mozirju je načrtovana na obrobju Mozirja na pobočju Brdc v soteski ob Savinji in cesti v Logarsko dolino. Vas bo obsegala dve zaključeni stanovanjski zgradbi, od katerih je prva s 126 enotami' postavljena na rahlo nagnjeno teraso v strmem pobočju s pogledom na Savinjo in slikovito pogorje Dobrovelj, druga s I 10 enotami pa na spodnji dvignjeni plato, obdan s parkom in zelenjem. Zmogljivost vasi bo torej okoli 1000 ležišč. Sam program izgradnje vasi pa predvideva tudi vključitev ožje in širše turistične ponudbe: zagotovljena bo oskrba z osnovnimi živili, v sami vasi bodo ustrezne gostinske zmogljivosti, v neposredni bližini bodo športno rekreacijske naprave; manjša vlečnica, športna igrišča, trimske steze. Bližina Savinje bo še atraktivnejša, ko bo zgrajen most za pešce, ki bo približeval Savinjski gaj in ko bo zgrajeno kopališče in čolnar- Za izgradnjo turistične vasi v Mozirju je že zagotovljena vsa potrebna dokumentacija, prva turistična stanovanja (apartmaje) bo gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Titovega Velenja pričelo graditi že spomladi, medtem ko bo pobudnik za realizacijo programa turistične vasi sestavljena organizacija Mera zgradila ustrezne spremljajoče objekte in v končni fazi tudi upravljala s turističnim naseljem. Sedaj poteka prodaja tako s strani izvajalske delovne organizacije kot tudi z naše strani. Največje povpraševanje pričakujejo iz Istre s Kvarnerjem ter ostale obale, zagrebškega območja in Beograda ter Vojvodine. Zmogljivosti so namenjene združenemu delu in tudi zasebnikom. Posamezne enote tvorijo apartmaji za štiri osebe. V vsaki enoti so štirje apartmaji v pritličnem in štirje v nadstropnem nizu. povezani z zunanjim stopniščem. Apartma tvorijo vhodni del ali predprostor, majhna kuhinja, dvonamenski bivalni del, sanitarije in balkon, vse skupaj meri 31 kvadratnih metrov. — združevanje dela in sredstev za pridobivanje surovin, potrebnih za proizvodnjo, sovlaganje v drugih republikah, skupen nastop v tujini itd.. — sodelovanje na finančnem področju. — sodelovanje na področju organizacije in poslovne informatike, — sodelovanje na področju izobraževanja in vzgoje kadrov. — sodelovanje na ostalih področjih. ki so v interesu članic. V letošnjem letu smo si zastavili tudi skupne planske cilje za letos in za srednjeročno obdobje 1986—1990. Ko po enem letu ugotavljamo delo Planske poslovne skupnosti, lahko brez dvoma ugotovimo, da so doseženi pomembni rezultati pri sodelovanju. Da se je marsikateri problem uskladil in razčistil. Poenotili so se nastopi navzven proti raznim institucijam (banke, skladi, komiteji) itd., kar vsekakor kaže med ostalim na večjo povezanost tako celjske kot tudi širše regije. Oba sistema tako Mera kot Hmezad nista občinska ne regijska, njune poslovne povezave in delovanje presegajo tudi republiške meje in z marsikatero dejavnostjo, je Plansko poslovna skupnost Hmezad-Mera vpeta v jugoslovanski in mednarodni gospodarski prostor. Prav zaradi tega je sodelovanje in povezovanje še toliko bolj pomembno. Delo planske poslovne skupnosti Hmezad-Mera se poleg dela v poslovnem odboru odvija po odborih, ki so imenovani za posamezna področja. Odbori aktivno delujejo, razrešujejo in realizirajo programske naloge. Seveda smo na nekaterih področjih, kjer je usklajevanje težje, na začetku, na drugih področjih smo dlje in dosegli vidne rezultate. V okviru PPS Hmezad-Mera smo sprejeli program sanacije regijske mlekarne in podprli prizadevanja za čim uspešnejšo sanacijo te izredno pomembne predelovalne industrije tudi v regiji in republiki. Sprejemamo tudi razne druge skupne programe za proizvodnjo mleka. mesa itd. Razpravljali smo o integraciji inženiringa Farmina in njegovega mesta v sistemu PPS. Sodelovanje v preteklem obdobju je vendarle pokazalo izredno veliko stičnih točk, ki jih bo brez dvoma kazalo razvijati in se dogovarjati za večjo povezanost enotnejše poslovne politike in sodelovanja. S tem se bo razrešil marsikateri problem in dosegel večji uspeh. Z ustanovitvijo Planske poslovne skupnosti nismo ustanovili organizacije, da bi imeli mir na področju povezovanja in sodelovanja, ustanovili smo jo zategadelj, da naše odnose čim bolj krepimo in povezujemo skupne interese in gradimo novo perspektivo. Predsednik PPS »H-M« Vlado Gorišek V Celju začeli graditi pekarno Celjski peki so končno dočakali dan, ko so 25. decembra lani položili temeljni kamen za industrijsko pekarno na Hudinji. S tem so se dolgoletne želje pekov uresničile. Na skromni slovesnosti so bili navzoči tudi predsednik SO Celje Edi Stepišnik, predsednik IS SO Celje Zvone Hudej, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Celje Emil Kolenc, podpredsednik KPO sozda Jože Gračnar, pred- stavniki Interne banke sozda Merx in izvajalca, to pa je Ingrad Celje. Opremo bosta priskrbela Gostol iz Nove Gorice in Termotehnika iz Zagreba. Predračunska vrednost znaša 595,000.000 dinarjev. Rok za postavitev je oktober 1986, tako da bomo že letos lahko jedli kruh iz nove pekarne. Tako bomo zadovoljni kupci, pa tudi peki, ki bodo imeli v novi pekarni neprimerno boljše delovne razmere kot zdaj. Karmen Magyar V tej številki lahko preberete Kakšna bo usmeritev sozda v obdobju 1986—1990 str. 2 str. 3 Sklepi delavskega sveta sozda Sklepi koordinacijskega odbora sindikata str. 5 Razpis 5. zimskih športnih iger str. 8 Interna banka V obravnavi je gospodarski načrt Na skupni seji poslovnega in kreditnega odbora interne banke sestavljene organizacije Mera. ki je bila konec lanskega leta, so delegati obravnavali osnutek gospodarskega načrta interne banke sestavljene organizacije za leto 1986 in ga dali v javno obravnavo do konca januarja. Delegati so sprejeli financiranje investicijskih naložb, ki so bile v skladu s planom za leto 1985 in dali v javno obravnavo osnutek Pravilnika o varovanju poslovne tajnosti. Določal naj bi varovanje dokumentov in podatkov poslovne tajnosti. MERK VESTNIK r s s STRAN 2 JANUAR 1986' J . j ■HHI Bistro Vrtnica, Gostinsko podjetje Celje, temeljna organizacija Na-na Prodajalna STIL boutique delovne organizacije Tkanina Kakšna bo usmeritev sozda v obdobju 1986—1990 Delavski svet sozda Merx je veščama in šnnrtnn reVreari in l— - . ..... Delavski svet sozda Merx je decembra sprejel skupne temelje plana za obdobje 1986—1990. Skupni temelji plana so novost v planiranju. Omogočili naj bi večjo usklajenost razvojnih usmeritev med tozdi v DO in med DO v sozdu. Skupni temelji so tako lahko enoten planski akt na ravni DO ali sozda, če je tako dogovorjeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v sozd. Glede na to, da v Merxu takšna opredelitev še ni sprejeta, je delavski svet sozda sprejel odločitev, da se sprejemajo skupni te-melji plana za DO in za sozd z referendumom do 28. februarja. Oba dokumenta morata seveda biti usklajena. Pomen tega dokumenta je velik, saj kot univerzalni samoupravni sporazum med članicami predstavlja podlago za izdelavo planskih aktov, je pa lahko tudi merilo za ocenjevanje uspešnosti poslovodnih organov. Zato je smiselno predstaviti osnovne usmeritve skupnih temeljev plana sozda Mera. Med temeljnimi cilji v obdobju 1986—1990 kaže poudariti nadaljnjo krepitev sozda z razvijanjem tistih poslovnih funkcij, ki povezujejo sestavljeno organizacijo. Te funkcije so zlasti: — kadrovska funkcija, kjer bi poenotili kadrovsko politiko, organizirali izobraževalno dejavnost, razvijali skupen sistem ob- veščanja in športno rekreacijo ter poenotili socialno politiko; — poslovno komercialno funkcijo bodo uveljavljali zlasti na področju racionalizacije blagovnih pretokov, pospeševanju preskrbe, prodaje in izvoza, združevanju dela in sredstev ter razvoju kooperacije. Izvoz bo slonel na izvozu blaga in storitev, zlasti na področju zdraviliškega turizma ter na kooperacijski proizvodnji. Skupna bo tudi ekonomsko-propagandna dejavnost, ki vključuje krepitev tržne podobe sozda, sejemske prireditve ipd., — finančna funkcija je ena izmed ključnih poslovnih funkcij sestavljene organizacije zaradi strateškega pomena obvladovanja finančnih tokov, koncentracije sredstev in hitrejšega kroženja denarja. Na področju politike kratkoročnih sredstev naj bi zato potekal plačilni promet prek skupne finančne institucije (interna banka), ki bo skrbela tudi za dopolnilne vire za tekoče po-_ slovanje. Na področju dolgoročnega združevanja sredstev se bo združevalo za potrebe članic 25 % sredstev za reprodukcijo. V okviru finančne funkcije bo potekalo tudi sodelovanje z drugimi finančnimi organizacijami, organizacija hranilne službe in finančno svetovanje, — v okviru razvojno investi- cijske funkcije v sozdu se bo zagotavljal z ekonomskimi učinki podprti napredek obstoječih in novih programov pri širjenju lastne razvojne dejavnosti v povezavi z zunanjimi institucijami na ravni DO in sozda. Pospeševanje razvojne dejavnosti bo potekalo tudi s pomočjo skupnega financiranja sprejetih programov. Investicijska dejavnost bo zajemala predhodna dela. koordinacijo in gradbeni nadzor ter svetovanje članicam; — poslovno-informacijska funkcija bo v planiranem obdobju racionalizirala in pospešila poenotenje računalniških aplikacij in opreme v sozdu na osnovi: poenotenja organizacijskih rešitev, vsebinske zasnove in izgradnje računalniško podprtega informacijskega sistema, širila terminalske mreže v blagovnem prometu ter izobraževanje in usposabljanje uporabnikov računalniških storitev. Za to bo potrebno postaviti lasten računalniški center, sodelovati s sozdom »Hmezad«, aktivno kadrovati in sodelovati z ustreznimi ustanovami ter kupiti skupno opremo. — med skupne poslovne funkcije na ravni sozda sodi tudi planiranje ter SLO. Na področju planiranja se bodo skupno razvijale metode in vloga plana. SLO in družbena samozaščita pa bo organizirana v skladu z odloki. Med ostalimi temeljnimi cilji se predvideva skladen in pospešen razvoj vseh dejavnosti na osnovi poglabljanja samoupravnih odnosov in izboljšanja kvalitetnih dejavnikov poslovanja. Ob večji produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti ter s smotrno rabo vseh vrst sredstev in energije ob krepitvi vloge znanja se bo dohodek realno povečal. To bo izboljšalo življenjski standard delavcev in njihove delovne razmere. Osnovni globalni okviri ra- drobnice, kjer so možnosti za to; — rastlinska proizvodnja bo usmerjena v proizvodnjo krme. krušnih žit in industrijskih rastlin; — sadjarstvo in vinogradništvo bo obnovljeno. Novi nasadi se bodo gradili na optimalnih lokacijah, v vinogradništvu se bo povečal odkup grozdja; — kooperacijsko proizvodnjo bo pospeševala tudi pospeševalna služba. V živilsko predelovalni industriji so usmeritve naslednje: — večanje kapacitet in kvalitete v pekarstvu. bilske stroke. Kooperacijska proizvodnja se bo širila predvsem kot dopolnitev blaga za široko porabo in za izvoz. Transport bo poenotil vozni park, nabavo in skladiščenje rezervnih delov za boljšo izkoriščenost transportnih sredstev. Temeljne usmeritve gostinstva in turizma kot pomembnega člena sestavljene organizacije bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju zlasti: — boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti s specializacijo. kvaliteto ponudbe in vključe- Merx pokrovitelj smučarskega prvenstva novinarjev Jugoslavije Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa, in Drago Bulc, novinar, po podpisu sporazuma o pokroviteljstvu smučarskega prvenstva novinarjev Jugoslavije. Letošnje srečanje novinarjev Jugoslavije bo v našem gorsko-turističnem središču Kope. in sicer od 16. do 23. februarja. Pokrovitelj je naša sestavljena organizacija Mera. Pričakujemo, da se bo srečanja udeležilo prek 260 novinarjev iz naše domovine pa tudi iz tujine. Najprej se bodo novinarji pomerili v smučarskih tekih in po popoldanski tiskovni konferenci naslednji dan še v veleslalomu. Na sami tiskovn-i konferenci bo tudi degustacija naših izdelkov in proizvodov nekaterih naših pomembnejših poslovnih partnerjev iz Jugoslavije. Med bivanjem na Kopah si bodo novinarji ogledali tudi galerijo Združenih narodov v Slovenj Gradcu in se pogovarjali s predstavniki gospodarstva občine Slovenj Gradec. Na avstrijskem Koroškem se bodo srečali s predstavniki zamejskih kulturnih organizacij in se pogovarjali o smučarskem centru Interalp. Posamezne sekcije novinarjev pa bodo poskrbele, da v času bivanja v našem prelepem centru ne bo preveč dolgočasno ob večerih, sicer pa bo čez dan tako ve- liko rekreacijskega smučanja. Predsednik prireditvenega odbora smučarskega prvenstva novinarjev Jugoslavije je Jure Toplak, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa za organizacijo in razvoj. Sestavljena organizacija Mera bo kot pokrovitelj prispevala okoli 60 milijonov dinarjev in sicer 40 milijonov v denarju in 20 milijonov v blagu. Vsi novinarji bodo prenočevali v Grmovškovem domu in v bungalovih, ki jih bodo za to priložnost odstopile delovne organizacije. Kmet kooperant Kmetijskega kombinata Šentjur zvoja bodo predvidoma naslednji: — družbeni proizvod bo naraščal s 3,3 % stopnjo — kmetijska proizvodnja bo naraščala s 4 % poprečno letno stopnjo s tem, da bo ta rast višja v kooperacijski proizvodnji — letna stopnja rasti zaposlenosti bo okoli 1 % — rast produktivnosti bo znašala 2,3 % — realna rast izvoza bo znašala 6 % s poudarkom na konvertibilno področje — poprečni realni OD bodo naraščali 2.3 % t. j. v skladu z rastjo produktivnosti — sredstva za skupne potrebe se bodo povečevala skladno z rastjo dohodka. Temeljni cilji razvoja posameznih dejavnosti kmetijstva in Živilsko predelovalne industrije Prvenstvena naloga kmetijstva v prihodnjem obdobju bo boljše izkoriščanje naravnih možnosti, boljša organiziranost proizvodnje in izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. To bo doseženo s: —- povečanjem površin za 800 do 1000ha na osnovi agrotehničnih ukrepov ter nakupom novih; — osnovna usmeritev bo živinoreja. Povečala se bo proizvod-nja jajc (50 milijonov), kuncev (0,5 milijona), konj (200) in — intenziviranje kapacitet in kvalitete v klavništvu — razvoj novih programov na podlagi žit, sadja in zelenjave, k jer bo imel prednost izvoz — kapacitete za kisanje, pripravo in predelavo vrtnin bodo povečane na 4000 ton — razvijali se bodo poslovni odnosi z drugimi republikami in pokrajinama. Temeljni cilji blagovnega prometa v sozdu so: — povečanje kvalitete in asortimenta. — optimalno izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, — uveljavljanje sodobne, poenotene tehnologije organizacije informatike in transporta. — širitev blagovnih pretokov na slovenskem in jugoslovanskem tržišču. To bo doseženo tako. da bo trgovina na drobno obvladovala vse blagovne skupine, ki so pomembne za oskrbo porabnikov in turističnih središč (discont, • yu-boutique, specializirane trgovine). Trgovina na debelo bo zagotavljala normalen pretok blaga do maloprodajnih enot. ustanav- ' ljala predstavništva, konsignacijsko prodajo, izvajala komisijska opravila in pripravo blaga za izvoz. Storitvena dejavnost bo zagotavljala celovito oskrbo avtomo- vanjem v širšo turistično ponudbo — nove kapacitete se bodo, ob upoštevanju ekonomskih razmer, razvijale zlasti v zdravili-1 škem turizmu, kmečkem turizmu turističnih zmogljivosti za trg — potekalo bo večje povezovanje s sorodnimi organizacijami, zlasti v okviru plansko poslovne skupnosti »Hmezad-Mera« in gospodarstvom za financiranje žičniške infrastrukture. Prostorska in organizacijska razdrobljenost bo presežena s postopnim ustanavljanjem enotnejše in močnejše DO. Pri vključevanju novih organizacij se bo upoštevalo zaokroževanje celovitosti in kvalitete ponudbe, — povečala se bo tržno-pro-pagandna dejavnost, — večala se bo vzgoja kvalitetnih kadrov, — razvijale se bodo tudi nove oblike ponudbe (lovni turizem, karavaning ipd.) ter vključevanje zasebne ponudbe. Tako začrtani razvoj bo spremljala intenzivna investicijska dejavnost. Spisek planiranih investicij je preobsežen za objavo. Z njim se lahko seznanite ob sprejemanju skupnih temeljev plana delovne organizacije in sozda, ki naj bi bili po sklepu delavskega sveta sozda sprejeti na referendumih do 28. februarja. MIERX VIESTNIK JANUAR 1986 Sozdova gradbišča v besedi in sliki Kvalitetne razprave Določen je bil predlog o skupnih temeljih srednjeročnega plana Industrijska pekarna v Celju Investitor DO Mlinsko predelovalna industrija tozd Pekarne in slaščičarne Celje je z združenim denarjem gospodarstva občine Celje začela graditi industrijsko pekarno v Celju v kompleksu Merxa na Spodnji Hudinji v neposredni bližini Mlina. Izvajalec gradbeno-obrt-nih del je Ingrad, ki je dela prevzel na osnovi javnega razpisa in začel delati decembra 1985. Vrednost vseh del je 650.000.000 dinarjev. Slavnostna postavitev temeljnega kamna (listine) je bila 25. decembra. Takšen je vrvež gradbenih strojev ob izkopu temeljev. Ugodno vreme v januarju bo omogočilo začetek montaže železobetonske konstrukcije Že v februarju. Žitni silosi Investitor MPI tozd Mlin je prav tako začel naložbo žitnih silosov zmogljivosti 2 x 56000 KN (skupaj 11.3001) na lokaciji obstoječih silosov na Sp. Hudinji. Vrednost celotne investicije je 280.000.000 dinarjev. Izvajalec gradbeno obrtnih del je Gradis tozd GE Celje. Rok dokončanja je junij 1986. Pogled na gradbišče in lokacijo bodočih silosov, ki so po tehnični in tehnološki izvedbi enaki kot že zgrajeni leta 1982. Novi Grili bar oziroma bife na avtobusni postaji v Slovenj Gradcu Investitor novega Grili bara je DO Hoteli gostinstvo tozd Gostinstvo Ravne. Otvoritev lokala je bila za praznik republike 29. novembra lani. Grili bar se razprostira na 160 kv. m v okviru objekta avtobusna postaja. V Grili baru je 16m točilnih pultov, 40 sedežev in prostor za stoječe goste — 15 metrov pultov. Opremo je po zamisli arhitekta Pre-singerja izdelalo Pohištvo Celje. Nova avtobusna postaja v Slovenj Gradcu tik pred otvoritveno slovesnostjo. Slike in besedilo pripravil Albin Brežnik, gr. teh. Nova vodstva družbenopolitičnih organizacij sozda V PREDSEDSTVO KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA SOZDA »MERX« CELJE SO IZVOLJENI: za predsednico Ružiča Mrevlje — Gostinsko podjetje Celje za podpredsednika Boris Ropoša — »Teko« Celje za člane predsedstva Jože Arh — DO Avtotehnika Celje Eva Cigrovski — Gost. podj. Košenjak Dravograd Rajko Čižek — Mlinsko pred. industr. Celje Jože Deželak — Kmetijska zadruga Laško Dragica Fijavž — Dravinjski dom Slovenske Konjice Jože Glinšek — Gostinsko podjetje Celje Jože Juteršek — Trgovsko podjetje »Teko« Celje Ivan Kidrič — Blagovni center Celje Anica Krenker — Gost. podjetje »Turist« Mozirje Igor Marzidovšek — Kmetijska zadruga Celje Vlado Murko — Reklama Celje Jože Potušek — Potrošnik Celje Oto Pribil — Kmetijski kombinat Šentjur Tanja Regoršek — Hoteli gostinstvo Celje Marjan Skornšek — RTC Golte Vera Slokar — Trg. podj. »Savinja« Mozirje Boris Tamše — DSSS SOZD Merx Celje Jože Topoljšek — Kmet. zadruga Slov. Konjice Marjeta Trbovc — Trg. podj. »Tkanina« Celje Zofi Voler — »Avto Celje« — Celje Vili Zakeljšek — Zdravilišče Dobrna Dušan Zevnik — Trg. podj. »Moda« Celje predsednica komisije za kulturno dejavnost: Truda Tomažin predsednik komisije za šport in rekreacijo: Slavko Lisec AKCIJSKA KONFERENCA Z K SOZDA MERX predsednik Albert Lebič namestnik Žare Frančeškin člani Ludvik Bevc — Potrošnik Celje Anton Borlak — Mlinsko pred. ind. Celje Boris Cilenšek — Avtotehnika Celje Miro Čmer — Kmetijska zadruga Celje Vlado Delevič — Kmetijska zadruga Slovenske Konjice Mladen Dominko — Reklama Celje Marjana Halužan — GP Košenjak Dravograd Franc Hlastec — Dravinjski dom Slov. Konjice Janko Košar — Avto Celje Branko Koštomaj — Gostinsko podjetje Celje Karl Krašek — Kmetijska zadruga Laško Ivan Lemovšek — Savinja Mozirje Marjana Lorger — Hoteli-gostinstvo Celje Ljubo Mlinarič — Tkanina Celje Franc Ogrizek — DSSS SOZD Merx Celje Brane Pečnik — Turist Nazarje Alojz Recko —- Kmetijski kombinat Šentjur Boris Ropoša — Teko Celje Bojan Tajnšek — Zdravilišče Dobrna Valentin Vidmar — Blagovni center Celje Cvetka Vižin — Moda Celje Na zadnji seji delavskega sveta sestavljene organizacije Merx. ki je bila ob koncu lanskega leta. je bilo kljub majhnemu številu navzočih delegatov veliko dobrih razprav o posameznih točkah dnevnega reda. Verjetno zato. saj so delegati prav na tej seji sprejemali pomembne listine za štiriletni razvoj sestavljene organizacije Mera. 1. točka dnevnega reda POROČILO O IZPOLNJEVANJU SKLEPOV 2. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA SKLEP: J. Potrdi se zapisnik 2. redne seje delavskega sveta sestavljene organizacije Mera. 2. točka dnevnega reda OBRAVNAVA IN DOLOČITEV PREDLOGA O SKUPNIH TEMELJIH SREDNJEROČNEGA PLANA SOZDA »MERX« ZA OBDOBJE 1986—1990 SKLEPI: 1. V skladu s 27. členom Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije (Ur. 1. 46/85) in na predlog PO sozda, delavski svet sozda s predlaganimi dopolnitvami določa predlog skupnih osnov Temeljev srednjeročnega plana sozda Mera za obdobje 1986—1990 ter ga posreduje članicam v sprejem. 2. Glede na to, da v SaS o združitvi v sozdu Mera še ni sprejetega načela, da predstavlja ta dokument tudi skupne temelje delovnih in temeljnih organizacij, delavski svet sozda predlaga, da v skladu z zakonom DO izdelajo svoje skupne temelje srednjeročnega plana, upoštevajoč izhodišča in osnovne elemente v skupnih temeljih plana sozda (ker je le-to usklajeno s poslovodnimi delavci DO) ter da oba dokumenta, to je skupne temelje srednjeročnega plana sozda in DO, sprejmejo po predpisanem postopku do 28. 2. 1986. 3. Delavski svet sozda sprejema tudi predlog PO sozda in daje pobudo, da se DO »MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA« in DO »BLAGOVNI CENTER« morata v zvezi z nabavo laboratorijske opreme nujno dogovoriti in uskladiti ter skupno poiskati najracionalnejšo rešitev za to dejavnost. 4. Delavski svet sozda spre- jema tudi predlog PO sozda, da se v predlog investicijskih vlaganj za obdobje 1986—90 vnese še: ____________________ — nabava opreme ža nove proizvodne programe (DO »MPI«) — v vrednosti 200.000 din ------- — osuševalnica sena K K Šentjur—-v vrednosti 40.000 din 5. Delavski svet sozda določa Aneks k SaS o združevanju sredstev za investicijske naložbe za obdobje 1981—1985 in ga posreduje članicam v sprejem po postopku, kot velja za sprejem samoupravnega sporazuma, do 28. 8. 1986. _______ 3. točka dnevnega reda OBRAVNAVA IN DOLOČITEV PREDLOGA SAS O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELAVCEV TOZDOV OZIROMA ENOVITIH DO IN DELA VCE V DS SS SOZDA »MERX« CELJE. SKLEP: Delavski svet določa predlog SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev tozda, enovitih DO in delavcev DS SS sozda »MERX« Celje s predlaganimi dopolnitvami in ga posreduje članicam, da ga po predpisanem samoupravnem postopku najkasneje do 28. 2. 1986 sprejmejo oziroma potrdijo. 4. točka dnevnega reda OBRA VNA V A OSNUTKA SAS O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELOVNE SKUPNOSTI PRAVNE POMOČI SOZDA MERX IN ZDRUŽENIH ORGANIZACIJ V SOZDU »MERX« CELJE SKLEP: Delavski svet sozda sprejema osnutek SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti pravne pomoči sozda »Mera« in združenih organizacij v sestavi sozda in ga posreduje članicam v razpravo. Pripombe na SaS pošljite najkasneje do 20. 1. 1986 DS sozda »Mera« — pravna služba. V 54. členu se v drugem odstavku doda naslednje besedilo: »S tem prenehajo veljati določila iz SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci tozdov, enovitih DO in delavci delovne skupnosti skupnih služb sozd »Mera« Celje, ki se nanašajo na opravljanje del in nalog s pravnega področja. 5. točka dnevnega reda RAZŠIRITEV KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA SKLEPI: 1. V skladu z 79. in 81. členom SaS o združevanju v sozd Mera delavski svet razpisuje dela in naloge podpredsednika KPO za mandatno obdobje 4 let. 2. V skladu z 79. členom SaS o združevanju v sozd Mera delavski svet imenuje razpisno komisijo za vodenje postopka izbire kandidata za podpredsednika KPO v naslednji sestavi: Karel BRAJLIH, Tkanina Celje Albert LEBIČ, Blagovni center Celje Franc H LASTEČ, Dravinjski dom Slovenske Konjice Ružiča MREVLJE, Gostinsko podjetje Celje Ivan KIDRIČ, Blagovni center Celje Edi FIJAVŽ, MPI Celje Viktor ZUPANC, Elektrosig-nal Celje Jože MEŠL, Ingrad Celje Karmen GORIŠeR. SIS za družbene dejavnosti Celje 3. Delavski svet sozda daje pobudo za uskladitev SaS o združitvi v sozd Mera in Statuta sozd Mera ter za uskladitev teh samoupravnih splošnih aktov z novo zakonodajo. Kongresi so pred nami... Kako do čimbolj ustvarjalne informativne dejavnosti Na pobudo komisije za obveščanje in propagando pri občinskem komiteju ZKS Celje je bil prejšnji teden pogovor z uredniki glasil v združenem delu. V sproščenem pogovoru smo se pomenili predvsem o nalogah Zveze komunistov v sedanjih razmerah. kako se teh nalog loteva zveza komunistov v občini Celje, kakšne so naloge komunistov v združenem delu in kako v organizacijah združenega dela zastaviti čimbolj ustvarjalno informativno dejavnost v pripravah na občinsko konferenco komunistov ter kongresa: Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije. Še posebej je bilo poudarjeno, da so volilno programske konference končane, da so bile izredno dobro pripravljene ter da so iz analize razbrali, da so razprave potekale predvsem o gospodarskih težavah, političnem sistemu, o lastnih težavah in o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Nekaj je bilo tudi pripomb na delo OK ZKS in višje partijske organe, moto programov dela za naslednje obdobje pa je opreti se na lastne sile. In ne nazadnje je bilo nekaj kritičnih pripomb urednikov glasil o njihovem statusu, ki še danes, kljub sprejetim zakonom, ni takšen, kot bi moral biti, da so vse premalo obveščeni o delu občinskih družbenopolitičnih organizacij, zato sta bila na pogovoru sprejeta sklepa in sicer, da se za vse vodstvene delavce organizira seminar o pomenu obveščanja ter da vsi uredniki glasil v prihodnje prejemajo informacije OK ZKS in OS ZSS Celje. MIERX VfcfclNIK __ JANUAR 1986 Obisk v tozdu Majolka Delavci so sprejeli ukrepe za svoje Po upokojitvi direktorja temeljne organizacije Majolka Emila Šantla je avgusta lani prevzela vodstvo te temeljne organizacije Ružica-Maja Mrevlje, ekonomistka. Njena prva zaposlitev je bila v Vzgojno varstveni ustanovi v Velenju, na katero jo vežejo lepi spomini. Prvič se je z dejavnostjo gostinstva srečala leta 1979, ko se je zaposlila v Zdravilišču Dobrna in sicer najprej kot vodja splošno kadrovske službe, leto kasneje pa je opravljala dela in naloge vršilca dolžnosti direktorja te delovne organizacije, to je bilo ravno v času tehnološkega uvajanja hotela Dobrna. Ker pa takrat na začetku še niso imeli zasedenega delovnega mesta vodja gostinstva, se je poleg svojega rednega dela ukvarjala še s tehnološkim uvajanjem opreme in z gostinskimi delavci. Vseskozi pa je imela številne funkcije, povezane s to dejavnostjo, na občinski in na republiški ravni. Pred prevzemom nove delovne dolžnosti je opravljala dela in naloge s področja razvojnih projektov te dejavnosti v razvojno investicijskem sektorju sestavljene organizacije Merx. V temeljni organizaciji Majolka Celje je. danes zaposlenih 120 delavcev, organizacijsko je razdeljena na 9 enot. ki so vse v Celju. Te so: restavracija Majolka. restavracija Pošta, restavracija Ob Savinji. Ljudska restavracija. Slaščičarna Zvezda, bistro bar Pod obokom, restavracija Pri mostu, kava bar Tkanina, bife Avto Celje. Tovarišica Mrevlje, pred vašim prihodom v to delovno okolje ste si verjetno, glede na to, da je bila la temeljna organizacija že nekaj časa na meji rentabilnosti, napravili sami razvojni program. Kakšni so bili vaši prvi vtisi ob analiziranju te temeljne organizacije? Ružica-Maja Mrevlje, direktorica tozda Majolka RUŽICA-MAJA MREVLJE: »Ko sem se odločila za prevzem nove delovne dolžnosti, so mi prijatelji sicer dopovedovali, da je to delovno okolje, kjer kot mlad človek, poln energije in zamisli, ne bom imela kaj pokazati, da so tu tipične .oštarije*, da to ni turizem ter da svojih idej ne bom mogla uresničevati. Res da je bila ta temeljna organizacija na meji rentabilnosti že dalj časa, toda niti to niti nasveti prijateljev me niso odvrnili od tega, da bi se ne spopadla s to delovno nalogo. Iz analize sem lahko ugotovila, da je celotni dohodek in dohodek bil celo dosežen, vendar pa je fizični obseg prodanih storitev padel, kar hkrati pomeni tudi padec produktivnosti. Ugotovila sem, da je poleg objektivnih vzrokov za takšno stanje tudi veliko subjektivnih, kot so prepočasno prilagajanje ponudbe zahtevam tržišča, slaba kvaliteta storitev, nezadovoljiv odnos do gosta in.podobno. Nadalje sem Glavni poudarek dajete torej izboljšanju storitev v vseh obratih, da bi se izboljšal gospodarski položaj temeljne organizacije. Kako pa je z enotami, kjer je pretežni del družbene prehrane? RUŽICA-MAJA MREVLJE: »V tistih obratih, kjer je pretežni del družbene prehrane, ne moremo narediti kaj dosti za doseganje boljših rezultatov, ker je danes pribitek najnižji prav pri tej kategoriji, zato smo preusmerili vse svoje sile na izbor in popestritev ponudbe v vseh ostalih lokalih, kot so restavracija Majolka, restavracija Pri mostu, bistro bar Pod obokom in slaščičarna Zvezda. V restavraciji Majolka smo ponovno odprli restavracijo v prvem nadstropju, kjer nudimo razne pijače, napitke in Notranjost restavracije Pri mostu * < > ; Zunanjost bistro bara Pod obokom Volilno programske konference so končane V program dela so vpeti sklepi akcijske konference sozda Glede na to. da so volilno programske seje osnovnih organizacij Zveze komunistov že zaključene, da je pred nami volilno programska konferenca OK ZKS in da se začenja obdobje predkongresnih priprav, smo se odločili za kratek pomenek s predsednikom akcijske konference sestavljene organizacije Merx ALBERTOM LEBIČEM o tem, kako se v vse te aktivnosti vključujejo komunisti Merxa. Tovariš predsednik, na zadnji partijski konferenci sestavljene organizacije Merx ste sprejeli programsko usmeritev delovanja komunistov sozda in seveda nekatere sklepe. Kako jih uresničujete? ALBERT LEBIČ: »Osnova za delovanje akcijske konference in vseh komunistov sestavljene organizacije Merx so vsekakor sklepi zadnje partijske konference, ki pa so vsebinsko zelo široki, zato menim, da bo potrebno daljše obdobje, da bi jih lahko uresničili. Kljub temu pa so že vidni nekateri rezultati. Po oceni lahko trdim, da je tista naloga, ki se je nanašala na reševanje gospodarskih težav, dobila realno obeležje, saj pričakujemo, da nobena temeljna niti delovna organizacija poslovnega leta 1985 ne bo zaključila z izgubo. V zvezi s tistim sklopom .vprašanj o pravilni samoupravni organiziranosti prav tako lahko že zasledimo določene spremembe. vendar pa je še prezgodaj. da bi lahko karkoli povzeli. Tako to nalogo izpolnjujejo v gostinsko turistični dejavnosti, kajti v usmeritvah nismo postavili modela, kako mora biti, ampak smo se samo obvezali, da stalno preverjamo samoupravno organiziranost, jo ocenimo, če je primerna, in če ni. predlagamo drugačne oblike organiziranja. Tretje vprašanje, ki je v tem trenutku zelo pomembno in za katero smo se zavezali na akcijski konferenci, je to. da bomo dograjevali politiko nagrajevanja po delu. Izhodišča za to so sprejeti branžni samoupravni sporazumi. vendar pa bomo morali v letu 1986 narediti analizo, kje smo in kako so elementi pravilnega nagrajevanja že vključeni v naš sistem. Moram pa poudariti, da nas v letu 1986 poleg vseh nalog, ki so opredeljene v programu, čaka še posebna naloga in skrb. da izpeljemo vse aktivnosti v zvezi z volitvami, ker smo na koordinacijskem odboru za splošne zadeve sprejeli sklep, da bomo v naši sestavljeni organizaciji Merx hkrati s splošnimi volitvami izpeljali tudi volitve za vse samoupravne organe. Vsi komunisti se bomo morali vključevati v razprave o kongresnih dokumentih in na naslednji akcijski konferenci oceniti uresničevanje sklepov prejšnje, seveda ob vseh problemih tekočega dela.« Volilno programske seje so že zaključene, na večini ste bili navzoči. Tovariš predsednik, kaj bi lahko rekli o lastnih vrstah, o delu osnovnih organizacij Zveze komunistov v sestavljeni organizaciji in ali ocenjujete to povezovanje osnovnih celic v akcijsko konferenco, predvsem v konferenco sestavljene organizacije za primerno in ali daje določene rezultate? ALBERT LEBIČ: »Moram priznati, da so bile vse volilno programske konference, na katerih sem prisostvoval, dobro pripravljene, kaže se prizadevanje vseh sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov, poročila o delu so bila konkretna. dobro pripravljena, udeležba je bila zelo dobra, kar kaže na določeno partijsko zavest. V nekaterih okoljih imamo sedaj nova vodstva, toda kljub temu računam, da bodo z enako zavzetostjo obravnavali poročilo volilno programske konference O K ZKS Celje, ki bo konec januarja. Zadovoljen sem, da so na vseh sejah, kjer sem bil, bili sklepi akcijske konference vpeti v njihove programe dela za naslednje obdobje, torej so v osnovnih organizacijah zveze, komunistov sklepe sprejeli kot sestavni del vseh aktivnosti.« Kako se pripravljate na razprave o kongresnih gradivih? ALBERT LEBIČ: »Menim, da bomo morali kongresne listine obravnavati z dveh vidikov. Prvič z vidika vsebine resolucije za naslednje mandatno obdobje, drugič pa glede na to. da smo sestavljena organizacija, bomo morali podrobno analizirati predlog novega statuta, ki govori o povezovanju komunistov v delovno organizacijo in sestavljeno organizacijo. Predvsem moramo ugotoviti, če nam predlagane spremembe pomenijo novo metodo. novi prijem, da bi se lahko temu primerno organizirali in dali delegatom kongresov navodila za razprave.« ugotovila, da je stopnja dotrajanosti opreme kar 92-odstotna, da so imeli visok delež zalog materiala in drobnega inventarja ter da je bila izredno neugodna sestava obratnih sredstev.« Na podlagi ugotovitev ste verjetno predlagali nekatere ukrepe. Kako so jih sprejeli delavci? RUŽICA-MAJA MREVLJE: »Na podlagi teh ugotovitev sem predlagala, da je potrebno najprej temeljito analizirati sedanjo ponudbo in tržišče, da moramo doseči čimvišjo stopnjo specializacije lokalov, da moramo dvigniti raven storitev, izboljšati odnos zaposlenih do gostov, kar pa bomo dosegli s trajnim dopolnilnim in funkcionalnim izobraževanjem že* zaposlenih, ustrezno motivacijo in stimulacijo kadrov, ustreznimi samoupravnimi in medsebojnimi odnosi ter učinkovitim obveščanjem, seveda ob zagotavljanju ustreznega družbenega standarda delavcev. In ne nazadnje bomo morali tudi optimalizirati zaloge in izboljšati strukturo obratnih sredstev, kar pomeni zmanjšati delež zalog, seveda ne na škodo siromašenja ponudbe. Razveseljivo je, da so delavci sprejeli ukrepe z vso odgovornostjo in v tem kratkem času dokazali. da se kljub nekaterim objektivnim težavam v dejavnosti gostinstva da boljše gospodariti. Naj navedem samo dva primera. Bruto realizacija za december 1985 je bila 46 milijonov 254 tisoč novih dinarjev, indeks 240. ali 140-odstotno preseganje glede na plan — produktivnost na delavca pa 412.981 dinarjev, indeks 198 ali 98-odstotno preseganje glede na plan.« jedila, ki jih v pretežni meri v ostalih lokalih ni. Zgornja točilnica je torej namenjena bolj zahtevnim gostom, kar se odraža pri izboru pijač (cocktailov, buteljčnih vin, šampanjcev) in drobnih prigrizkov (nadevani osoljenci, pisane sirove kocke, slane sirove palčice z mandeljni). Izbor jedil še ni programsko zaključen, saj smo pred kratkim nabavili mikrovalovno pečico, s katero bomo poizkušali popestriti izbor še z nekaterimi drugimi hitro pripravljenimi jedmi. Sama banketnasoba je bolj namenjena individualnim ali reprezentančnim kosilom in večerjam, saj ponujamo razne hišne specialitete (ramsteak po gurmansko, svinjski file po primorsko, svinjska zarebrnica po koroško, piščanec po viteško in podobno), flambirane jedi (goveji file z breskvami, flambirane palačinke, flambirano sadje). V restavraciji Pri mostu pa smo našo ponudbo popestrili z raznimi prireditvami. Tako je vsako soboto ples, ob raznih praznikih in slovenskih običajih pa poleg plesnega zadovoljstva še vedno dodamo kako programsko poživitev — folklorni. dramski, pevski ter plesni vložki — prav tako pa prilagodimo prazniku tudi kulinarično ponudbo.« In kako naprej? RUŽICA-MAJA MREVLJE: »Ponovno moram poudariti, da bomo vsi delavci te temeljne organizacije nadaljevali z enako zavzetostjo in zagnanostjo, kot smo doslej. Vsi skupaj se bomo trudili, da bodo gostje iz naših objektov vedno odhajali zadovoljni ter se s prijetnim občutkom vedno znova radi vračali.« MERK VESTNIK JANUAR 1986 SKLEPI Ustanovne seje koordinacijskega odbora sindikata sozda MERX. Sklepe je pripravila komisija za sklepe, v katero so bili imenovani: Ivan Kidrič, Ružiča Mrevlje, Boris Ropoša, Rajko Čižek in Anica Koprivc. 1. KOS zahteva, naj veljajo dogovori, da mora prejemati vabila z gradivom za seje in sestanke vseh pomembnejših organov sozda in njegovih članic. O tistih zadevah, ki so pomembne za vse delavce sozda ali za delavce ene od dejavnosti, mora predsedstvo KOS sprejeti stališče do vsebine gradiva, ki bo predmet obravnave na seji ali sestanku, na katerega je KOS vabljen, in ga mora predstavnik KOS predstaviti na seji organa. 2. KOS se zavzema za poenotenje višine regresa za letni dopust pri vseh članicah sozda, zato nalaga strokovni službi v DS SS sozda in članicah, da pripravijo predlog za oblikovanje solidarnostnega sklada na ravni sozda. 3. KOS vztraja, da vse članice sozda, ki še izplačujejo dodatek za stalnost, le-tega odpravijo in ga vgradijo v sistem delitve OD po rezultatih dela. 4. KOS nalaga delavcem v sektorju za ekonomiko in organizacijo DS SS sozda, da trimesečno pripravijo primerjalne podatke OD tipičnih del in nalog vseh sozdov SRS in le-te posreduje KOS. 5. KOS nalaga izvršnemu odboru OOS in konferenc OOS. da vselej zagotovijo udeležbo svojega delegata, v tem primeru člana predsedstva KOS na sejah KOS. 6. Seje KOS se sklicujejo po veljavnem poslovniku, če je treba tudi po dejavnosti. 7. KOS se zavzema za to, da bi imel sozd na kongresih sindikata delegata iz vsake dejavnosti sozda, kar morajo občinski sindikalni sveti usklajevati s KOS. 8. KOS vztraja, daje treba v sozdu poenotiti merila za izplačevanje nadomestil za prevoz na delo in z dela ter višino izplačil. Enako velja za regres za družbeno prehrano delavcev. 9. KOS vztraja, da je treba štipendijsko politiko organizirati in izvajati na ravni sozda. 10. KOS vztraja, da je treba na ravni sozda organizirati in izvajati izobraževalno dejavnost za vse članice sozda. I 1. KOS se zavzema za pridobitev lastne zobozdravstvene ambulante za delavce sozda. 12. KOS se zavzema za večjo skrb pri preventivnem zdravstvenem varstvu delavcev, zato nalaga strokovnim službam sozda in članicam, da pripravijo enotna merila, ki bodo opredeljevala področje preventivnega zdravstvenega varstva. 13. KOS nalaga vodstvu sozda, naj za realizacijo vseh naštetih nalog pridobi ustrezni strokovni kader, ker sicer haloge in zahteve KOS ne morejo biti izpolnjene. 14. KOS vztraja, da članice sozda v letu 1986 začnejo izpolnjevati sklep KOS iz leta 1984 in 1985 glede ginekoloških pregledov žensk. 15. KOS nalaga komisiji za šport in rekreacijo ter komisiji za kulturno dejavnost, da do naslednje seje KOS, ki bo v začetku februarja tega leta, pripravita program dela s časovno opredelitvijo in finančno ovrednotenostjo. 16. Do naslednje seje KOS je treba izdelati tudi časovno opredelitev programa dela KOS. 17. KOS sprejema poročila z vsemi dopolnitvami in sklepi. V MPI so podelili plakete in priznanja za prispevek k razvoju DO Na predlog konference OOS je bil lansko leto sprejet pravilnik o podeljevanju plaket in priznanj Mlinsko predelovalne industrije Celje, da s temi priznanji nagradimo vse tiste, ki so s svojim odgovornim odnosom do dela in z aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih pripomogli k razvoju delovne organizacije. Ob koncu lanskega leta smo prvič podelili to priznanje. Plaketo MPI so prejeli: OBČINSKI SVET Zveze sindikatov Slovenije, Celje STANE JUVAN — direktor Žitne skupnosti Slovenije LADISLA V PLETERSKI — upokojenec MPI in nekdanji direktor tozda Pekarne in slaščičarne Celje RAJKO ČIŽEK -—Pekarnetu slaščičarne Celje VILIJEM LAVRENČIČ — Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina Priznanja pa so prejeli: VINKO DEBELAK — Pekarne in slaščičarne Celje ANTONIJA PODKRIŽNIK — Pekarne in slaščičarne Celje ERIKA BOSNAR —Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina MARIJA MARTINČIČ — Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina FRANC TOMAN — Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina MILENA AUBREHT — Mlin JOŽE ŠRAJ — Mlin Skupina delavcev iz skladišča mlevskih izdelkov tozda Mlin. Darinka Oset Vprašanje kmetijstva moramo rešiti Pripombe na osnutek resolucije Sedanji način pridobivanja dohodka je za dejavnost nesprejemljiv. Glede na pomen dejavnosti v družbi (nosilci osnovne preskrbe), je nujno poiskati ustrezne rešitve in zagotoviti, da delavci pridobivajo dohodek in XI. kongres Zveze sindikatov Slovenije bo 21. in 22. marca 1986 v Ljubljani v Cankarjevem domu kov. Ena izmed osnovnih nalog kongresa je, da da konkretne predloge, kako bo rešena ta najobčutljivejša družbena problematika. Glede nagrajevanja po delu menimo, da to področje v družbi še dolgo ne bo rešeno. Tako dolgo, dokler delavci ne bodo v enakopravnem položaju pri pridobivanju in razporejanju dohodka. tako dolgo tudi ne bomo mogli govoriti o nagrajevanju po delu. Sindikat naše DO si že dolgo, vendar žal brezuspešno prizadeva, da družba spregovori o najrazličnejših delitvah po delovnih organizacijah, ki niso rezultat dela, ampak izvirajo iz izjemnega položaja nekaterih dejavnosti na trgu. Na koncu predlagamo, da je treba v kongresne listine vnesti, kdo bo odgovoren za sklepe, ki bodo sprejeti na kongresu. Darinka Oset Konferenca sindikata Mlinsko predelovalne industrije Celje je na seji 26. 12. 1985 razpravljala o osnutku resolucije za l l. kongres ZSS in izoblikovala naslednje skupne pripombe: Splošna ugotovitev iz razprav o osnovnih organizacijah sindikata je, da resolucija ni prinesla bistvenih novosti ali z drugimi besedami povedano, ni dala vseh odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo v sedanjem družbenem trenutku. V kongresnih dokumentih je premalo govora o živilski industriji. Veliko je sicer govora o kmetijstvu, vendar bi moral sindikat zahtevati, da se vprašanje kmetijstva sistemsko reši. Kongres bi moral zahtevati, da je generalna politika v kmetijstvu zagotoviti dovolj hrane v Jugoslaviji. Predlagamo, da kongresni dokumenti zajamejo tudi problematiko mlinarstva in pekarstva. Splošna ugotovitev, ki jo sindikat naše DO že več let ponavlja, je. da delavci v dejavnosti niso v enakopravnem položaju z delavci v drugih dejavnostih. Pri tem mislimo na ekonomske možnosti pri pridobivanju dohodka. Ker je dejavnost pod restrikcijo cen, se dohodek ne pridobiva na podlagi tržnih zakonitosti. zato delavci ne morejo svobodno odločati o razporejanju dohodka. da odločajo o razporejanju dohodka v skladu s pravicami in obveznostmi, ki jih imajo po ustavi in zakonu o združenem delu. Osnutek resolucije govori tudi o zaposlovanju, vendar menimo, da ne daje odgovorov na vprašanja, kako bomo rešili naraščajočo brezposelnost in kako bomo zmanjšali vsak dan večje socialne razlike. Družba ne potrebuje več deklarativnih sklepov in zaključ- Nova vodstva DPO v DO MPI Na občnem zboru konference OOS in na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata po temeljnih organizacijah in delovni 'skupnosti so bili izvoljeni: Rajko Čižek — predsednik konference OOS MPI Sonja Kampuš — namestnica predsednika konference Edi Fijavž — predsednik OOS PSC in predsednik konference OOS Pekarne in slaščičarne Celje Franc Atelšek — predsednik OOS Titovo Velenje Dževad Alimanovič — predsednik OOS Zagorje Janez Gajšek — predsednik OOS Rogaška Slatina Sonja Kampuš — predsednica OOS DSSS Lidija PIriberšek — predsednica OOS Mlin Na volilno programskih konferencah OOZK so bili izvoljeni: Anton Borlak — predsednik AK ZK DO in predsednik OOZK tozd Mlin Franc Poznič — predsednik OOZK Rogaška Slatina Karmen Magyar — predsednica OOZK DSSS Marija Dimitrijevič — predsednica OOZK Pekarne in slašč. Celje Ivan Pintarič — predsednik OOZK Titovo Velenje Edvard Friškovec — predsednik OOZK Zagorje Darinka Oset Kratek pogovor Decembra je bila na volilno programski konferenci sindikatov sestavljene organizacije Merx izvoljena za novo predsednico sindikata sozda Ružiča Maja Mrevlje, direktorica tozda Majolka, ki je ob tej priložnosti povedala: »Zaostrene ekonomske in politične razmere nedvomno terjajo od sindikata večja prizadevanja na vseh področjih. Poleg tega sestavljajo našo sestavljeno organizacijo kar štiri različne dejavnosti, vsaka ima posebno problematiko. Nenazadnje tudi sama razporejenost članic sozda in s tem osnovnih organizacij sindikata kar v 21 občinah Slovenije narekuje posebne metode in prijeme dela za uspešno vlogo KOS. Zato je dogovorjeno, da bo predsedstvo K OS, ki ga bomo imenovali na njegovi prvi seji, sestavljeno po branžnem načelu na omenjeni način pa bo obravnavana tako globalna kol vsakodnevna problematika, izhajajoča iz posameznih OOS, kajti le tako smemo pričakovati večjo zainteresiranost in s tem večjo uspešnost dela tega organa. Področje delovanja KOS je seveda izjemno široko, vendar bo zaradi že omenjenih razmer poleg vprašanj humanizacije dela in delovnih razmer delavcev najbolj poudarjeno uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov in krepitev samoupravnega položaja delavca. Pred nami pa so še volitve in oba sindikalna kongresa, zato nam dela zagotovo ne bo zmanjkalo.« Delo je pestro, načrti še bolj Z dobro voljo se da narediti marsikaj Že v eni od prejšnjih številk Vestnika smo vam predstavili program dela novoustanovljene prodajne službe gostinstva in turizma sestavljene organizacije Mera za prodajo turističnih zmogljivosti in za organizacijo ter koordinacijo gostinsko turističnih prireditev. Po dobrih dveh mesecih delovanja te službe smo za kratek pogovor o tem, kaj se trenutno dogaja v tej službi in kakšni so načrti za naprej, poprosili vodjo te službe BREDO KOVAČ. Tovarišica Breda, program prodajne službe je bil zastavljen zelo široko in verjetno ga v tem kratkem času niste uspeli v celoti izpolniti, zato me zanima, kaj v tem trenutku je prodajna služba? BREDA KOVAČ: »Vaša ugotovitev je pravilna. V tako kratkem času vsekakor ne moremo izpolniti vseh nalog, zato je v tem trenutku to samo služba, ki predstavlja informacijski center oziroma je to integrirana služba sestavljene organizacije Mera za dajanje informacij s področja gostinsko turistične dejavnosti. Seveda pa poleg tega že prodajamo te usluge, samoiniciativno, glede na najbolj aktualne potrebe.« In s čim se je prodajna služba ukvarjala v tem obdobju? BREDA KOVAČ: »Predvsem smo v tem času prodali zelo veliko smučarskih vozovnic za Kope in Golte. Prek sindikatov smo jih prodali okoli 800. Pomagali smo pri prodaji prostih zmogljivosti za silvestrovanje in seveda dajali razne informacije. ki so jih od nas zahtevali. Sedaj pripravljamo programe dela za letošnje leto in sicer programe kulturnih in zabavnih prireditev za posamezne objekte, ki bodo namenjeni predvsem širši javnosti. Pripravljamo tudi programe športnih prireditev, predvsem za popestritev v letni sezoni, program kulinaričnih prireditev in podobno.« Tovarišica Breda, kakšen pa je vaš koncept dela te prodajne službe? BREDA KOVAČ: »Menim, da bi morale biti osnovne opredelitve naše prodajne službe predvsem naslednje: trženje, propaganda, informacije in predstavitev turistične ponudbe sestavljene organizacije; tretji pomembni sklop nalog bi morala biti integrirana prodaja in ne nazadnje tudi skupno oblikovanje in koordinacija gostinsko turistične ponudbe, cenovne politike in podobno. Trenutno smo orga- nizirani tako, da je poleg vodje službe, ki skrbi predvsem za razne programe, še delavec za športno rekreativni del in referent za administrativna dela. Razmišljamo pa tudi o razširitvi te službe, predvsem na področje agencijskega dela, ki pokuša dobiti čim-več imormacij in zaupanja naših članic gostinsko turistične dejavnosti. Moram poudariti, da je ' delo izredno pestro, načrti še bolj, ih da ne moremo izpolniti vseh naenkrat, ker v tem.'trenutku sledimo osnovnim ciljem. Pa še to. V letošnjem letu bomo največ aktivnosti namenili seznanitvi s tržiščem in predstavitvi vseh Meraovih kapacitet.« Nič niste govorili o težavah, problemih. BREDA KOVAČ: »Z dobro voljo se dajo premagati tudi vse težave. Prizadevamo si, da bi bile članice sozda, zaradi katerih so nas ustanovili, čimbolj zadovoljne z nami. Vendar pa moram poudariti, da imamo velike težave, ker nimamo propagandnega gradiva, ker nimamo prospekta naše turistične ponudbe, raznih filmov o naših turističnih središčih, kar bi pa lahko tudi s pridom uporabljali na raznih sejmih, kjer sodeluje naša sestavljena organizacija. Kje lahko dobijo naši delavci informacije, predvsem sedaj, ko je smučarska sezona in čas počitnic? BREDA KOVAČ: »Obrnejo naj se na našo prodajno službo. Trg oktobrske revolucije 3, telefonski številki pa sta: (063) 26-353 in-(063) 26-039. STRAN 6 MERK VESTNIK JANUAR 1986 Srečanje upokojencev Blagovnega centra Vsakoletno srečanje upokojencev ob koncu leta je bilo v restavracijskih prostorih hotela Evropa v Celju. Zbralo se je prek 100 upokojencev. Poskrbljeno je bilo za hrano, pijačo, zabavo in ples, ki je trajal pozno v noč. Uvodoma je vse navzoče pozdravil glavni direktor delovne organizacije Venčeslav Zalezina. Govoril je o poslovanju, njegovih rezultatih, prizadevnosti zaposlenih ter vsem zaželel zdravo in srečno novo leto 1986. Podeljena so bila tudi priznanja za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo tistim delavcem, ki so se upokojili v letošnjem letu. Med letošnjimi upokojenci je tudi Marica Majcen, ki se je morala upokojiti invalidsko zaradi bolezni. Marica se je rodila leta 1935 v Podčetrtku, kraju z bogato zgodovinsko preteklostjo, zato je nanj izredno čustveno navezana, ne glede na to, da je v svojih otroških letih preživela vso krutost vojne. Trdo je delala doma na kmetiji, a vendarle je našla čas za kulturno udejstvovanje. Sodelovala je v tambura-škem zboru in igrala v gledališki skupini. Marica Majcen Ker je bila družina številna, se je morala zaposliti. Njena prva zaposlitev je bila v celjski tekstilni tovarni Metka, kjer je bila tkalka. V letu 1970 se je zaposlila v tozdu Transport kot perica, nato pa je bila v letu 1975 prerazporejena v tozd Grosist v embalirnico sladkorja in riža. Ob reorganizaciji je bila v letu 1981 razporejena kot pakirka blaga v tozd Pražarna, kjer je delala vse do upokojitve. Nočno delo v Metki in trdo delo v pralnici je pustilo posledice na njenem zdravju, zato se je morala invalidsko upokojiti. Vse te njene težave pa ji niso skalile veselja do petja in humorja, saj že vrsto let nastopa v gostinskem pevskem zboru in kot humoristka na različnih prireditvah. Marica si je kljub številnim težavam ustvarila z možem topel dom, ima hčer in sina. na katera je izredno ponosna. Ko se je Marica v krogu svojih sodelavcev poslavljala, je praznovala svoj 50. rojstni dan. Bila je polna veselja, izrekala vsem želje, da bi bili v novem letu zdravi, srečni, da bi se razumeli, da bi bili tudi v prihodnje prizadevni pri delu, se zahvalila za darila in zato nihče ni pomislil, da se poslavlja, da je ne bo več, da je bolna. Polna optimizma je vsem zbranim obljubila, da "bo rada prišla v krog svojih sodelavcev, saj so se izredno dobro razumeli, vse je imela rada, vsi so imeli radi njo. Zato ti, Marica, izrekamo iskreno zahvalo za uspešno dolgoletno ustvarjalno delo, v prihodnje pa ti želimo zdravja in sreče v krogu svojih najdražjih. Zdenka Zimšek z X ... X Srečanje upokojencev MPI Tudi lani smo delavci Mlinsko da nam je popoldne kar prehitro predelovalne idnustri je organizirali novoletno srečanje naših upokojencev. Kot je že v navadi, samo se zbrali v Blagovnici v Novi vasi. Od 136 upokojencev, kolikor jih je v naši delovni organizaciji, se jih je srečanja udeležilo 110. V kulturnem sporedu je sodeloval oktet Studenček, ki je z izborom narodnih pesmi navdušil vse navzoče. Po kosilu smo se zavrteli oh prijetni glachi tako minilo. Ob tej priložnosti se delavci Mlinsko predelovalne industrije zahvaljujemo za lepe želje ob novem letu vsem tistim upokojencem, ki se našega srečanja niso mogli udeležiti. Tudi mi jim želimo v letu 1986 vse lepo. predvsem pa obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Karmen Magyar Prodajna služba gostinstva in turizma sozda Merx in Motel Merx iz Šentjurja vas vabita na TEDEN PALAČINK in COCKTAILOV v Motel Merx v Šentjur od 19. do 26. januarja 1986 Kuharji motela vam bodo pripravili okusne palačinke, Fructal iz Ajdovščine pa bo postregel z najrazličnejšimi cocktaili. Posladkajte se z nami. V pričakovanju vašega obiska vas pozdravljamo Prodajna služba gostinstva in turizma SOZD Merx . Motel Merx Šentjur Pisma bralcev V deveti številki glasila »VESTNIK« — december 1985 je med drugim objavljena slavnostna podelitev Odlikovanj SFRJ v DO TEKO Celje, ki jih je podelil predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje Franc Vrbnjak. Zahvaljujem se v imenu treh prejemnikov odlikovanj za izkazano pozornost — vendar opozarjam, da objavljeni podatki niso točni. Dejansko so podeljena odlikovanja, kot sledi: — red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel Boris Ropoša — red dela s srebrnim vencem je prejel Vinko Pečnik, — medaljo zaslugza narod je prejel Jože Juteršek. Pričakujem, da bo v naslednji številki našega glasila napaka popravljena! Boris Ropoša ODGO VOR UREDNIŠTVA Dobitnikom visokih državnih odlikovanj se v imenu uredniškega odbora opravičujemo za neljubo napako, katere povzročitelj pa nismo ne mi ne tehnični urednik ali tiskarna, pač pa smo takšne podatke dobili v kadrovski službi delovne organizacije Teko. Iz sodne prakse SPORAZUM O SKRAJŠANJU ODPOVEDNEGA ROKA IN SPORAZUM O PRENEHANJU DELOVNEGA RAZMERJA Kakšna je razlika med sporazumnim skrajšanjem odpovednega roka in sporazumom o prenehanju delovnega razmerja? Čeprav sta zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih popolnoma jasna pri opredeljevanju dveh razlogov za prenehanje delovnega razmerja, in sicer pisne izjave, v kateri delavec izrazi željo, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da mu preneha delovno razmerje ter pisni sporazum, ki ga sklene s pooblaščenim organom temeljne organizacije in v katerem se določi prenehanje delovnega razmerja, pa je v praksi še vedno nejasno, kdaj je podan prvi in kdaj drugi razlog. Odpoved delovnega razmerja, ki jo delavec poda v pisni obliki, je enostranski pravni akt delavca, kateremu sledi ugotovitveni akt pristojnega organa temeljne organizacije, ki vzame na znanje pisno izjavo delavca in s katerim ugotovi, da mora delavec ostati še na delu določen čas, to je v odpovednem roku (171. člen zakona o delovnih razmerjih). Če delavec v pisni izjavi predlaga skrajšanje odpovednega roka, potem lahko pristojni samoupravni organ ta predlog sprejme, ali pa ne. Če ga sprejme, potem določi, koliko časa mora delavec še ostati v delovnem razmerju. Če tega predloga ne sprejme, potem velja, da delavcu preneha delovno razmerje s potekom odpovednega roka, kot ga določa samoupravni splošni akt. Sporazum, ki ga skleneta delavec in pooblaš-čeni organ, mora biti v pisni obliki in mora tudi določiti dan, ko delavcu preneha delovno razmerje. V tem primeru ne govorimo o odpovednem roku, ampak o določitvi dneva prenehanja delovnega razmerja. Pisni sporazum je izraz volje delavca in delavcev temeljne organizacije, pri čemer je irelevantno, kdo je dal pobudo za sklenitev. Če da pobudo delavec, pa je pooblaščeni organ ne sprejme, seveda delavcu ne preneha delovno razmerje. Nezakonita je praksa, ki pisno pobudo delavca za sklenitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja »prekvalificira« v izjavo o prenehanju delovnega razmerja. Če pobuda delavca ni sprejeta in če se sporazum ne sklene, potem ima delavec edino možnost, da poda izjavo o prenehanju delovnega razmerja. Razlikovanje je pomembno, kajti posledice po prenehanju delovnega razmerja so različne, saj npr. delavcu, ki mu preneha delovno razmerje po sporazumu, ni mogoče odpovedati stanovanjske pravice na stanovanju, ki mu gaje dodelila temeljna organizacija (62. člen zakona o stanovanjskih razmerjih). Običajno delavecni dolžan vrniti v enkratnem znesku stanovanjskega posojila, štipendije ali drugih stroškov šolanja itd. Vse te posledice pa nastopijo, če gre za delavčevo izjavo, s katero mu preneha delovno razmerje. Pooblaščeni organ temeljne organizacije namreč v primeru odpovedi nima nobene izbire: odpoved mora upoštevati! p p 12-84, 14. junij SPORNA VPRAŠANJA NADOMESTILA OD ZA PRAZNIČNE DNI Zakon o delovnih razmerjih določa, da gre delavcu v temeljni organizaciji nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela. Ta dokaj jasna določba pa povzroča v praksi neenak pristop, zlasti glede priznanja pravice do nadomestila osebnega dohodka tistim delavcem, ki morajo delati na prazničen dan oz. tistim delavcem, ki zaradi turnusnega dela na prazničen dan že tako ne bi delali, ker imajo ta dan svoj tedenski počitek. V prakso sta vnesli dilemi dve odločbi Sodišča združenega dela SR Slovenije. Odločba št. Sp 1496 z dne 18. 12. 1980 (Zbirka odločb Sodišč združenega dela v SR Sloveniji, III. knjiga, leto 1981, str. 49—50) je zavzela stališče, da delavec, ki dela na p azničen dan, nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, ki bi ga sicer prejel, če ne bi delal, ima pa pravico do osebnega dohodka in dodatka po samoupravnem splošnem aktu. Ratio te določbe je bila namreč v tem, da delavec, ki prejme za svoje delo osebni dohodek, ne more prejeti še nadomestilo tega osebnega dohodka, saj pojem nadomestila sam po sebi pove, »da nekaj nadomešča«. Sama odločba pa ne posega v vprašanje dodatka k osebnemu dohodku, ki ga določa samoupravni splošni akt, in ki mora v bistvu zagotavljati enakopravnost delavcev, saj ne moreta delavca v enaki višini participirati pri delitvi sredstev za osebne dohodke, če prvi na prazničen dan dela, drugi pa ne dela in ta drugi prejme nadomestilo osebnega dohodka. Navedena odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije je torej nedorečena in je vnesla zmedo v prakso oziroma pri urejanju samoupravnih splošnih aktov (glej dogovor v Informatorju, št. 3141 z dne 14.4.1984). S tem v zvezi moramo opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča Hrvaške, kije nedvoumno zavzelo stališče, da gre delavcu, ki dela na dan državnega praznika, poleg osebnega dohodka tudi nadomestilo osebnega dohodka in poseben dodatek k osebnemu dohodku (odločba Ustavnega sodišča Hrvaške, U 1 98-79 z dne 16. 7. 1980, Sudska praksa, št. 1-1891, str. 31). Ustavno sodišče Hrvaške v navedeni odločbi opozarja na enakopravnost delavcev pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Menimo, da razlogom te odločbe ni možno oporekati in da tudi ni možno pritrditi tistemu delu prakse organizacij združenega dela, ki so nekritično sledile stališču, ki je bilo sicer dvoumno izraženo v navedeni odločbi Sodišča združenega dela SR Slovenije. Prav zato menimo, da bo k poenotenju prakse pripomogla tudi javna obravnava in kasnejši sprejem samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo posameznih dejavnosti. Tako npr. osnutek samoupravnega sporazuma, ki naj bi ga sprejeli delavci temeljnih organizacij gradbene dejavnosti, predvideva v 72. členu, da ima delavec, ki dela na dan zveznega ali republiškega praznika, poleg zakonsko dolečena nadomestila in akontacije osebnega dohodka za delo na ta dan, še dodatek v višini najmanj 50 % predvidene mesečne akontacije osebnega dohodka. Enako določbo vsebujejo tudi že izdelani osnutki drugih dejavnosti. Sodišče združenega dela SR Slovenije je v sklepu št. Sp 638-78 z dne 22.11. 1978 (Zbirka določb sodišč združenega dela v SR Sloveniji št. 31-79, str. 95) zavzelo stališče, da gre nadomestilo osebnega dohodka, kot ga določa samoupravni splošni akt, tudi tistemu delavcu, ki mu dan tedenskega počitka sovpada z dnevom prenosljivega državnega praznika. Delavec ima torej pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi v primeru, če zaradi tumusne razporeditve delovnega časa ta dan itak ne bi delal. Očitno je, da je navedeni sklep izhajal iz stališč, da je potrebno zagotoviti tudi tem delavcem nadomestilo osebnega dohodka zaradi zagotovitve enakopravnosti z drugimi delavci, ki bi sicer delo opravljali, pa ga ne opravljajo zaradi prazničnega dne. (I. Z.) PP 12-84, 14. junij Novela obrtnega zakona (Ur. list SRS št. 37-85) Novela obrtnega zakona uvaja nekaj prepotrebnih novosti. Omogoča večje in tesnejše povezovanje samostojnih obrtnikov z organizacijami združenega dela. Z novelo je namreč omogočeno. da se lahko občani ukvarjajo z več gospodarskimi dejavnostmi, kot je bilo dovoljeno doslej, pa tudi z nekaterimi negospodarskimi dejavnostmi. Poenostavljen je postopek ustanavljanja vseh pravno organizacijskih oblik njihovega združevanja (obrtne zadruge, povsem nanovo je opredeljeno združevanje v temeljne organizacije kooperantov, omogočeno je združevanje obrtnih zadrug v poslovne skupnosti), poenostavljeno pa je tudi ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela. Večje število delavcev, ki se lahko zaposlijo pri samostojnih obrtnikih ali pa v skupnih obratovalnicah, omogoča večjo ekonomsko moč obrtnikov, ki na ta način predstavljajo trdnejši člen v verigi kooperacijskega sodelovanja z organizacijami združenega dela. Novo je tudi dejstvo, da lahko sedaj obrtno zadrugo ustanovijo že trije samostojni obrtniki (do sedaj petnajst), ki pa morajo pred ustanovitvijo sprejeti elaborat o ekonomski upravičenosti ustanovitve obrtne zadruge in ga poslati v mnenje Zvezi obrtnih združenj Slovenije in Izvršnemu svetu skupščine občine, na območju katere bo sedež obrtne zadruge. V noveli je dodatno tudi novo poglavje, ki obravnava temeljne organizacije kooperantov. V temeljne organizacije kooperantov se združujejo samostojni obrtniki in »popoldanski obrtniki«, ki tesneje sodelujejo z organizacijo združenega dela. Vendar pa tako kot pri obrtni zadrugi tudi pri temeljni organizaciji kooperantov ne more biti član njen delavec, ki ima popoldansko obrt. Temeljna organizacija kooperantov je obvezno združena v delovno organizacijo in ima v njej v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti temeljne organizacije združenega dela. Poudariti je še treba, da se lahko po novem izdajajo tudi začasna obrtna dovoljenja, kadar prosilec ne izpolnjuje v celoti vseh pogojev, nadalje, da se lahko v obratovalnici samostojnega obrtnika zaposli praviloma do sedem delavcev, po odloku občinske skupščine pa do deset delavcev. Obstajajo pa še posebne omejitve v posamezni dejavnosti in sev skupni obrata valnici lahko zaposli največ dvakrat toliko delavcev, kot je določeno za eno obratovalnico. MERK VESTNIK STRAN 7 JANUAR 1986 Nova ljubezen Ko prvič sem zazrl se v oči, za mene čudovitega dekleta, pogled, ki v srcu mnogo ti obeta, kot ukopan sem bil in brez moči. Takoj občutil v srcu sem nemir, oddaljenost me njena je morila, srce ljubezen močno je ganila, ljubezen res kot vodni je izvir. Nežnejše so besede mi postale, nežnejši še postal je moj pogled, drugačen sem pogled imel na svet, njene oči so moje misli brale. In ogenj ta v srcu bo gorel, vse dokler ona bo v bližini moji, a žaloval bom o nesreči svoji, če drugi jo za vedno bo odvzel. Edina pot domov Od doma vodi tisoč raznih cest, a domov edino cesta ena, ta cesta, ki je vedno zaželjena, ko v domotožje pahne te zavest. Kot človek mlad si poln želja nemira, najraje videl bi dežele vse, naj daljne ali bližnje bi bile, ta želja iz srca vroča ti izvira. Mogoče žanje željne ti uspehe, ki si doma jih že načrtoval, ko si na tihem malo res se bal, da naletiš na krutost in posmehe. Domov pa vodi ena pot samo, ki vedno sprejme te kot dobra mati, na poti tej se več ni treba bati, da cilj bi bil otožen kot slovo. Osmi marec Slovenski kulturni praznik Na svetu je le malo narodov,ki bi tako kot Slovenci svoji kulturi namenili posebno pozornost še s prazničnim dnevom. Veliko pa je na svetu narodov, malih in večjih od slovenskega, ki se ne morejo izkazati s tako žlahtno in bogato , kulturo, kot je naša, niso gospodarji svojega doma in jezika in spričo različnih sedanjih in zgodovinskih okoliščin še ne morejo izražati vsega svojega kulturnega bogastva in identitete. Mi pa jo lahko — svobodno in ponosno! Osmi februar kot slovenski kulturni praznik je bil določen na pobudo in z odlokom Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 1. lebr. 1945. Sprejem tega odloka je temeljil na zgodovinski izkušnji, da je bil slovenski narodni obstoj zmeraj in predvsem kulturno vprašanje. Sprejet je bil v času, ko so na Slovenskem še zmeraj divjali hudi boji in se je iz dneva v dan mogočno potrjevalo, da je bil naš narodnoosvobodilni boj tudi kulturni boj, kar je posebej poudaril Boris Kidrič. Umetnost je v tistih najtežjih trenutkih našim ljudem dvigala borben duh in moralo. Z zvenom Prešernove pesmi v ušesih so nam borci in borke, premnogokrat tudi z darovanjem življenja, izbojevali svobodo. Čeprav star latinski rek pravi, da v vojni muze molče, to za čas naše narodnoosvobodilne vojne ni veljalo — v tistih časih je spontano in samoniklo nastalo , kakšnih 8000 pesmi, okoli 300 kratkih odrskih del, izhajalo je več sto različnih glasil, ustvarjene so bile mnoge grafike. Vsa ta umetnost je vlivala ljudem pogum in vero v čas, ki bo prišel. Tako so to obdobje in dogajanja v njem znova potrdila, da je kulturna samozavest in ustvarjalnost naroda silovito nakopičenje energije, ki v kriznih časih pomeni neprecenljivo mobilizacijsko moč, človeku daje življenjski smisel, da preživi. Osmi februar je zato namenjen naši nacionalni samobitnosti, ustvarjalnosti, svobodi, dvigu in krepitvi narodnega ponosa in narodne zavesti. Praznujemo ga v spomin na velikega pesnika Franceta Prešerna, ki je tega dne leta 1849 umrl. Morda bi bilo bolj prav, da bi ta praznik praznovali na dan Prešernovega rojstva, saj se je s Prešernom rodila prava umetnost, tista umetnost, s katero smo se Slovenci enakovredno uvrstili v krog ostalih evropskih narodov. S svojo milozvočno in iskreno, do kraja pošteno besedo je dokazal, da se da tudi v slovenskem jeziku, ki je bil do takrat le jezik hlapcev in dekel, izraziti vse, kar se rodi v srcih in mislih omikanih ljudi. Njegove pesmi niso le izpoved posameznika, ampak iz vsake besede govorijo usode milijonov posameznikov. So tudi še vedno zelo aktualne — spomnimo se le nekaterih med njimi: n. pr. Zdravljica — njeno osnovno misel o svobodnem in enakopravnem življenju vseh narodov na svetu naša država lepo izpričuje skozi svojo politiko neuvrščenosti, prav tako Rešitev novoletne nagradne križanke Vodoravno: STATISTIKA, TITOV DRVAR, ATONA, AARE, NOSAN, KROS, AV, HRT, PRAZNOVANJE, OD NSU, KARE, TA AL, ABBE, RUMOR, SORA, MIKE TODD, OLIVE, KROV, TILEN, RAE, POMOČ, A ETI, AGA, STARK, VILNA, NA EBRO, ZOR, IM, EOLCI, ONA, VEGRI, TR, TIT1CA-CA, KAKI, AREA, NN, TATE, GL1JA, RG, HUJSKAČ, ALA, ELEVE, POTEP, RAC, AKA, OSEL, SKALE, IMOVITOST, IE, KŠATRIJA, INTERES, JEANNE, REČ, ROKA, BIT, OGOR, AKANT, OST, NELA, ORKAN, ETANOL, TEK, AMI, MILIVOJ, OTORN1K, LO, EMS, TLALKA, AJŠA, SLALOM, RIGA, POPE, ETE, UNESEK, ANO, PD, TONE KUNTNER, 1R1AN, OMAN, Nagrade prejmejo: L nagrada — 1500 dinarjev — Maijja Janc, Novi log 12, 61430 Hrastnik 2. nagrada — 1000 dinarjev — Mimica Sterže, sp. Kraj 43, 62391 Prevalje 3. nagrada — 750 dinarjev — Polde Senčar, Pot na Kopitnik 8, 63272 Rimske Toplice 4. nagrada — 500 dinarjev — Fani Lekše, Prešernova 47, 5. nagrada —.250 dinarjev — Mitja Žic, Čopova 1, 63000 Celje Razpis za nagradno križanko v tej številki: 1. nagrada 700,00 dinarjev 2. nagrada 500,00 dinarjev 3. nagrada 300,00 dinarjev 4. nagrada 100,00 dinarjev Vse rešitve pošljite na naslov: Vestnik Merx, 63000 Celje, Ul. 29. novembra 16, s pripisom: za nagradno križanko. smo z organiziranjem olimpijskih iger želeli izraziti ponovno svojo trdno vero v potrebnost sodelovanja z vsemi dobro mislečimi ljudmi sveta. Kot še vedno zelo sodobno bi lahko označili tudi pesem Slovo od mladosti, v kateri pesnik zatrjuje »da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača!«, kar je še preveč resnično za današnji čas in zagotovo daleč od vrednot socialistične morale. Tako smo v preteklosti zaradi potrošniške strasti in nenehne bitke za materialno blagostanje kulturo zanemarjali, tudi o umetnikih nismo imeli vselej prav posebno visokega mnenja, kar se še danes odraža v razmeroma nizkem vrednotenju umetnikov, kulturnih delavcev in kulturnega dela nasploh. Kajti kar nekako navajeni smo, da glasno ali molče razglašamo vse delo v zvezi s kulturo kot nekakšen ljubiteljski navržek drugim, bolj pomembnim rečem in kot tako torej ne za najbolj nujno in pre-mnogokrat pričakujemo kot nekaj povsem samoumevnega, da ga opravljajo zanesenjaki, in po možnosti brezplačno ali za čim manj denarja. Res je, da tudi v Prešernovem času umetnost ni bila prav čislana. Spomnimo se samo njegove grenke ugotovitve »Slep je, kdor se s petjem ukvarja!« Toda čas bi že bil, da tovrstno pojmovanje opustimo, za vselej zavržemo in se končno zavemo pomena kulture za narod, še posebej za tako majhen, kot je slovenski. Vsaka družba namreč črpa svojo življenjsko moč iz svojega duha, iz svoje kulture: čim večja je ta, tem močnejši je človek, tem večja je moč njegovega dela. Zavedati se moramo, da vse priborjeno v tistih najtežjih časih naše slovenske zgodovine — predvsem priznanje slovenske državnopravnosti — lahko ohranimo le in zgolj s kulturo, ki je najmanj enakovredna kulturi drugih narodov. Pri tem se moramo seveda boriti za enotnost kulture tako znotraj Slovenije kakor pri rojakih zunaj naših meja, ki so v tem primeru le stvar velike politike in ne kulture. Merilo za določanje vrednosti umetniškim stvaritvam naj bo edinole kvaliteta, izrazna moč in sporočilnost dela. Res je, da umetnik ne more biti vsak, člo- vek pa, ki po svoje zvesto in vdano služi svojemu narodu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. Zdelo se mi je pomembno opozoriti na to Župančičevo misel, ki jo je izrekel ob 100-letnici Prešernove smrti, ker menim, da imajo tiste prave vrednote, ki veljajo za sleherno družbo, še posebej bi morale veljati za našo samoupravno socialistično družbo, žal premalo veljave oz. vse premalo cenimo tiste posameznike, ki se po njih ravnajo in delajo vsak trenutek svojega življenja. Take vrednote so nedvomno poštenost, strpnost do soljudi, medsebojno razumevanje in neizigravanje, delavnost, pravičnost. Danes pa najpogosteje niti ne skrivamo oz. se celo hvalimo s t. i. koristnimi malverzacijami, sklepamo fingirane (navidezne) samoup. sporazume in se kaj dosti ne zmenimo za naraščajoči gospodarski kriminal. Koga neki le goljufamo z njim? Zagotovo le sami sebe in sami tudi plačujemo davek in ne ravno majhen za takšno početje. Skrajni čas je, da nehamo govoriti eno, delati pa drugo in da spet zaživijo v polni meri ideali, za katere so mnogi darovali celo svoja življenja. Prav bi bilo, da prevzamejo vodilno in odločujočo vlogo v našem vsakdanu ljudje, ki bodo s svojim ravnanjem in dejanji zgled vsem nam. Nepreklicno in za vedno morajo miniti časi parol, merilo mora postati le pošteno in trdo delo. Sicer pa je kultura najširši pojem in ne smemo je enačiti le z vsakovrstnimi umetniškimi stvaritvami ali le s posameznimi kulturnimi ustanovami, spremljati bi nas morala vedno in povsod, na cesti, v šoli, v trgovini, na avtobusu, v naravi — skratka povsod. Nikoli ne smemo pozabiti, da je kultura naše zrcalo, zato se potrudimo, da nas zaradi naših dejanj ne bo strah ozreti se v to zrcalo, ker bi v njem morda utegnili zagledati grdo izmaličeno lastno podobo. Pri tem naj nam pomaga enkrat že izrečena Župančičeva misel — vzemimo to misel za svojo, prepletimo jo z našimi vsakdanjimi hotenji, prizadevanji. Ko bo rodila sadove in se odrazila v našem poštenem delu in plemenitih odnosih do soljudi, se spomnimo, da smo to veliko preizkušnjo premagali tudi s Prešernom: mislecem, umetnikom in zlasti Človekom. □ KRAJ PRI POSTOJNI Z LESNO industrijo INDUSTRIJ. MESTO V ZRN, V PORURJU KAKOVOSTNO DALMAT. VINO ITALIJ. TV KOMENTATOR IN KON-FERANSJE (NINO) RADIOAKT. PRVINA (U) NATRIJ 1 ZNAMENJE P / J JI BLIŽAJO-1/ / / ■ ČEGA SE E-K//M PILEPT. NAPADA IZREDNA LEPOTA KRADLJI- VEC r / gora V |//y| GRČIJI, V If/ / M TESALIJI ŽENSKO IME POVRŠINA, OBMOČJE VOZ ZA PREMOG, PRIPET K LOKOMOTIVI ISAAC NEVVTON VODNI VRTINEC MLADOST- NIK ISTOČASNA IZSTRELITEV IZ VSEH OROŽIJ PODOBA GOLEGA TELESA LETOVIŠČE BLIZU REKE MESTO V JUŽNI TURČIJI BESEDILO POPRA- VILO PODOKNICA PREDVAJA-LEC FILMA POKRAJINA IN MESTO NA PORTUGALSKEM STAROGR. ZEMLJE- MEREC PLEME 1 A KITA KI SLANO JEZERO, BOGATO RIB y SZ SLOV. KARTOGRAF KONJSKI TEK SLAVNOSTNI MIMOHOD LAN 1 AN BIVŠI POLJSKI PREMIER (EDVVARD) PREBIVALEC ISTRE TRDI DEL JAJCA PRESTOL IVAN SIVEC SKANDIN. IME SNOV, KI ZBUJA ALERGIJO JANEŽ (latin.) VRSTA PAPIGE MESTO V ROMUNIJI RAJKO KORITNIK TIPKOV- NICA UPTON SINCLAIR SOVJ. SMUČ. TEKAČICA SMETANINA REKA V POMURJU NAELEKTR. DELEC FRANC. PEVEC ZABAV. GLASBE DOMAČ, ime ZA VELIKONOČNI OTOK POLJSKI SATIRIK VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE VOHALNI ORGAN REŽISERKA ZETTERLING ZNAMKA NEM. MOTOCIKLOV ŽENSKO IME TALNA OBLOGA GR. MATI BOGOV IGO GRUDEN MARKO ELSNER OTO PESTNER SLAVNI FINSKI ARHITEKT KRAJ V BOHINJU, PRED BOHINJ. BISTRICO RUDAR REKA V ZDA ZZNAMEN. SLAPOVI SESTAVIL: R. NOČ , VERSKA LOČINA MERK VESTNIK STRAN 8 JANUAR 1986 Telesna kultura ’85 Športniki Blagovnega centra ponovno med najboljšimi Telesnokulturna skupnost in Zveza telesno kulturnih organizacij Celje sta skupaj z Novim tednikom in Radiom Celje organizirali v veliki dvorani Narodnega doma v Celju zaključno prireditev TELESNA KULTURA ’85, kjer so se- zbrali ljubitelji športa, športni delavci in vsi najboljši športniki celjske občine, da so prejeli priznanja za dose-- žene uspehe v športu in rekreaciji- O pomenu telesne kulture, o športnih uspehih preteklih 40 let ter ciljih je govoril Bojan Planinšek, kulturni prispevek pa je dodal oktet TERCA. Najprej so razglasili najbolj perspektivne mlade športnike za dosežene uspehe v preteklem letu, nato pa je sledila razglasitev najboljših delovnih organizacij, ki skrbijo za množičnost v športu in rekreaciji, kar pomeni, da je v tekmovanja vključenih čim večje število zaposlenih, v sindikalnih športnih igrah, na občinskih prvenstvih in v vseh oblikah internih srečanj. V tekmovanju množičnosti, ki ga vodi ZTKO Celje, so bili v prvi skupini do 100 zaposlenih pri moških najboljši športniki Ljubljanske banke-Splošne banke, pri ženskah pa Obnova, v drugi skupini od 100 do 500 zaposlenih pa so bili najboljši športniki in športnice Blagovnega centra, kot že v letu 1984 in v tretji skupini nad 500 zaposlenih so bili prvi športniki in športnice Železarne. Ti rezultati niso naključni, so plod prizadevnosti in aktivnosti vseh športnikov v delovnih organizacijah, predvsem pa njihovih organizatorjev, ki ne poznajo Zdenka Zimšek je prejela plaketo za večletno uspešno amatersko delo na področju športa in rekreacije v delovni organizaciji prostega časa, saj ga namenijo za prirejanje tekmovanj in srečanj. V letu 1985 je ZTKO menila, da je potrebno ta prizadevanja tudi nagraditi. Komisija se je odločila, da nagradi tiste amaterske organizatorje športa in rekreacije v delovnih organizacijah, ki v zadnjih petih letih delovanja dosegajo najboljše uspehe na tem področju. Tako so bili nagrajeni Bojan Jug — Zapori, Elvir Malec — LB-SB, Tine Ojsteršek — Obnova in Zdenka Zimšek — Blagovni center. ... Sledil je izbor najboljših športnikov in športnic v celjski občini za leto 1985. Izbrani so bili na osnovi rezultatov in ankete, ki so jo izpolnili športni delavci. Ta naslov je pri ženskah osvojila mlada plavalka Tanja Drez-gič, sledita pa ji kegljavka Mira Grobelnik in kajak-kanuistka Živa Cankar; pri moških je bil prvi judoist Štefan Cuk, drugi je bil atlet Stane Rozman in tretji tekmovalec v kartingu Jože Mesareč. Vsekakor smo uspehov v Blagovnem centru izredno veseli in gre zahvala vsem tekmovalcem. To načrtno in organizirano delo v športu in rekreaciji se odraža tudi v izrednih uspehih na zimskih in letnih športnih igrah sozda Mera, kjer smo ze vrsto let med najboljšimi, kar si želimo seveda tudi v prihodnje. To pa bo mogoče le ob razumevanju za sodelovanje na tekmovanjih, saj se tu krepi tovarištvo in prijateljstvo, pa tudi zdravje, kar je osnovni pogoj za večjo in boljšo produktivnost. Kot že velikokrat doslej bi pozvala tudi druge članice sozda Mera, da bi se vključile v tekmovanja sindikalnih športnih iger in občinskih prvenstev, ki jih organizira ZTKO Celje, kakor tudi k organizaciji medsebojnih internih srečanj. Zdenka Zimšek Končano je 2. svetovno šahovsko prvenstvo mladink '■"'X 1 • v Dobrni S slavnostno otvoritvijo se je v torek, 10. decembra, pričelo svetovno prvenstvo mladink. Slavnostna govornika sta bila predsednik svetovne šahovske federacije — FIDE Florencio Campomanes ter Mitja Ribičič, r član predsedstva CK ZKJ ter predsednik častnega odbora, ki je tudi potegnil uvodno potezo na prvenstvu. V tekmovalnem delu. ki je potekalo v 13 kolih po švicarskem sistemu, je nastopilo 22 tekmovalk iz 19 držav. Po sila razburljivih partijah so na koncu vendarle slavile glavne favoritinje. Zlata medalja je pripadla sovjet- ski predstavnici Arahamiji, ki je iz 13 dvobojev iztržila rekordnih 12,5 točke. Srebro je ostalo v Jugoslaviji pri Alisi Marič, bron pa je odšel na Madžarsko z Lidiko Madl. Kljub temu da je bila v Sloveniji že vrsta izredno kvalitetnih šahovskih turnirjev, pa bo Dobrna ostala vedno zapisana kot prizorišče prvega uradnega svetovnega prvenstva. Zanimivo je tudi to, da je bilo po- zapozneli odpovedi Poljske časa za organizacijo tekmovanja le teden dni. Domov so se tekmovalke in spremljevalci vrnili z izredno ugodnimi vtisi o Dobrni, saj so zelo pohvalili dobre hotelske usluge, pisan spored športno rekreativnih dejavnosti, izlete, ki so se jih udeležili... Generalni pokrovitelj prvenstva je bil MERX, prireditev pa so omogočile tudi druge organizacije združenega dela s celjskega območja. Prav gotovo je to prvenstvo velik korak k razmahu šahovske igre ne le na štajerskem območju, temveč po vsej Sloveniji, Jugoslaviji, ime Dobrne pa bo poneslo po Evropi. Avstraliji. Aziji in Južni Ameriki, kamor so se vrnila prijetna dekleta. Zmago Tajnšek Program športnih tekmovanj sozda Mera v letu 1986 Mesec Športno tekmovanje Nosilec — organizator marec trimske igre sozda BC april šah BC april namizni tenis Teko maj odbojka ženske BC maj streljanje Avto Celje maj košarka moški Zdravilišče Dobrna junij mali nogomet DSSS sozd junij 2. orientacijski pohod Golte RTC Golte september ob prazniku KS Gaberje »igre spretnosti«; organizator bo letos sozd Mera — potrebno je zagotoviti finančna sredstva za izvedbo organizacije sozd Mera september tenis Zdravilišče Dobrna september kegljanje Hoteli — gostinstvo Celje oktober trimske igre sozda Mera Hoteli — gostinstvo Celje december odbojka mešanih ekip Zdravilišče Dobrna Razpis 5. zimskih športnih iger 1. KRAJ TEKMOVANJA: GTC KOPE 2. DATUM TEKMOVANJA 15. MARCA 1986 3. DISCIPLINE — veleslalom za ženske in moške — smučarski tek za ženske in moške 4. PROGA IN KATEGORIJE Veleslalom za ženske — dolžina proge 600 m — višinska razlika 120 m -— število vratič 20 Smučarski tek za ženske — dolžina proge 2,5 km skupina A — rojene 1956 in kasneje skupina B — rojene od 1946—1956 veteranke — rojene do 1946 Veleslalom za moške — dolžina proge 800 m — višinska razlika 160 m — število vratič 30 Smučarski tek za moške — dolžina proge 5 km skupina A — rojeni 1956 in kasneje skupina B — rojeni od 1946 do 1956 veterani — rojeni do 1946 5. PRAVICA DO NASTOPA Na 5. zimskih igrah sozda Mera Celje lahko tekmujejo redno zaposleni delavci, kmetje kooperanti, učenci v gospodarstvu in upokojenci delovnih organizacij, članic sozda Mera. Dokazilo je seznam tekmovalcev, ki ga potrdi individualni poslovodni organ delovne organizacije in se predloži ob prijavi. Nastop v mlajši kategoriji je dovoljen, ne pa narobe. Kategorizirani smučarji (jugo točke 84-85) nimajo pravice nastopati. 6. PRIJAVE Rok za prijave je 28. februar 1986, pošljite jih na naslov sozd MERX Celje, Ul. 29. novembra 16, Alenki Vinkovič. V prijavi je potrebno navesti: ime in priimek, datum rojstva in kategorijo tekmovanja ter vodjo ekipe. 7. NAGRADE IN PRIZNANJA Prvi trije uvrščeni tekmovalci v posamezni kategoriji prejmejo medalje. Prvouvrščene, drugouvrščene in tretjeuvrš-čene ekipe v veleslalomu in smučarskem teku za ženske oziroma moške prejmejo plakete. Prvouvrščena ekipa po seštevku točk v veleslalomu in smučarskem teku prejme prehodni pokal in pokal v trajno last, drugo- in tretjeuvrš-čene pokal v trajno last. 8. PREVOZ Prevoz si organizirajo delovne organizacije same. Priporočamo pa povezovanje med delovnimi organizacijami. 9. POSEBNA-DOLOČILA Poročilo o stroških za prijavnino, prehrano in organizacijo tekmovanja bodo delovne organizacije prejele na osnovi pisne prijave tekmovalcev. Organizator ima pravico: — da prestavi datum oziroma odpove tekmovanje zaradi slabih vremenskih razmer, — da odpove tekmovanje v posamezni kategoriji zaradi premajhnega števila prijavljenih tekmovalcev. Organizacijski odbor 5. zimskih športnih iger: Predsednik organizacijskega odbora 5. zimskih športnih iger je Franc Petauer. OBVESTILO Smučarski avtobus na Golte in Kope Vsako soboto in nedeljo, v času šolskih počitnic, vozijo vsak dan smučarski avtobusi na Golte in Kope. Odhod avtobusa za Golte je z glavne avtobusne postaje v Celju ob 8. uri (peron 15), povratek iz Žekovca pa ob 16.30. Odhod avtobusa za Kope je izpred Vrtnice ob 7. uri, povratek pa ob 16. uri. Cena smučarskega paketa, ki vključuje avtobusni prevoz v obe smeri, smučarsko vozovnico, vodstvo in enolončnico, je: med tednom sobota, nedelja vikendi od od 11. 1. do 15. 2. dalje 9. 2. GOLTE odrasli 2.200 2.350 otroci 1.950 2.100 KOPE odrasli 2.200 2.350 otroci 1.900 2.050 Smučarski avtobus bo na Kope vozil, če bo prijavljenih vsaj 25 oseb. Informacije daje prodajna služba gostinstva in turizma, Trg oktobrske revolucije 3, Celje, telefon št. 26-353 Berite Našo ženo ceneje! Prav gotovo poznate Našo ženo, prvo slovensko in družinsko revijo, ki prihaja vsak mesec v številne domove in to že šestinštirideseto leto. Toda, ali veste, da stane posamezna številka v kioskih 250 dinarjev, za naše stalne naročnice in naročnike pa je za 50 dinarjev cenejša! Berite še vi Našo ženo ceneje in na ta način boste prihranili kar 700 dinarjev letno! Celoletna naročnina, ki jo lahko poravnate v dveh obrokih, velja za leto 1986 natanko 2.400 dinarjev. Našo ženo lahko naročite na dva načina. Po telefonu na številko (061) 310-923 ali (061) 312-125, ali pa nam pišite na uredništvo Naše žene, 61000 Ljubljana, Celovška 43. Naj vas spomnimo še na tole možnost! Često se zgodi, da ne veste, kaj bi podarili, na primer svoji materi, sestri, prijateljici oziroma prijatelju za Novo leto, za rojstni dan ali za kak drug praznik. Naš predlog: naročite Našo ženo! Prodajna služba gostinstva in turizma sozda Mera in Motel Šentjur bosta organizirala v petek, 7. februarja 1986 v Motelu Šentjur veliko pustovanje. Nagrado dobi najboljša maska, ki predstavlja Merx. Pustovanje je organizirano za članice sozda Mera. Komisija bo nagradila najboljšo masko, ki predstavlja Mera in najboljšo masko mimo tega gesla. Vse maske bodo imele prost vstop. Pričakujemo vaš obisk. Prodajna služba gostinstva in turizma sozda Portorož ’85 Gostinsko turistični zbor Prejšnji mesec se je osemčlanska ekipa delovne organizacije Zdravilišče Dobrna uspešno udeležila gostinsko turističnega zbora Slovenije. Najboljše rezultate smo dosegli v kegljanju, ženske so dobile za drugo mesto pokal, posamično pa drugo in četrto mesto. V tekmovanju posameznikov smo v namiznem tenisu dosegli 4. mesto. Visoko pa sta se uvrstili tudi naši moški ekipi v namiznem tenisu in kegljanju.