147. številka. l»nai Vbak «an ivcier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j a k o-og eru ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za ieden me^' 1 g'd. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za Mirt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po I 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniftvo je v Rudolfa Kirbi&u hisi, ^Gledališka stolba". UpravuiStvu naj se blagovolijo pofiiljnti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Ein Schmerzensschrei aus Oeutschland." Pod tem naslovom prinesla je Graška tetka „Tagespost" v št. 179 dne 3 0. junija 1887 članek iz „K6ln. Ztg.u, ki jako ostro biča vedno večjo surovost v gotovih meščanskih krogih na Nemškem, ob jednem pa tudi bridko toži o nemškem pravosodji, ki zaradi surovosti na obtožni klopi sedeče zločince premilo sodi, ter zahteva odločno, da se postava v tem zmislu poostri in da se pri razsodbah tudi po teh določilih brezozirno postopa. Iz omenjenega članka posnamemo sledeče: Ostudni zločini, ki so Be v teku zadnjih tednov godili v Vratislavi, sprožili so jako nujno vprašanje, dali ne bi bilo umestno, za nožne junake (Messerhelden), posebno pa za one, ki imajo v svojih hišah vlačugarice, zakon jako poostriti. Kakor namreč statistika kaže, se suro v o s t n i pregreški v Nemčiji od leta do leta nečuveno množe, in dasi je žalostno, vender se mora priznavati, da po sedaj obstoječih postavah tega ostudnega zločinstva ni mogoče odpraviti. Sku-šeni kriminalisti so že zdavnej prepričani, da brez pooštrenja zakona tako dalje iti ne more, ako se neče, da v večjih mestih ne bo zmirorn nevarneje in da poslujoči uradnik v borbi s surovo druhalijo ne bo brez vse moči. Država in zakonodajstvo ne moreta in ne smeta še nadalje gledati, da se naj-Bkrajneja brutalnost v Nemčiji kaznuje s kaznimi, ki so brez pomena in brez uspeha; sveta dolžnost države in zakonodajstva je, nemudoma zakone tako preustrojiti, da bo zdivjana druhal dobila icoj.oht prod poetnvn in državnim uradnikom. Pred nekolikimi tedni je „Greuzbote" jako bridko tožil, kako silno napreduje surovost v Nemčiji; pisatelj dotičnega članka imel je popolnem prav, rekoč, da so kazni zaradi telesne poškodbe prenizke, da se pri obsodbah preveč v pošte v jemlje pijanost, in da to jedino je uzrok, da razsaja v Nemčiji fturovoatiia kuga, skrajni čas da je, da se odločilni krogi s trmi nedostatki resno pečati začno. Ako se najnemarnejši in najostudneji pobalini z a • radi bitke z noži (Messerschlacht) kaznujejo s 3 do 4 mesečnim zaporom, kakor je to vsako leto vtisočerihslučajih v Nemčiji navadno, potem se ni Čuditi, ako se poživi nenje vedno bolj širi in se taki izgredi, kakor so bili on v Vratislavi, vedno bolj množe. Tako piše Graška „Tagespost" o svojih bratcih v Nemčiji, torej liRt, ki pri vsaki priliki svoj grdi žolč izliva na nas SloveDce, ki dan na dan opisuje v dopisih iz Ljubljane slovensko surovost, slovensko neoliko, slovensko brutalnost; dan na dan mahajo v Ljubljano privandruni nemški protesorji v Graški Tagespošti po slovenski mladini, po slovenskih šolah, po slov. profesorjih. A konstatujemo pa tu, da takih 8urovostij, kakor so v omenjenem članku opisane, na Slovenskem ne nahajamo, tu baš ne razsaja in tudi ne bo surovostna kuga (Robheitspest), in še nesmo navzlic sleherni dan usiljajoči se nam nemški kulturi tako daleč prišli, da bi se bile bitke z noži. Tja tedaj, kamor škili tako ljubeznjivo vsaki dan Graška Tagespošta, v jedino izveličano Nemčijo naj gredo profesorji Biuder, Linhardt, Nedvčd i. dr., tam imajo posla dovolj mej „zuchtlosem Gesindela in „verlotterten Schandbuben", kakor „ad verbum" imenuje omenjeni nemški list v nemških šolah, od nemških profesorjev izgojene nemške prebivalce nemških most. Položaj na Koroškem. Iz Podjnnske doline in okolice 1. julija. (Izv. dop.) Največa ovira za razvoj narodne probujenosti na Koroškem je neugodna geograrična legp, ker so koroški od kranjskih in štajerskih Slovencev po velikanskih hribih skoro popolnem ločeni. Z Nemci občujejo vsaki dan, z brati na jugu pa le redkokdaj. Skušnja na uči. da se rodovi, ki so malo v dotiki mej seboj, ne ljubijo, ker se premalo poznajo. Prosto ljudstvo Koroško pozna Kranjce le po delavcih in hlapcih, semkaj prihajajočih, kateri so pa pogosto surovi značaji, in ne morejo vzbujati simpatij za južne brate. Dobro bi tedaj bilo, ko bi omikani in hlagosrčni Slovenci iz Ljubljane in drugih mest bolj pogosto obiskovali koroške brate. Na teh bi so Korošci bolj učili spoštovati in ljubiti sorodne Slovence. Koren jaški Ljubljančani, ki so bili nedavno v Blačah, napravili so poseben dober utis na Korošce. Drugikrat naj bi prišli v Rožno ali Podjunsko dolino, vsako leto nekaj takih izletov v divno ro mantično Koroško bi mnogo koristilo. Glavna stvar pa bi bila, ko bi se Karavanke predrle z železno Črto, bodisi preko Ljubelja (Kranj - Tržič - Borovlje-Celovec), bodisi preko Jezerskega vrha (Kranj-Kokra-Kaplja-Velikovec). Taka črta bi bila važna tudi v strategičnem in kupčijskem oziru, kar spre« vidijo tudi Celovčani, ki so se nekaj Časa potegovali za tako železnico. Druga velika že davno obžalovana rana so nemške šole, o katerih se je že toliko pisalo. — Navesti vam hočem zopet originalen slučaj, ki je jasen odgovor našim slovenskim poslancem na njih interpelacijo. 21 junija t. 1 obiskal je znani zagrizeni deželni šolski nadzornik Gobane Grebinjsko šolo poleg Velikovca. Prvi razred iste šole obiskuje 115 učencev in učenk, vsi razen treh so popolnem slovenske narodnosti. Ko je goap. Gobane pr šel v drugi razred, pokaral je učitelja prvega razreda, da je vse „zu wenig deutsch", die Kinder verstehen mich uicht. Tedaj bi po mnenji g. Gobanca v jednem letu morali biti vsi Slovenci ponemčeni. Pa v časnikih jadikovati nič ne koristi; treba se je oglašati v državnem zboru in pri državnem sodišči. Slovenski poslanci storili so svojo dolžnost a sedaj naj jo storijo še koroški rodoljubi in naj skrbijo za to, da pride pred državno sodiške zadosti tožeb od strani slovensko koroških občin. Bojimo se pa, da bodo v tej reči ravno tako mlačni in popustljivi, kakor pri ustanovitvi podružnic sv. Cirila in Metoda. V veliki Podjunski dolini bi bilo menda lahko ne samo 20. ampak 100 druž-nikov pridobiti, ako bi se našel človek, ki bi stvar v roke vzel. Kavno tako je v Kožni dolini, kjer je dosti rodoljubov. Pri zadnjem občnem zboru v Celovci je bil zato izbran v. ščak in neupogljivi rodoljub č. gosp. Gregor Einšpiler, nanj se je treba obrniti, z veseljem bode vse pojasnil in gotovo tudi sam prišel podružnico otvorit. Česa se je bati župniku, ki ga ne morejo ne odstaviti, ne prestaviti? Čemu torej toliko bojazni in odlašanja. Naj se pričnejo podružnice suovati in množiti, kakor gobe po dežji v gozdu. Kolikokrat sem že to slišal naše Nemce poudarjati, posnemajmo jih. Družba stoji na postavnih tleh in pregovor pravi: „kdor se na postavo sklicuje, tega postava tudi brani. LISTEK. Nedeljsko pismo. Kdor ima časa in denarja dovolj, hladi se že sedaj na Gorenjskem, bodisi na divnem Bledu, kjer je pa hlad letos za tri goldinarje dražji nego doslej, bodisi v idiličnih Lescah, na preprijetnem Podbrezji, ali v kakem drugem letovišči na Save desnem ali levem bregu. Vsi kraji imajo svoje goste, le Kamnik, jedini Kamnik je letos prazen, Čudno prazen, smodnik in žveplo preplašila sta tujce, da prav nikogar ni blizu in da posestniki stanišč in kopelišč s povešenimi glavami hodijo okolu, kakor mravlje, če se jim zapali mravljišče.. V letoviščih vlada vesele življenje Ljudje zabavajo se, kakor se morajo, igrajo in opravljajo ljudi, prirejajo izlete, zevajo ob deževnem vremenu ter uživajo »con anima" v izdatnih požirkih „dolgi čas", katerega morajo vrhu vsega tega precej drago plačevati. No vsi se dobro imajo — tako vsaj pripovedujejo in sami sebi verujejo — mi pa, ki nam je sojeno, da dan na dan vršimo isto „efemerno" delo, mi ne poznamo take naslade, ca nas je dan za dnevom jednak, za nas nastala je takozvana doba kislih kumar. Suša prevladala je na vse strani in odkar se je moral umakniti Boulanger, ni ga bilo skoro hvaležnega predmeta, s kojim bi se pečali. Na srečo pa nam je v zadnji hip na pomoč priskočil srbski kralj Milan ter obiskavši lostojinsko jamo ustavil se v Ljubljani, obedoval pri Ehrfeldu in tako dal Ljubljančanom priliko, z lastnimi očmi videti ga. Bilo je baje mej Ljubljančani naivnih ljudij, katerim se je čudno zdelo, da je Milan civilno opravljen. Oudaki so menda mislili, da pojde s krono na glavi in z žezlom v desnici se sprehajat, kakor Gottejev „Erlkonig mit Krm und Schweif,t in bili so skoro presenečeni, da je bil prav navadno, jako navadno oblečen in da se je vozil v pri prostem fijakarji. Fijakar sprva menda sam ni vedel, koga da vozi, kajti na strelišče računil je samo 1 gld. 50 kr. A ko je za vožnjo mesto poldrugega goldinarja dobil tti, bila mu je glava takoj električno razsvetljena in za vožnjo ni Grad poskočile so njegove akcije že na 2 gld. 50 kr., češ, sedaj dobim gotovo cel — petak. Kralj Milan pa je mej vožnjo na Grad prilastil si nekoliko one lastnosti, katero gospod Dežman tako rad naglasa pri Kranjcih, to je da so „prrraktisch", in ni plačal več, nego se je zahtevalo. Kakor Postojinska jama, tako je tudi Ljubljana kralju Milanu jako ugajala. Bil jonekdajako dobre volje iu na vse zadnje zahteval je vse v Ljubljani izhajajoče liste, mej njimi seveda tudi „Slovenski Narod", o katerem pa ni bil posebno naudušen, ker je bil že v nemških prevodih čital, kako mu pretipava jetra in obisti. Taki članki, kakeršen je bil baš pred par dnevi v tem listu o kralji Milanu, marsikomu neso po godu. Ni čuda torej, da je vsi premlevajo, kakor „Deutsche Wacht" v Celji, tako „Nette Freie Presse" na Dunaji in pa „the last, not least" še naša „Laibaeher Zeitung". Slednja je v zadnji čas jako bojevita, prava „eeelesia militans", vsacega užene v kozji rog. Najhuje pa je zadnjic potipala gospoda Dežmana. Pogrela je namreč neko slovensko peticijo izza 1848. 1., katero je bil „tedanji doktorand" Dežman tudi podpisal. Stvar bila je za Dežmana jako sitna, kajti njegovi son i-Ijeniki so 8'' , čitajoč rečeno notico, kar pogledavali, češ: „Kdo bi bil niis'ul, da je nah Koiel leta 1848. bil Tretja rana pa je ta, da se slovenski kmet vedno bolj v revščino pogrezuje, posestva pa ku pujejo graščaki, ki so razen jediuega barona Rey-erja vsi nasprotniki našega jezika in pospeševate-Iji ponemčevanja. Tukaj ni druge pomoči, kakor denarni zavodi na pr. posojilnice. Jedeh sam kmet ne more nič pomagati, te sosed na boben pride, še manj pa celo posestvo kupiti. Posojilnici je pa to mogoče, ali posestvo kupi in pozneje drugemu domačinu proda; ali pa kmetu s posojilom gre na roko. Želeti bi torej bilo, naj bi slovenska narodna stranka več pozornosti obračala na narodno gospodarstvo, in tam pomagala, kjer je nevarnost naj-veča. H — . Politični razgled. Vodanje dežele. V L j u bi j an i 2. julija. Dopolnilne volitve za čefikl deželni zbor iz Praške trgovske zbornice bodo v 1.1. dan avgusta. Dosedaj so zbornico zastopali Nemci, sedaj bodo pa voljeni Čehi, ker ima zbornica češko večino. Najbrž bodo voljeni Peška, Stuchlik, Sebor in Nekvasil. Nekateri zbornični člani bi da radi v deželni zbor volili načelnika gospodarske stranke Friderika Brosche-ja. V nabije države. *i'lisk:i kraljica vrne se v kratkem v Be-ligrad, kjer ostane samo nekaj dnij, potem pa pojde S kraljevičem prestolonaslednikom v srbske toplice Arangelovac Nasprotja mej srbskim kraljem in kraljico so popolnem poravnana. — Ministarski predsednik Ristič razposlal jo v inozemstvu okrožnico, v katerej naglasa, da so povod premembi minister-stva samo notranje razmere. Okrožnica našteva pet točk programa nove vlade in pravi nadalje, da Srbija ne more trpeti, da bi inozemstvo le jedno trenutje dvojilo v njeno dobro voljo. Nova vlada želi dobrih odnošajev z vsemi državami. Srbija mora biti ele-meut sprave, ter ne sme prevzeti uloge rušiteljice miru, kajti vojna bi utegnila imeti za deželo hude posledice. Delovala bode na to, da se ohrani red in mir na Balkanu. Pojuteršnjem snide se bolgarsko veliko sobranje v Trnovem. Skoro gotovo je, da bode se-brauje volilo kneza. Volitev novega kneza seveda ne bode imela druzega uspeha, kakor je izvolitev Waldemarja. Najbrž izvoljeni princ ne bode prestola prevzel, dobro vedoč, da ne bi ga potrdile velevlasti. Bolgarska vlada sicer razlaga malo nejasen tekst BeroUnske pogodbe tako, da je dosti, če volitev pritrdi lc večina velevlasti), da je tedaj vse jedno ali jo potrdi Rusija ali ne, toda v Be-rolinskem dogovoru je odločno izrečeno, da mora potrditi najprej volitev Turčija. Ker baš sedaj ruski upliv v Carigradu narašča. Rusiji tedaj ne bode težko pregovoriti sultana, da izvolitve bolgarskega kneza potrdil ne bode. zlasti ker jo bode podpirala Francija, saj vidimo, kako sta Francija in Rusija lahko sultana pregovorili, da odlaša ratifikacijo angleško turške pogodbe zastran Egipta. Naj razlagajo Berolinski dogovor kakor koli, na noben način ne bode z izvolitvijo kneza nič, samo regenti in ministri bodo spravili deželo še v večje zadrege. Nemški listi so pred nekaterimi dnevi zopet poročali, da je znani ruski čisuikar Katkov pri šel pri carji v nemilost. Poročali so, da se mu bode po novem letu odvzelo uredništvo „Moskovskih Vjedomostij." Ta list je lastnina Moskovskega vseučilišča in Katkov ga ima v najemu. O novem letu, trdili so nemški listi, da poteče čas najemniški pogodbi, katera se pa na željo carjevo ne bode več ponovila. Novejša izvestja iz Peterburga pa zatr- jujejo, da so vse to le kombinacije nemških listov. Katkov je pa ravno tako v milosti pri carji, kot je bil poprej. Sedanja turška vlada prišla je ob vse zaupanje pri sultanu, ker je z Anglijo sklenila pogodbo za radi Egipta. Kakor se poroča iz Carigrada, odsto pilo bode v kratkem turško ministerstvo. Najbrž bode Chaireddin*-- paša postal veliki vezir. Novo turško ministerstvo;*bode prijaznejši Rusiji in Franciji in ne bode tako naklonjeno Angliji. Italijanski senat dosedaj ni imel dosti upliva na ustavni«•življenje. Zategadelj ga mislijo reformovati. Senatorji so že imeli več posvetovanj, kako naj bi ga preustrojili Izvolili bodo posebno komisijo, da bode to stvar proučevala. — Mnogo pozornosti obrnil je nase predvčerajšnji govor ministra Crispija v italijanske) zbornici. Poudarjal je, da se v egiptskem vprašanji ujemajo angleški in italijanski interesi ter izjavil, da se bode bolgarsko vprašanje kmalu rešilo. Da bi se v kratkem rušil mir, ni misliti. Tudi Rusija želi miru. Najhuje si Francija prizadeva, da bi sultana pregovorila, da ne bi ratifikoval angleško-turško pogodbe zastrau Kgipta* Rusija se nekda za to stvar dosti ne briga in je vso inicijativo prepustila Franciji. Noto izročil je Porti samo francoski veleposlanik, dočim je ruski poslal le dragomaua, da opozori turško vlado na nek časniški članek v katerem se trdi, da bode javno mnenje prisililo Ru sijo, iskati odškodovanje v Mali Aziji, ako Turčija ratifikuje angleško turško pogodbo zastran Egipta in tako škoduje ruskim koristim. Francoska nota energično protestuje proti ratifikaciji pogodbe, katera bi škodovala interesom Francije in rušila rav notežje vlastij ob sredozemskem morji, in uničila sultanovo avtoriteto v Egiptu Ako pa sultan ne bode ratifikoval pogodbe, obeta Francija Turkom podporo za vse posledice, ki bi izvirale iz tega koraka. Če pa sultan potrdi pogodbo, bode se pa Francija poslužila vseh sredstev, da varuje svoje koristi. — Po poročilih iz Kajire misli egiptsko ministerstvo odstopiti. I/, kakšnega povoda, se ne poroča. Domače stvari. — (Odlikovanje) Peterburško vseučilišče imenovalo je Ivana Kukuljeviča Sakcinskega povodom 50 letnice njegovega književnega delovanja svojim častnim članom. — (Usto p niče) k banketu, kateri bode v čitalnični restavraciji dne 10. julija ob 1. uri po-poludne, o priliki blagoslovljenja zastave slov. del. pevskega društva „Slaveca, dobivajo se v trafiki Čitalnice in pri društvenem predsedniku gosp. Fran Sak8er-ji, ter veljajo po I gld. — (Slavnost zlatomašnika Einspie-lerja.) Dne 21. avgusta t. 1. bode naš marljivi in občespoštovani prvoboritelj, in starosta koroških Slovencev, preč. gosp. prof. Andrej Einspieler, v svojem rojstnem kraji, v Svečah v Rožni dolini, daroval zlato mašo. — V ta namen sestavil se je v Celovci slavnostni odbor, kateremu ie nalog, tpkoj vse potrebno ukreniti, da se priredi slavljenčevim ogromnim zaslugam dostojna in primerna slavnost. — (Posnemanja vredno.) Gospod Oro-slav Dolenec, mestni odbornik in okrajni predstojnik, nabra*. je v svojem mestnem oddelku za po toči poškodovane 213 gld. 30 kr. in 62 gld. 30 kr., torej skupaj 275 gld. GO kr. Dalje zopet za pogo-relce v Godešičah 7 gld. Hvala mu ! — (Konečne skušnje gojencev „GIas-bene Matice") vršile se bodo letos 6., 7. in 8. julija vsak dan popoludne počenši ob l/t 6- uri v šolskih prostorih „Glasbene Matice" (Virantovo poslopje II. nadstropje). Vzpored izpitanja: Prvi dan: Praktično znanje gojencev v igri na glasoviru. Drugi dan: Isto nadalje, potem izpit v igri na goslih. Tretji dan: Teorija, harmonija in petje. Tega dne koncem1 izpitanja razdele se Šolska spričevala. Ustop itriajo vsi prijatelji zavoda, vabijo pa se zlasti stariai'in reditelji Matičnih gojencev. — (Ljubljansko uradniško konsunin o društvo.) Nk poziv osnovalnega odbora se je zbralo 29. m. m. v Šraji^fjevej pivarni na sv. Petra cesti kakih 80 uradnikOvWh vrst. Zbrane je pozdravil oče snujočega se dr^tva, pristav tobačne tovarne g. Strhad, ter povabil Ces. kr. stavbenega svetnika g. Potočnika, da prevzai*e predseduištvo. Zahvaljujoč se na izkazanej časti, on**ni razmer, ki silijo uradnika, da si olajša življenje, v to bodi konsumno društvo. V zaupanji na lastno moč in združenimi močmi bo dal se doseči društva naiw>u. — Potem čita g. A. Svetek po njem izdelana pravila, ki so bila po živahnej debati z malimi spremembami vsprejeta. Društvo bo imelo naslov: „Prvo ljubljansko uradniško konsumno društvo, registro-vana zadruga z omejenim poroštvom1'. Ud more biti vsakdo, ki je nastavljen v državnej, deželnej, ob-činskej ali zasobnej službi, samo oni ne, ki imajo službo pri tekmujočih podvzetjih. Upisnina znaša 2, 1 delež 40 gld., ki se pa lahko tudi v mesečnih obrokih uplača. Po Štiri ure trajajočem zborovanji je sklenil predsednik sejo s klicem: „Živelo konsumno društvo!" Na kar se je izrekla izmej udeležencev zahvala njemu, vsemu osno val nemu odboru, posebno pa gg. Svetku in Strnadu. V pričo notarja gosp. Gogale so se potem upisali prvi udje novega društva. V osnovalnem odboru so razen že imenovanih še gg.: zasobni uradnik Kalmus, glavni dav-kar Lenarčič, prof. Proft in Vester, poštni uradnik Tomažič in železuičui uradnik Svetek — imena, ki dajo uspehu društva dober prognostikon. Osnovalni odbor ima nalogo, storiti pri oblastnijah vse potrebne korake, K. — (Škrlatica) hudo razsaja v Streliških ulicah št. 8, kjer je kar nagloma umrlo v štirih dneb č v eter o otrok, mnogo jih je pa še zelo nevarno bolnih. Opozarjamo mestni zdravstveni svet na to izredno umrljivost baš v tej hiši, da bi takoj k o m is i j o n a I n o pregledal stanišča in kmalu udu-šil kali tej kužni bolezni. — (Mej pericami) v okolici Ljubljanski začela se je velika razburjenost, ker je davčni organi hočejo obdačiti. Ker pa stvar ne bode tako huda, kakor je hudomušni ljudje strašijo, upamo, da se nam „štrajka" peric ni bati. — (Radost v Srbiji.) Ko se je razširila vest, da se Je premenilo ministerstvo, popustili ao kmetje delo na polji, šli domov, oblekli se praznično potem pa Šli v cerkev zahvaljevat se Bogu za srečni preobrat. V Gorenjem Milanovci razsvetljevali so meščani mesto sedem večerov zapored. V mnogih mestih prirejajo se slavnosti novi vladi na Čast, vse je na novo oživelo. Če nasproti takim izrazom javnega mnenja „glasilo kranjskih ustavovercev" zavija in zlorabi naše članke o srbskem preobratu nam je to le v čast in največja obsodba bila bi za nas, kadar bi nas „AVochenblatta in njega uredniki hvalili. „tak gad V" Zato je pa tudi Dežman vzel gosje pero v svoje desno roko in v „"VVochenblattu" na široko in dolgo se opravičeval. Dejal je mej drugim, da pameten človek ne more pripisa vati važnosti političnega veroizpovedanja takemu pismu, ki je nastalo v dijaških krogih. To bil je le izraz takratnega idealnega mišljenja, ki pa nikakor ni mero-dajno za vse življenje. Govoril in tožil je nadalje še o reakciji, katera da je uničila svobodo in pre • drugačila nekdanje svobodnjake, da so s suknjo menjali tudi svoja načela in svoje politično prepričanje. Dežmanova apologija ni bila ravno slaba, za 18-18. 1. se je v svojih pristašev očeh še dosti, dobro umil. A kaj mu to pomaga, ko je mnogo let pozneje bil zopet „recidiven Va Vprašam ga, je ti ta krat delovala tudi še dijaška uaudušenost in idealno mišljenje, ko je on znano peticijo z več nego 20.000 podpisi sam podpisal in v družbi s pokojnim To-manom, katerega bodemo bas jutri v Kamnigorici proslavljali, ministru izročil in priporočil ? To in pa naudušena uupituica velikošolcem, da naj si le Slo venke izbirajo za soproge, bilo jo sicer njegovo poslednje naiodiiO ucjunjc, taj.l pa tega menda veuder ne bode, čeravno mu bode tudi ta precep nadležen in sem jako radoveden, kako se bode izvil „der prraktische Krainer.u V svoji „praktičnosti" dobil je mož res že čudne nazore in v današnjem „Wocbenblattu" prav resnobno trdi, da hrvatska opozicija tira nečuven terorizem s tem, da objavlja imena volilcev, ki so glasovali v nasprotnem zraislu, ali se volitve udeležili neso. Bože moj! Dežman, prorok svobode, ki tako ganljivo toži o nekdanji reakciji, spodtika se nad tako malostjo! On, ki je noB'1 poljskega rodoljuba in prognanca Koritka krsto na sv. Krištofa grobišče, zmatra objavljenje imen volilcev za te-rorizem! Zares Čudni pojim o svobodi v ustavni državi 1 Da, da, mladeniško navduženje dijaških let ni merodajno za vse življenje, vsaj za nekatere ljudi ne. Kdor si pa to navdušenje ohrani in dosledno postopa vse svoje žive dni, svetlo mu je lice pred narodom in hvaležni rojaki proslavljajo njegov spomin in se ogrevajo aa njegovem domoljubnem delovanji, kakor se bodo jutri godilo v Kamnigorici na dr. Tomana rojstnem domu. Na svidenje v Kamnigorici I S. Mabel Vaughan. (Komati. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) U>i-iij£i tlel. Prvo poglavje. (Dalje.) ,Že prav, a pomisli, draga, da to ni navadna veselica. Napravi jo gospa Bloodgoodova, žena državnega poslanca našega okraja. To je kaj imenitna rodo v'm a, jedna izraej najstarših daleč okrog. Jaz sem slišala o njih in lepih njih dejanjih, ko sem še doma bivala. Ona jih pred tvojim dohodom ni poznala, in sedaj se ona na to zanaša, da tja pojdeš in se dobro vedeš. Škoda bi bila, ko bi se ti njeni nameri uprla. Ti pač dobro veš, kako trmasta je, ko se je v kako stvar umislila." Sabija je kaj goreče govorila ter se potegovala za sestrino stvar kot za svojo ; kazala pa se je tudi nekoliko v strahu, da bi Mabel lehko izbudila nje nevoljo, česar se jo sama od mladih let vedno ogibala. V navadnih okolščinah bila bi se Mabel čutila zavezano izpolniti želje svojima tetama, naj bi jej to bilo še toli huda žrtva; a v sedanjih srčn'h _ (Podružnica v Celji družbe sv.Ci- rila in Metoda) ima v nedeljo 3. t. m. popo-ludne ob 3. uri v prostorih ' Celjske čitalnice iz redni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev zastopnikov za veliko skupSčino in slučajni predlogi. K temu zboru vabi uljudno odbor. — (Nesreča.) Iz Kranja se nam piše: V veliki nevarnosti bila sta dne 26. junija t. 1. priljubljeni naš zdravnik dr Šavnik in Tržiški zdravnik Lukež. Ko sta se namreč vračala izpod Ljubelja, kjer sta imela zdravniško opravi/o, v Tržič, splašil se jima je konj, ko sta se stoprav vozila po klanci nizdol ju pred uhodom v Tržič. Voz trčil je ob od-rivač, ter se prevrnil, guspoda odletela sta z voza na strmo cesto, kom P» je dirjal skozi cel trg ter mej potjo dobro razbil voz, tako da je konečno, ko so ga na južne/ strani Tržtškej prijeli in ustavili, pri sebi irrwl le še kos prvega vozovega konca. Dr. Šavnik bil je srečen v nesreči, poškodoval se je pri padci z voza na obrazu in na nogi, pa neznatno, Tržiški zdravr.ik pa si je zlomil levo roko, katero mu jo takoj uravnal in obvezal srečnejši kolega. — (Iz Metlike) se nam piše dne 30. junija : Poročam Vam žalostno vest, da imamo trtno uš v občini Drašički. G. učitelj Šetina iz Črnomlja odposlan od tamošnjega c. kr. okrajnega glavarstva, konstatoval je filoksero v vinogradih pri sv. Ani v vasi Vidošiči. — (Kranjska deželna ustava in deželni zastop.) Pod tem naslovom je ravno na svitlo prišla knjiga, katera v obeh jezikih obsega vse zakone in druge določbe, ki se tičejo deželne ustave in deželnega zastopa. Ta zbirka, glede na sedaj veljavne določbe v sistematičnem redu skrbno sestavljena po deželnem tajniku Josipu P f e i f e r j u, odpomogla bode gotovo silnej potrebi. Zvezek, 11 tiskanih pol na lepem belem papirji v osmerki, lično na pol v platno vezan, Be dobiva v tiskarni Klein in Kovač po 1 gld., s poštnino vred 1 gld. 10 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Julin 2. julija. Vožnja cesar,jeviča iz Lancuta v Potockega letovišče, graščino Julin, bila triumfalen sprevod. Naudušenja več tisoč broječega kmetskega prebivalstva po vsej progi ni moči popisati. Po obedu šel cesarjevič z Romanom Potockim na lov. Ko sta prišla z lova nazaj, bila graščina čarobno razsvetljena. Dasi je privrela ogromna množica prebivalstva, bil red vender uzoren. Popoludne odpelje se cesarjevič v Przemysl, Krasiczvn in dospe v Levov ob 10. uri zvečer. Rim 2. julija. Senat končal tajna posvetovanja /.tii tuli prcoonovo oonata in vsprojol dnevni red, v katerem se strinja s preosnovo. Naročil je komisiji, da izdela primerne predloge in ukrene potrebne naredbe. Narodnogospodarske stvari. Načrt kmetijske krajne razstave v Trbovljah od 24. do 28. dne meseca septembra 1.1. Namera razstave je, kmetovalce vzbujati vsestransko k naprednemu in intenzivnemu delu ter jih opozoriti na izbornosti pa tudi pomanjkljivosti nji- hovega dejstva. Vzpiejemali se bodo vsakerAai kmetijski in gozdarski proizvodi, stroji in orodja, pridelki vinarstva, sadjarska in sočivjarstva, nadalje domači obrtnijski izdelki, šolske oprave, učila i o šolarska dela, naposled tudi proizvodi, ki spadajo ▼ obseg rudninske ter umeteljno-obrtnijske industrije. Za razstavo in darila sposobni predmeti so torej : I Dom;iča živina. — A. Goveda: Biki (licencirani), krave — breje ali pa s teletom — od zvršenega 2. do 7.leta; telice. — B. Prešiti: Mrjaaei, svinje, presice za pleme in take za rejo. — C. Ovce, koze, kunci. — D. Perutnina: Štajerske kure, pa tudi druge (petelin s kokošima), — potem gosi, race, golobje itd. Opomenja. Za nadzorstvo in pičo živali skrbeti ima razstavljalec. Tudi se mora ta o živalih, ki so označene pod A., izkazati z rednimi živinskimi potnimi listi. — Živali, označene pod D. (perutnina) morajo se razstaviti v posebnih zagrajah (kurnikih). — E. Bučele: Celi panji, razne zvrsti panjev ; orodja, rabi j iva pri bučeloreji. II. Živalski proizvodi. Surovo maslo, sir, maslo, med, volna in dr. v količini, ki je razsoje-vanju prikladna. III. Zemljiški pridelki. — A.. Kmetijski in gozdarski pridelki: Izmlačeno žito, pa tako v klasji in storžih, semena, gomoljnati sadeži, rastline za klajo, gozdne rastline (sadike) itd. — Moka, kruh, nagizdne pekarije, lesovje (deske, late, tloge, dr6gl in dr ) Opomenja. Od t-h pridelkov se mora razsta viti tudi zadostna količina in Bicer od žit vsaj 12 litrov ter naj se, kolikor možno, pridene zraven klasje, oziroma stročje, storžki in krajevna zaznamba (ime). B. Pridelki sadjarstva, vinarstva in sočivjarstva: Vinsko grozdje, ovočje, — Bveže, posušeno in konservirano; ukuhano sadje, ovočni soki; socivje, sveže in konservirano; potem divjaki ter poplenie-ničena sadna drevesca; — amerikanske trte in načini trsnega požlahtnenja. Opomenja. Pri sadnih zvrsteh postaviti se ima krajno ime ter od vsake sorte razstavi naj se po 4 kose. — Grozdi naj se, če le mogoče izlože z lesom in Usti. IV. Kmetijski stroji, orodja in dr. Vsa kmetijska orodja, stroji itd, kmetijsko in gozdarsko zidarstvo, risarije, obrazci in dr. V. Kmetijska industrija. Tu je poBebno ozir jemati na domačo obrtnijo (pletenje jerbasov, rokodelska dela, opeke, lončarski izdelki, usnje in usnjene stvari, leBnina (suha roba), sedlarski, jerme-narski izdelki, barvarije itd.) VI. Vrvežne ( kuha ne ) i n ž ga ne pijače. Vina, pivo, žganje, tolkle, šampanjci, medica, kis, rudninske vode (slatine itd.) Opomenja. Od vsakega vina ali druge pijače, ki se misli razstaviti, naj se up uši jejo vsaj 3 stek lenice. Pri vinih naj se izvoli zaznamovati tudi gorica, kjer so vzrastla, potem sorta grozdja, dalje letnik in cena. VII. Rudarstvo in fužinarstvo. Razni proizvodi, ki spadajo v ti stroki. VIII Šololci vrti. Uravnavn. Šolski!) Vrtov Izdelki šolskih vrtov. Načrti Šolskih vrtov, načrti otročjih vrtov ali zabavišč itd. IX- Šolstvo sploh i n šolarska dela. Oprave učilnic, načrti šolskih poslopij, pismeni šl. izdelki, risarije in dr. Raznotera rokotvorna ženska dela. X. Skupne (kolektivne) izložbe. Za večje posestnike, podružnice a'i družbe, ki name ravajo kaj razstaviti, odločil in prihranil se bode poseben prostor. Za vsak oddelek zazuamenovanega razstavnega načrta odločena so znatna darila, recimo denarji v srebru in zlatu (cekini), srebrne in bro- naste kolanj« ter priznanske diplome. Le-ta darili poklonila se bodo od države, od dežele in c. kr. kmetijske družbe ter tudi od zasobnikov. Za I. oddelek morajo le taki premirani biti, ki so iz okrajev: Laško, Konjice, Šmarje; mej tem, ko za razstavljene stvari iz vseh druzih oddelkov ni omejitve glede na obdaritev razstavljavcev. Razstavljale! iz tujih okrajev za oddelke I., II. in tli vsprejmo za izvrstne proizvode priznanjske diplome. Dan, kdaj se bode živina lahko prignala na razstavni prostor (odd. I.), bode se pripravljenim razstavljavcem posebej oznanil. Razstavljalci, ki mi sli;o skupno razstavo v posebnej zgradbi (paviljonu) prirediti, morajo to zgradbo na lastne stroške postaviti; najemnine za prostor ne bode odrajtati. Razstavni odbor namerava tudi urediti pokuša-lišče La razna vina. Zato bi bilo želeti, da se jih mnogo zglasi v to započetje. Oglasila k razstavi naj se pripoSljejo do 15. avgusta t. I. Pri tem ima vsak razstavljavec natančno povedati, koliko bode rabil prostora za svojo razložijo. Načrt delitve daril (premij) objavil se bode pozneje. V obroku osem dnij po zvršeui razstavi imajo Be vse stvari iz razstavnega prostora odpraviti. Po preteku tega roka ne prevzame izvrševalni odbor nikakega jamstva več. Razstavljavci imajo razstavne stvari sami iz zabojev itd. spraviti, jih postaviti in v obče ure diti ali pa v to koga od razstavnega odbora nalašč pooblastiti. Za slovesnosti z godbo in petem bode se poz nejo objavil poseben, tiskan vspored. Ustopnice za jedenkratni pohod razstave stale bodo 20 kr. Ustopnice po 50 kr. dajo lastniku pravico, poljubno v teku celega dne razstavo obiskati Ustopnice po 2 gld. pa veljajo za poljubno obisko-kovanje razstave v vseh petih dneh. Razstavljavcem je pohod razstave brezplačen. Jurij Gossleth vitez Werkstatten, 1. r., industrijalec, predsednik Ferdo Ros, 1. r., Mart. Terpotitz, 1. r., velepos., podpredsednik. rudarski vodju, podpredsednik. razmerah jej je bila že misel gibati se mej mnogo-brojnimi tujci silno mučna in skušala je tete Sabije razloge pobijati z besedami: „A jaz se bi gotovo dobro ne vedla. Ne delala bi časti uiti sebi, niti teti Margariti. Jaz se ne počutim dobro. Tužna sem in nesrečna." Zadnje besede izrekla je tja v en dan; a Sabija razumevala jo je prav naravno ter je odvrnila z nekaj pomilujočim, nekaj pa očitajočim glasom: »Draga, rada ti verujem; — a vsaj za nekaj časa hi sla tja. Ne čudim se ti. Nesumneno se ujedaš zaradi Henrika, ki misli, da je sem došel, da bi prav tako okoli rajal kot v Novem Jorku. A draga moja! ti ga ne moreš preobrniti, tudi nič ne hasne mnogo na to misliti. Tja v družbo ga ne bode, tega si lahko preverjena; r«a ni vredno, da te to toliko grize. Kaj lepa pot je do Bloodgoodove pristave in lepo je, če si tam. Gospa Paradoksova je ravnokar poslala povabilo, da bi se v njenem vozu tja peljala. Lehko jej odgovoriš, da češ, in potem je vse v redu. Časa imaš še tudi dovolj, in Margarita bode zadovoljena — — M V tem hipu se oglasi gospa Ridg\vayeva, ki je Sabijo zaradi neke gospodarstvene zadeve poklicala. Naglo se je morala odpraviti; Mabel jej je komaj še zaklicala: „Teta Sabija, jaz ne morem iti, res jaz ne morem. Rada bi, da to teti Margariti poveste. " Stvar pa se je popolnem zasukala, ko je pri obedu Henrik nenadoma izjavil, da nameruje povabilo vsprejeti. „Henrik, to je prav," rekla je teta Margarita, komaj se nadejajo, da bi šel v družbo, ker se je večkrat o takih veselicah kaj zaničljivo izrazoval. „Ničesa ne izgubiš, če ohranjuješ znanje z Blood-goodovimi; v vsem okraji ni nikogar, ki bi naprav-ljal tako prijetne veselice kot oni." „Vsekakor je kaj lepa vožnja/ rekel je Henrik s precej nemarnim glasom. „Ves svet blezo če ven. Danes zjutraj so me mlađemu Bloodgoodu predstavili v priBtavi pri jezeru, kjer Bem ribe lovil; kaj zal dečko je. Prosil me je, naj zvečer obiščem njegovega očeta, in obljubil sem mu. Zdi se mi, tu je neki mladenič iz mesta — njegovo ime sem iz-pozabil, — ki je te počituice ta kraj obiskal; kaj dobro poznan je po vsej pokrajini. Veselica bode njemu na čast. Bil je nekje na onetn konci sveta ter jutri zopet odpotuje. Le brzo misli tu pozdraviti svoje prijatelje, potem pa se odpeljati." (Dalje prib.) Gospodje pevci slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec" vabijo se, da blagovolijo v ■i« «l«l. jo popoludne ob 2. uri in vse prihodnje skušnje za veliko slavnost sv. Cirila in Metoda polnost«viluo se udeleževati. Odbor. Poslano. 0 priliki L. T o man a svečanosti uaznanjam vsetn ujtjga caBtiteljem, da se nahaja v luoji zalogi precejšnjo Število Lovro Toman-ovih Glasov domorodnih, kojih sem nekaj elegantno, v pristno angleško platno vezal, bogato olepšal z zlatoua in črnim tiskom v spomin slavno-sti. Dobivajo bo le pri meni po 70 kr., po pošti lO Ur. več. (484—1) I^ra/n. 3Dež;na.a.:n.. knjigoveze««, Sv. Petra cesta št. 6 v Ljubljani. jmum nor »toji (192—70) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ■Loterij ne arečke 28. junija. V Brnu: 5, 20, 23, 11, 3H. Meteorologično poročilo. 1 a 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi j M o Nebo kri na v | mm. ! *i •■—i i ^ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73818 min. 737 56 mm. 737 52 bdi. 16 2° C 17 4" C 168 C si. zali. si. zab. si. zah. dež. dež. d.jas. 8-00 mm. [ dežja. , Srednja tomperatura 16*8°, za 2*2° pod uormalom. Tržne cene v LJubljani dne 28. junija t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, MaBt, Spob. irisen, gl. kr. 7 .'i! 6 20 4 22 2 92 4 39 5 20 5,20 2 i 14 12 -12 — l0t -167 _ (Jo Špeli povojen, kgr. . Surovo inaslo, „ Jajce, jedno .... Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanec..... Golob...... Seuo, 100 kilo . . Slama, „ - . . Drva trda, 4Qmetr. „ mehka, „ „ - 64 - 90 - 11 - 8 - 64 - :0 -60 - 36 -50 - 15 1 96 :!05 6 30 4 10 ZDvLaasLjslca. "borza. dne 2. julija t. 1. Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81 "20 danes gld. 81-45 „ 82 90 „ 112 85 „ 9675 „ 282— . 126 65 Srebrna renta.....„ 8255 Zlata renta......„ 11250 5°/4 marčna reuta .... „ H»i-90 Akcije narodne banki' . . , 883- — Kreditne akcije.....„ 283-10 London........ „ 126-5"> "rebro........ „ —•— — „ —•— Napol........„ 10-03 — . 10-03V, C kr. cekini......„ 595 — „ 5-;>f> VeroSke marke.....„ 6217»/, — ■ 62 20 4 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. — gld. — kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 163 „ — » Ugeraka zlatu renta 4%...... 101 „ 45 , Ogerska papirna renta 6\„..... 87 „ 90 „ 5°/4 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ 50 „ Dunava reg. srećke 50/0 . . 100 gld. 116 ,60 . Zemlj. obč. avstr. 4•/,"/„ zlati zast. listi . 125 ,75 , Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — » Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „25 , Kreditne srečke.....100 gld. 176 ,75 , Rudolfove srečke.....10 - 18 „ 50 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 104 „75 „ Trammway-druiL vel j. 170 gld. a. v. ■ 229 10 Št. 11.059. Razglas. (489) Pri sreckanji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po nacrtu vršilo v 2. dan julija 1887 leta, so bile vzdignene: Št. 17308 z dobitkom...... 15000 gld. „ 52756 „ „ ...... 1500 „ , 6561 „ n ...... 500 „ „ 38044 , , ...... 500 „ 45991 ...... 500 in št. 131/3367," 5621, 7488, 7490, 7800, 9032, 9428, 9537, 9879, 10052, 10306, 11461, 11638, 11828, 12107, 12818, 12851, 13147, 13334, 15442, 15557, 15900, 16041, 17203, 17787, 17875, 18665, 18938, 19002, 19406, 19549, 20568, 21038, 21405, 22812. 23025, 24099, 24380, 25281, 26128, 26575, 27849, 28517, 29565, 29667, 29761, 30702, 30907, 31852, 32195, 32921, 33506, 33507, 34057, 34425, 34616, 34818, 34837, 35939, 35972, 36122, 37039, 37731, 38239, 38422, 38913, 39638, 39672, 39696, 39781, 40598, 40007, 40776, 40799, 42033, 42102, 43027, 43636, 44997, 45566, 46900,47029, 47421, 47430, 48305, 48730, 48739, 50388, 52888, 53023, 53404, 54459, 54565, 55044, 55314, 55367, 58568, 59340, 59597, 61669, 02058, 64735, 65294, 65464, 67385, 67862, 68281, 69155, 69525, 70548, 70710, 70988, 71346, 71690, 72595, 73167, 73938, 74232, 74655 vsaka z dobitkom 30 gld. Od dosle izžrebanih lozov neso še izplačane naslednje številke: Št 44920 z dobitkom 25000 gld., št. 45330 z dobitkom 1500 gld., št. 26163 z dobitkom 600 gld, Št. 4847 in 33724 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 119, 740, 1832, 2042, 2643, 4934, 5024, 7840, 8005, 8284, 8317, 9379, 9424, 9462, 9550, 9840, 9853, 10840, 10981. 12517, 12518, 12651, 12875, 14101, 14987, 15200, 15243, 15715, 15931, 16238, 16466, 16845, 16872, 17429, 1791 1, 18077, 18264, 19128, 19365, 19403, 20214, 21260, 21743, 22574, 23013, 23069, 23209, 23:i94, 24071, 24494, 24GG9, 24863, 25187, 25247, 25506, 25549, 25560, 26624, 27506, 27941, 2S076, 28399, 28619, 28845, 29498, 29685, 30038, 30459, 30507, 30789, 30983, 32364, 32490, 32542, 33237, 33304. 34010, 35024, 36349, 37967, 38179, 38209, 38260, 39626, 39794, 39869, 39*91, 40525, 4i397, 41417, 41741, 41987, 42575, 44448, 44632, 45247, 45578, 46508, 45726, 46789, 47478, 47963, 48143. 48203, 49924, 50615, 50825, 51 129, 51794, 52297, 54114, 54402, 54531, 54859, 55139, 56284, 57534, 59459 59514, 59594. 61441, 61486, 61652. 61993,62004 63097, 63113,63425, 63659, 63767, 64345. 64618 G4631. 65195, 65442, 65497, 66495, 67068, 67173, 67939, 69135, 69753, 69977, 70062, 70515, 71272, 7i376, 72574, 73819, 74077, 74146 iu 74845 vsaka z dobitkom 30 gld. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2. julija 7 fJ87. Župana namestnik: V o n č i n a. Zahvala. Potrt vsled prerane smrti priljubljene soproge, oziroma matere MARIJE GORIĆAR, komaj zamorem dostojno zahvaliti se vsem, ki so od blizu in daleč mi i/.rekli pismeno in brzojavno svoje blago sočutje. Povodom te britke izgube izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo za vse mi tlošle pomilovajoče izraze in tudi vsem spremljevalcem pri bogrebv. ki so prišli iz spodnje in gorenje Savinjske in Šaleške doline, da so ran j -kej poslednjo čast skazali. Posebno se Se prisrčno zahvaljujem p. n. prečastitej duhovščini, požaruej hrambi na Ljubnem in vsem blagim darovateljem krasnih vencev za tako mnogobrojno in Ijubez-njivo spremstvo. 148 Mozirje, dne 22. junija 1887. 7) Anton Goričar Hiša na Poljanah, o katerej je bilo včeraj objavljeno v listu, da se proda ali da v najem. Je že odrtima v najem, kar se naznanja, da ne bode nikdo zastonj povpraševal. (488) Učenec, moe.an, dobrih starišev, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj vsprejme v prodajalnico barv. 'Natančneje se izve pri A. llMiiptiuitnii-ii v »e. menlftkem poslopji, rjuhi jami. (475—3) Dober postransk zaslužek. Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraju vsprejme dobri« iu jako prlljnblf ena ttvMtrtJMltii drntba. Pri primerne uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod N. 1867" poslati temu listu. (70—4f> '■&kW HTcpremoćlJlve -spd plahte sa vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih conah pri R. RANZINGrER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (401—8) MalenČni sirup, kateri so s parom zgoščnje in kuha, je popolnem čist ter se izdeluje iz naileoših ilulite-eili hranj* kili gorskih nialcnc. Ta sok so h'e pokvari veliko let in obratu vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako se ga brani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja »e v steklenicah po 1 kilogr. 80 kr., 10 ateklenlo 7 gld. 50 kr. Manjša steklenlea velja 40 kr. Naročuje se 5—l) v lekarni I*iccoll-jevi, na Dunajskej oeatl 7 Ljubljani, in so i obratno pošto proti povzetju ali predplačilu zneska točno in vestno razpošilja. Zgubil se je večji pen prepellear, 2 leti star, kratke dlake, popolnem temno rujav, z dolgimi ušesi in repom, velikimi ostro-gastimi kremplji na zadnjih in prednjih nogah Kdor ga najde, nuj se oglasi pri upravništvu .Slovenskega Naroda". (47g_3) Več razigranih klavirjev ni po sld. 30—100 prot »vemn plačilu. J- Criontini v Ljubljani. proda se pri meni po trld. 30—100 proti go tovemn plačilu (486 1) Bela poljska detelja, rnd^a detelja (Incarnat), gips za deteljo, japonska ajda i. t. d. * l464~2' dobiva se najboljša t prodajaluici g. Peter Lassnika v Ljubljani. Ji M, Ljubljana. (230—12) Bicycles, Tricycles in otročjih velocijefles. ....................................... 4" < i Zobozdravnika Paichel-a \ ustni in zobni preparati. (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredst'a za čiščenje in ohranenje zob, zabranijo, da so no dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Prisebno utrjujejo otlo zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabran ju jejo trohnenjo zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobno bolečino. Cena steklenici zoltovodne esenco 1 gl., Akateljcl zobnega praška OO kr. (238—2r») Dobiva se v or«Ilna«ijskeui prostoru pri Hradeckega mostu v Koblerjevi hiši I. nadstropje, pri lekarji Nvoborif in trgovci Karinger-ji. na ii priporočam razen e It »por t nega piva m (jako krepko pivo) (Doppelbier) iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po b/io litra. (462—9) Mati 11' •«,/** naj se ceniki. I A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. 3 i g » » 9 » VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Vsakovrstne stroje sa obdelovanje lesa za Zagej tesarije, stavbene mizarije in mizarijo za hišuo opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete. kJinee, sode, vozove, zaboje in stole: Mtroje, ki Ne gonijo Npeeijuluo /. roko ali nogo: ploščate in krožne žage (liand-'und Kreissage.-), stroje za žlebanje in dolbenje il'iiiss- nnd Steimn-Maschiuen) prodaja kot specijaliteto (722—20; G. Ttinnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani. Nadalje se še priporoča za popclne zgradbe tovarn, izdelovanja transmisij s kolesi za jermene iz kovanega železa in z zvezami po uajnovejfiih sistemih, sltrbce iz železa in kovine. BRATA EBERL prodajala najboljše in najcenejše oljnato feauirv^p lafe^ fii-»,©ž© lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—ni) , LJUBLJANA. KOttpodu J. Villiur-in bis. fttev. I. LJUBLJANA., Zelny trla. št. 1_S, (211—14) (v lastnej hiši) razpošilja po poštnem povzetji: lOOo ONtaukov gr«'l»ciiUNtegt» mu* kua, 6 metrov 40 cm , za celo moško obleko, ki ho sme pniti, . gl. 3.— lOOO oMtuukov HriiNkegu Hukun, metra, zadosti za celo moško obleko.......gld. 4.50 1 Deart metrov pol volnenega kni. ■uitju. 1! 0 cm. širokega, v vseh bar-| vab, za celo obleko . gl. 4 50 dios domačega plutu», *U, 291/,, Dunajskega vatla. gl. 4.50 "/4, . . r>-r>" 1 DeHet metrov iuuijHkcga tole«, pol \ volna, dvojno širokosti, zadosti za j celo obleko......gl. o — iioN ICuinburNkega oksTonla. 29 '/i Dunajskega vatla, naihol/šo 1 HcNet metrov brošovuiicgu l>lu-1 g«, izvrstno baze, 150 centimetrov 2 širok........gl. 8.80 Hon sifoiio. jako dobre bate, 30 Dun. vatlov, cel......gl*. 5-30 najboljše bazo.....« 6.50 I Deset metrov trtiiilniliu, jako trajen .........gl. 2.8(1 1 najboljge bale....., 4..">0 Kon M.ing tkanine, 30 bun. vatlov, cel 4/4, boljši kakor platno gl. 5 80 najboljše baze. hU ■ • ■ • n 8.60 I IM'Nt't metrov hlugu /.u obleke in 1 ]iono6ne suknje, ()0 cm. širokosti, | najnovejši eset metrov volueuega ri|»Mii9 | v vseh barvah, 1W cm. širokosti, za j jedno obleko.....gl. S 80 KipH-gttruitura, obstoječa iz 2 po stelinib odej in nami/.nega prta s cofi - . . ".....Ki-4.50 1 l)< stt metrov beige it. oveje i volne, dvojno širokosti, za celo 1 obleko........tri. 8.50 OHtaneu. poHobue preproge, 10 do 12 metrov dolg, jako trajua, kra- | lj*kT Uzorci in ceniki zastonj in franko. Izrlatelj in odgovorni urednik: Ivan Ž e I c z n i k a r. / Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".