Leto II.	Maribor,	sobota	20.	decembra	1919.	St.	242.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti 1< 6-50 mesečno, četrtletno K 19’50.
' Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6‘—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna Številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Brez Amerike.
Odhod ameriške mirovne delegacije ter težkoče, ki so nastale v ameriškem senatu radi ratifikacije versaillske mirovne pogodbe, ogroža spremeniti vso dosedanjo antantno politiko ter jo zasukati v čisto novo smer. Če bi se Amerika definitivno umaknila s pozo-rišča evropskih sporov, bi tako propadla angleško - francosko - ameriška obrambna zveza, ki je bila ustanovljena, da brani Francijo pred novimi napadi, ki bi jih kedaj poskušala izvesti Nemčija.
Francija brez te zveze in njene garancije ne mčre živeti, kajti njena revanša nad Nemčijo, za katero so živeli in mrli vsi Francozi zadnjih štirideset let, ji ni prinesla miru in zadovoljstva, ampak samo nemirno vest, ki jo straši noč in dan s staro rečenico: Krivica se maščuje! V tem svojem strahu gre tako daleč, da postaja že skcro smešna. Doslej jo je nekoliko tolažila omenjena obrambna zveza, sedaj pa, ko se je začela vsled ameriške
trdovratnosti majati v temelju, sedaj ne ve kaj bi.
Nekak nadomestek Amerike bi bila Italija, to je vedela Francija že poprej j in ravno temu je pripisovati vzrok, da je v vprašanju spora med našo državo ter med Italijo zavzemala vedno jako sumljivo in dvomno stališče. Nobene ne bi rada izgubila ne Jugoslavije ne Italije. Francoski narod, ki njma toliko strahu in ne misli toliko na bodočnost, ampak se da voditi bolj od starih tradicij, simpatij, je delal tej Clemenceau-jevi politiki mnogokrat bridke preglavice. Nesoglasja med francoskim in italijanskim narodom so tako vkoreninjena v srcih mase, da je bil spočetka francoski narod odločno na naši strani in proti italijanskim nasilstvom na našem narodnem telesu.
V tem najdemo tudi komentar vsem onim spopadom med francoskimi in italijanskimi vojaki na Reki, v Genovi itd. ter vsem onim mnogoštevilnim izjavam, ki so nam jih dali različni Francozi, ki so posetili po revoluciji našo osvobojeno domovino.'- Toda, kakor so znali Italijani potom časopisja spremeniti
Radi voj Rehar.
DOMA.
(Konec).
Govoril sem s takim zanosom, da so ml stopile skoro solze v oči.
— Da, da, je odvrnil porogljivo, vsakdo pride rad domov, samo če ga ima.
— Vi mislite, da je dom ona hiša, kjer se človek rodi, kjer prebivajo njegovi rodili*. bratje, sestre, sorodniki, o, vem, vem. Toda motite se. ]az nimam hiše, nimam rodi* teliev, nimam bratov ne sester in vendar je tukaj moj dom, ki sem ga prišel obiskat; saj je to tisti kraj. na katerega me vežejo vsi oni lepi spomini, vsa moja mladost; saj so tu grobovi mojih mladih let in — mojih najdražjih, edinih, ki so me ljubili.
— In vendar nimate hiše, kamor bi šel; na cesti pa vendar ne morete prebivati; In kedo se vas tu še spominja, kedo vas še pozna? NihčeI Glejte, še jaz vas nisem spoznal...
— Ce nimam hiše, je dobra gostilna, ona sprejme vsakogar, tudi najbolj nepoznanega tujca, ki nima čisto nič tu, če ni ljudi, ki bi me poznali in ki bi jih iaz Poznal, so spomini. Oj, ko bi vi vedeli, ljudje božji, koliko jih blodi tu po tej vasi, teh m°i>h lepih, mladostnih spominov, ki so mi
javno mnenje Italije glede Reke, Dalmacije in nas Jugoslovanov sploh, ki je bilo prvotno čisto drugačno, nego je dandanes, tako je znal tudi Clemenceau, ta stari tiger, spremeniti javno mnenje Francije. Danes tudi francoski narod o nas ne misli več tako iskreno, kakor je mislil tik za revolucijo. Prvotni vzrok vsemu temu pa nam je iskati ravno v Italiji.
Italijanski diplomati, to moramo priznati, se niso nikoli oddaljili od svojega programa — škodovati kjerkoli mogoče nam Jugoslovenom. Spor j med antanto in Ameriko je po večini ! delo Italije. Italija je vedela že od za-|četka, da ji je Amerika na poti, da po-| leg nje izgubi oni pomen, katerega bi si želela priboriti v zvezi aliiranih in asociiranih držav.
Ko so sklopile Francija, Anglija in Amerika ono obrambno trozvezo, je bila Italija globoko užaljena in ogorčena. Toda obupala ni, ampak se je še z večjo energijo vrgla na svoje pod-pihovalno in hujskaško delo, iskala zveze povsod, kjerkoli so jo hoteli poslušati ter tako pripravljala teren svojim
vsi prijatelji, vsi znanci, ki me poznajo, kakor poznam jaz njih. Pa tudi drage imam, o, tam na pokopališču spita moj oče in moja mati in z njima vse, kar sem kedaj ljubil in kar je ljubilo mene; nad njunima groboma pa snlva moja zorna mladost, edina moja prijateljica, edina nesebična ljubica. In vi še trdite, da ni tu moj dom, da nimam tu nič! ?
Pograbila me je jeza; vdaril bi ga bil naravnost v tisti od posmehovanja spačeni obraz, toda pograbil sem le kovček in klobuk ter vstal.
— O, več imam tu, kot imate vi, stokrat več. Ali veste vi, kaj je to mladost, ali veste, kaj so to spomini?
Nič ne veste, nič, čisto nič, ker ste preneumni! .,.
In zbežal sem ven na cesto ter poiskal Prvo gostilno. Pa tudi tam me niso sprejeli z veseljem.
— Za eno noč vas že vzamemo, so rekli, za več pa ne.
Toda kaj bi pripovedoval vse tako natančno. Drugo jutro sem šel na pokopališke; tam v kolu za obzidjem sta stala dva groba in na vsakem kamenit križ, obraščen z mahom in bršlinom. In tja, med tista dva groba, prav na sredo, sem se zgrudil, poljubil. prst, ki krije ona dva, ki sta mi edina želela vse najboljše, edina, edina na vsem
svetu, v vsem tem semanjem dnevu, ki se zove življenje. Tam, med tistima dvema gro-bama, me ni razžalil nihče, nihče zasramoval. Tam sem našel svoj dom, tam sem ga občutil in zaznal, da je le on moj cilj in cilj nas vseh, kar nas je bednih in samotnih.
Na povratku v gostilno sem srečal Miro; poročena je z občinskim tajnikom. Debela je in topa; nfcjine ljubezni se več ne spomtnja in ji tudi čisto nič ni žal, da se je tako končala. Ima dva otroka, dečka in deklico in z možem je čisto zadovoljna.
Ko sem se vrnil v gostilno, sem spoznal, da ie opravljeno vse, kar sem imel opraviti, plačal ter šel- Na postaji sem se še enkrat ozrl po vasi, po domu in pri srcu mi je bilo kakor mravlji, ki ji ie silna zver podrla mravljišče in pomorila vse tovarišice, da ie obsojena klatiti se po svetu sama s svojo boljo in s seboj.
NI doma, ni drag:h. ni bližnjih, samo človek, gol človek je, delo, trpljenje in nazadnje — smrt. In ko bo legel k poslednjemu počitku, ne bo nikogar, ki bi zasadil rožena njegov samotni grob, nikogar, ki bi potočil solzo za njim. To je usoda nas, nemaničev.
V	temno noč je hropel vlak, drdranje koles se je mešalo z udarci deževnih kapelj, ki so bile ob strehe vagonov .
nečednim namenom. Naša jugoslovanska diplomacija te rafinirane laške politike ni razumela, radi tega ji tudi ni posvečala one pažnje in ji ni pripisovala onega pomena, ki bi ji ga bila morala. Zaupala je v pravičnost pariških sodnikov in na vsemogočne čudeže predsednika Wilsona. To je bila za našo državo velikanska neodpustna napaka. Wilson je pomenil za nas vse, začetek in konec, nanj smo stavili vse, kar smo imeli. To je bil direktno hazard.
Danes stojimo pred važnim trenutkom, ali nekaj dobimo ali vse izgubimo. Če propade Wilson, če se Amerika končnoveljavnb umakne z evropskega političnega torišča, potem je hazard za nje izgubljen. Francija bo v svojem silnem strahu pred Nemčijo iskala nadomestek za Ameriko. Kje? Edina država, ki pride v poštev je — Italija. Sedaj ne bo imela več Francija v rokah Italije, ampak Italija Francijo, karkoli bo ta od nje zahtevala, vse ji bo morala dati, vse privoliti, če bo hotela, da si jo ohrani.
Kaj bo Italija zahtevala za odškodnino, da brani Francijo, pač ni treba komaj ugibati. Jadransko vprašanje se bo rešilo v laškem smislu in mi bomo izročeni na milost in nemilost antanti, ki bo stala pod stalnim vplivom Italije. S tem pa Italija še ne bo končala svoje delo proti nam. Skušala si bo pridobiti še novih zaveznikov in to pri Avstrijcih, Madžarih, Rumunih in Bulgarih.
Čakajo nas še težki časi, toda če bomo vztrajni in močni na znotraj, bomo premagali tudi te sovražne nakane in končna zmaga nad Italijo bo naša.
Politični pregled.
Reško vprašanje rešeno še pred božičem. Rimski dopisnik Reuterjevega dopisnega urada poroča, da je D’Annunzio mnenja, da se bo reško vprašanje rešilo še pred božičem. V Italiji je doseglo to vprašanje že svoj vrhunec. Nitti Je izjavil tekom razprave o odgovoru na prestolno besedo sledeče: Nihče ne sme misliti, da je Italija indifirentna napram reškemu vprašanju, ki se mora rešiti po volji naroda.
Italijani se boje bodočnosti. „Corriere della Sera" piše, naj Italijani nikar ne mislijo, da bi bil razpad Jugoslavije v korist Italije. Kdor gre za tem, da razpadejo na novo ustanovljene države, dela proti italijanski zmagi in za obnovo Avstro-Ogrske, kar bi pomenilo za Italijo izgubo Trsta,’Brennerja, Dalmacije in Reke. Italija mora realizirati svoj teritorijalni program, katerega glavna točka je pridruženje Reke in Zadra Italiji, ne sme se pa umešavati v notranje zadeve svojih sosedov. Italijani se torej boje obnovljene Avstrc-Ogrske, ne pomislijo pa, da je vsaka obnova bivše Avstrije izključena, dokler so Jugoslovani gospodarji svofe lastne zemlje. Boje se bodočnosti, ker vedo, da so storili krivico jugoslovanskemu sesedu, s katerim
morajo živeti v miru, ako hočejo, da zgodovina ne bo pisala zopet o italijanski „zmagi". Toda Italijani so vkljub svoji politični prebrisanosti in zahrbtnemu značaju podobni krčmarju, ki dela račun brez ozira na tistega, ki ga mora plačati.
Nittijeve izjave o vladni politiki. Ministrski predsednik Nitti je pred glasovanjem v zbornici izjavil, da italijanska vlada nikakor ne namerava začasno sklepati mednarodnih dogovorov, ki bi vezah Italijo v bodočnosti. Vlada tudi ne bo uvedla novih carinskih tarifoy potom naredbe, ampak šele po odobrenju zbornice. Nadalje je opozoril na gospodarsko važnost severne Amerike za Italijo, pri čemur je treba velike previdnosti. Ker smatra vlada zbornico za stalno konstituanto, se ne bo protivila reformnim predlogom, ki ne segajo izven okvirja italijanske državne uprave. Skupina socijalistov in ljudske stranke ne bo delala težav parlamentarnemu življenju, ampak je bo celo okrepila. Glede odnošajev z Rusijo je izjavil, da bi se mogla zopet uzpostaviti gospodarska zveza v soglasju z zavezniki, toda on ne veruje, da bi ta zveza imela praktične uspehe.
ReSki „Consiglio nazionale" se je z 48 proti 8 glasovom izjavil za sporazum z italijansko vlado. Vsled tega bo d’Annunzio najbrž prisiljen zapustiti Reko. Ljudstvo je odločitev „Consigli-ja" sprejelo z velikanskim navdušenjem, po vseh cerkvah so zvonili zvonovi.
Romunska anektira. Romunska vlada izdeluje zakon o aneksiji Sedmograške, Bukovine in Besarabije.
Antanta je odklonila mirovna pogajanja S sovjetsko Rusijo. Iz Kopenhagena poročajo, da je antanta odbila boljševiško ponudbo, da bi se začela mirovna pogajanja med sovjetsko Rusijo ter antantnimi državami. Obenem pa je sklenila tudi, da ne bo več podpirala reakcionarnih generalov, Kolčaka, Denjikina in Judeniča.
Amerika ne dd več kredita. „Dayli Mail" javlja iz Washingtona, da je ameriški kongres sklenil, da se ne sme več odobriti novih kreditov in posojil za inozemstvo.
Dnevne vesti.
Komisije proti navijalcem cen v kavarnah in gostilnah. V Mariboru bogatimo dan za dnem za kakšno — novo komisijo. Kai vse te različne komisije pravzaprav delajo, kdo naj to ve? Samo to vsi dobro vemo, ker to tudi vsaki dan bolj občutimo v žepu in — želodcu, da čim več komisij, tem dražje je življenje. In pa, da se za vse te komisije prav nič ne brigajo ravno tisti, za katere so namenjene. Dog sam ve kako to, da si vse te komisije v Mariboru ne morejo pridobiti tistega rešpekta, kakor ga vži~ vajo v Ljubljani. Ali mi hočemo govoriti o novi komisiji, ki se je v Ljubljani dobro obnesla, in ki jo hočejo preiskusiti zdaj tudi v Mariboru; namreč komisija proti brezvestnim navijalcem cen po kavarnah in gostilnah. In taka komisija bi bila ravno v Mariboru že zdavno potrebna; zlasti kar se tiče kavarn. Ta gospoda počenja z gosti, kar se jim izljubi. Znamo novo tako podjetje, katerega lastnik doslej še ni nič storil drugega, kakor da zmanjšuje dobroto blaga, zlasti kave na navadno čorbo; toda zvišuje cene kakor in kadar se mu izljubi. A najbolj brezvestno pa se nam zdi, da so kavarnarji najbolj zahtevanim pijačam, čaju in kavi povišali naravnost nesramno ceno takoj, ko so zazvedeli, da misli vlada vendarle ugoditi uradniškim zahtevam. Tedaj je čaj naenkrat poskočil od 2 K na 3 K, črna in bela kava od K 1— ozir. 1’20; na t’50, seveda o »beli«
kavi že zdavno ne more biti govora več, pobarvana voda, skoro brez sladkorja. Ob enem so poskočile tudi cene peciva in sicer tako nesramno, ^ da te 3 koščki, ki jih v enem grižlaju spraviš po goltancu, stanejo več, ko v pošteni gostilni pošteno kosilo. Ob priliki občnega zbora v uradniški mensi, si je razjarjeno uradništvo dalo duška napram tej brezvestnosti, sklenila se je primerna resolucija, ki jo posebna deputaciia izroči vladnemu komisarju. In pri vsem tem zvečer v teh kavarnah niti ne dobiš domačih listov. — O draženju v naših g stilnah izpregovorimo prihodnjič. Torej nova komisija na dan in na radikalno delo!
Sedmi češki vsesokolski zlet se vrši na Vidov dan 1920. v Pragi. Jugosloveuskl Sc koli bodo na zletu izvajali posebno točko, proste vaje, ki bodo simbolično predstavljale veliko borbo našega naroda za osvobojcnje in ujedinjenje.
Izvoz markiranih bankovcev prepovedan. Ministrsk' svet je skl nil, da je izvoz na novo	markiranih	jugoslov	nskih bankovcev
prepovedan. Kdor ’ i se p egrešil proti temu, onemu se bodo bankovci konliscirali na korist države. Istočasno pa bo obsojen kot tihotapec.
Mariborski „Sokol“ je ponovil v nedeljo 14. decembra ob 10. uri del telovadnega programa z	Miklavžega	večera (7. t. m.).	Veliko
dvorano	Narodnega	doma so	napolnili	tokrat
edinole malčki in sokolski naraščaj raznih oddelkov, staršem in članom pa je bil deloma dovoljen	vstop na	galerijo.	Starosta	dr. V.
Sernec je izpregovoril o pomenu telovadbe, nato so nastopili trije oddelki deklic in sicer
1. najmanjše učenke (52) z rajalnim nastopom na narodno pesem „Barčica po morju plava",
2. skupina 12 letnih, ki je pela „Otok bleški* in izvajala istočasno proste vaje z belimi ruticami, 3. skupina 14 letnih gojenk s plesalnim nastopom na motiv „Škrjanček poje, žvrgoli", z rdečimi rutami. Šv. Miklavž je nagovoril malčke z govorom, ki je napravil globok vtis.
Mariborska eskomptna banka. Mariborska eskomptna banka, ki je v zadnjem času razvila v Sloveniji zelo živahno delovanje, je sklenila v svoji zadnji seji, da ustreže želji mnogoterih svojih koroških klijentov ter ustanovi v Velikovcu svojo podružnico. Podružnica začne poslovati s 15. januarjem prihodnjega leta. Banka ima tudi v Murski Soboti že dalje časa svojo podružnico, ki zelo dobro uspeva.
Deklice in gojenke Mariborskega „Sokola“ telovadijo: 1. v sredo in soboto od
2. do 3 uri (od 6. do 10 leta), 2. v pondeljek in četrtek od 2. do 3. uri (10 in 11 letne),
3. v pondeljek in četrtek od 3. do 4. uri. (12 in 13 letne), 4. v pondeljek in četrtek od
4. do 5. uri (14 in 15 letne). Vsi dekliški oddelki telovadijo v telovadnici meščanske šole v Reiserjevi ulici pod vodstvom s, Skrjančeve in dr. Pivka.
Silvestrov večer v Ruiki koži priredijo
mariborski planinci. Priglasitve sprejema ter pojasnila daje iz prijaznosti g. Franjo Majer, trgovec v Mariboru, Glavni trg, do 25. decembra 1919. Na kasneje Driglasitve se ne bode oziralo.
Orkester »Glasbene Matice". Danes, točno ob 19. Uii zvečer se vrši nepieklicno redna vaja orkestra v prostorih „Glasbene Matice" v Gotzovi dvorani. Vsi že prijavljeni člani so naprošeni, da se te vaje gotovo io točno udeleže. Ravnatelj: Topič.
Na novinarskem kongresu y Zagrebu se je sklenilo, da se odslej dalje ne bo vee pisalo .Jugoslovani" in „Jugoslaveni," ampak Jugosloveni. Kratek pogled po našem časopisju, tako slovenskem, hrvatskem in srbskem, pa nas prepriča, da se tega sklepa skoro noben list ne drži. Čas bi vendar že bil, da bi se naš narod za vsa tri plemena enako nazivljal. — Istotako rabi, posebno časopisje S. L. S. dosledno vedno besedo vojska, mesto vojna; saj to vendar ni vseeno. Vojska, pomeni: ((Armee,-vojna pa: „Krieg."
„Slov. mestno gledali$če.w V nedeljo popoldne se vpnzori „Snegulčica,“ katero predstavo bodo naši otročički gotovo posetill pol* noštevilno, da se divijo velikodušnim palčkom
Maribor, ,dqe 2fr flogemb.ift lSUft,________________________________________________Marihorski	delavec.__________________________________________________________________   Stran	3.
ki rešijo nedolžno „SneguIčico" zlobnih rok krute iti bahate kraljice. Zvečer pa je repriza »Veselega dne" ali Matizhek se sheni, katera igra je radi svoje literarne važnosti postala lepa atrakcija našega občinstva. Prefrigani Matizhek in njegova priljubljena Neshika zvabita k sebi gotove svoje amaterje zopet v velikem številu. Na Sv. Stefana dan t. j. drugi Božični praznik bo pa gosp. Hinko Nučič slavil obletnico svojega dvajsetletnega delovanja na polju prosvete in zabave. — Vprizori se svetovno znana drama „Taifun."
Eksplozija dinamitne zaloge v Beogradu. V pondeljek je eksplodirala v Beogradu v bližini Narodne Banke v neki hiši zaloga dinamita. Pok je bil tako silen, da so vse šipe v bližini popokale. Hiša je skoro docela razrušena, nekaj oseb je mrtvih več pa deloma težje, deloma lažje ranjenih.
60 kg tobaka zaplenjenih. Včeraj je mariborska policija zalotila dva verižnika s tobakom in sicer kapelnika Hinterkirchnerja in medicinca Stosirja, oba iz Zagreba. Nakupila sta v gostilni »pri gradu" 60 kg tobaka, ki je bil skrit v kleti. Policija je aretirala oba, tobak pa je zaplenila finančna uprava, ki je kaznovala oba verižnika z globo po K 4000. Hinterkirch-ner je skušal med aretacijo podkupiti stražo in se bo moral zagovarjati tudi radi tega.
Povrnitev vojne škode na Koroškem. Naša vlada bo v kratkem izplačala vojno odškodnino vsem onim Korošcem, ki so pri zadnjih bojih trpeli škodo. Izplačala bo za sedaj eno tretjino, drugi dve tretjini pa po plebiscitu
Nesreia v Račjem. Včeraj popoldne se je zgodila pri Račjem nesreča z vojaškim au-tomobilom. En šofer je ubit, potniki pa so bili lahko poškodovani. Več prihodnjič.
Mariborska porota.
Maribor, 16. decembra.
Velika »revolucija" v Mali Nedelji.
(Dalje.)
K sreči se ljudstvo samo po štajercijanstvu preveč okuženo, te nevarnosti ni zavedalo. Po prvih napadih pri Sv. Tomažu in Mali Nedelji so bili celo napadalci sami uverjeni, da so se med tem dogovorile sosednje orožniške postaje na medsebojno pomoč in vspešno organizacijo narodnih straž. Ravno Slovenija je tiste dni pokazala, da živi v nji zdrav narod in da pretežna večina obsoja boljševi;ko gibanje posameznih rogoviležev. Tako so mislili tudi naši uporniki okoli Male Nedelje. Predno svoje delo popolnega vničenja trgovcev in plenitve bogatašev nadaljevali, so se previdno prepričali, če 6e ni orožni-Stvo preko noči organiziralo na protinapad. Zlezli so v zvonik, kjer so kot bivši vojaki slutili, da bi bilo par orožnikoma mogože vstrahovati celo druhal spodaj na trgu. Toda preiskali so ves zvonik in cerkev — zastonj. Šli so v svoji previdnosti še dalje. Zasedli so orožniško postajo samo in sicet na jako prefrigan način. Prišli so tja z izgovorom, da branijo edino preostalega orožnika Aleša — pred napadom »zelenih ka-dravcev*. Tako so se zasigurali pred morebitnim napadom, ko bode oni sredi svojega vniču-jočega dela. Sploh ves aranžma tega drugega dne kaže, da ga je vodila spretna vojaška roka, in to sta bila brata Vrbnjak, eden kot »Rauber-hauptman« drugi kot podrejeni mu »komandant"; organizator prvega dne Senjur je ta dan igral le bolj postransko vlogo civilista. Sploh je bil ves nastop te druhali ta dan res zelo podoben „armadi zelenega kadra“, čeprav so bili to sami domačini. In zopet je proti poldnevu zadonela puntarsku pesem: Le vkup, le vkup! Živela Jugoslavija ? do 16. novembra popolna freiheit 1 Ta zaslepljeni narod je tej pesmi verjel, zlasti zadnjemu vzkliku, da je do 16. novembra pred vsako postavo prost, svoboden, da sme nekaznovano počinjati kar se mu izljubi. Ker se je šlo tu za trgovca Šenčurja, o katerem so vedeli, da ima bogate zaloge, je druhal napadalcev vednt bolj naraščala. Tako kot je ta armada korakala Vriskaj« in polpijana proti Mali Nedelji, so morali korakati pred stoletji dr. Lahovi dolenjski
uporniki.
Ob 1. pop. je bila črna vojska zbrana na lici mesta. Senčurjeva trgovina in hiša je bilg zaprta. Jurišali so na vrata, na čelu jim seved; „Rauberhauptman“ in njegov „komandant‘'. Na vaju so vrata morala kmalo odjenjati. Druhal je vdrla v trgovino — in čen u se muditi pri podrobnostih — v kratkem času ni bilo spoznati, da je tu stala še kar preje »cvetoča" trgovina. Drugi oddelek je jurišal na privatno stanovanje, takozvani »Štok". Vdrli so skozi zaprte vetrnice, potrgali okna, vrata in razdejanje, divje razdejanje se je pričelo. Sluteč, da so Senčarjev! mnogo blaga poskrili v privatnem stanovanju, so preiskali in vrgli vse, tudi posteljnino, pri čemur so vničili tudi sobo učiteljice Pavlič in orodje v hiši se nahajočega čevljarja Škrjanca. Eni so stali pri oknu in metali kar so jim drugi donašali iz sob, ven na ulico, polno plenaželj-nega ali sicer radovednega ljudstva. Tekom ene ure je bilo delo dovršeno. Nihče ni motil upor-nikov-plenilcev, ena sama ženica Roza Jutrša je osramotila korajžo vseli moških Malo-Nedeljča-nov, ustrelila je s samokresom, ali tudi ta strah je prišel prepozno.
(Konec prih.)
Najnovejša poročila.
Prazno madžarsko upanje.
LDU D u n a j, 20. decembra. Dopisnik „ReichspQ5t‘-e je vprašal madžarskega ministra za zunanje stvari, grofa Somsicha, ali pričakuje Madžarska, da se bodo meje še kaj izpremenile v njeno korist. Somsich je odgovoril, da je smatrati določitev demarkacijske črte kot začasno odredbo. Med drugim je dejal. Culi smo pogostokrat od ententnih državnikov izjaviti, da se imajo te meje smatrati samo kot začasne vojaške in ne kot politične. Upamo da bo prišlo to stališče tudi ob priliki mirovnih pogajanj do veljave.
Reka bo vmesna država.
LDU Haag, 19. decembra. »DaiIyMail« poroča, da sta Lloyd George in Clemenceau sporočila v skupni noti italijanskemu ministru za zunanje stvari, da bo vsled nepopustljivega VVilsonovega stališča reško vprašanje rešeno na podlagi prejšnjega ameriškega predloga s tem, da se ustvari neodvisna vmesna država.
D’ Annunzio bo demobiliziral.
LDU. Split, 20. decembra. Kakor do-znava »Obavjesni ured« iz dobrega vira, bo d’ Annunzio te dni prisiljen zapustiti Reko. Ker se zaradi sovražnega razpoloženja prebivalstva ne more povrniti takoj v Italijo, se bo s svojimi četami umaknil najprej v Zadar, odtod pa polagoma razpuščal svoje čete.
Seja vrhovnega zavezniškega sveta.
LDU L y o n , 20. decembra. (Brezžično). Vrhovni zavezniški svet, ki se je sestal k seji v četrtek zjutraj v poslopju ministrstva za zunanje stvari, in kateremu je v odsotnosti Cle-menceau-ja predsedoval Jules Cambon, je določil mejo med Galicijo in Bukovino ter obvestil o tem vlade interesiranih držav. Nato sta Lou-cheur in Legues poročala vrhovnemu svetu o stanju razgovorov med delegati zaveznikov in zastopniki Nemčije glede odškodnine za uničenje nemškega brodovja pri ScapafIo\vu.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru.
Mala oznanila.
Punčke (značajne punike) T?fi°
trdno, nerazlomljivo, približno 45 cm visoko kriti, donašanju tkaninske odpadke (stare usnjate rokavice). Vzorci lahko se pregledajo od 9.—11. ure. Kje pove uprava.
Nemško-avstrijski denar
kopališka ulica št. 9.
Nogometna žoga, da. Poizve se Mlinska,
ulica 39, Rakuš, Maribor.
9. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
V soboto 20. do 23. decembra 1919:
Prvi veliki nordisk amerikanski šlager te sezone!
Gozdni čar
Veličastna drama v 5 velikih dejanjih
V	pondeljek 22. decembra 1919:
Vojaški koncert
Vsako sredo in soboto novi spored!
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (16.), 18.(6.) in 20. (8.) uri zvečer.
Pozor!
Pristno dalmatinsko črno medi-
cinaino vino (ne zamenjati z ogrskim ali tirolskim rudečim v medicinalnem oziru brezpomembnim vinom) se dobi le pri podpisanim. Zdravniki ga priporočajo bolnikom n rekonvalescentom, posebno slabokrvnim n na griži bolnim.
F. i. K. Prohaska, gostilna, Schm;dplatz3
Sir
traplstovski, polnomasten«
lepf hlebi od 1-3 kg,
imperial sir
in neprehud liptavski sir
vsaka količina
sardelna pasta v tubah
tepe velike
visške sardele
(v solni omaki)
italijanski paradižnični sok Mix Pickles
(vložena melanina zelenjava). 2—2
Najni2je cene! Soiidna postrežba I
Vinko Hmelak, Maribor
Stolni trg št. 6.
t
V	domačo zemljo smo prevozili truplo dne 22. oktobra 1918 v Gradcu umrle preljubljene hčerkice
Marije Knop
Blagoslov se vrši v nedeljo dne 21. decembra 1919 ob 15. (3.) uri popoldan na Pobrežkem pokopališču.
Žalujoči stariši:
Ivan in Tilika Knop.
TpgovGi!
Božični prazniki se bližajo, opozarjamo cenjen, trgovce,
■ ViV	i
božične i
že sedaj inserirati, ker iste radi prejšnje naročitve lahko boljše izdelamo tako, d; so, kar se tiče okusa in izpeljave, mnogo uspešnejši kot propaganda.
Novi tečaji za
slovensko stenografijo nemško stenografijo stroj epis ^slovensko korespondenco nemški pravopis in korespondenco računstvo
navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo slovenski jezik za začetnike nemški jezik za začetnike hrvatski jezik in lepopis
zainejo dne S. januarja 1920.
Zasebno učilišče Legat
Maribor, Vetrinjska ul. 17-1.
Novi tečaji trajajo 5 mesece. — Prospekt brezplačno.	2—1
Oznanili „UHI0M-PR0P«MHDE“, Maribor.
OoipodskR ulica it iffi.
10—9
Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic
prevzame
Strojna pletarna Valburge Oman
Maribor, Šolska ulica 4.
Barva vsakovrstno blago
Kemično čisti Pere m svetlotika
ovratnike, zapestnice in srajce.
ee JOS. REICH =
Maribor, Gospodska ulica 38
Poštna naročila se izvršujejo točno
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom premogom
Sodnijska ulica 17
priporoča se občinstvu.
iel les
tramove — drva — qglje — kupuje vsako množino
   in inttiislra n z i.!.
MARIBOR.
Pozor! Gostilničarji, kauarnarji, vinogradniki! Pozor!
vinom Oset & Cajnko
Slovenjgradec
Naznanjava, da imama veliko zalogo najboljšega sortiranega vina, kakor: Muškateljc, Rizling, Šipon, Burgundec, Portugiser, Šilhar, pristnega Lju-tomeržana, Pekrčana, Haložana, Bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska Stara ia nova vina.
KUPUJEVA: Iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah.	Se	priporočava	5-3
Andrej Oset in Franjo Cajnko.
ik M M ik M
i
V/SA
n
V//A
0
m
0
a
Mariborska tiskarna, delniška družba v Mariboru.
Vabilo na subshripcijo delnic.
n
I
fi
<1
0
N
0
%
M
g
8
0
m
0
m
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za trgovino in obrt, je z odlokom z dne 22. oktobra 1919, štev. 6998, dala začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe .»Mariborska tiskarna** s sedežem v Mariboru.
Namen te družbe je izvrševati tiskarsko-lito-grafično, knjigotrško in knjigovezniško obrt v območju deželne vlade za Slovenijo. Družba namerava zalagati knjige, muzikalije, umetnine in časopise vseh vrst. V to svrho je pripr. odbor že kupil Kralikovo in Rabičevo tiskarno v Mariboru. Temeljna delniška glavnica znaša 2,000.000 K in je razdeljena na 10.000 delnic po 200 K. Delnice se bodo glasile na ime in
bo radi kontinuitete delniški družbi pridržana pravica, da vsak prehod njenih delnic iz ene roke v drugo odobri ali pa delnice sama prevzame.
Delnice se emitirajo po kurzu 210 K komad, da bodo tako ustanovni stroški kriti. Na subskribi-rane delnice odpadajoči kapital bo na poziv pripravljalnega odbora plačati v gotovini pri Mariborski eskomptni banki. Dodelitev delnic si pridrži pripravljalni odbor.
Subskiripcijske pole so na razpolago pri Mariborski eskomptni banki. Subskripcija se zaključi 15. januarja 1920 ob 12. uri opoldne.
Pripravljalni odbor.
i
m
M
n
i
S#
6
%
I