Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX.
J0
u
TRGOVSKI LIST
Naročnina za Jugoslavi.o: celoletno 180 Din, za */» leta 90 Din, za 'h leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno-
4a ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrf in denarništvo
Številka 50.
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pn pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-51
Izhaja vsa*s t°re*t> *e_
trtek in soboto
Ljubljana, torek 28. aprila 1936
Pnns posamezni <|>eA vervcr številki Din ■
Več pažnie zasebni	in
Kakor je nad vse 'hvalevredno, če se skuša z javnimi krediti izvesti razna javna dela, tako pa je vendar treba tudi omeniti, da se samo z javnimi deli ne more gradbena' delavnost oživeti v zadostni meri. V ta namen je treba v prav izdatni meri pritegniti tudi zasebno iniciativo, ki more za oživlje-nje gradbene delavnosti storiti celo več kakor pa se more doseči pri znani suši v javnih blagajnah.
Če pogledamo proračune države in samoupravnih teles, pa žal nikjer ni vidno prizadevanje, da se za oživljenje gradbene delavnosti angažira tudi zasebna iniciativa. Nasprotno bi morali celo konstatirati, da se z raznimi davčnimi poviški ta gradbena delavnost celo zavira. Samo poglejmo malo položaj onih ljudi, ki so tvegali svoje zadnje prihranke za zgraditev novih hiš. Večinoma ni imel nobeden njih dovolj lastnega denarja, temveč je moral vsak najeti tudi posojilo. Pač pa je imel vsak toliko lastnega denarja in toliko rednih dohodkov, da je bil njegov odplačilni načrt popolnoma realen in zanesljiv. Po vrsta pa so prišli nanj udarci, ki so ta načrt popolnoma ovrgli in vsako leto je prineslo lastniku nove hiše nova bremena. Čez noč je padla davčna oprostitev hiš, prišlo je znižanje plač, zamrznjenje vlog in padec zemljiške rente, a znižale so se tudi najemnine in s tem donos hiš. Tako je moral plačevati lastnik nove hiše vedno več, čeprav so bili
njegovi dohodki vedno manjši. Cela vrsta njih je zato zašla v težko nesrečo in mnogi so bili ob svoje nekdanje prihranke in ob hišo. Narodno premoženje se je tako prav znatno znižalo.
Letos so doživeli lastniki novih hiš v Ljubljani še novo presenečenje. Zvišana jim je bila vodarina in kanalska pristojbina, da bodo še teže, če bodo sploh mogli, odplačevali svoje dolgove. Samo naravna posledica vseh teh presenečenj je, da si nihče več ne bo upal zidati hišo, razen, če ima toliko denarja, da more sam plačati vse gradbene stroške in da mu je gradnja hiše le zadnje sredstvo, da denar kolikor toliko varno naloži. Samo z begom kapitala v nepremičnine pa se ne more oživeti nobena gradbena delavnost.
Treba pa je samo pogledati v okolico periferije naših večjih mest in takoj se vidi, kako je vsa povojna gradbena delavnost živela v prvi vrsti od hiš, ki so jih zidali ti mali ljudje s svojimi prihranki in potrebnimi dodatnimi posojili. Celi novi deli mest so na ta način nastali in dostikrat se je vsa gradbena delavnost omejevala sploh samo na te stanovanjske hiše. če ta gradbena delavnost preneha, potem javna dela niti zdaleka ne bodo mogla zamašiti te vrzeli. Pa tudi ne glede na to ne morejo javna dela, ki se omejujejo v glavnem na ceste, železnice in mostove, zaposliti tako množino obrtov kakor pa gradnje hiš. Vzrok več, da je treba napeti vse sile, da se dvigne gradbena delavnost tako z javnimi deli ko po zaslugi zasebne iniciative.
V drugih državah je bilo podanih že dovolj primerov, kako je mogoče dvigniti zasebno iniciativo za oživljenje gradbenih del, ne da bi morala država direktno sub-'encionirati to delavnost. Ni treba nič drugega, ko tem vzgledom sle-
diti in tudi pri nas se bo vzbudila volja zasebnikov za gradbeno delavnost, kakor se je povsod drugod. Toda vsaj nekaj razumevanja za potrebe zasebne iniciative je treba pokazati. Niti tega znaka pa ne moremo doživeti.
Kredit za gradbena dela je tako visok, kakor je bil, s trošarino na cement se je vsa gradbena delavnost podražila, s povišanjem davčnih bremen pa znižala eventualna rentabilnost novih hiš na ta minimum, da vsak prav resno tvega svoje premoženje, kdor bi ga investiral v nove hiše. In tako je zasebna iniciativa ob strani, javna dela, ki se izvajajo iz javnih sredstev pa so tako nezadostna, da so le kaplja v- morje brezposelnosti.
Ker pa poleg tega ni nobene
jasnosti glede naše državne gospodarske politike in mora biti zato vsak podjetnik vsak hip pripravljen, da nenaden nov predpis ovrže vso njegovo kalkulacijo, ni seveda niti misliti na to, da bi se zasebni kapital upal tudi večjih poslov. Tako vsi vemo, da bi se mogla v Jugoslaviji še marsikatera investicija zelo dobro rentira, a ljudje se boje, da bi jih premalo preudarna davčna politika ali nepričakovani uvozni predpisi že prvo leto uničili.
Nič teh nevarnosti pa ni za tuji kapital, ki je ali pod zaščito tujih sil ali pa tako dobro z raznimi provizijami zasidran v nekih pisarnah, da njegova rentabilnost ni niti trenutek v nevarnosti. Zato tudi vidimo, da pri nas investirajo
v podjetja le še tujci in da se širijo ter večajo le še tuja podjetja, ta pa v naravnost ostrašujočem tempu. Vsak dan je manj Jugoslavije naše! Vsak dan je tujec gospodar več zakladov naše zemlje.
Domača zasebna iniciativa se ubija, tuja se pospešuje, vsi sloji, ki so zbiratelji našega kapitala so pritisnjeni, dočim je veliki tuji kapital favoriziran na vseh koncih in krajih. Tako je onemogočen vsak nastanek domačega kapitala in zato je vsak dan naša gospodarska pozicija slabotnejša in obupnejša.
Ali res že ne bomo spoznali vse obupno žalostne resnice, ki je v tem stanju? Ali bomo še naprej čisto slepi drveli v prepad?
Naši odnošaii s Frandio
Znova francoske ugodnosti za avstriiski les
Francoska vlada je s 1. aprilom zopet obnovila direktno tarifo za prevoz avstrijskega rezanega lesa v Francijo in je s tem znova dovoljena za avstrijski les nižja tarifa 'ko za jugoslovanski. Poleg tega pa velja za avstrijski les še nadalje nižja carina ko za jugoslovanski.
Ukrep francoske vlade ni povzročil med našimi lesnimi krogi samo iznenadenja, temveč tudi največje ogorčenje. In to popolnoma naravno. Tudi francoska vlada ve, da je Jugoslavija zašla v največjo gospodarsko stisko, ker je iz zvestobe do kolektivne varnosti, ki jo najbolj propagira baš Francija, začela izvajati sankcije proti Italiji. Prav tako dobro ve francoska vlada, da je Avstrija med tistimi redkimi državami, ki sankcij ne izvajajo in ki jih je zato Italija bogato nagradila z raznimi prevoznimi in carinskimi olajšavami.
Francoska vlada ve torej prav dobro, da je Avstrija že nagrajena, ker se je požvižgala na Zvezo narodov in kolektivno varnost, Jugoslavija pa je udarjena, ker je ostala zvesta Zvezi narodov in solidarnosti v njej včlanjenih držav. Kljub temu pa sedaj še francoska vlada nagraja Avstrijo in otežkočuje jugoslovanski izvoz lesa v Francijo.
Vrhu vsega pa je Jugoslavija še zaveznica Francije, dočim Avstrija nikdar ne prikriva, da je orientirana drugače, a tudi to dejstvo je sedaj zopet prezrla francoska vlada in prezrla interese svojega zaveznika v korist države, ki je v drugem taboru.
Ni prvič, da postavlja francoska vlada s svojim nepojmljivim omalovaževanjem interesov zavezniške države to zavezništvo v najtežjo preizkušnjo. Če je bilo dosedaj mogoče zaradi jugoslovanskega idealizma in že prirojene zvestobe do njegovih mednarodnih obveznosti ta razočaranja premagati, pa naj francoska vlada ne misli, da bo to mogoče tudi v bodoče. Vsa ka reč ima svoje meje in tudi po trpežljivost jugoslovanskega naroda ni brezkončna. Vedno in vedno ponavljajoče se razočaranje mora končno omajati tudi tradicionalno in nekdaj tako svetlo prijateljstvo s francoskim narodom. A le in edino po krivdi francoske vlade!
Če ima že francoska vlada to nepojmljivo slabost, da misli, da mora biti protektor Avstrije tudi brez ozira na politične ekstrature
te države, potem naj že dovoli Avstriji razne ugodnosti. Toda pri tem naj ne pozabi, da mora vsaj iste ugodnosti dovoliti tudi svoji jugoslovanski zaveznici, ker bili bi pred vsem svetom osmešeni, če bi od zavezniške Francije ne mogli doseči niti tega, kar morejo doseči od nje države, ki branijo drugo politiko ko francoska vlada. Ne gre zato le za naše gospodarske interese, temveč tudi za našo čast. Glede te pa je bil jugoslovanski narod vedno občutljiv.
V interesu ohranitve francosko-jugoslovanskega prijateljstva moramo zato protestirati proti temu krivičnemu, nerazsodnemu in pristranskemu postopanju francoske vlade, da dovoljuje Avstriji večje
ugodnosti ko nam. Naš protest je tem bolj utemeljen, ker uživa pri nas francoski kapital (borski rudnik) velikanske ugodnosti in ker je tudi francoski izvoz v našo državo neprimerno večji ko naš izvoz v Francijo.
Iz političnih in gospodarskih razlogov bi morala torej Francija dovoljevati nam vsaj te ugodnosti ko Avstriji. Če tega ne stori, temveč daje prednost Avstriji, potem iz tega nujno sledi samo dvoje: ali da ni interesirana na našem zavezništvu ali pa da nas smatra za inferiorne!
V enem ko drugem primeru je za nas le ena pot: revizija naših odnošajev do Francije!
Na drugi kongres jugoslovanskega trgovstva!
Kakor smo že javili, je Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije na svoji seji dne 29. februarja v Splitu sklenilo, da bo drugi kongres trgovcev iz vse Jugoslavije v dneh od 16. do 18. maja v Beogradu.
Na tem kongresu hočejo povedati trgovci Jugoslavije o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih svojo besedo ter nastopiti z vso odločnostjo v zaščito svojih interesov. Kongres bo istočasno tudi velika manifestacija stanovske zavednosti in zato morajo biti na kongresu zastopani vsi trgovci Jugoslavije. Vsi, ki se nameravajo udeležiti kongresa, naj to sporoče svojim združenjem!
Trgovina je ogrožena na vseh straneh, da so trgovske množice že pred popolnim propadanjem. Zato bo beograjski drugi kongres jugoslovanskega trgovstva največjega pomena za vse trgovstvo. Na kongresu se bo z mogočno besedo povedalo, kaj je treba ukreniti v zaščito in v rešitev onega, kar se še more rešiti!
Zato je dolžnost vseh združenj trgovcev, da na vsak način pošljejo na kongres svoje delegate ter da se ga udeleže s čim večjim številom svojega članstva.
Naše geslo je zato; Vsi na kongres!
Ugodnosti za udeležence kongresa
Na prošnjo Centralnega pred-sla\ništva zvez trgovskih združenj
je prometni minister s svojim1 odlokom z dne 17. aprila 1936, štev. 6892, dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah vsem trgovcem, ki se udeleže drugega kongresa jugoslovanskih trgovcev v Beogradu v dneh od 16. do 18. maja.
Trgovci in udeleženci kongresa kupijo na odhodnih železniških postajah celo karto za pot v Beograd in železniško legitimacijo. Kupljena cela karta pa bo potem veljala tudi za povratek proti potrdilu predsedništva kongresa na kupljeni železniški legitimaciji, da so se udeležili kongresa.
Ta ugodnost velja od 18. do 21. maja za II. in III. razred brzo-vlakov in potniških vlakov.
Prav tako je dovolila direkcija rečne plovbe polovično vožnjo v I. in II. razredu na državnih ladjah. Tudi v tem primeru je treba kupiti pri odhodu celo karto in legitimacijo za polovično vožnjo.
Podrobna navodila za kongres
bodo objavili stanovski listi pravočasno. Tudi pristojna združenja in zveze bodo udeležence pravočasno obvestile o vseh podrobnostih, ki so važne za udeležence kongresa.
Ponavljamo: Naše geslo je: Vsi na kongres!
Rojstni kneza namestnika P
Danes v torek praznuje knez-namestnik Pavle v krogu svoje srečne rodbine svoj 43. rojstni dan.
Dokler ga še ni usoda poklicala na njegovo sedanje visoko mesto, je bil znan širši jugoslovanski javnosti le po tem, da je bil protektor lepih umetnosti, da je vodil in organiziral Rdeči križ in da je bil zaupnik blagdpokojnega kralja. Baš zato je tudi jugoslovanska javnost po strašni marsejski katastrofi z vsem zaupanjem pozdravila kneza-namestnika Pavla na njegovem visokem mestu v trdni veri in prepričanju, da bo vodil Jugoslavijo v duhu in po volji blagopokojnega kralja.
In v tej veri jugoslovanska javnost ni bila varana. Zato zaupa knezu-namestniku Pavlu še z večjim srcem in še z večjo vero. Zato pa je tudi njegov rajstni dan praznik za jugoslovansko javnost, ker ta dan znova poudarja, da je jugoslovanski narod nerazdružljivo zvezan s svojo narodno dinastijo.
Živel knez-namestnik Pavle!
Živel kralj Peter II!
Živela dinastija Karadjordje-vičev!
Vedno manjša zaposlenost v slovenski lesni stroki
Opozorili smo že, da bi mogel kdo sklepati iz izkazov OUZD o gibanju njegovih zavarovancev, da se je zaposlitev v slovenski lesni stroki kljub sankcijam povečala. Beograjsko »Narodno blagostanje« tudi marljivo izkorišča podatke OUZD za svojo trditev, da je Slovenija gospodarsko še vedno na boljšem od drugih pokrajin. Da pa to mnenje ne drži, je sedaj dokazal gospodarski urednik »Jutra«, ki je na podlagi uradnih podatkov navedel stanje zaposlenega delavstva v lesni stroki v Sloveniji in v vsej državi. Po tel* podatkih je bilo zaposlenih v lesni stroki v januarju
v Sloveniji v vsej državi
1933	9.037	38.357
1935	8.606	42.411
1936	7.891	49.042
V Sloveniji torej število delavcev stalno pada in se je znižalo od januarja 1933 za 13 odstotkov, v vsej državi pa število zaposlenega delavstva stalno raste in se je povišalo že za 28 odstotkov ali za 10.685 delavcev.
Širite »Trgovski list«1
Znaten padec naših terjatev proti Nemčiji
Po izkazu Narodne banke z dne 22. t. m. se je v času od 15. do 22. t. m. znižal naš aktivni saldo proti Nemčiji za 25'5 na 448'4 milijona Din. Zadnje izplačilo je bilo izvršeno na avizo z dne 20. julija 1935. Naš saldo se je deloma zmanjšal zaradi večjega uvoza iz Nemčije, deloma pa je v zvezi z uredbo o uvedbi kontrole glede plačevanja iz Nemčije in Francije uvoženega blaga.
Stanje naših terjatev proti Italiji se je zmanjšalo na 153‘4 milijona Din.
Stanje naših terjatev proti Bolgarski je ostalo skoraj neizpreme-njeno in znaša 770.000 Din. Na plačila je treba čakati približno 65 dni.
Naš saldo v klirinškem prome-*u. ?. Turžiio se je dvignil na 2'3 milijona Din in morajo čakati izvozniki na plačilo 80 dni.
Stran 2.	TRGOVSKI	LIST,	28.	aprila	1930.	Štev.	50.
MBMBHHHMHI	H	M	—.■	■■■■...   .1	—........   I	I	     III	 Mil.................  —.
je tovornih listov (konosmanov) z obračuni špediterjev. Točnost in verodostojnost špediterskih računov mora potrditi ona tvrdka, ki po pooblaščenem zavodu plača prevoz.
Prevoz se ne more plačati s svobodnimi (zlatimlV) devizami za
blago, ki sc uvozi iz klirinške države ali ki se izvozi v klirinško državo.
Plačevanje prevoza za blago iz ali v države, s katerimi se plačilni promet razvija s kliringom, zasebnim ali na podlagi posebnih kompenzacijskih pogodb, se mora iz-
vršiti na isti način kakor samo plačilo blaga, v kolikor ni s posebnimi odredbami drugače predpisano.
V izjemnih primerih se more izvrševati plačilo prevoza na drug način samo z dovoljenjem Narodne banke.
Stanie evropskega gospo■
darstva	v
Iz poročila liubllanskega borznega sveta
"f" Josip Šušteršič
V starosti 64 let je umrl za rakom veletrgovec in posestnik Josip Šušteršič iz Seničice pri Medvodah.
Pokojnik je bil skozi 9 let član nadzorstva ljubljanskega okoliškega združenja ter se vedno s pravim veseljem zavednega trgovca posvečal napredku slovenskega trgovstva in slovenskega gospodarstva. Še 15. febr. se je udeležil skupne seje nadzorstva in uprave iin njegova vedno preudarna in tehtna beseda se je tudi še na tej seji uveljavila. Med vsemi svojimi stanovskimi tovariši je užival vedno največji ugled in spoštovanje in samo nekaj več takšnih mož, kakor je bil pokojni Šušteršič, pa bi se tudi naše gospodarstvo močneje uveljavilo.
A tudi v javnem življenju je postavil pokojnik svojega moža. Že 1. 1914. je bil prvič izvoljen za župana občine v Medvodah ter ostal na tem mestu j. malimi presledki do svoje smrti.
V zasebnem življenju je bil pokojnik znan po svojem dobrem in plemenitem značaju. Njegova levica je bila vedno odprta, a da za to ni vedela desnica, kakor je pravilo prave dobrosrčnosti.
Iskrena in globoka žalost je zato zavladala med vsemi njegovimi stanovskimi tovariši in med vsemi njegovimi številnimi in udani-mi znanci, ko je prišla vest o njegovi smrti.
Bodi ohranjen zvestemu in zaslužnemu delavcu za napredek našega gospodarstva svetal spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Pogreb pokojnika bo danes v torek ob pol 17. iz hiše žalosti v Seničici štev. 1 na pokopališče v Preski pri Medvodah.
Občinske tiskovine niso monopol državne tiskarne
Poročali smo že, da si je državna tiskarna v Beogradu čisto svojevoljno dovolila okrožnico na občine, da morajo naročevati vse občinske tiskovine samo pri njej, ker da ima ona monopol na te tiskovine.
Zbornice so nato zahtevale od resornih ministrstev, da se takoj izda uradna izjava, da državna tiskarna ni bila upravičena do te okrožnice, ker je ta okrožnica popolnoma nezakonita. Sedaj je sporočilo trgovinsko ministrstvo vsem zbornicam, da je bil poslan vsem banskim upravam razpis, da je bila okrožnica državne tiskarne protizakonita, ker ni niti najmanjše zakonske podlage za tak monopol. Tudi zakon o državnih monopolih ne predvideva monopoliza-cije uradnih obrazcev in tiskovin.
Iz te izjave trgovinskega ministrstva jasno sledi, da morejo vse občine naročevati tiskovine pri zasebnih tiskarnah in da morajo paziti le na to, da so te tiskovine v skladu s predpisanimi obrazci.
Vendar pa bi si dovolili v zvezi z vsem še vprašanje, če je bil do-tični, ki je zakrivil protizakonito okrožnico državne tiskarne, tudi pbklican na odgovornost ali ne!
Plačevanje prevoznih stro' škov za uvoženo blago
S sklepom finančnega ministra z dne 31. decembra 1931 je bilo določeno, da se morejo za plačevanje prevoznih stroškov prodajati plačilna sredstva na podlagi tovornih listov, in sicer v valuti države, v kateri naj se ti stroški plačajo.
Na predlog Narodne banke pa je sedaj izdal finančni minister sklep, da se mora urediti plačevanje prevoznih stroškov na naslednji način:
Za plačilo prevoza uvoženega ali izvoženega blaga se morejo prodajati tuja plačilna sredstva na podlagi pravilnih dokumentov, to
Za občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote je izdelal borzni svet zanimivo in izčrpno poročilo o stanju evropskega gospodarstva ter o poslovanju borze. Za danes objavljamo iz tega tako aktualnega poročila posnetek iz uvoda, ki podaja analizo evropskega gospodarstva v preteklem letu.
Poročilo uvodoma konstatira, da se je žal pesimizem, ki ga je pred enim letom izrazil borzni svet v svojem poročilu, izkazal kot čisto upravičen. Razen oboroževalne industrije so skoraj vse druge gospodarske panoge prav občutno nazadovale. Agrarne države so trpele od avtarkičnih stremljenj svojih dotedanjih odjemalk, ki so se skušale agrarno osamosvojiti. Agrarne države pa, ki so se nato skušale industrijsko osamosvojiti, so potem teže spravile na tufie trge svoje agrarne proizvode in surovine. Kaj nam prinese prihodnje leto, ni mogoče reči, vendar pa se zlasti Podunavju ne obljublja nič dobrega.
Izmed redkih držav, ki je tudi lansko leto gospodarsko uspešno prebrodila, je
Anglija
Čeprav nima stabilizirane valute, — a morda prav zato — je zbral britanski imperij naravnost ogromne kapitale, da je imel že resne skrbi, kam naložiti ves ta denar. Le malo kapitala pa je naložil London v tujini, dokaz, kako pesimistično presoja mednarodni položaj. Kljub sankcijam proti Italiji je bila britanska industrija dobro zaposlena, bogati izravnalni fond pa je uspešno reguliral finančni trg. Skandinavske države, ki pripadajo »šterlinškemu bloku«, so bile po zaslugi angleških investicij obvarovane pred udarci krize, kar velja zlasti za njih lesno industrijo.
Franciji, voditeljici zlatega bloka,
tudi lani ni bilo prizaneseno. Kljub vsemu naporu ni mogla preprečiti milijardnega odliva zlata v tujino. Situacija je zaradi tega odliva postala že tako resna, da je priskočila Franciji na pomoč Anglija, ki je sicer finančna konkurentka Francije. Še vedno pa je kritje francoskega franka na za-vidno visoki višini* več skrbi pa povzroča državni milijardni primanjkljaj.
Tudi Švica preživlja težke težave, čeprav je njena Narodna banka na solidnih nogah. Značilno za vse države z zlato veljavo je, da so njih emisijske banke v naravnost izvrstnem stanju, da pa je kljub temu gospodarsko stanje njih držav obupno. Visoka vrednost šv. franka je znižala švicarski izvoz in priliv tujcev.
Italija
prav za prav ne spada več med države z zlato valuto. Zaradi pred dvema letoma uvedenih deviznih omejitev je v čisto posebnem položaju. Še v mnogo težjem položaju pa se nahaja sedaj po uvedbi sankcij. Poleg tega je nesporno, da bodo izdatki, ki jih ima Italija zaradi afriške vojne še za dolgo dobo let morili italijansko gospodarstvo, čeprav se to vedno bolj koncentrira v državnih rokah.
Verjetno pa je, da bodo imele od tega škodo tudi države, ki so bile do sankcij njene najbolj naravne dobaviteljice, zlasti pa Jugoslavija.
Iz zlatega bloka je lani izstopita Belgija, ki je razvrednotila belgo za 28%. Ni pa Belgija s tem dosegla pričakovanih uspehov, ker je devalvacija vplivala tudi na notranji trg, podražila življenje, povzročila mezdna gibanja in bodo morali zaračfi tega zvišati najbrže tudi uradniške plače.
Popolno svojevrstno sliko nudi Nemčija.
Njeno gospodarstvo se razvija v znamenju osamosvojitve, zatiranja brezposelnosti z velikimi javnimi deli in z nekakim finančnim dumpingom pri izvozu svojih industrijskih izdelkov. Če se bo to izkazalo uspešno, se bo videlo šele v bodočnosti.
Vrednost marke pada stalno. Oficialna vrednost marke je samo fikcija, ker »prostih« mark v resnici ni. Vezane marke pa padajo stalno. Tako je »otirala registrska marka za ultimo december 1934 85, za medio december 1935 pa samo 66, kreditna vezana marka je nazadovala v istem času od 60 5—62-5 na 43-5, efektna vezana marka pa od 48—50 na 29.
Podonavje
Ne političnega ne gospodarskega soglasja ni bilo mogoče doseči v Podonavju, ki se dejansko omejuje na Avstrijo in Madjarsko. Zapletenost vsega podonavskega problema se lani ni zmanjšala, temveč še povečala. Za nas je stanje še posebno neugodno zato, ker smo bili pasivni tako z Romunijo ko s češkoslovaško. S prvo za približno 10 milijonov Din, z drugo za 121 milijonov in je naša pasivnost s Češkoslovaško že konstantna.
Ugodnejše so naše razmere z balkanskimi državami ter smo
bili aktivni tako z Bolgarsko ko s Turčijo, čeprav le v skromnem obsegu. Upati pa je, da se bodo gospodarski odnošaji med balkanskimi državami še 'povečali.
Napori sovjetske Rusije,
da se s petletko osamosvoji od uvoza industrijskih izdelkov, so se več ali manj posrečili. Zato je omejila izvoz najpotrebnejših življenjskih potrebščin, s katerimi je preje plačevala uvoz blaga. Svetovna industrija je zaradi izgube sovjetskega trga precej udarjena.
Ekspanzija Japonske
vznemirja tako evropski ko ameriški ‘kapital. Nevarnost je, da bo Japonska popolnoma izrinila tuji kapital iz pokrajin, ki jih je okupirala. Ameriška javnost zato večkrat svari pred japonsko nevarnostjo, a oficialne Amerike ta opozorila ne razburjajo. Amerika se je zaprla sama vase in je gluha za vsako mednarodno gospodarsko sodelovanje. Svoje gospodarske težave hoče rešiti čisto na svojevrsten način s tem, da iapre-meni družabno lice. Zaradi odpora domačega kapitala in ogromnega števila brezposelnih pa Rooseveltove reforme še niso dosegle pravega uspeha. Zaradi forsiranja javnih del so narasli ameriški državni dolgovi od 21 na 80 milijard dolarjev. Čeprav je ameriška
konjunktura le bolj navidezna, pa je dolar ustaljen in zato priliv tujega zlata v Ameriko stalno ogromen. Odkar je dosežena stabilnost dolarja, je bilo uvoženo zlata v Ameriko za tri milijarde dolarjev.
Jugoslavija
Državni dohodki Jugoslavije so v primeri z letom 1931. v stalnem padanju in so se lani znižali za 1.245 milijonov Din ali za 10-3%. Direktni davki so se povečali za 324 na 2.095 milijonov, indirektni pa so padli za 709 na 2.404 milijone. Monopoli so padli za 317 na 1.881, dohodki drž. podjetij pa za 556 na 3 046 milijonov Din. Ugodno je vplivalo na gospodarstvo, ker je Narodna banka znižala svojo obrestno mero, in sicer eskontno od 8 iti pol na 5%, kar je imelo za 'posledico, da so tudi zasebni zavodi svojim dolžnikom nekoliko znižali obrestno mero.
Vrednost dinarja je ostala v Curihu neizpremenjena. Ponovno se je z odločilnega mesta naglasilo, da se bo vrednost dinarja ohranila neizpremenjena. Obtok bankovcev je sicer v letu 1935. narastel od 4384 v 1. 1934. na 4890, bil pa je še vedno za 282 milijonov manjši ko v 1. 1931. Povečal pa se je istočasno obtok kovanega denarja za 709 na 870 milijonov ■Din. Vendar pa se je v
primeri z 1. 1934. obtok kovanega denarja zmanjšal za 124 milijonov dinarjev.
Število konkurzov in prisilnih poravnav je tudi lani nazadovalo. To nizko število pa nas ne sme zavesti v zmotno mnenje, da se je gospodarsko stanje pridobitnih podjetij zboljšalo. Zmanjšanje je v glavnem posledica dejstva, da so v krizi obstala samo dobro fundi-rana podjetja.
Naši denarni zavodi se tudi lani niso mogli popraviti. Število zavodov, ki so se zatekli pod zaščito, stalno raste.
Naša industrija je v glavnem obdržala svoje pozicije ter jih deloma celo zboljšala, kakor dokazuje dvig uvoženih predmetov za predelavo. Povečalo se je tudi število zaposlenih delavcev v industriji, a prav tako tudi število brezposelnih, kar je dokaz, da industrija ni mogla prevzeti vsega naravnega prirastka. Povišanje brezposelnosti pa je povzročilo zlasti katastrofalno nazadovanje produkcije v lesni industriji.
Nikakor ni bilo mogoče doseči, da bi želje o uvedbi načrtnega gospodarstva postale kaj več ko želje.
Naša zunAnja trgovina je bila v primeri z 1. 1934. aktivnejša in se je naš aktivni saldo povečal za 25 na 330 milijonov Din. Aktivni saldo se je povečal zaradi povečanega izvoza, dočim je uvoz nazadoval. Izvozili smo več predvsem surovin in polfabrikatov in žive živine, nazadovali pa pri izvozu končnih izdelkov ter plemenitih kovin. Naš aktivni trgovinski saldo se je zvišal napram Nemčiji in Italiji, zmanjšal pa napram Avstriji in Češkoslovaški.
Vpisale so se naslednje zadruge:
»Sloga«, gospodarska in podporna zadruga slovenskih kmetov in delavcev v Ljubljani, Gradbena zadruga vKrekov dom« na Kodeljevem v Ljubljani in Stanovanjska organizacija v Ljubljani.
Politične vesti
V soboto popoldne je bila nad štiri ure trajajoča seja kronskega sveta v Sofiji, na kateri se je predvsem razpravljalo o obnovi parlamentarnega režima. Splošno se sodi, da bo na Jur jev dan obnovljena starotmovska ustava. Verjetno je, da so se na seji kronskega sveta razpravljala tudi važna zunanjepolitična vprašanja in da bo obnovljen parlamentarni režim predvsem zato, da se poudari enotnost bolgarskega naroda glede nekaterih njegovih zunanjepolitičnih zahtev.
Bolgarska vlada je pristala na to, da se ustreže turški zahtevi glede revizije lozanske pogodbe.
Nova grška vlada Metaxasa je podala v grškem parlamentu svojo deklaracijo. Glede zunanje politike poudarja deklaracija, da bo Grčija ostala zvesta ideji Balkanske zveze, ki pomeni izredno jamstvo za mir. Glede notranje politike je izjavil, da more z zadovoljstvom ugotoviti, da se vojska ne meša več v politično življenje. Nadalje je napovedal ministrski predsednik velika javna dela, da se pomaga delavstvu.
Italijanska vlada še ni sklepala o turški zahtevi, da se revidira lo-zanska pogodba in dovoli Turčiji utrditev Dardanel.
Glavni tajnik turškega zunanjega ministrstva Numan je prišel v Bukarešto, kjer je imel daljšo konferenco s Titulescom. čeprav se ni izdalo nobeno poročilo o njunem sestanku, je vendar gotovo, da sta govorila predvsem o remi-litarizaciji Dardanel.
Francoske nedeljske parlamentarne volitve so potekle v popolnem redu. Udeležba je bila nenavadno velika, zlasti v Parizu, kjer je volilo do 90% vseh volilcev. Ker je bilo silno veliko število kandidatov, bodo odločile šele nedeljske ožje volitve. Po prvih rezultatih je ostalo posestno stanje strank v glavnem neizpremenjeno, vendar pa bosta skrajna levica in desnica izšle iz volilnega boja okrepljeni.
Za dve tretjini mandatov bo padla odločitev šele v nedeljo, na dan ožjih volitev. Glavni dobiček od nedeljskih volitev imajo komunisti, ki so število svojih glasov podvojili in dobili poldrug milijon glasov. Voditelji levičarskih strank se trudijo, da bi dosegli za ožje volitve skupen nastop vseh levičarjev, da bi bila nova vlada izrazito levičarska.
Italijanska vojska je dosegla že južne in zapadne dele Canskega jezera. S tem je vse področje Canskega jezera v rokah Italijanov, ki se, kakor je izjavil Starace, komandant miličnikov, ki tu prodirajo, nikakor ne nameravajo umakniti iz te pokrajine in tudi ne Angležem.
Poraz Etiopcev in padec Desie Je povzročilo izdajstvo nekaterih roparskih plemen, ki so plačana in oborožena od Italijanov, napadala etiopsko vojsko, ko je bila v borbi z italijansko, od zadaj. Tako pripovedujejo etiopski vojaki, ki so se čisto izmučeni in ranjeni vrnili proti Adis Abebi.
3000 motornih vozil in 10.000 askarov prodira proti Adis Abebi, dočim 30.000 delavcev popravlja pota. Italijansko poročilo navaja nove zmage italijanske vojske na južni fronti, vendar pa Sasabaneh še niso padle. Na južni fronti so Etiopci sestrelili 4 letala.
Italijani so poročali, da so italijanske čete že zavzele dobro utrjeno mesto Sasabaneh. Kakor pa se sedaj poroča, je bila ta vest prezgodnja, ker so Sasabaneh še v rokah Etiopcev.
V egiptskih nacionalističnih krogih se širi vest, da je ponudila Italija Egiptu nenapadalni pakt. Egiptski nacionalisti so sprejeli vest ugodno, ker je po njih mnenju v tem primeru vsaka angleška posadka v Egiptu odveč.
General Goring pride v kratkem v Budapešto na lov in bo gost Gembeša. Istočasno je povabljen na lov tudi bivši avstrijski pod-kancelar major Fey.
Knez Starhemberg, ki se je zopet po dolgem času oglasil, je imel v Homu govor, v katerem je dejal, da ni niti misliti na to, da bi hajmverovci pristali na svojo razorožitev, ker bodo oni še v bodoče oborožena zaščita sedanjega režima v Avstriji. Tako je knez Starhemberg brez ovinkov povedal Sušniku, da hoče Heimwehr tudi po uvedbi vojaške dolžnosti ohraniti svoj gospodujoči položaj v Av-strijl.
V Španiji se neredi nadaljujejo,
čeprav vlada še naprej obsedno stanje. V sejni dvorani mestnega sveta v Argandi je eksplodiral peklenski stroj in je bil en član mestnega sveta na mestu mrtev, štirje pa nevarno ranjeni. Rabo ji med desničarji in levičarji so na dnevnem redu. Tudi več atentatov na policiste je bilo izvršenih.
Štev. 50.
ArSS’*
Denarstvo
Poštna hranilnica v marcu
Hranilne vloge so se pri Poštni hranilnici v marcu zopet povečale, in sicer za 10'4 milijona Din na 886'2 milijona. Skupno so se dvignile vloge od začetka leta od 850-7 na 886'2 milijona Din koncem marca, število vlagateljev pa se je v tem času dvignilo od 860.824 na 373.808.
Saldo na čekovnih računih se je v marcu znatno dvignil, da je skoraj dosegel stanje pred razpisom blagajniških bonov. Ni pa še popolnoma dosegel prejšnjega stanja. Tako je znašal saldo koncem leta 1935. 1189'4, koncem februarja 1050, koncem marca pa 1178'4 milijona Din
Zanimiv je pregled salda čekovnih računov pri posameznih podružnicah Poštne 'hranilnice. —
V milijonih Din		je znašal pri po-	
družinicah			
	31. 12.	29. 2.	31. 3.
	1935	1936	
Beograd	5207	477'8	498-8
Zagreb	326'8	2697	329"4
Ljubljana	196-4	167-5	177"3
Skoplje	43-3	40"9	477
Uredba o Feniksu
liiava	trgovinskega
Stagnacija na beograjski borzi
Po nedeljskih poročilih beograjskih listov je ostal položaj na beograjski efektni borzi v preteklem letu neizpremenjen. Še vedno se občuti neka stagnacija in je bilo zato le malo zaključkov, pa čeprav je javna roka v malem intervenirala. Sklenjena je bila terminska kupčija za 100 kosov vojne škode po tečaju 356.
Vojna škoda je nekoliko popustila, ko tudi visokovredne beglu-ške obveznice. Od tujih papirjev se je kupčevalo le v stabilizacijskem posojilu in sicer po teč. 81. Po Seligmanu se je povpraševalo po tečaju 82, toda po tem tečaju ni bilo ponudbe. Tudi v Blairih
Trgovinski minister dr. Vrbanič je ob priliki izdaje uredbe o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovancev pri Feniksu izdal to sporočilo:
Ob priliki dogodkov v zadnjih tednih pri dunajski centrali avstrijske družbe za zavarovanja »Phonix« in v zvezi z odredbami in zakoni, izdanimi o tem vprašanju po avstrijski vladi, je odredilo ministrstvo za trgovino in industrijo posebno komisijo strokovnjakov, ki je pregledala knjige jugoslovanskega ravnateljstva te družbe in ves material pri dunajski centrali, ki se nanaša na jugoslovanski posel. V prvi vrsti je določen obseg življenjskega zavarovanja v naši državi, višina premijskih rezerv in način njihove nalo/jbe.
Na podlagi poročila, ki ga je predložila omenjena komisija stro bovnjakov, je bil formuliran protest, ki bo poslan avstrijski vladi proti načinu rešitve tega vprašanja, pri kateri se ni — poleg drugega — upoštevala odgovornost družbine centrale in jamstvo njenega premoženja za vse obveznosti Ph5nixovih podružnic. Razen tega je v protestu opozorjeno na pomanjkljivosti nadzorstva pristojne avstrijske oblasti nad poslovanjem omenjene družbe.
Istočasno se je konstatiral pri več zavarovalnih družbah interes za prevzem jugoslovanskega port-felja družbe Feniks. Pogajanja v tej smeri so že v teku ter se vodijo v nameri in na način, da bi bili interesi naših zavarovancev po možnosti čim bolj zavarovani in nekršeni.
Da bi se mogla voditi ta pogajanja brez ovir, da bi se mogli pregledati ter temeljito proučiti in preceniti vsi zbrani podatki, ki pri oceni jugoslovanskega portfe-lja prihajajo v poštev, je ministrski svet na predlog ministra za
vic zavarovancev družbe za zavarovanje na smrt Feniks — ravnateljstvo za Jugoslavijo.
Čl. 1. — Za čas treh mesecev, ko stopi ta uredba v veljavo, se ustavlja pravica zavarovancev na odkup ali posojilo na police živ-ljenjskega zavarovanja, ki jih je izdala družba Feniks, ravnateljstvo za kraljevino Jugoslavijo v Beogradu. To velja tudi za vse primere, ko so zavarovanci pred uveljavljenjem te uredbe zahtevali od družbe odkup ali posojilo.
Čl. 2. — Za dobo trajanja te uredbe upniki ne morejo podvzeti nobenih korakov za izvršbe ali zavarovanja proti ravnateljstvu za 'kraljevino Jugoslavijo te družbe niti nad njegovim premoženjem razglasiti konkurz, razen če izvirajo njih pravice iz pogodbe o zavarovanju, sklenjene po tem ravnateljstvu, in sicer v kolikor niso te pravice ustavljene s predpisi prejšnjega člena.
Čl. 3. — Za časa trajanja te uredbe zavarovalne družbe v kraljevini Jugoslaviji ne morejo prevzeti v nobeni obliki zavarovalnih polic, izdanih od ravnateljstva te drUžbe za kraljevino Jugoslavijo.
Kdor postopa v nasprotju s tem členom, se kaznuje po § 23. zakona o pobijanju nelojalne konkurence.
Čl. 4. — Minister za trgovino in industrijo more imenovati svojega 'komisarja tej družbi. Dolžnosti in pravice komisarja določi minister za trgovino in industrijo s svojim odlokom.
Čl. 5. — Ta uredba stopi v ve-
ni bilo zaključkov. Ponudba je | trgovino in industrijo izdal ured-
bila po 82-5, oz. po 72‘50 za 7% Blair, povpraševanje pa za 1 točko nižje. V papirjih je bilo le malo povpraševanja, nekaj delnic Nar. banke je bilo prodanih po tečaju 6350, to je za 20 Din manj ko prejšnji teden. Zelo čvrste so bile delnice Beograjske akcije, po katerih se je povpraševalo tudi po tečaju 5250 Din.
Promet je skupno znašal le štiri milijone dinarjev.
Na devizni borzi se je dvignil Madrid na 680, dočim so ostali London, Pešta in Solun neizpre-menjeni. Berlin je popustil od 1394'86 v začetku tedna na 139475. Dunaj se je najprej dvignil od 908'15 na 917-08 in dne 22. 4. na 91976, dne 23. 4. pa padel na 915'98.
Promet je znašal 18'3 milijona dinarjev, in sicer je znašal v markah 6-4, v šilingih 5'8, pengih 2‘4, funtih 2'2, šv. frankih 0‘5, drahmah 0’6 in dolarjih 0*2 milijona Din.
Jadransko-Podunavska banka v Beogradu je zvišala delniško glavnico od 11 na 24 milijonov Din. Njena tuja sredstva so se zmanjšala od 122 na 1005 milijona Din (zaradi vpisa nove glavnice), gotovina se je dvignila od 2‘6 na 3’3, efekti od 241 na 268, dočim so padle menice od 62 na 50 milijonov Din. čisti dobiček banke znaša pri donosu 717 012 milijona dinarjev, lani 0'07 milijona Din.
15 milijonov Din zavarovalnine bo letno plačevala družba Cunard VHiite Line za parnik »Queen Mary«, ki je veljal 1.200 milijonov dinarjev.
Hranilne vloge so pri petih naj-^«čjih praških bankah v letošnjem *. četrtletju močno narasle, in si-°*r (v milijonih Kč): pri živno-stenski banki od 2401 na 2437, pri "hglo-Prago od 1035 na 1061, pri Oeški-Union od 1299 na 1318, ®skomptni od 966 na 988 in pri ^egio banki od 490 na 503.
, Maroška banka izkazuje za predlo leto čisti dobiček v višini C-8 milijona frankov. Banka bo ♦,Wačala od vsake delnice 160
*hkov dividende.
bo z zakonsko močjo, s katero se za tri mesece ustavlja možnost odkupa in posojil na podlagi^ Feniksovih polic ko tudi možnost podvzema korakov za izvršbo ali zavarovanje proti ravnateljstvu za Jugoslavijo onjenjene družbe ter otvoritve konkurza nad njegovim premoženjem. To pa ne velja za druge pravice zavarovancev, ki izhajajo iz pogodbe o zavarovanju Jugoslovanska podružnica te druž be bo torej še nadalje izplačevala police, ki jih je izdala, zavarovane rente in škode (za primer smrti, doživetja itd.). Ne gre torej za ustavitev plačil, temveč samo za ustavitev izvrševanja posebnih pravic (odkup, posojila), ki
ljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«.
Kdo bo prevzel jugoslovanski Feniks
V glavnem obstojita dve verziji o tem vprašanju. Po prvi naj bi prevzela vsa aktiva in pasiva jugoslovanskega Feniksa tržaška zavarovalnica »Assicurazioni Generalk. Ker pa je ta zavarovalnica že itak v Jugoslaviji najmočnejša, bi s prevzemom Feniksa dobila v naši državi naravnost dominanten položaj. Zato se predlaga, da bi se ustanovila posebna domača zavarovalnica iz obstoječih zavarovalnic, ki bi skupno z državo prevzela jugoslovanski Feniks. S tem bi se obenem rešilo še drugo važno vprašanje, da bi se ustanovil jugoslovanski zavod za pozavaro-vanje.
Kako velike so izgube jugoslovanske podružnice
O tem so si vesti popolnoma nasprotne. Po nekih vesteh bi morala znašati premijska rezerva okoli 220 milijonov Din, a znaša samo 110 milijonov Din, da manjL ka 110 milijonov. Po drugih vesteh pa je kritje mnogo manjše in znaša samo 50 milijonov. Vse hiše Feniksa v Jugoslaviji, 4 po številu, so vredne največ 4 milijone, čeprav so navedene v bilanci za dvakrat više.
Vsekakor pa se bo v teh treh mesecih, ko velja nova uredba, stanje razčistilo, da bodo jugoslovanski zavarovanci vedeli, pri čem da so.
Ini. I. Tor nago, poobl. inženir:
Pereiinedoftatk požarnega zavarovanja
Njih vzroki
Leta 1929. sem priobčil članek, v katerem sem poskušal na kratko orisati, da požarno zavarovanje dandanes ne spolnjuje več svoje velevažne vloge v oni meri, kakor bi bilo želeti. Navedel sem kot glavne okolnosti neznanje zakonitih) določb o požarnem zavarovanju, dalje štedljivost na nepravem mestu, kar dovede do zloglasnih »podzavarovanj« in končno tako imenovana »nadzavaro-vanja«, ki so često povzročena po prizadevanju zavarovalnih akviziterjev po čim večjih premijah, odn. provizijah.
Navedene hibe se opazujejo pri pretežni večini vseh zavarovalnih poslov ter so v sedanji dobi trajne gospodarske depresije še bolj ak-
jih predvidevajo pogodbe o zava- tualne kakor v letu 1929, ko sem
rovanju. Poleg tega je s to uredbo preprečeno, da bi se zlasti upniki družbine centrale na Dunaju ali drugih podružnic skušali plačati u premoženja jugoslovanske podružnice.
Družbi sami je minister za trgovino in industrijo imenoval svojega komisarja, da čim strože koh-trolira poslovanje družbe. Istočasno so storjeni potrebni koraki, da se občutno znižajo režijski stroški.
Besedila uredbe
Podpisana in razglašena uredba se glasi;
Na podlagi § 98. finančnega zakona za 1. 1936/37 in na predlog ministra za trgovino in industrijo je predpisal ministrski svet uredbo o začasni ustavitvi nekih pra-
spisal omenjeni članek. — Zlasti se je povečalo število podzavaro-
namreč zavarovalni posli v vrsto »tveganih pogodb« (pogodbe na srečo) in temu osnovnemu nazoru sledi tudi zakon o zav. pogodbi. Radi tega je tudi večina njegovih določb prilagodena temu pravnemu pojmu, kar v številnih primerih povzroča, da se zavarovanec napram zavarovalni družbi ne nahaja v položaju popolnoma enakopravne stranke, marveč skoraj v vlogi podrejenosti.
Res je, da predstavlja zavarovanje v svojem bistvu tvegano pogodbo in da mnogo njenega efekta zavisi od sreče, oziroma nesreče. Toda tveganost je večinoma samo na strani zavarovanca, torej baš onega, v svoji množici večinoma siromašnega človeka, ki si želi z Zavarovanjem zaščititi svojo boro imovino. Na strani zavarovalnih družb se dandanes o tveganosti pogodbene osnove v prav em smislu
in pričakujejo zgolj le od množice odjemalcev, nikakor pa ne od enega samega kupca ali naročnika.
Poleg času neprimernega načela tveganosti povzročajo tudi 48—52 zak. o zav. pog. precej zmede, ako niso ti paragrafi celo neposredni vzrok onih nevšečnosti, katere bi bilo odpraviti.
V § 48 določa namreč zakon kot osnovno pravilo, da je pri zavarovanju zoper škodo zavarovatelij (zav. družba) dolžan nadoknaditi imovinsko škodo povzročeno po zavarovalnem slučaju, in sicer v okviru tozadevne ppgodbe. Ta povračilna dolžnost je, v smislu § 49 omejena na zgoraj z »zavarovalno vsoto«, t. j. onim zneskom, ki ga določa pogodba in ki služi za podlago odmerjenja premije.
§§ 50—52 pa vpletajo še pojem »zavarovalne vrednosti«, t. ij. stvarne vrednosti zavarovanega predmeta, ki jo ima ob času nastopa zavarovalnega primera ter določajo:
a) v svojem 1. odstavku, da zavarovalnica ni dolžna nadoknaditi zavarovancu več ko stvarno škodo, dasi je zavarovana vsota (torej pogodbena) presegala zavarovano (stvarno) vrednost v trenutku nastopa zavarovanega primera. To je primer nadzavarovanja;
b) v 2. odstavku pa ugotavlja: »Ako je zavarovana vsota nižja od zavarovane vrednosti, jamči zava-rovatelij le v razmerju zavarovane vsote napram vrednosti.« To je primer podzavarovanja.
S tem §-om potisne zakon zavarovanca vidno v vlogo neenakopravnega pogodbenika. Določba pod a) je namreč prisilnega značaja, to znači, da jo strankina pogodbena volja ne more spremeniti. Le-ta ponavlja sicer samo to, kar je že določeno v §-u 49, namreč, da zavarovatelj jamči le do višine pogodbene zavarovane vsote, kar je v svojem bistvu pravilno. Kljub temu pa je baš v tej določbi skrita silna krivica za zavarovanca. Pravilno in pravično bi bilo, da zavarovalnica vrne zavarovancu razliko v premiji, ki jo je plačal po nepotrebnem za višjo pogodbeno zavarovano vsoto. To bi tudi ustrezalo splošnemu načelu o nedovoljenosti neupravičene obogatitve, katero načelo je še posebej poudarjeno v čl. 21. uredbe o požarnem zavarovanju in ki izrečno naglasa, da zavarovanje ne sme služiti v obogatitev. Kar velja za zavarovanca, pa more biti obvezno tudi za zavarovatelja, sicer nastanejo neenakopravni pogodbeniki.
(Dalje prihodnjič)
vanj, toda ne več toliko radi na- j besede prav za prav ne more več pačne štedljivosti, marveč zbog govoriti, ker za nje slone posli na
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično anali obleke, klobuke itd. Skrnbl in svetlolikn srajce, ovratnik^ in manšete. Pere suši. mongu in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8. Telefon št 22-72.
pomanjkanja sredstev. Nadzavarovanja pa so nastala sama po sebi zbog padanja cen, dočim so primeri zlonamernega nadzavarovanja zelo redki.
Glavne vzroke sedanjih hib bi bilo iskati v naslednjih okolnostih, in sicer:
1. v zakonu samem;
2. v pasivnosti zavarovancev, ki se kaže v neizkoriščanju onih zakonskih določb, ki so njim v prid in ki niso prisilnega značaja ter
3. v pasivnosti zavarovalnih družb, katerim je neizkoriščanje dispozitivnih norm zakona po volji.
Naš zakon o zavarovalni pogodbi iz leta 1917., velja na področju dravske banovine in Dalmacije in nudi na eni strani nekaj sredstev za odpravo teh hib, na drugi strani jih pa sam celo povzroča. Zakon izvira iz razmeroma moderne dobe, izhaja pa kljub temu iz temeljnega stališča, ki se danes ne more več zagovarjati. Po občnem državljanskem zakoniku spadajo
strogo matematičnem temelju. Po hadstoletni praksi so možnosti nastopa zavarovalnih primerov natančno izračunane in temu primerno so, zopet matematično določene protidajatve zavarovancev, namreč premije. Kar se pa z matematičnimi računi obvladati ne da, to je itak vse izločeno iz zavarovanja, kakor primeri višje sile, potresi, punti in slično. Ne bi smelo biti, da se ustanavlja tveganost pogodbe zgolj na navideznem Inesorazmerju, med dajatvijo po-edinega zavarovanca in eventualni protidajatvi zavarovatelja, t. j. poravnavi naključne škode. Upoštevati je namreč mnoštvo zavarovancev, ki plačujejo premije in ki s svojim velikim številom ustvarijo matematično dognano netve-ganost.
Kako priti do velikega števila zavarovancev, je pač stvar trgovske kulance zavarovateljev, sicer bi bilo treba uživati zaščito tvegane pogodbe vsem velepodjetjem, ki svojo rentabilnost izračunajo
Statistika konkurzov in prisilnih poravnav
Društvo industrijcev iti veletrgovcev v Ljubljani objavlja za marec naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): •
Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 1 (4), v Savski 4 (13), v Vrbaski — (—), v Primorski 2 (4), v Drinski 1 '(—), v Zetski — (1), v Dunavski 6 (1), v Moravski — (2), v Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2).
Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 9 (6), v Savski 5 (6), v Vrbaski 2 (—), v Primorski — (3), v Drinski 1 (1), v Zetski — (—), v Dunavski 1 (1), v Moravski 1 (—), v Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (9).
Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 4 (4), v Savski
1 (5), v Vrbaski 1 (-), v Primorski — (2), v Drinski 2 (5), v Zet-gki _ (i), v Dunavski 4 (6), v Moravski 5 (5), v Vardarski 1 (5), Beograd, Zemun, Pančevo 13 (3).
Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 11 (4), v Savski 7 (7), v Vrbaski 1 (—), v Primorski — (1), v Drinski 2 (1), v Zetski J- {—), v Dunavski 2 (1), v Moravski — (1), v Vardarski — (2). Beograd, Zemun, Pančevo
2 <1).
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 28. aprila 1936.
Štev. 50.
Zunanja trgovina
Odbor za kontrolo uvoza se še ni sestal
Kakor poroča »Jugoslovanski kurir« se odbor za kontrolo uvoza še ni sestal, čeprav je že bil imenovan. Tudi seznam predmetov, katerih uvoz bo prepovedan, še ni izdelan. Ker pa stopi prepoved uvoza teh predmetov v veljavo šele deset dni po objavi seznama v »Službenih novinah«, ni pričakovati, da bi stopila kontrola v veljavo pred sredo maja.
Možnost odpovedi trgovinskih pogodb
»Jugoslovanski kurir« poroča, da je mogoče, da bi nekatere države odpovedale z nami sklenjene trgovinske pogodbe na podlagi klavzule o največji ugodnosti, če bi se izkazalo, da je od nas uvedena kontrola uvoza njim v škodo. Tu se misli v prvi vrsti na države, ki ne uvažajo mnogo iz Jugoslavije, katerih izvoz v Jugoslavijo 'pa je znaten. Te države mislijo, da bi mogle še nadalje preko tretjih držav izvažati v Jugoslavijo iste količine ko dosedaj.
O nadaljnjem razvoju naših trgovinskih odnošajev pa se danes še ne more govoriti, ker se ne ve niti za rezultate, ki jih bo dala kontrola uvoza niti se še ne ve, če se ne bodo tudi pri nas uvedli uvozni kontingenti niti kako se bodo ti določevali in razdeljevali. Želeti pa je, da bi se ta vprašanja čim prej rešila, ker je nejasnost gospodarskemu življenju samo v škodo.
Klirinški promet med Švico in Jugoslavijo
Klirinški promet med Jugoslavijo in Švico izkazuje stalni saldo v korist Švice. Isti se je v zadnjem času gibal takole:
14. marca 1936 sfr. 505.363—,
31. marca 1936 sir. 634.191'—, 7. aprila 1936 sfr. 731.427'—.
Z ozirom na to stanje mora švicarski izvoznik čakati na izplačilo svojih klirinških terjatev povprečno 7 tednov. Jugoslovanski zvoz-nik pa dobi v prometu s Švico svoj denar brez vsakega zavlačevanja in brez vsake tečajne izgube. *
Na konferenci zastopnikov lesne industrije Gorskega Kotara in Like
je bilo sklenjeno, da se ustanovi skupni prodajni urad, ki naj s sodelovanjem šipada najde nova tržišča in dvigne cene. Zlasti naj bi urad organiziral prodajo lesa v
Anglijo in pa izvedel kartel za prodajo drv v Italijo, da bi se omogočila na ta način prodaja bukovih drv.
Romunija bo povečala svojo proizvodnjo kablov od 12.000 km na 50.000 km. Na ta način bo mogla Romunija popolnoma kriti svoje potrebščine.
V Romuniji mora biti odslej vse blago, ki se zacarini, zavarovano za ves čas, kar je v skladiščih.
Poljska je marca meseca izvozila blaga za 83,3, uvozila pa za 80,3 milijona zlotov.
Italijanski koncern vojne industrije Ansaldo je imel kljub veliki zaposlenosti tvornic 8.9 milijona lir izgube pri delniški glavnici 150 milijonov lir. Tvornice pa so bile polno zaposlene.
Japonske tvornice so v zadnjem času Grčijo, Romunijo in Bolgarsko naravnost preplavile s svojimi izdelki. Zlasti prodajajo po dum-pinških cenah žarnice, gramofone in tekstilne izdelke.
V starih in že opuščenih nemških rudnikih živega srebra so začeli zopet z obratovanjem. Baje je proizvodnja uspešna.
Naša zunanja trgovina v marcu
V prvem letošnjem tromesečju smo bili pasivni za 206
milijonov Din
Po podatkih finančnega ministrstva smo uvozili v marcu 95.189 ton blaga v skupni vrednosti 420 milijonov Din, to je za 30.607 ton in za 135,7 milijona Din več ko v marcu 1935.
Skupno pa smo v prvem letošnjem tromesečju uvozili 250.666 ton blaga v vrednosti 1.056 milijonov dinarjev, dočim smo lani v I. četrtletju uvozili le 171.576 ton v vrednosti 769,8 milijona Din. Letos smo torej uvozili 79.090 ton več blaga in izdali za uvoz 286 milijonov Din več.
Izvozili pa smo v marcu 198.685 ton blaga v skupni vrednosti 345,5 milijona Din, dočim smo izvozili v marcu 1935 288.626 ton v -vrednosti 362 milijonov Din. V marcu smo izvozili torej za 89.941 ton blaga manj in prejeli od izvoza 16,5 milijona manj denarja.
V prvih letošnjih treh mesecih smo izvozili skupno 468.201 tono blaga v vrednosti 849,38 milijona Din, dočim smo v lanskem prvem tromesečju izvozili 688.217 ton blaga v skupni vrednosti 867,3 milijona Din. Naš izvoz se je torej letos zmanjšal za 220.016 ton ali po količini za 31'97%, po vrednosti pa za 17,9 milijona Din ali za 2,07%.
Naša trgovinska bilanca je bila zato v prvem tromesečju pasivna za 206,8 milijona Din, dočim je bila v lanskem prvem tromesečju aktivna za 97,8 milijona Din.
Kaj smo izvozili:
V vrednosti nad 1 milijon Din smo izvozili v marcu: koruze za
3.9,	fižola za 1,45, svežega sadja za 3,0, suhih češpelj za 2,3, pek-meza za 1,3, hmelja za 1,3, tobaka v listih za 35,4, konoplje za 19,9, konj za 6,3, goveje živine za 4,6,
prešičev za 31,9, perutnine za 2,4, svežega mesa za 17,5, mesnih izdelkov za 4,8, svinjske maisti za 12,8, svežih rib za 1,8, jajc za
15,3,	puha perutnine za 5,3, govejih kož za 6,3, telečjih za 2,4, ovčjih za 2,5, jarčjih za 1,8 milijona Din ter kož od divjačine za 4,4 milijona Din.
Gradbenega lesa smo izvozili za 36,09, hrastovih pragov za 3,5, lesenih izdelkov za 4,3, kostanjevega ekstrakta za 1,4, hrastovega za 1,0, sode za 1,3, karbida za 3,7, cianamida za 4,2, cementa za 5,2, svinca za 1,0, surovega bakra za 45,0, drugih rud za 9,2 milijona Din.
V primeri z lanskim letom je zlasti nazadoval izvoz lesa.
Uvozili pa smo:
surovega bombaža za 23,7, bombažnega prediva za 41,8, tkanin za 21,3, drugega bombažnega blaga za 1,3;
ovčje volne za 19,3, ovčjega prediva za 11,0, volnenih tkanin za
28.3, drugega volnenega blaga za 1,0, surove svile za 12,4, svilenih prediv za 3,5, drugih rastlinskih vlakenj za 1,3, drugega prediva za 4,9 milijona Din.
Nepredelanega in na pol predelanega železa za 7,0, pločevine za 5,8, železnih cevi za 3,1, železnega materiala za strehe, mostne konstrukcije itd. za 4,8, drugega železnega materiala za 15,1 milijona Din.
Olja za maže 1,3, surove nafte za 7,5, domačih kož za 4,0, kože za sedlarje in čevljarje 2,3, brušenega stekla za 1,3, neoluščenega riža za 4,1, limon in pomaranč za
5,9,	drugega južnega sadja za 2,5, surove kave za 6,3, premoga vseh vrst za 9,4, oljnatih plodov in rastlin. semen za 3,0, bakrenih izdelkov za 1,0, strojev in aparatov za
19.3, elektrotehničnih predmetov za 7,0, prevoznih sredstev za 22,6, izgotovljenih zdravil za 3,0, umetnih organskih barv za 7,0, porcelanastih izdelkov za 3,0, tiskovnega papirja za 3,2, cevi in pnevmatike za 1,1, skupno za 420 milijonov Din.
vaški državljani, da ni vedela, da ti kandidati še niso bili odpuščeni iz češkoslovaškega državljanstva in da zato njih kandidiranje obžaluje. Nikakor pa da se ne sme videti v teh kandidaturah sovražen akt proti češkoslovaški.
Hitler je pomilostil vse narodne socialiste, ki so bili obsojeni, ker so prekršili zakon v borbi za zmago narodnega socializma. Od amnestije so izvzeti samo narodni socialisti, ki so zagrešili umor.
Po praških vesteh niso nemški smrtni žarki, s katerimi se delajo sedaj v Nemčiji poskusi nič drugega, ko kratki valovi, s katerimi je mogoče ustaviti tudi iz daljave delovanje motorjev na letalih.
V Ujpesti, naj večjem predmestju Budapešte, so dosegle pri občinskih volitvah združene opozicional-ne stranke visoko zmago.
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJ U B L| A N S
priporoča špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telelon it. 26S6 Ceniki na razpolago!
Doma in po svetu
Zunanji ministri držav Balkanske zveze se sestanejo dne 4. maja v Beogradu, dva dni kasneje pa zunanji ministri držav Male antante.
Dosedanji ban savske banovine dr. Marko Kostrenčič je upokojen,
za novega bana pa je imenovan dr. Viktor Ružič, odvetnik na Su-šaku.
Italijanski poslanik na našem dvoru grof Viola, ki je bival dalj časa v Rimu, se je vrnil v Beograd.
Dve novi uredbi sta bili sprejeti na seji gospodarsko-finane-nega odbora ministrov, in sicer uredba o sanaciji zveze hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu in uredba o ureditvi dolgov agrarnih kolonistov.
Reaktiviran je upokojeni sodnik
KLIŠE) E
vseh vrsl por 'foiog rafij a.h* oli risbah,
/ivrlfii/i
naj solidne/fa
ki Uarniv
ST-DIU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
Uprava Združenja trgovcev za srez Ljubljana - okolica sporoča, da je umrl član nadzornega odbora, gospod
Joško	Šu
veletrgovec, posestnik itd. v Seničici pri Medvodah
Pogreb bo v torek dne 28. t. m. ob 7a 5. uri pop. iž hiše žalosti v Seničici št. 1 na farno pokopališče v Preski pri Medvodah.
Blagopokojnika, ki je bil delaven za napredek trgovskega stanu, ohranimo v častnem spominu.
UPRAVA
Ljubljana, dne 27. aprila 1936.
upravnega sodišča v Celju dr. Ivan Lokar. — Premeščen je v Banjaluko poveljnik policijske straže v Ljubljani Dragotin Gril.
Mednarodna tarifna konferenca se začne danes v Ljubljani in se udeleže konference delegati češkoslovaških, avstrijskih, madjarskih, italijanskih in nemških železnic.
Svoječasne obdolžitve poslanca Staniča zaradi afere Batignol, zaradi katere je bila naša država oškodovana za 800 milijonov Din, preiskuje sedaj v Beogradu sodnik Avramovič. Zaslišan je bil dosedaj tudi Francoz Boyer, ki je bil v stikih s Stavijskim. Zaslišan pa bo tudi bivši prometni minister Radivojevič, ki je v skupščini svoje dni ostro nastopil proti odkritjem poslanca Staniča.
Gospodarska akcija se v zadnjem času krepko širi zlasti v Vojvodini. Poljeprivredno združenje v Banatu, ki ima 26.000 članov, se bo celotno pridružilo Gospodarski akciji.
Sovjetska vlada je sklenila, da zgradi na otoku Sahalinu veliko pristanišče in ladjedelnico.
V Hondurasu je izbruhnila revolucija. Uporniki so zmagoviti In korakajo proti prestolnici.
Francoska vlada je podarila Jugoslaviji avtomobil, v katerem je bil ubit blagopokojni naš kralj. Avtomobil so že prepeljali v Split, od koder ga prepeljejo v beograjski vojni muzej.
Prva mehanična tvornica stekla v Pančevu je dosegla lani kljub velikim odpisom 2'6 milijona Din I (1. 1934. samo 1'7) čisti dobiček 1 v višini 3'9 (1. 1934. 3'4) milijona dinarjev. Družba bo izplačala 11 odstotno dividendo in bo v ta namen uporabila 2'97 milijona Din čistega dobička. Tvornica je v tujih rokah.
Egiptski kralj Fuad je težko zbolel za vnetjem grla ter se boje, da vsak hip nastopi katastrofa.
Predsednik dr. Beneš je imel v tečaju za višje vojaške poveljnike govor, v katerem jih je zlasti opozarjal, naj se nikakor ne vznemirjajo zaradi izpostavljenega zemljepisnega položaja Češkoslovaške. V tem položaju je češkoslovaška žč 12 stoletij in vendar je danes močnejša kakor kdajkoli.
Bivši angleški zunanji minister sir Austin Chamberlain je po svojem bivanju na Dunaju in v Pragi prišel v Budapešto, kjer ostane dva dni. Napovedani obisk v Beogradu izostane.
Angleška liga za Zvezo narodov, ki velja kot najmočnejše društvo v Angliji, se je izjavila za poostritev sankcij proti Italiji, ker da je bolje tvegati tudi majhno vojno, če je mogoče s tem preprečiti veliko. Liga se je izjavila tudi za zatvoritev Sueškega prekopa za italijanske ladje
Italijani bodo po zmagovito končani vojni v Etiopiji proglasili sedanjega italijanskega kralja za etiopskega cesarja. Zaenkrat pa se vojna v Etiopiji še ni končala.
Nemška vlada je odgovorila na protest češkoslovaške vlade, ker so bili med poslanskimi kandidati na
VI. gospodinjsko-gospodar-ska razstava Zveze gospodinj
na pomladanskem velesejmu v paviljonu »K« bo v naslovu »Sodobna gospodinja« prikazala dolžnosti in skrbi naše gospodinje. Gospodinje delokrog je med vsemi najbolj ■obsežen, saj predstavlja konsu-menta, ki naj prisluženi denar obrača v prid svoji rodbini, v prid domačemu obrtu in industriji, domači trgovini in v prid našemu delavstvu.
Prireditev je dopolnilo lanske modne revije, ki je pokazala pot vsem nadaljnjim modnim revijam in dala pobudo našemu domačemu obrtu, ki je spoznal, da se je treba do kupca potruditi in triu pokazati svoje znanja. Že samo s tem moralnim uspehom je lahko zadovoljna Zveza gospodinj. Letos hiti na začrtani poti dalje. Letošnji program bo posvetil vsakemu opravilu in dolžnosti gospodinje posebno pozornost. Razstava »Sodobne gospodinje« bo spremljana s poljudnimi razlagami naših najboljših strokovnjakov. Zveza gospodinj vabi obrtnike in trgovce k sodelovanju.
Hitlerjevi listi tudi trije češkoslo-na vasi).
»Službeni list«
Ur. banske uprave Dravske banovine z dne 18. aprila objavlja: Uredbo o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona — Uredbo o izločitvi obč, Štrigove iz območja sreškega sodišča v Čakovcu in o pripojitvi k območju sreskega sodišča v Ljutomeru — Navodila o izvrševanju uredbe o ureditvi gozdne proizvodnje in ukrepih za sanacijo lesnega gospodarstva — Uredbo o uporabi ljudskega dela pri občinskih namesto pri banovinskih cestah — Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o dokladi za terensko delo — Odkup osebnega dela — Izpremembe norm za obtežbe pri graditeljstvu — Popravek v pravilniku k izpremembam zakona o neposrednih davkih — Telefonski promet, nove takse med Jugoslavijo in Grčijo — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Radio Ljubljana
Sreda, dne 29. aprila. 12.00: Pestra vrsta priljubljenih točk (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Magistrov Šramel kvartet — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Otroška ura: Pravljice. Govori ga. šaričeva — 18.40: Smernice društva za otrokovo varstvo (Vojko Jagodič) — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura: Stari Zagreb (Andjeo Djurski) — 20.00: Prenos opere iz Ljubljane.
Četrtek, dne 30. aprila. 12.00: Naša pesem, naša glasba (plošče)
— 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Baletna godba (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Lahka glasba (Radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura (Savez Sokola kraljevine Jugoslavije) — 20.00: Večer romantične glasbe: Schubert—Chopin — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila
— 22.15: Narodne pesmi (Fantje
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d„ njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.