Poštnina plačana v gotovini. Štev. 28. V Lfubljani, dne 9. julija 1936. Upravaištvo ..Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za toiematvo: četrtletno 0 Oln, polletno IS Din, celostno i9 Ulns it la*. lerastTO razen »raerikei četrtletno II Din, polletno 24 Dlo, celoletno <8 DfaJ Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice » LinW|»nl, št 10.711. Mali človek se mora ščititi Z velikega zbora Jugoslovenske nacionalne stranke v Beogradu Kakor smo že kratko poročali, se je vršil zadnjega junija veliki zbor Jugoslovenske nacionalne stranke, ki se ga je udeležilo 723 odposlancev stranke iz vse države obenem s številnimi drugimi somišljeniki- Razpolože. nje, ki je vladalo na zboru, je kazalo veliko življensko silo in borbenost stranke, ki ji nasprotniki zaman napovedujejo konec. Otvoritev zbora Zbor je vodil dosedanji podpredsednik stranke dr. Kosta Kumanudi, a otvoril ga je glavni tajnik dr. Albert Kramer. Po prečita-nju vdanostnih brzojavk Nj. Vel. kralju Pe. tru II. in Nj. Vis- knezu namestniku Pavlu in kraljevima namestnikoma dr- Stankoviču in dr. Peroviču, je dr. Kumanudi počastil spomin velikega kralja s poudarkom hvaležnosti vsega našega naroda za vse, kar je storil kralj Aleksander I. Uedinitelj za našo državo. Ves zbor je vstal in po več minut trajajočem molku vzkliknil: »Slava mu!« Poročila Po poročilih glavnega tajnika dr. Alberta Kramerja o delu glavnega odbora, senatorja Jovana Banjanina o notranjepolitičnem položaju, spet dr. Alberta Kramerja o zunanjepolitičnem položaju in bivšega ministra dr. Slavka šečerova o gospodarski in finančni politiki Jugoslavije so popoldne med drugim sledile volitve. • Novo vodstvo stranke Po izvolitvi za stranko zaslužnega dosedanjega predsednika Nikole Uzunoviča za dosmrtnega častnega predsednika stranke je bivši minister dr- Grga Andjelinovič na podlagi zadevnih razprav akcijskega in kandidacijskega odbora predlagal v izvolitev za predsednika stranke bivšega ministrskega predsednika Petra Živkoviča. Predlog je bil z viharnim navdušenjem sprejet- Z enakim navdušenjem so bili izvoljeni za prvega podpredsednika senator Jovan Banjanin, za drugega podpredsednika Juraj Demetrovid in za glavnega tajnika dr. Albert Kramer. Ožji in širši glavni odbor Sledila je izvolitev cžjega glavnega odbora, ki šteje 90 članov. V ožji glavni odbor pridejo tudi vsi predsedniki banovinskih odborov in predsednik beograjske organizacije. Ožji glavni odbor sestavlja z izvoljenimi odposlanci banovinskih odborov širši glavni odbor, ki bo štel skupno 250 članov. Ožji glavni odbor izvoli iz svoje srede izvršni odbor, ki šteje 15 članov. Iz dravske banovine so bili izvoljeni v ožji glavni odbor: podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, senator Ivan Pucelj, predsednik banovinskega odbora dr-Rajar, posle vodeči podpredsednik banovinskega odbora dr. Pirkmajer, narodni poslan, ci Ivan Prekoršek, Ivan Mravlje in Albin Ko. man in dr. Fran Lipold in Ivan Ar ko. Udeleženci iz dravske banovine Naj navedemo še, da so iz dravske banovine prišli na zbor: senatorji: dr. Albert Kra. mer, Ivan Pucelj in dr. Miroslav Ploj; narodni poslanci: Ivan Prekoršek, Avgust Luka-čič, Rudolf Pleskovič, Milan Mravlje, Albin Koman, Ivan Hočevar, Rajko Turk, Ivan Mohorič, Ivan Lenarčič; odposlanci banovinske organizacije: predsednik banovinske organizacije dr. Janko Rajar, dr. Otmar Pirkmajer, posle vodeči podpredsednik banovinske organizacije; tajnik banovinske organizacije dr. Marjan Zajec; odposlanci s reških organizacij: dr- Ennest Kalan, Ivan Senica, Ivan Srebotnjak, Josip Omladič, Anton Kocuvan, Nande Roš, Ivan Rebek, Josip Igrič-nik, Fran Jenko, Fran L/upej, Ivan Debelak, dr. Oton AiWbrož, Anton Polanc, Alojzij Der. melj, dr. Fr. Kloar, dr Teodor Sbrizraj. Alojzij Križnič, Ciril Žagar, Anton Žehelj, dr Er-vin Mejak, Rasto Pustoslemšek, Miroslav FerlVr, Ivan Slivnik, dr. Fran Lipold, dr. Milan Gorišek, Ivan Kejžar, dr. Josip Pučnik, Leopold šušteršič, Filip Primec, Fran Prevolsek, Fran Skuhala. Matej Jurinec, mg. Tomislav Kovač, Anton Hajdinjak, Martin Brumen, Andrej VuSko, Ladislav Jerše, Vlad. ko Komamc, Lovro Petovar, Ivan Babšek, Ignac Taman, Franc Kristan, Ivan Šlivar, Ivan Arko ml., Anton Lovšin, Adolf Ivane, Fran Siirc, Anton Hafner, Janez Ribteršič, Ivan Lončar, Štefan Kla^s. Slavko Kužar, dr. Stanko Pušenjak, Anton Verlinc, Ivan Mar. tinčič, Pravoslav Rebek, Ivan Bricelj, Viktor Jeločnik, dr. Milko Brezigar. Zvonko Škafar, Ivan Grad, Fran Pečar, Ignac Hočevar, Miroslav Urbas, Rudolf Žitnik, Jakob Roblek, Davorin Matko, Lovro Humar, Tine Zupan; odposlanca mladinske organizacije JNS: inž. Jože Rus in Anton Uršič. našega gospodarstva Naj v kratkih obrisih očrtamo govor, ki ga je imel v imenu strankinega vodstva o potrebah in smernicah naše gospodarske politike priznani gospodarski strokovnjak bivši minister dr- Slavko Šečerov. Rekel je med drugim: Za načrtno gospodarstvo Naša gospodarska politika mora kreniti na nov pota. Dobiti mora značaj načrtnega gospodarstva. Dosedanje delo na področju kmetijskega, trgovskega, carinskega in ostalega gospodarskega zakonodajstva v naši državi priča, da ni bilo dovolj razumevanja za osnovna gospodarska vprašanja. Četudi je to zakonodajno delo bilo velikega potraena za ustvarjanje enakih pogojev gospodarskega udejstvovanja, vendar kaže osnovno pogreško, da se v njem ne vidi jasen pravec. V trgovinskih pogodbah se enkrat zaščiti industri- ja, drugič kmetijstvo, tretjič spet ta ali ona posamezna panoga našega gospodarstva-Skrajni čas je, da v gospodarski politiki opustimo tavanje in da si pridemo čimprej na jasno, kakšno obeležje naj ima naše narodno gospodarstvo in po kakem načrtu naj se stremi k dosegi osnovnih smotrev naše gospodarske politike. Vloga naše indtsstrlie Naša gospodarska politika mora biti v znamenju kmečke nacionalne in s:cia.I>ne politike- Pri tem se moramo zavedati, da pomeni tudi industrija nepogrešljiv del m Sega narodnega gospodarstva. Ona z,ipos'uje prebivalstvo. ki se je poprej izseljevalo v tujino, kar mu je zdaj onemogočeno. Ona mora tudi predelovati naše kmetijske in druge sirovi. ne. Stati mora v službi tehničnega napredka in narodne obrambe, tega najvišjega smotra naše narodne in državne skupnosti. A kljub svojemu velikemu pcmenu za življenje našega naroda bo ostala industrija še za daljšo dobo maniši činitelj v našem narodnem gospodarstvu. Naša gospodarska politika mora v prvi vrsti služitj povzdigi kmetijstva in zaščiti kmečkih k risti. Če se bo opomogel kmet, se bedo tudi drugi stanovi opomogli. Agrarna reaerma Zlasti moramo zaščititi kmečko posest pred propadam. Agrarno reformo je treba razširiti in dodeljeno zemljo vendar že enkrat izročiti v končno last agrarnim interesentom in dobrovcljcem. Za polovico bo treba znižati sedanjo odkupno ceno za to zemljo, kec je padla tudi cena kmetijskih proizvodov. Razdolžitev kmetov se ne snte več odlašati Najnujnejše vprašanje naše kmetijske politike pa je razdolžitev kmetov. Vprašanje kmečkih dolgov se mera rešiti kon~no in' brez odlašanja. Razdolžitev kmetov se na ne da izvesti brez žrtev na strani uprikov in na Strani dolžnikov. Kmečka menična posojila, ki so razširjena^ zlasti v nekaterih pokrajinah naše države, se naj urede z znižanjem glavnice kmečkega dolga, ker so prevelike obresti proMzakcnitoi povečale to glavnico tako, da je krnet da,ne3 več dolžan", kakor je bil ob najetju posojila, čeprav je dolgo dobo plačeval obresti. Drugačen je položaj v onih pokrajinah, kjer so razvita zadružna posojila. Tam se vprašanje ne da rešiti z odpisi glavnice, ker je kmet ne samo dolžnik, marveč tudi upnik. Zato se razdolžitev ne da izvesti povsod po istem kopitu, marveč je treba razlikovati razne oblike posojil in za vsako določiti najboljšo rešitev. V vsakem primeru pa bo potrebna poleg žrtev upnika in dolžnika tudi žrtev države. Najboljša pot bi bila, da se izvrši konverzija dobrega dela kmečkih dolgov, bodisi s pomočjo kake osrednje zadružne ustanove, bodisi s pomočjo posebnega zemljiškega za, voda. Konverzijo mora omogočiti država.-Obresti za konvertirane dolgoročne dolgove bi smele znašati največ tri odstotke, ker morajo biti v skladu z dohodki od kmetijskih pridelkov. Kmečka razdolžitev se ne da izvesti brez močnega sodelovanja Narodne banke. Banka mora v prvi vrsti izpolniti po zakonu ji naloženo obveznost in staviti kmetijstvu na razpolago eno četrtino razpoložljivih sredstev. Kmetijskim denarnim ustanovam mora omogočiti reeskont in lombard v večjem obsegu. Nujni ukrepi za zaščito malega človeka Načrtno moramo urediti notranje in zunanje tržišče za razpečavanje kmetijskih pridelkov. Z znižanjem prevoznih tarif naj se omogoči krepkejše notranje kroženje blaga. Državne železnice in vsa ostala prometna sredstva morajo služiti narodnemu gospodarstvu. Sredstva za kmetijsko pridelovanje, ki so nujno potrebna za boljše obdelovanje zem. Ije ali za povzdigo živinoreje, morajo biti oproščena uvoznih carin, ker si prj današnjem stanju kupne moči naš kmet ne more nabaviti teh sredstev. Dalje se moramo zavzeti za načrtno ustvarjanje boljših pogojev za kmečko, življenje v nerodovitnih krajih naše države. Prav tako se moramo zavzeti za znižanje davčnih stopinj, k j morajo priti v sklad z zmanjšanimi stvarnimi dohodki davčnih zavezancev Tudi z znižanjem mono-polskih cen, zlasti za sol in petrolej, je treba olajšati kmetu njegovo življenje. V splošnem moramo po premišljenem načrtu ukreniti vse potrebno, da se čimbolj zmanjša razlika med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov v prvi vrsti s tem, da se dvigne, cena kmetijskih pridelkov. Naša gospodarska politika mora biti socialna. Ščititi mora malega človeka, trgovca in obrtnika. V korist malega čiovekj, je potrebno, da se določi eksistenčni minimum (znesek. ki je nunjo potreben za preživljanje), ki bo prost davka- Enako je za delavstvo potrebno določiti, kakšna bodi me.ja mezdam, pri čemer pa za osnovo ne sme i o služiti najmanjše mezde v najnepovoljnejših razmerah. Dofere m slabe strani tujega kapitala Narodno obeležje svoje gospodarske polike bomo dosegli, ako ji postavimo za smoter napredek domače delovnosti, zaščito domače de- lovne sile in podpiranje domače glavnice. Voditi je treba borbo zoper pretirane dobičke, neupravičene zahteve in zlasti zoper zlorabe, k; jih vrši v naši državi privilegirani tuji denar. Vsi vemo in prizvanamo, da lahko tuji denar mnogo koristi državam s skromno lastno glavnico. On daje potrebno investicijsko in obratno glavnico. On lahko da tudi glav-nično osnovo za denarne ustanove. Toda on lahko povzroči tudi veliko škodo in zelo neugodne pc-sledice za gospodarstvo v dotičnih državah. Ako tuii kapital brezobzirno in neusmiljeno izkorišča prirodna bogastva države, potem tej državi in njenemu narodnemu gospodarstvu mnogo več škoduje, kakor pa koristi- Velike obresti za tuja posojila lahko državo spravijo v odvisnost od tujine, zlasti pa jo osiromašijo. Nizke mezde, ki jih po navadi tuji kapital plačuje, pa uničujejo delovno sposobnost in zdravje ljudstva. Korupcija in tuji kapital Poleg tega je tuji kapital lahko izvor raznovrstnih afer, ker je njegova težnja čim večji dcbiček in da dobi zato razne ugodnosti in prednosti brez ozira na veljavne zakone. Često se dogaja, da tuji kapital izvaja korupcijo preko uprave in poM+ičnih ljudi, samo da pride do potrebnih prednosti, ki niso v skladu z zakoni in ki iih domači kapital ne more dobiti. Zato vidimo, da je po vseh državah, kjer je v večji meri naložen tuji kapital, izvor precejšnjega dela korupcije, ker mu ni mar za blagor države v kateri s" udej-stvuje. Tuji velekapital upropašča s svojo neusmiljeno konkurenco v ve'iki trgovini tisoče naših obrtnikov in trgovcev. Tisoči naših delavcev izgubljajo svoje zdravja in svojo delovno silo v rudnikih svinca bakra in premoga, ker ni poskrblieno zanje za primer invalidnosti onemoglosti ali obolelosti Ukrepi proti škodljivim stranem tujega kapitala Naša gospodarska politika je bila nasproti tujemu kapitalu tako uslužna in ponižna da mu je dajala ugodnosti in predpravice, ki bi jih dotični kapital pod nobrrimi pogotf ne mogel dobiti v svoji domovin'. Mi moramo zaradi tega strenrti za tem. da om*;imo tuji kapital na njegovo pravo vlogo v našem gospodarstvu in da posebno pobijamo zlorabe, ki se pojavljajo. Potrebni so zlasti naslednji ukrepi: 1. Predpravice, dane tuiemu kapitalu, se morajo uk niti, ko je potekel njih prvi rok. in se ne smejo podaljšati, ako lahko isti posel izvršujejo domači ljudje z domačim kapitalom. 2. Nove predpravice se smejo dajati in stare podal ševati samo v-primeru, ako nudi tuji kauital jamstva, da bodo plodovi njegovega dela ostali v državi in da bodo v prvi vrsti koristim našemu narodnemu gospodarstvu. 3. Predpravice se mora:'o uk'nifi tako5, ako se tuji kapital zaleti pri zlorabah, ki škodujejo našemu narodnemu gospodarstvu ali rušijo ugled naše države. 4. Uvede naj se strogo nadzorstvo nad kar-teli, tako da se bo onemogočilo vsako izko-riščanie rabnikov. 5. Davčna zakonodaja se mora ;zpremen:ti, pri čemer m' se progresivno obdavčijo zh-sti veliki dohodki, kj so v glavnem v rokah tujcev. fi Tuii kanHal nr^ra po^uževati izklručno naš:h domač'h delovnih moči ki se morajo zaščiti z določitviio mitrmahrh mezd. 7 Narodri poslanci in senatorii ne smeio h;'ti č'?m: pod:etij, pr-' kriterih ;e udeležen tuji kap;tal. 8. Čim prei ie trebi sprejeti zakon o nadzorovanju zavarovalnic. Finančna politika V finančni po'i:'k' moramo stremiti za d -segn resničnega ravnotežja v državnem gospodarstvu Prihranki v državnih izdatVh nai se dosežejo s preosnovo in pocnostavle-n:em državne uprave. S sistemiziiranipm uradniških mest in z zagobovitvfo uradniške stalnosti in eksisfenčne možnosti se bo dospgla večja plodnost uradniškega dela. Pogoji za poživljenje gospodarstva Glavna gospodarska naloga naše stranke mora sploh biti ta, da z vsemi sredstvi poživimo narodno gospodarstvo. Narodna bon-ka mora razš;riti posoiiSa. kakor je to potrebno v času razmaha poslovnega življena Po Merku M. J.: Sreče pot 1 je asverlžena Z resničnim izrazom sreče v veselih modrih očeh je stopila mlada domača učiteljica Zora v svojo sobico. Njeni gojenki sta naposled zaspali in zdaj si bo malo oddahnila. Naslonila se je na okno. Videla je košček Ljubljanice in kos ljubljanske okolice z bujnimi vrtovi Vsakikrat, kadar je tako v somraku gledala te vrtove, jo je prijemalo domotožje po Ptuju. Mislila je na vrtiček v ptujski okolici, kjer zdaj proti koncu pomladi pač vsak večer posedevajo njeni svojci za mizico na vrtu, a njeni mlajši bratci in sestrice trgajo ribezelj ob graji. V vse to razkošje bogate veletrgovske družine, kri kateri je bila domača učiteljica dvema domačima hčerkicama, ji je prihajalo hrepenenje po preprostosti in po tistem prijetnem, čeprav skoro ubožnem življenju, ki ga žive njeni svojci. Njen oče je bil učitelj. Komaj so dočakali, da je postal šolski upravitelj. Ko je bil že nekaj let upravitelj, ga je doletela nesreča. Na nekem izletu je padel z voza in se nevarno poškodoval. Posledica je bila po-habljenost in bolehanje. Moral je pustiti službo. Pokojnino, ki jo zdaj dobiva, je majhna, a družina šteje šest glav. Najstarejša, Zora, je zato morala kljub šele 18 letom v službo. Družina bogatega veletrgovca Vrhovca, kjer je dobila službo domače učiteljice, je ravnala z njo skoro kakor z ostalo služin-čadjo. Imeli so razkošno opremljeno stanovanje in privoščili so si lahko vsega, kar jim je padlo na um. Med seboj pa se niso razumeli. In v svoji brezskrbnosti so si rm-pravljali nepotrebne skrbi. Tako se je včeraj najstarejša veletrgovčeva hči Ida jokala, ker je dobila nov klobuk uro prepozno, da se ni mogla z njim pokazati na ulici. Gospa Vrhovčeva pa je dobila živčni napad, ker je kuharica pripravila k kosilu gobjo namesto vinske omake. O vsem tem je Zora razmišljala na oknu. Ko je bilo že precei pozno ponoči, je šele prižgala električno luč in sedla za mizico, da bi pisala domov. Todaj pa je nekdo potrkal na njena vrata. »Naprej.« V sobico je prišumela Ida v lepi večerni obleki. »Gospodična, kako ie dolgočasno, če po gleda';šču že vse sni. Rada bi še malo govorila. Prav danes! Tmam prav zanimive novice, gospodična!« Najstarejša domača hčerka, lepa 19-letna Ida, ni bila zmerom tako prijazna nasproti vzgojiteljici njenih mlajših sestric. Zaradi tega jo je Zora presenečena opazovala. Obe dekleti sta imeli temnoplave lase in modre oči, tako da sta si bili skoro nekoliko podobni. Samo da je bila Ida načičkana in v dragoceni obleki, zaradi česar je Zora v svoji prepusti obleki kar izginevala pred njo. »Da, prijetne novice imam, gospodična Zora,« je nadaljevala mlada dama. »V nekaj dneh odpotujemo v Bohinj in na gore. Vi pojdete z nami.« Veselo presenečena je vzkliknila Zora. »Na gore? Tudi jaz? Ah, gospodična Ida, to je prelepo!« Samo plahost pred gospodarjevo hčerko je Zoro zadržala, da ni od veselja zaplesala po sobi. Bila je še mlada. Komaj 18 pomladi. Zanjo ie bil vse svet tam zunaj raj. »Najvažnejšega na vam še nisem povedala.« je dalje govorila Ida. »To je še tajnost. Obljubiti m; morate, da tega nikomur ne poveste.« Pri tem razposajeno pogledala okoli sebe. »Mlad eospod poide z nami. Mariborčan je in Dušan Vozlič se piše. Dušan ie lepo ime. kai?« »O. da.« je menila Zora v zadregi. »Kratkomalo, da vam vse povem, on je moj zaročenec. To se pravi, zaročenec bo šele postal. Naša hiša je v zvezi z Vozličevo veletrgovino v Mariboru in oba očeta želita, da bi midva postala par. Zelo se veselim, gospodična. Mama mi je obljubila za poroko krasno zapestnico.« Oči mlade vzgojiteljice so čedalie bolj začudeno gledale- Tako lahkomiselno govori Ida o svoji čudni zaroki. »Vi še ne poznate svojega zaročenca?« je vprašala Zora. »Ne, to se pravi njegovo fotografijo sem že videla. Šele zdaj se bova seznanila. Sicer pa mi je na sliki všeč. Lep je. Mislim, da bo tudi on zadovoljen z menoj. Veste, saj bi vam vsega tega ne povedala, toda napisati moram pismo v francoščini. Moj zaro- in novega gospodarskega zaleta. Znižanje obrestne mere naj vzposobi naše gospodarstvo za konkurenco. Z ureditvijo kmečkih dolgov in ukinjanjem izrednih zaščitnih ukrepov za denarne zavode se mora obnoviitii reden denarni promet. S posebnim zakonom o nadzorstvu nad denarnimi zavodi se morajo onemogočiti zlorabe in slabo gospodarstvo, obenem pa učvrstiti nacionalno denarništvo in omogočiti hitrejše ustvarjanje nacionalnega kapitala. Razvoj domače industrije naj se podpre z organiziranem industrijskega kredi- ta in morebitnim osnovanjem industrijske banke. Javna dela je treba postaviti na zdravo osnovo. Ona morajo služiti v ubožnih krajih tudi smotru, da se prehrana teh krajev ne izvršuje več v obliki miloščine, marveč v obliki zasluga prebivalstva. Gospodarski svet Za načrtno izvajanje naše gospodarske politike je potreben gospodarski svet. in n°ša stranka se mora zavzeti z vsemi močmi, da ta važna naprava začne čimprej živeti. Naše rudarstvo ni Pred kratkim se je vršil v dvorani Delav. skega doma v Trbovljah velik rudarski shod, ki ga je sklicala krajevna Zveza rudarjev Jugoslavije Glavni tajnik zveze g Jurij Arh iz Zagorja je obrazložil težavni položaj rudarstva in način, kako se morajo delavska strokovna društva danes boriti. če hočejo ohraniti dosedanje socialne pridobitve. V borbi za izboljšanje stanja, odnosno z ohranitev obstoječih pridobitev, je govornik odsvetoval rabo sirove sile, ki bi utegnila delavstvu le škodovati. Delavstvo mora stremi-ti v prvi vrsti za izobrazbo in za okrepitvijo disciplinirane strokovne organizacije. Mnogi si žele glede na razvoj dogodkov v. Franciji, Belgiji in drugod hitrejšega razvoia razmer tudi pri nas- Zato" vsi pozabljajo, tla ima francosko delavstvo za seboj že veliko zgodovino, da ima danes močna strokovna društva z mogočnimi zadrugami. Jugoslovansko delavstvo oa ie danes še nesložno in vse, kar lahko napravimo, je- da pripravljamo podlago za tak razvoj tudi pri nas. Govornik je nato opozarjal zboroval ce na še hujši čase, ki utegnejo nastopiti v našem rudarstvu. Spričo tega je pozival delavstvo, dri se krepko oprime svojih strokovnih društev. Vzporejati naša strokovna gibanja s strokovnimi gibanji Francije, Belgije in drugih industrijskih držav je brezpomembno, s?;j je delavstvo slovenskih rudnikov le v maibnem številu organizirano in še to razcepljeno v več strokovnih organizacij, med tem ko o kaki organizirani stanovski zavesti na jugu države ni govora- Rnzen tega smo pretežno kmeti iska država, v knterj je delavski stan v manjšini Če si hoče delavstvo torej izboljšati položaj in ohraniti dosedanje pridobitve, mora iskati izobrazbe, zakaj najmočnejše orožie delavstva v borbi za obstanek sta mu razum in volja. Nato .ie izpregovorii narodni poslanec g. Rudolf Pleskovič. ki ie poročal o bratovskih skladnicah. Omeni! ie da ie že lani vložil v skurščini zakonskih predlog o sanaciji bratovskih skladnic v državi Po tem osnutku bi morala plačevati vsa podjetja od izkopane tone rude kakor tudi od uvožene rude neki prispevek v sanacijski sklad bratovskih sklad, nic. Med tem pa so se češki in poljski uvozniki premoga pritožili in je bila vlada nekako prisiljena- da te prispevke ustavi ali zniža. Pred meseci je bil izdan nov pravilnik, ki pa utegne ogroženo stanje starostnega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delav. stva še poslabšati Treba bo torej gledati, da se prvotni predlog zakona o sanaciji bratovskih skladnic uzakoni, za kar se bo govornik z vso odločnostjo zavzemal. Skupščina bo morala pokazati, ali se hoče zavzeti za malega človeka, ali pa bo potegnila z močnejšim-Govornik je izjavil, da hoče ostati kljub te. mu. da ga ni volilo vse delavstvo, v skupščini delavski poslanec in s? zavzemati za de. lavske koristi, kar bo njegova poglavitna naloga, saj poslancev, ki bodo zagovarjali koristi drugih stanov, ki še tako dovolj. 'Dotaknil se je tudi vprašanja uzakonitve minimalnih mezd. Opozarjal je nato. da osnutek tega zakona za delavstvo, zlasti za slo- Prijetno sveže — lepo dišeče po vsakem pranju Vedno z Pere res belo! vensko, ni dober, če že ne nesprejemljiv. O osnutku so že temeljito razpravljala naša strokovna društva in tudi delavske zbornice in je med delavskimi zastopniki soglasno mnenje, da se tak osnutek ne sme uzakoniti. MALI PRETKANEC Jožko: »Mamica, ti si včeraj rekla, ko si sprejemala novo služkino, da na izpričevalo ne polagaš nobene važnosti.« Mati: »Da. toda zakai mi omenjaš to?« Jožko: »No, veš, mamica, mi smo danes v šoli tudi dobili izpričevala... « čenec je namreč zdaj v Parizu, pa želi, no, da mu napišem francosko pismo. Saj mi boste pomagali, gospodična Zora? Pa še danes. Oče ne sme izvedeti, da nisem sama zmožna napisati pismo v francoščini.« Zora je pogledala na uro. Polnoč! Ona nc sme tako dolgo spati kakor Ida. Ze ob osmih zjutraj mora vsak dan začeti pouk go.jenk. Vendar je potrpežljivo obsedela za mizo in prevajala v francoščino, kar ji je Ida narekovala. Potem, ko jo je Ida s kratko zahvalo zapustila, je Zora še končala pismo materi. Seveda ni zamolčala, da pojde z gospodarjevimi na letovišče. * * * Na dan odhoda naj bi prišel domov tudi edini Vrhovčev sin iz Zagreba, kjer se pri nekem očetovem prijatelju trgovcu uči v trgovinskih poslih. »Moj brat Alfonz je prešern fant,« je pripomnila Ida z nekakim sestrskim ponosom. »Boste videli, gospodična! Ze kot deček je bil strah vseh vzgojiteljic. Ne veste, kako zna zapovedovati: Služinčad se kar trese pred njim!« Zori je bilo to Idino besedovanje neprijetno. Sama pri sebi je za trdno sklenila, da ji ta razvajeni mladenič ne bo zapovedoval in je ne poniževal. Ima že tega dovolj, da ji gospa vsak dan očita srečo, da bo smela z njimi na tako drago potovanje, čeprav ji je bilo čisto jasno, da jo vzamejo s seboj samo zaradi tega, ker ji bodo prepustili vso brigo z otrokoma. Ne bo lahko to opravilo, saj sta 11 letna Lilika in 10 letna Vanda raz- posajeni in razvajeni deklici. Zraven tega pa je Zoro dražila še Ida, češ da vendar v taki starinski obleki ne more na pot. »Meni sc zdi,« je k temu dejala gospa, »da vso plačo znosite za slaščice, siccr bi si bili že nabavili dostojno obleko.« Ko se je potem pripeljal avto z mladim gospodom sinom, je zaslišala z dvorišča glasno, nosljajoče klicanje: »Janez, Janez! Kje pa je, zlomelc, da bi avto očistil.« Z okna je Zora videla novega družinskega člana. Bil je seveda oblečen po najnovejši modi. Ko je bila potem Zora v jedilnici, je slišala, kako jc v salonu govoril s sestro: »Ali imate spet kakšno staro prikazen za vzgojiteljico?« »Ne, stara ni,« je odvrnila Ida. »Prav čedno dekle je, le strašno starokopitno je oblečena.« Kmalu zatem je morala Zora za gospo po knjigo v sosedno sobo. Alfonz je sedel na stolu s prekrižanimi nogami in vprl svoj oster pogled v vzgojiteljico, ko jc vstopila. Vstal pa ni. Videl se ji je prej smešen kakor pa odločen mladenič. Komaj 22 letni mladenič z drznim deškim obrazom, ki bi si rad dal videz izkušenega moža. Pogledala ga je samozavestno. Ce on ne pozna nikakih manir in je niti ne pozdravi, bo tudi ona ravnala z njim kakor s paglavcem. Nekaj sekund zatem se je vendar dvignil in se priklonil. »Vi ste nova vzgojiteljica! No, čisto čedni ste!« je dejal in nekako zaupljivo stopil k njej, prav kakor bi jo bil hotel pogladiti po licu. Kri je šinila dekletu v glavo od jeze. Samo lahno se je priklonila in njene oči so imele odločno odklanjajoč izraz, tako da je v zadregi stopil korak nazaj. Pri mizi je imel glavno besedo Alfonz. »Imenotirao je bilo včeraj v postajni restavraciji. Poleg mene sta sedeli dve stari dami. Imeli sta zašite rokavice. Najprej sta si poiskali na jedilnem listu najcenejšo jed; potem pa ■ sta od te naročili samo eno porciuo. Po naključju sta slišali, odkod sem doma. »Ah, gospod, ali bi nam lahko povedati, kateri hotel je v vašem mestu najcenejši?« je za-šeae* tala ena izmed stark. »O, seveda«, sem rekel, »pri Zeleni Zabi se poceni živi!« Pogledali sta me s srečnima obrazoma. Zdaj si pa predstavljajte, kako sta bezljali okrog in iskali hotel Zeleno- žabo, kj ga seveda ni. Rad bi ju bil videl.« Gospa Vrhovčeva, ki se je kaj rada delala za odlično damo, se je tej »izvrstni šali« svojega sina smeijala. Kar so n:eni oiroci napravili, je bilo vse izvrstno in občudovanja vredno. Njen mož pa ie imel to željo, da bi ga ljudje imeli za Angleža. Zato si je pnisvonil v svojem obnašanju neko mirnost in negib-nost. Kljub temu pa se je sinovemu »dovtipu« smejal. Ida in njeni sestrici so se kar treslo od smeha. Zoni se je Alfcnzova sirovost gabila in mračno je gtedala na krožnik. »No, gospod čna. ali se vam ta zgodba ne Bdi vesela.« je vprašal Alfonz in se obrnil k niei. Zora je navadno molčala k vsemu, kar je Politični pregled Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: debelim volom 3.50 do 4, poldebelim volom 2.75 do 3, ple. menskim volom 3 do 3.50, bikom za klanje 2.50 do 3, klavnim kravam debelim 2-25 do 3, plemenskim Kravam 2.50 do 3, kravam za klobasarje 1.50 do 1.80, molznim kravam 2.25 do 3, brejim kravam 2.80 do 3.50, mladi živini 2.90 do 310. teletom 3.50 do 4 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8 do 10-H- vrste 6 dto 8, meso od bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 5 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12 Din. SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so se trgovali prasci 5 do 6 tednov stari po 55 do 85, 7 do 9 tednov po 90 do 115, 3 do 4 mesece po 130 do 190. 5 do 7 mesecev po 200 do 290, 8 do 10 mesecev po 310 do 4S0, eno leto stari po 500 do 820 Din. Kilogram žive teže je bil po 6 do 6.50, mrtve pa 7.50 do 9 Din. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo: 1 nizozemski goldinar za 29.46 do 29.79 dinarjev; 1 nemško marko za 17.53 do 17.67 Dim; 1 angleški funt šterling za 217.84 do 219.90 dinarjev; 1 ameriški dolar za 43.12 do 43.48 Din; 100 Franooskih frankov za 288.32 do 289.76 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 180.61 do 181.72 dinarjev; Vojna škoda se je trgovala po 365 Din, investicijsko posojilo pa po 82 do 84 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.83 Din in nemški klirinški čeki po 13.92 dinarjev. Sejmi 12. julija: Gornji Tuhinj, Horjul. Ljutomer (za živino), Rogatec, 13. julija: Breg pri Ptuju, Planina pri Sev. »niči, Šoštanj, Koprivnica, Litija (za živino), Loče pri Poljčamah. Planina pri Ra. keku, Stari Log, Trebnje, Vinica na Do. lenjskem- 14. julija: Kamnik (samo za živino). Žužemberk. 15. julija: Beltinci, Škocijan pri Mokronogu, Smarjeta (srez Laško), Zdole- 16. julija: Dob je. 17. julija: Muta, Radeče pri Zidanem mostu, Sv. Filip v Veračah, Zdenska vas- 18. julija: Velenje, Zabukovje. Drobne vesti = Novo rešitev vprašanja kmečkih dolgov napovedujejo v Beogradu in sicer bi se to vprašanje rešilo postopno. Najprej bi se uredili kmečk' dolgovi prt bankah, o čemer pri-pravlja Narodna banka svoje predloge na podlagi podatkov, kj jih bo izbrala o kmečkih dolgovih pri bankah. Potem bi se rešili dolgovi kmetov pr' trgovcih, nazadnje pa dolgovi pri zasebnikih. Beograjske vesti o tem načinu rešitve kmečkih dolgov pa nič ne omenjano zadrug, menda zaradi tega ne. ker so dolgovj pri zadrugah izvzeti po uredbi o zaščiti kmetov. Z ureditvijo kmečkih dolgov pri bankah naj bi se spet omogočilo redno poslovanje bank. Od terjatev pri bankah bi se odpisalo kakih 20 do 30 odstotkov. Teriatve trgovcev, ki niso nastale iz plačil na pridelek v napre« (zelenaška posojila), nai bi se zmanjšale za 50 odstotkov, med tem ko bi se terjatve trgovcev na podlagi plačil na pridelek v naprej ne zmahšale. = Izvoz govedi v Nemčijo. Kakor poročajo iz Beograda, je bil v Berlinu dosežen sporazum med našo državo in Nemčijo glede iz. voza govedi. Jugoslavija je doslej govejo živino izvažala zlasti v Italijo in nekaj malega v Avstrijo. Z uvedbo sankcij smo izgubili italijanski trg. Novi sporazum bo omogočil, da bomo prodali na nemškem trgu več desetti-soč glav goveje živine. Prva partija prvovrstne goveje živine (1500 glav) bo poslana v Nemčijo v teku prve polovice julija. Prav tako je dosežen sporazum glede izvoza kvalitetnih vin v Nemčijo. = Slaba sadna In vinska letina. Letošnje mokro leto obeta zelo slabo sadno letino. Vinogradniki pa se pritožujejo da bo tudi vinska letina slabša od lanske. Obilna moča povzr -ča peronosporo. zaradi česar odpadata Ustje V 2enevi se je pretekli teden zaključilo izredno zasedanje Društva narodov in je poseben odbor sklenil, da se 15. t. m. ukinejo sankcije proti Italiji Na razgovoru je bila tudi italijanska aneksi-ja AL-osinije. Zlasti južnoameriške države so se aevzemale za to, da se aneksija prizna, a se o tem ni sklepalo. V Ženevi je bd med zasedanjem tudi abesinski neguš Haile Sela-Si in je abesinski zastopnik ras Nasibu v njegovem imenu predložil Društvu narodov resolucijo za poostritev sankcij, vendar ni uspel. Po časopisnih vesteh bo Abesinija nadaljevala borbo. Tajnik abesinskega poslaništva v Londonu Hemanuel Habraham je izjavil, da se bodo Abesincj borili tako dolgo, dokler ne bo sovražnik pregnan ali dokier ne bo več nobenega Abesinca, ki bi bil vreden tega imena. Ob zaključku zasedanja Društva narodov se je pojavila nova nevarnost za mir spričo grožnje nemške zasedbe Gdanska. Gdansk je bil pred vojno nemški. Z versaj-sko mirovno pogodbo pa, je bil razglašen za samostojno državico pod pokroviteljstvom Društva narodov, pri čemer je bil zagotovljen tudi Poljski precejšen vpliv. Angleški listi pišejo- da so nemške čete že pripravljene na zasedbo. V nedeljo je prišlo v bolgarski vladi do iz-prememb- Po odstopu dosedanje vlade je novo vlado spet sestavil dosedanji ministrski predsednik Kjuseivanov, In sicer iz strokovnjakov, ker se poizkus koncentracije ni posrečil. Zunanja politika nove vlade ostane neizpremenjena. Vladna deklaracija pravi med drugim: Zvestoba Društva narodov,- zbližanje z Jugoslavijo, mir, sporazum in prisrčno sodelovanje s sosedi- V je. seni bodo najbrže nove državnozborske volit- morala poslušati, a ta domišljavi fante jo je dražil. »Mislim, da siromašnost ni sramota,« [e rekla, »in da ni zaslužno, če se kdo iz ubožcev brije norce.« Gospa Vrhovčeva jo je pogledala s kaznu-jočim, prezirnim pogledom. »Lahko greste z otrokoma na vrt,« je dejala. Toda obe deklici sta hoteli ostati še pri mizi in je niuna volja kakor običajno obveljala. Zaito so poslali Zoro h klavirju v stranski sobi, da bi malo igrala. Alfonz ji je gledal v note. »Kaj pa nai bi bil obema starima ženskama rekel, gospodična? Saj ne poznam nobenega cenenega hotela,« je tiho izpregovoril. »Tole bi jima morali reči: sin sem bogatega moža in sj nisem nikdar v življenju belil glave, kaj stane ta in kaj ona reč. Ne vem, kako je pri srcu človeku, ki ima malo denarja in mora zato dobro računati.« Zora sama ni vedela, kje je dobila toliko poguma, da je tako nahrulila nadutega mladeniča. »Salament, je nova domača učiteljica prepirljiva stvarca!« je dejal pozneje Alforlz Idi. . »Samo nasproti tebi. Sicer pa je tiha in blaga ko jagnje.« Alfonz je v svoji domišljiji seveda tolmačil io Zorino drugačno obnašanje nasproti njemu kot posebno pozornost. Všeč mu je bilo tako, saj je bila Zora lepo dekle. ★ Prvo jutro v Bohinju. Zora je bila vsa očarana. Ze pot z vlakom po lepi Gorenjski je zapustila v njej nepozabne vtiske. Ni še bila V teh krajih. Kratko pred odhodom v Bohini je še prejela Zora od svoje tete lepo oblekco, tako da je celo Alfonz bil z njo zadovoljen. Bilo je zgodno jutro in vse je še spalo, ko je šla Zora na vrt in sedla na klop. Pri odprtem oknu pa je stal mlad gospod in vneto opazoval samotno mlado damo, ki je gledala tja proti Bohinjskemu jezeru in poslušala petje ptic. Mladi gospod njenega obraza sicer ni mogel videti, a videl je njene temnoplave kodre in njen vrat. Ko je Zora vstala, je od okna izginil tudi neznanec. Živahno vrvenje je nastalo okoli hotela. Zora je za trenutek stopila na malo teraso, kjer je stalo že več letoviščariev. Pismomoša je pravkar prišel po stopnicah navzgor; »Brzojavka za gospoda Vrhovca,« je rekel. »Prosim, daite mi,« je dejala Zora. Tedaj je nekdo naglo stopil za njo. Neznana roka jo je objela in vesel moški glas ji je za-šepetal: »Ti si torej! Še lepša si, kakor te kaže slika.« In hitro ji je pritisnil pQljub prav na njena rdeča usta. Zora se je od strahu skoro sesedla. Zato se je nekaj trenutkov videlo, kakor bi bila zadovoljna z vsem tem, kar je počel tuiec. »Oprosti, da sem te presenetil!« je prosil neznanec. »Ne veš. kako sem se veselil. Zakaj me pa gledaš tako prestrašeno? Zaradi poliuba? Saj se bova zaročila.« Zdaj šele je Zora razumela, za kaj gre. Spomnila se je Idinega pripovedovanja o mladem možu. kj bo obiskal Vrhovčeve in se zaročil z Ido. To je torej on. Velik, vitek, s širokimi ramami, z razmerno ma:hno glavo in z mehkimi, polnimi ustnicami. Rdečica je preplavila njena lica in vrat. Oči so ji gorele od vznemirjenosti. ko je uganila, da jo je imel za Ido. svojo bodočo nevesto. »Motite se.« je zajecljala Zora. »Jaz sem domača učiteljica pri Vrhovčevih.« Prestrašen je odmaknil roko in obstal za trenutek pri miru od zadrege. Potem pa ie odkritosrčno menil: »Res, malo čuden je način. kako sem se z vami seznanil, gospodična. Vidite, poljuba ne morem vzeti nazaj. Prosim vas samo. da mi oprostite in da molčite.« Zora je prikimala še zmerom vsa vznemirjena. tujec pa s'e je lahno priklonil in šel. Uro pozneje pri zajtrku se je dal niej pred-slavil; kakor tuiki: le ko jo je pogledal, se ii je zdelo, da jo njegove vesele oči začudeno opazujejo. Brzojavka ie javljala dobro kupčijsko vest. Zato so bilj vsi veseli, ko so se napotili na izlet proti slapu Savice. Bilo je sklenjeno, da bo Zora na letovišču govorila s svojima gojenkama franooski. češ da bo tako kakšna korist od tega. ker so jo vzeli s seboj. Dušan Vozlič, ki je bil oravkar prispel iz Pariza, se je živahno udeleževal razgovora z deklicama. Ida pa je bila redkobesedna. »Vi vendar odlično pišete francoski, gospodična Ida,« je menil Mariborčan začudeno. Ida je jezno pogledala mater, ki ie takoj razumela njen pogled in poslala Zoro z otrokoma proč. slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo 26. julija. — Odbor. MALA NEDELJA. Tukajšnja gasilska četa bo v nedeljo 19 t. m. ob vsakem vremenu proslavila gasilski praznik. Ob pol 10. sv. maša. Popoldne ob 3. bo v Društvenem domu gasilska akademija s petjem, godbo in krasno narodno igro iz turških časov »Orno ženo«. Po igri prosta zabava z raznimi šaljivimi točkami. MALA NEDELJA. Petdesetletnico življenja je doživel v soboto 4. t. m. naš šolski upravitelj g. Ivan C^h, ki je 4. juli.a 1. 1836. v sosednji župniji Sv. Andraža, v vasi Grl n-c'h zagledal luč sveta. Po dovršeni učiteljski šoli je nastopil trnjevo in vendar tudi tako veselo pot vzgojitelja naše slovenske mladine. Pred 16 leti, to je 1. 1920., je po smrti nepozabnega tlam nadučitelja g. Cvahteja prišel na našo šestrazrednico za upravitelja in si takoj pridobi ljubezen prebivalstva. Saj je ves čas svojega bivanja pri nas ne samo vzoren šolnik in prijatelj mladine, ampak tudi odlčen javni delavec, ki je takoj po svojem prihodu vzel v roke vajeti v svoječasnem Narodnem kulturnem društvu in pri pozneje ustanovljeni sokolski Četi, pri kateri je še danes duša vsega dela. Njegova skrb pa je posvečena tudi gospodarskim vprašanjem in je zlasti vidno njegovo delo v naši podružnici Kmetijske družbe. Na; bi nam bi? mož še dolga leta ohranjen v zdrav u in veselju do dela v šoli in izven nje. K njegovemu jubileju naša iskrena voščila! PUSENCI PRI ORMOŽU. Društva kmečkih fantov in deklet, združena v ptirskem pododboru Zveze kmečkih fantov in deklet priredijo v nedeljo 9 avgusta tabor kmetske mladine. združen s tekmo koscev in kolesarsko dirko v Pušencih pri Ormožu. Prosimo oKoli-ška društva, da na ta dan ne določajo svojih društvenih prireditev. VUZENICA. Konec iunija je bil pri nas prav pester. Na Vidov dan smo se udeležili odkritja spominske plošče blagopokojnemu kralju Aleksandru v Marenbergu, naslednji dan pa je bil pri nas sokolski nastop. Kakor ni blo pričakovati drugače, je nastop pokazal prav lepe uspehe. Pri te.i priliki je bila na telovad šču otvoritev stalnega paviljona, ki je v okras prostora in ponos društva. Pavilion je napravljen po načrtu br Pezdirja. za kar mu bratska hvala! — Kakor bi bil sodni dan, ie razsajala naslednjega dne od 13. do 15 ure nad Vuzenico in Muto nevihta. Lilo, bliskalo in grmelo ie, da dolgo ne tako. Kmalu po 13. uri je udarila strela v cerkveni stolp na Mu-ti, ki je bil takoj v plamenih. Kljub strahovitemu nalivu je leseni del stolpa do 14. ure že popolnoma pogorel. Da se ogenj ni mogel dalje razširiti, so poskrbeli gasilci, ki so kljub hudi uri stopili v akcijo in pomagali, kolikor se je pač dalo. Nevihta je napravila tudi na poljih mnogo škode. Nekaterim, zlasti ob Dravi, je pobila in pomendrala kratkomalo vse; tako zlasti v delu med Tešinkom v Št. Vidu iin Turnerjem na Muti. Pozna se škoda posebno na žitu, koruzi in krompirju, vendar je upati, da se vsa.i del še popravi. Domače novosti * Predsednik vlade na Bledu. Dne 1. t. m. je prišel na Bled predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s soprogo, šefom kabineta v predsedništvu vlade dr. Gašičem in šefom kabineta v zunanjem ministrstvu dr. Protičem. Dr. Stojadinovič je bil sprejet v avdijenco pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in mu je poročal o tekočih državniških poslih. Ostal pa ni dolgo na Bledu in se je spet vrnil v Beograd. * Spomenik kralju UediniteLiu na Rakeku. Na Rakeku se je sestavil odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru Uedntelju. V odboru so zastopana vsa društva in vsi stanovi v občini, tako da bo odkrije spomenika ki je določeno za obletnico kraljeve smrti 11. oktobra, enoten izraz spoštovana in hvaležnosti vsega prebivalstva do nepozabnega pokojnika. * Dar kraljice M rije otrokom pone rečene-ga Adamiča. Gotovo je še čitateliem v spominu žaloigra 37-letnega Jožeta Adamiča v Malih Liolienah. ki ga je pri delu na polju ubila strela in ugrabila osmim nepreskrble-mm otrokom. V hiši sami je zadnji čas sploh vladala nesreča. Sredi največje žalosti pa je prišla tolažba. Te dni je dobila Adamičeva vdova iz pisarne Nj. Vel kraliice Marije za vsakega otroka Po 100 Din nujne pomoči, skupai 800 Din. Adamičeva vdova je poslala Nj. Vel. kraljici Mariji prisrčno pisano zahvalo. * Župan v Kranju razrešen. Iz Kranja poročajo. da je po odloku banske uprave kranj. in grozdje. Mnogo škode store tudi številne nevihte s točo. = Zakon o elektrifikaciji. Iz Beograda poročajo, da bo vlada v kratkem času izdala zakon o elektrifikaciji države. Zakon določa postopno elektrifikacijo in poseben sklad, ki bo služil za kritje nedobičkanosnih elektrifikacij, ki pa so potrebna iz drugih razlogov. V sklad se bo. stekal odstotek odškodnine za električni tok. Ta odstotek še ni koinčno določen. Najbrž pa bo znašal 2°/», kar bi dalo letni dohodek 20 milijonov dinarjev (glede na okolnost, da znaša poraba v naši državi preko 500 milijonov kilovatnih ur v vrednosti ene milijarde dinarjev, če računamo povprečno 2 Din za kilovatno uro). Na podlagi teh dohodkov bi sklad lahko naje! posojilo 200 milijonov dinarjev. Zakon bo tudi predpisal obvezno priključenje malih central na večje v primeru, da nudijo velike centrale tok po nižji ceni, kakor ga m proizvajati mala centrala. Določen e poseben elektrifikacijski svet, ki tiaj bi ga sestavljali predstavniki ministrstev in gospodarskih društev. Pri novih koncesijah bi imele pravico prvenstva javne ustanove. DOPISI DRAGATUŠ V BELI KRAJINI. Naša gasilska četa, ki obstoji že 26 let. dobro vrši svojo nalogo in je že marsikoga obvarovala nesreče. Lansko leto b bila četa morala položiti račun za 25-!etno delovanje in proslaviti 25-letnico obstoja Ker pa zaradi nekih zaprek nismo mogli izvesti proslave lani, jo bomo letos toliko bolj veselo. Pozivamo gasilstvu naklonjeno občinstvo in bližnje bratske gasilske čete, da pohitijo 19. julija v naš Dragatuš, ker se bo popoldne razvila ob zvokih črno-meljske mestne godbe velika gasilska veselica z zelo pestrim sporedom, (ples, petie, šaljiva pošta, ameriški zapor itd.) zvečer ob pol 21. pa uprizori dramski odsek gasilske čete na plesnem odru vstopnine prosto burko iz vojaškega življenja »Kakršen gospod, tak sluga«. Res od srca se boste nasmeiali. Za dober prigrizek in izvrstno belokranjsko kapljico bo poskrbljeno v obiln; meri. Ker je čisti dobiček namenien za postavitev gasilskega doma. upamo, da se bo cenjeno občinstvo , vabilu odzvalo v obilnem številu. V primeru Soteščan: nesrečno 1 zvezdo (Povest iz minile dobe) 1. »Zakotie je majhno gnezdo, pa skriva v sebi velike skrivnosti... « Te besede je izgovoril Mlakar, premožen kmet iz Zakotja, ko si ga je bil nekoč pri voščil obilnejšo merico. Sosedie niso dali preveč na njegove besede. Mož se je rad ponašal; povsod je bil samo on in nihče drugi na svetu. Kadar je on govoril, tedaj so morali molčati daleč na okoli. Med Zakotci niso bili redki, ki so morali Mlakarju prižigati kadilo. Klicali so ga na pomoč, kadar so zašli v denarno stisko. Mož je imel denar in komur je kaj posodil, ta se mu ni smel zameriti. O svojih skrivnostih pa Mlakar pozne'e ni hotel ničesar več vedeti. »Jaz nisem ničesar takega rekel,« še je delal, kakor bi mčesar ne vedel. »Spet bi nam rad kaij natvezil«. so dejali tisti, katerim se Mlakarju ni bilo treba prilizovati. »Pa se je premislil, ker se ne mara osmešiti.« »Morda pa le kaj ve«, so trdili njegovi prijatelji. »Mož ima obilne izkušnje iin n egovi spomni segajo daleč nazaj v preteklost.« Najstarejši Zakotci so pomnili, da je živel nekoč pred leti v koči nad vasjo čudak Loč- nik, ki ie imel neki obilo denarja Hrani ga je pod deskami in med slamo na svojem bornem ležišču. Nekega dneva pa starca ni bilo več iz koče. Berač Škur. tisti rdeči Jaka. je našel mrtvega in preiskava ie ugotovila, da ga je nekdo ubil in oropal Za storilcem ni bilo ne duha ne sluha. L ud e so mnog bil vsiljivec zaslužil. Hitro si je izmislil kak navaden izgovor, ki pa nadležnika ni vselei zadovoljil. Takega nas lstva je bil Janez skra no naveličan. Kdo drugi bi se ga bil takoj otresel, toda on je potrpel in čakal priložnosti, da bi se ga na lepem odkrižal. Dan obračuna ni bil več daleč. Janez ie nekega večera spet nekam izginil. Zaman je vriskal Peter okrog doma — nihče se mu ni oglasil. Začel ga je iskati. Nemirno je stikal do vasi, postajal pod okni in za vogali; obral' je že domala pol vasi, a brez uspeha. Pri Kopaču, kjer se je navadno zbirala mladina. ni bilo nikogar Janez mora imeti kake prav posebne opravke. Ničesar bi ne imel proti temu. toda zakai mu ne zaupa. Pa on. k; je Gobarjev, prikriva svoje tanosti njemu, kj je Mlakarjev iz Zakotja! Prispel je do Jerina. Domača hči Tončka je bila priznana vaška krasclica. Jerin pa ie bil - med Zakotci najmanjši posestnik. Dekle je slovelo zaradi lepote, a dote ni bilo priča--kovati. Jerinovo okno zraven čumnate ;e bilo skrbno zastrto. V sobi je brlela lučka, nalašč postavljena nekam, da se ni videla na cesto. Peter je postal za vogalom in zadrževal sapo. Slišal je rahlo šepetanje. »Nekdo .ie notri!« Skrčila se mu je pest in kri mu ie šrnia v glavo. Tončka je bila namreč njegova obože-Vanka. Previdno je pristopil in naslonil uho na spodnjo šipo. »Kdo je?« je ugibal. Svojega tekmeca }e hotel poznati. mogel iz hiš. Trgovine in kavarne so bile vse v vodi. Mnogo ljudi je bilo v smrtni nevarnosti in so jih rešili v zadnjih trenutkih prostovoljni reševalci. Škoda gre v milijone, ad Prekmurje * V obupu je skočil pod vlak. Uradniški pripravnik na železniški postaji v Sevnici Emil Stalovvski se je te dni vrgel pod brzi vlak, ki mu je odrezal glavo, da je bil pri priči mrtev. Vse kaže, da mu je za negovo telesno slabost prenaporna služba razrvala živce, da je storil to obupno dejanje v trenutni duševni zmedenosti. Pokojnik je bil nekai časa študiral tehniko v Brnu, zaradi poman kania sredstev pa je moral opustiti študiranje. Bil je vnet sokolski delavec. Po rodu je bil iz Ljubljane in zapušča poleg brata še dve sestri, ki globoko žalujejo za svojim nam'ajšim bratom. Pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu. + Velika riba v Vrbskem jezeru. Neki ribič je v Vrbskem jezeru ujel skoro dva metra dolgega soma, ki je tehtal 46 kg. Velika žival se je branila z vsemi močmi in šele po dolgem boju je možu uspelo, da jo spravil na suho. Po mnenju strokovnjakov šteje žival 60 do 70 let. Za veliko vsoto je kupil ribo neki trgovec v Celovcu in jo razstavil v svoji izložbi * Ogenj zaradi slabega dimnika. Nedavno je začelo goreti v stanovanjskem poslopju posestnka Franca Širca v Slapah, občina Ma!-šperk. Ogen se je razširil na vse poslopje tako. da domači niti niso mogli rešiti pohištva. Ugotovilo se je. da je ogeni nastal za-rad: slabega dimnika. * Krava je povrgla tri teličke. Redek dogodek se je pripeti! te drn v Pobrežu pri Ptuiu. Krava, last posestnika in mlinarja Pavla^ Pinčerja v Pobrežti je povrgla kar tri teličke ki so vsi zdravi. * Sntrtna nesreča na Pohorja. Pri košnji je te dni 50!e+mi viničar Henrik Pleeko po ne. srečnem naključju poškodoval s koso v levo nogo 721etnega viničarja Florjana Jelenn iz Prebukovja. Nastopilo je zastrupljen ie krvi in je Florijan Jelen kmalu umrl. * Upepeljeni domači ii Posestniku Luki Meletu na Devini pri Slov. Bistrici je ogenj upepelil gospodarsko ir stanovanjsko poslco-je V Podovi na Dravskem polju je zgorelo ostrešje stanovanjskega in gospodarskega poslopja posestnika Simona Predikake. »Janez je«, se mu je posrečilo dognati. Besedica, ki jo je ujel takoj nato, je potrdila njegovo mnenje. Srce mu je udarilo kakor kladivo in po kosteh mu je zahreščalo. Varal ga je najbližji "sosed in ona, ki mu je še nedavno prisegala zvestobo. Zakai ga je tako nesramno preslepila? Nad kom naj se znosi, da mu bo zadoščeno? Skril se je za plot nedaleč od hiše in snoval načrte. Tu bo počakal tovariša: ko bo prišel mimo. bo stopil predeni ter ga pozval na odgovor. Tončka mora biti njegova! Prav za prav nima resnih namenoy, ker bo gledal na doto. Toda privadil se je ie in jo bo zavrgel šele tedaj, kadar se je bo naveličal. Le predrzne naj se kdo. da bi mu prekrižal račune! Tisti večer se Janez ni dolgo zamudil Dri svoji izvoljeni nevesti. Slutil je. da bi ga Peter utegnil izslediti. »Tončka, bodi samo moja!« ji je stiskal desnico. »Mola na večne čase!« »Saj veš, da sem«, je dahnila verno. »Tvoja. ali nikogar drugega na svetu.« »Tedai pozabi vse drugo... Peter nai ti ostane le navaden sosed ... « »Tu notri ga ni več«, je pokazala prot; srcu. »Še ti mi prisezi. da nimaš nobene druge.« »Ali mi ne zaupaš?« jo je rahlo pokaral. »Le čakaj!« »Vem. da ne lažeš ... « Mladenič jo je poljubil med tesnim objemom. Dekle mu je odprlo vrata, da rriso zaškripala. Nato je pihnila luč in zlezla ped odelo. r * Brezposelni je rešil potapljajoče se dekle. Te cliij popoldne sta se kopali na Savi dve 151etni deklici iz bežigrajskega okraja v Ljubljani. Ena deklica se je pri plavanju spustila preveč v drveče valove, ki so jo zagrabili in potisnili v vrtinec, ki jo je že pogoltnil. Od številnih kopalcev se nihče ni upal spustiti za deklico. Tedaj pa je skočil v vodo brezposelni ključavničar g. Medvešček in krepko plaval za. dekletom, dokler ga v resnici m našel in po napornem plavanju potegnil iz vode. G. Medvešček je rešil do sedaj že več oseb iz Save in zasluži zato vse priznanje. Se bolj prav pa bi mu prišlo, ako bi se kdo spomnil njegove požrtvovalnosti s tem, da bi mu preskrbel službo. * Strela je vžgala skedenj posestnika Ivana SuhadOlnika na Dolu. Rešili so razen sla-moreznice vse stroje in poljsko orodje. Skoda je le deloma poravnana z zavarovalnina * Neznano kam je izginil. Mornariški podpolkovnik g. Josip Udir. ki se je mudil pri Kranju na bolniškem dopustu, je zaradi razr-vanih živcev nenadno izginil Te dni so naš i ob Savi njegov dežnik, zato sumijo, da je tavaioč okoli zašel v valove. Njegovi domači razpisujejo nagrado 500 D:.i za tistega, ki bi pogrešanega našel in o tem takoj obvesU orožniško postajo v Kranju. Udir je štel 4. let in je bil visoke postave, temnih las, oblečen v sivo civilno qbleko in obut v visoke črne čevlje. Kot posebni znak so zlati zobje in brazgotina, ki ao ima na temenu od otroških let. * Utopljenec v Dravi. V Vuhredu je Drava naplavila truplo neznanca, ki je bilo že skoro razpadlo. Utopljenec ;e bil 175 cm visok, okroglega obraza, redkih zdravih zob, oblečen pa je bil v suknjene sive hlače, zelenkasto suknjo in telovnik iz zelenega žameta. * Strela v hrast in dalje v kozolec. Na Dobrem polju je treščilo v hrast. Ta je pa stal ob kozolcu, kj se je užgal in zgorel z ječmenom, senom in dvema vozovoma vred. Gospodar Janežič ni bil zavarovan. * Smrtna žrtev strele. Te dni je v Repu-šu pri Dobju udarila strela v posestnika Martina Vodeba pod kapom gospodarskega poslopja. kjer je delal lestvo. Zadela ga je naravnost v glavo. Vse prizadevanje domačih in sosedov, da bi ga oživili, je bilo brezuspešno. Vodeb je b i mirnega značaja in priden delavec. Blag mu spomin! * Dva mrtva pri prometni nesreči. Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini se je na križišču ba-novinske ceste Rogaška Slatina-Rogatec in železnice zgodila te dni huda prometna nesreča. Ko je vozil osebni vlak iz Rogaške Slait ne proti Rogatcu skozi križišče se je istočasno peljal po cesti od Rogatca proti Rogaški Slatini poltovorni avtomobil zagrebške tvornice suhomesnatega blaga Mlinek in Šlegr. Šofer je opazil vlak šele nekaj metrov pred samo progo, tako, da vozila ni mogel več ustaviti. Prav ko je vozil čez progo, je pri-drveila lokomotiva in zgrabila avto. Zaradi udarca se je avto čisto razbil. V avtomobilu so sedeli triije moški, izmed katerih sta bila dva takoj pri udarcu lokomotive v avtomobil mrtva, sam šofer pa je dobil hude poškodbe. * Samomor obupanega učenca. V Rogatici se je obesil učenec prvega razreda meščanske šole Vladimir Ljiubinac. V smrt je šel zato, ker ni izdelal šole. * Požar v Regerči vasi pri Novem mestu. Te dni je zgorela v Regerči vasi hišica Jožefa Šmajdka. Ker je ogenj nastal zelo nepričakovano, niso mogli niti vsega pohištva rešiti. Kakor kaže je bil ogeni podtaknjen. + Smrtna nesreča pri gradnji- Huda nesreča se je pripetila 231etnemu zidarskemu delavcu Stanku Thalerju iz Bohinjske Bistrice. Zaposljen je bil na stavbi, pa se mu je udri visok zid in ga pokopal pod seboj. Tovariši so potegnili Stanka izpod ruševin s hudimi zunanjimi, a še hujšimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. kjer je umrl. * Zagorjan je utonil v Paračinu. Rabozinova družina je dobila iz Paračna obvestilo, da^ ]c tam v nedeljo pri kopanju utonil sin Jož>2 Žalostna vest je obiitelj hudo potrla. Oba Rabozinova sinova Jakob in Jože in njun svak so bili pred nekaj leti odpuščeni pri zagorskem rudniku. Vsi napori, da bi spet dobili službo, so bili zaman. Jakob, ki je že oženlen služi svoj vojaški rok. Jožetu pa se je posreč'o dobiti službo v paračinsk,- steklarni. Sprejeli so ga zaradi tega, ker je bil dobci g:d'jenik. Pred nekaj tedni se je poroč i in upa,' je. da bo lahko podpiral svojce. Nesreča pa mu je zdaj na pragu boljše bodočnosti vzela življenje. * Huda eksplozija na Fali. V nedavni noči se je pripetila pri elektrarni na Fali huda nesreča. V tako zvanem stikališču ie eksplodiral kotel, v katerem je vrelo 300 litrov olja, na- menjenega za transformatorje. Eksplozija je bila tako huda, da je prebila močna železna vrata, izza katerih jc stal 23-letn,i elektrotehnik Ivan Robnik. Vrelo olje ga je vsega poparilo. Zaradi eksplozije je nastal tudi požar, ki se je naglo širil. Hudo ranjeni Robnik je z zadnjimi napori vključil alarmno napravo in tako poklical pomoč. Prihitel m delavcem se je posrečilo ogen pogasiti. Kl ub temu pa znaša škoda nad 200.000 Din. ♦ Omračil se mu je um. V Rožni dolini v hiši poleg Kollmanovega posestva se je omra. čil um mlademu glasbeniku Vladku Kumar-ju. V blaznosti je zgrabil kamen in se začel tolči po glavi. Gledalci, ki so gledali ta straš. ni prizor, so bili tako zbegani, da si niso upali zvezati ga. Prepeljan v bolnišnico je nesrečnik kmalu umrl. + Debela toča je te dni zbila v zemljo vse pridelke na brokem in temeniškem polju-Kmetje bodo zahtevali odpis zemliiškega davka. ♦ Požar zaradi strele. Nedavno je med nevihto udarila strela v zgradbo posestnika Be. drača Jožefa v Vareji. Domači so imeli le še toliko časa, da so rešili živino, v«° 'i-1-~o 'pa je zgorelo. * Vlomi v Ljutomeru se pojasnjujejo. Časopisje je že večkrat poročalo o drznih vlomih v Ljutomeru. Zadnji vlom je bil v usnjarsko trgovino g. Ivana Martinušiča, kjer je tat odnesel večji znesek. Še pred tem so bili izvršeni vlomi v Bat'ovo podružnico, lekarno in Kranjčevo trgovino. Zdai so storilcu na sledu. Vlamljal je ključavničarski pomočnik Jožef Belec iz Grlave. kj je vlomil z nekim Hu-sarjein iz Bunčanov tudi v soboško sodišče in v cerkev v Tišini. Vlome v Ljutomeru je izvršili najbrž sam in pajdaš je samo straži!. Belec se je izučil v kl:učavn'čarstvu v Ljutomeru, zato so mu bile razmere dobro znane. Dva dni pred vlomom v Mantinušičevo trgovino ie v n'e>j neka i kupoval iin si takrat položa; dobro ogledal. Belec ie pobegnil in ga iščejo. * Tri ie vlomi v eni noči. Nedavno noč so neznanci vlomili v stanovanje preužitkara Franca Pevca v Bukovcih. Odnesli so mast, meso in druga živila. Isto noč so se lotili tudi trgovine Justme Štumbergerjeve ' v isti vasi. Pri razbijanju železne lorete pa so domači slišali ropo-t in vlomilce prepodili. Ker se jim ie. zadnit vlom ponesrečil, so poskušali u n Janez je stal nekaj časa pred hišo in poslušal na vse strani, ali je kje v bližini kaka oseba, ki bi ga zalezovala. Ker ni zapazil ničesar sumljivega, jo je zavil proti domu. Med potjo je premišljal, kaj bo povedal tovarišu, ki ga bo spet neusmiljeno mrcvaril. Ni se mu še zasVitala nobena pripravna misel, ko je zašumelo za plotom in Peter se je spustil predeni. »Kje si bil?« ga je prijel za ramo. »V mlinu«, si je izmislil, ker v naglici ni našel boljšega izgovora. Peter je sumljivo zakašlial. »Mlinar pove zmeraj kaj novega. Človek- kar ne more od njega.« »Seveda.« Nadležnik se je nenadno nečesa domislil. Tovarišu ni reke! žal besede. »Ce se ti ljubi, bi nekoliko povasovala,« mu ie bil zvijačno prijazen. »Truden sem; jutri bo treba zgodaj vstati«. se ie iznfkail Janez. »Kakor hočeš.« Voščila sta si lahko noč in šla proti domu. Janez je šel res počivat. Ves zadovolen je zlezel na hlev ter se zar'1 v sno. Zaspal je v zavesti, da ie premotil nadležnega soseda. Prav nič se mu ni sanalo. da je bil zasačen. »Le čakaj!« Peter mu je zanretil s pestjo fin prisluhnil Po vasi se je razlivala prijetna nočna tišna. Zaviil .i^ med drevjem oroM Jerinu. Na:prei se je moral pomenit; s Tnčko. Povedati mu bo morala, kai je imel onraviti Janez v njeni sobi. Sam ga ie vide!, zato mu ne bo mogla utajiti. Krivda je teai na nen strani. Prav. da n; nadrl Janeza, kakor je bil sklenil za plotom. Poprej mora vedeti, zakaj ie dekle to storilo. Vzrokov je treba, preden bo kaj ukrenil. »Tončka!« je pošepnil prijazno in potrkal na njeno okno. Dekle se ie namišljeno prebudilo. Postelja je zaškripala. Povedal iii je na pamet dolge litanije. Začel je pri vrtnicah in nehal pri zvezdah s pesmico: »Mila. mila lunica. , ti ie več Gobarjev. ..« »Cemu pa potem s tnariš?« je rekla poslednjo besedo. Peter ie odšel ponnrien. Hči siromašnega soseda mu ie dala brco. Sama bi ne bila nikdar tega storila: Janez ie kriv, da mu je obrnila hrbet. On, katerega povišuje očetovo premoženie. ie ponižan zaradi njega. Berači ga bodo osramotili. Niegova tuga se ie med potio spremenila v si1ov'to iezo Janez mu ie idslej sovražnik^ — napovedal mu ie bo' in maščevanje. Tončko bo pustil v miru: v borb' ? nasprotnikom jo bo izbrisal iz spomna Vlegel se ie. a ni mogel zaspati. V mH^h se je nnpravlla! na bn\ k: ne sme h'ti očiten marveč zahrbten :n zvijačen. Na videz mu bo sicer prMatK skriva; na ga bo napada' 'n pre-gan:.fl. Odneha' bi šele tedai, kadar bo nasprotnik premagan Prav. d^ mu ni omenil, zakaj ga je čaka! zn plotom Tako bi ga bil le opozori na nevarnost in otešil svoje delo, Nihče ga ne bo zdaj oviral, ko b izvaja! svo«e načrte. (Dalje) svojo srečo še v sosedni vasi Dornavi pri posestniku Martinu Arnušu. Najprej so razbili hišna vrata, nato pa začelj spravljati blago in živila in nameravali s plenom pobegniti. Domači, ki so slišali ropot, so vlomillce pregnali. Le eno mlado žensko, ki ni bila dovolj urna, so prijeli in jo izročili občinskemu uradu, kjer so jo vtaknili v luknio. Med časom do prihoda orožnikov pa je ženšče pobegnillo iz zapora. Orožniki so jo šele po daljšem iskanju naši, v bližnjem gozdu, kjer je nameravala speči ukradeno kokoš. Pri zaslišaniu je areti-ranka izjavila, da je ciganka Ilonka Horvaito-va, stara 23 let iz Murske Sobote, Njen po-magač, istotako cigan, je pobegnil. Njegovega imena ni hotela povedati, češ, da ga ne pozna. * Pobegla kaznjenca. Viktor Loparnik in Rupart Rotman, ki sta sedela za okni mariborske jetnišnice zaradi tatvin, sta bila v torek zaposlena z drugimi tovariši pri delu v vinogradu odvetnika dr. Jana za Kalvarijo. Med delom sta se znala spretno odstraniti pazni-kavim očem, potem pa sta jo naglo ucvrla v gozd in izginila. Rupert Rotman, ki je doma iz Maribora, se je po begu pojavil zvečer na svojem stanovanju v Vrbanovi ulici, kjer je še imel spravljeno obleko. Gospodinji, ki ga je začudeno gledala v kaznjenski obleki, je povedal, da je pobegnil iz ječe. Pripovedoval ji je, da je izvršil beg skupaj s tovarišem, da bi skupaj izkopala neki ogromen zaklad Med takim pripovedovanjem se je Rotman preoblekel iz jetniške uniforme v civilno obleko in odšel. Gospodinja je hitro obvestila policijo o nenavadnem gostu in takoj so šli detektivi na delo. Zasačili so Rotmana še v isti noči, ko je prenočeval pri svoji prijateljici. Aretirali so ga in odgnali v jetnišnico, kjer bodo sedaj bolj pazili nanj. Njegovo pripovedovanje o bajnem zakladu pa je le bajka, s katero se je skušal pred gospodinjo opravičiti za svoj beg. Loparnika še niso ujeli. * Nad čebele so se spravili. Posestnik Tomaž Novak v Grabrovniku, občina Strigova, si je v Raakrižju ' kos zemljišča v najem in preselil tja dva večja čebelnjaka, ker je tam boljša paša. Neznani zlikovci pa so v nedavni noči pometali nekaj panjev v Ščavnico. Tako so napravili čebelarju okrog 4000 Din škode. Najbrž storilci niso bili čebelarji, zakaj če bi se jim ne smilil čebelar, bi se ^im morale smiliti vsaj nedolžne čebele. * Vlom v bivšo Svabovo tvornico v Za-vodni pri Celju. V noči na ponedeljek so neznanci izvršili vlom v bivšo Švabovo tvornico kisa v Zavodni. ki j0 je kupil veletrgovec g. Božidar Ravnikar in jo preuredil v sload.s-če. Vlomilci so izkopali v zid ob Voglajni luknjo, zlezli v poslopje in odnesli večjo količino sladkorja. * Obsodba zaradi u^oja v Košnici. Zeiezni-čar Pavel Kragolnik je bil pred tedni v Košnici pri Cel u napaden in je umrl v celjski bolnišnici zaradi zloma lobanjskega dna in težkega pretresa možganov. Zaradi tega zločina sta se zagovariala na okrožnem sodišču v Celju 39-letni rudar Franc Huš in 34-letni posestnik Anton Škorjanc. oba iz Košnice. Huš je bil obsojen na tri leta robije in na izgubo častnih pravic za isto dobo. Škorjanc pa je bil oproščen. * Zahorikova razbojniška tolpa pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je vršila te dni obravnava proti razbojniški tolpi Kazimira Zahorika, ki je dolgo strahovala vso Dolensko. Glavni vodja je Kazimir Zahorik. 22letni železostrugar. rojen v Toplicah pri Zagorju. N;egovi padaši so: Ve-necia France, lšletni delavec, rojen v Ljubljani, Peter Cerček. 291etni posestnikov s'n iz Mokronoga. Alojzi i Hiršman 461etni mOnter iz Beograda; Jože Sebanc 23 letni delavec iz Zgornjega Zabukovja pri Trebelinem, Alojzij Metelko, 27 letni posestnikov sin iz Brezovice pri Trebeilijnem. Novembra lani so vlomili Pri učitelju Dularju, kateremu so odnesli 28.500 dinarjev ter razno obleko. Kmalu nato so se sešli v Novem mestu, odkoder so se napotili k Sv Roku. ker so napadli Ignaca Repovža in njegovo hčer Marijo. Glavna krivca tega zločina sta Zahorik in Venecia, ki sta Ignaca in Marijo Repovževo napadla, jo pobila na tla, zvezala in zatrpala z razno posteljnino, tako da se je Marija Repovževa zadušila, med tem ko je Ignac Repovž umrl za posledicami dobljenih ran. Našli so le 100 dinarjev in nekaj nakita. Decembra so vlomili v hišo admirala Bučarja, kjer pa so jih zasačili. Venecia in Drobne sta bila pri tej priliki aretirana, vendar pa sta pozneje pobegnila iz zapora v Kostanjevici, štiri mesece so nato živeli od raznih manjših vlomov in tatvin. 6. ma;a pa so izvršili velik vlom v Mokronogu, kjer so odnesli Katarini Boršt-narjevi 35.000 Din. S tem denarjem so popival,- in ga trosili tako razsipno, da so zbudili splošno oozornost. Hiršmana so orožniki aretirali v Čagovščah, Zahorika pa v Litiji. Na podlagi njunih izpovedb so bili nato aretirani vsi ostali člani te nevarne roparske tolpe. Razprava pred sodniki je bila zaradi mCadoletraosti Venecie razglašena za tajnio. Obsojeni so bili: Kazimir Zahorik na dosmrtno robljo in na trajno izgubo častnih pravic, France Venecia na 15 let robije, Peter Čer ček na 10 let robide iin na trajno izgubo častnih pravic. Alojz Hiršman na osem let robije in tra:no izgubo častnih pravic, Jože Sebanc na osem let robije in na trajno izgubo častnh pravic, Alojz Metelko pa na pet let robije in na enako dobo izgube častn zdaj, še ni ugotovljeno. Njegova soproga zatrjuje, da je bilo 10.000 do 20.000 Din. Denar je z listnico vred izginil. Tudi denarnica za drobiž manjka. Ropar pa je pustil svoji žrtvi uro, ker se je pač bal, da bi ga ta predmet izdal. Senekovič je v bolnišnici umrl. Orožniki so uvedli strogo preiskavo in je dosdej aretiranih pet osemljencev. PREKMURSKI GLASNIK Podgane so zgrizle truplo otroka. Lendavski orožniki so dobili od svojega zaupnika prijavo, da je neznanokam izginil šestmesečni sinček Gizele Sabotinove, ki služi v Lendavi kot služkinja. Orožniki so zadevo preiskali. Sabotinova je priznala, da je lani oktobra povila nezakonskega otroka, ki ga je dala v rejo Julijam Nagyjevi v Lendavi V reji ie Imela Nagyjeva otroka več mesecev in je bil tačas otrok čisto zdrav. Nekaj dni po veliki noči pa je mati prišla po otročiča in deiala rednici, da ga bo nesla kazait botrom. Od tedaj ga ni več prinesla nazaj. Orožnikom ie Sabotinova po dolgem okleva nu priznala, da Je otrok umrl. Zakopala je trupelce v drvarnici. Ko je prišla komisija, da bi truplo od-kopala, je morala najprej odkopati vso skladovnico drv. Pod lesenim podom so našli samo ostanke nekati oglodanih kosti. Do trunla so namreč prišle podgane in ga požrle. Mati zatrjuie. da je otrok umrl zaradi nagle obolelosti, zakopala pa ga je sama, ker se je ba- la, da bi jo zlobni jeziki obdolžili detomora. Zanimivo je še to, da mati ni umaknila tožbe za priznanje očetovstva proti nekemu čakov-skemu odvetniku, čeprav je bilo dete tedaj že mrtvo. Smrt otroka v apneni jami. 2-letna Rozina Horvatova v Črensovcih je padla pri igri v apneno jamo in utonila. V jami je bilo samo malo vode in za ped apna, a je dekletce padlo v jamo tako, da se je z glavo zasa*d lo v apno, zaradi česar se ni moglo rešiti. NAŠI NA TUJEM Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Na željo več rojakov in rojakinj, da bi letos spet obiskali domovino, smo priskrbeli prav moderen avtobus. Vozila ga bosta dva šoferja, tako da se bo vozilo ponoči in podnevi. Vsaka oseba bo zavarovana. Potovanje iz Gladbecka v Jugoslavijo se bo začelo 26. avgusta ob 9. zvečer in bo prišel avtobus 28. avgusta proti večeru v Ljubljano. Iz Ljubljane bo odhod nazaj 14. septembra ob 10 dopoldne. V Jugoslavijo pridemo pri Mariboru, kjer bodo lahko izstopili oni, ki imajo svojce v bližini. Druga postaja bo v Celju, in potem pride bela Ljubljana, kjer ostane avtobus do povrat-ka. Otroci se ne sprejmejo. Za vsako osebo bo stala vožnja sem in tja 41 mark 50 pfeni-gov z vizumom. Javiti se je treba do prvega avgusta in vsaj polovico plačati, tudi potni list je treba oddati, da se preskrbi skupni vizum. Zadnji znesek se mora plačati do 20. avgusta. Prtljage vzame lahko vsakdo: kov-čeg za obleko in manjši kovčeg za hrano. Ne jemljite prevelikih ročnih kovčegov. Doslej imamo en avtobus za 26 potnikov. Če se iih še več javi, so avtobusi na razpolago. Javite se pri predsedniku Jugoslovenskega narodnega društva g. Jožefu Koširju, (Gladbeck, Feld-strasse 18) ali pri tajniku Martinu Lončariu, (Gladbeck. Moltkestrasse 27) ali pri predsedniku bratskega društva v Bueru g. Juriju Rozmanu, (Buer, Koniggratzerstrasse 20). G. Rozman bo vodil potovanje v domovino. BANKA BARUCH 11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlj denar ? Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem Icurzu. Vrši vse bančne posle najkulamtneje. Poštni uradi » Belgifl, Franciji. Holandiji In Luksemburgu »prejemalo plačila na naše čekovne račune: Belgija: »t 3064-64, Bruxel les; Francija: it 1117-94, Pariš; Holandija. šte» 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: št. 5067. Lu-Tembourg. _ Na tahtevo pošljemo brezplačn -aaže čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Rozinov puding- Mešaj, da narase, tri rumenjake, tri deke sirovega masla, sedem dek sladkorja v prahu in malo na-riban^ limono, ve luPioice. Potem primešaj 10 dek z osmin-ko litra poškropljenih drobtin, pet dek zmletih mandeljnov ali orehov, žlico ruma, pet dek opranih in zrezanih rozin in nazadnje še sneg dveh beljakov. Posodo za puding dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z drobtina-mi, zlij noter testo, razravnaj, posodo zapri in v kropu kuhaj do tri četrti ure. Kuhani puding zvrni na topel krožnik, oblij s toplim malinovim sokom in daj hitro na mizo. Pečena jetrna pašteta. Zmelji na strojčku 30 dek svinjskih jeter, 30 dek pljuč in 2 namočeni in otisnjeni zemlji. Pet dek na kocke narezane slanine-razpusti v kozioi in prepra-ži eno drobno sesekljano čebulo. Ocvirke in čebulo primešaj k zmletim jetrom in eno jajce, malo popra, maiarona, žlico sesekljanega zelenega peteršiHiia in soli. Vse skupaj dobro zmešaj. Kozo dobro pomaži, posuj z drobtin atmiF. stresi noter pripravljena jetra, razravnaj in peči eno uiro v pečici. Pečeno zvrni na topel krožnik, razrezi in daj s paradižnikovo omako in knompiirčkom na mizo. Telečji zrezki s sardelami. Telečje zrezke potolči, osoli in jih na vroči masti opeci po obeh plateh. Ko so zrezki opečeni, jih deni na topel krožnik, pokrij in postavi na toplo. V sok pa potresi moke in ko moka porme-ni, stresi zraven eno ali dve drobno sesekljani sardeli, malo popraži, dodaj tri do štiri žlice kisle smetane in po potrebi zalij še z vodo ali juho. Sardele dobro izperi, preden jih sesekljaš, da ne bo omaka presla-na! Nato zloži zrezke v sok, in ko malo po-vre, so gotovi. Sok mora biti srednje go-stljat. Daš s cmoki, žličniki ali dušenim ri-žem na mizo; tudi solato lahko daš zraven. Nadevane kolerabice. Kolerabice operi in olupi. Odtreži pokrovček in kolerabice z žli-čioo izdolfoi. Očisti tudi lističe in deni vse skupaj kuhat v slan krop. Ko so kolerabice kuhane, jih na situ ocedi. Izdolbene kolerabice zloži v plitvo skledo, ki si jo poma-zala s sirovim maslom, ter jih nadevaj. Nadev: Zelene lističe in zdolbeno sredico ko-lerabic drobno sesekljaj. Prepraži žlico drobno sesekljane čebule na treh dekah sirovega masla, primešaj sesekljane kolerabice. minuto duši, nato po okusu osoli, popopraj in nadevaj kolerabice. Po vrhu potresi z drobtinami, z naribanim sirom in pokapai z raz-puščenim sirovim maslom. Nato speci. Daš z mesom na mizo. Riba z zelenjavo- Operi in očisti en koren, ček, malo zelene, malo peteršiljeve korenine in eno čebulo. Vse skupaj prav drobno zreži, stresi v kozo ter nalij liter vode in pristavi. Dodaj še nekaj zrn popra, tri žlice neprekis-lega kisa in osoli. Ko je zelenjava kuhana, položi noter ribo (60 do 70 dek). Ko je tudi riba kuhana, jo zloži v toplo skledo, zelenjavo precedi in jo naloži okoli ribe, potresi še malo z naribanim hrenom, po ribi pa polij tri do štiri žlice juhe, v kateri si kuhala zelenjavo in ribo, in daj kot samostojno jed na mizo. Narasteb. V kožico deni žlico sirovega masla in 10 dek sladkorja,, potem mešaj na ognju, da sladkor porjavi K0 je sladkor rjav, dodaj še sedem dek sirovega masla in pet zvrhanih žlic moke ter še malo prepraži, nato mešaje Prilivaj šest decilitrov vročega mleka in mešaj dalje na ognju, da dobiš prav gosto testo. Nato postavi na stran, da se popolnoma shladi. Ko je testo hladno, primešaj pet rumenjakov, malo naribsne li. monove lupinice, sladkorja po okusu Ln sneg petih beljakov- Kozo dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z drobtinami, zlij noter testo, razravnaj in speci. Pečeno in toplo daš z vinskim šatojem na mizo. Čokoladna torta. Mešaj, da narase, 10 dek sladkorja v prahu, šest rumenjakov, sok in lupinico pol limone. Potem primešaj 10 dek olnpljenih zmletih mandeljnov, sneg šestih beljakov in 10 dek naribane čokolade. Posodo za torto pomaži s sirovim maslom, posuj z drobtinami, zliti noter testo, razravnaj in speci. Pečeno in hladno torto enkrat pre-reži in nadevaj. Nadev: V pečici razmehča] 10 dek čokolade, nato jo mešaj, da se shladi. Zraven mešaj, da narase, osem dek sirovega masla, 10 dek sladkorja v prahu, žlico ruma in en rumenjak. S tem nadevom ua-devai torto, jo tudi po vrhu in po robovih pomaži tako, da porabiš ves nadev. Po vrhu in ob straneh pa še potresi s sesekljanimi mandeljni. Namesto mandeljnov lahko deneš orehe ali lešnike. Praktični nasveti Slab zrak v sobi. Da preženeš slab zrak iz sobe, odrni okna vsaj za eno uro navzkriž. (Poleti lahko tudi za ves dan. a pozimi zadostuje četrt ure. to pa večkrat čez dan). Raz-beli lopatico za pepel ali pa deni na lopatico razgrete žerjavice in na žerjavico nairesi siol-čenih brinjevih jagod alii pa vršičke smreke (tudi suhi pomarančni olupki so dobri) in ne-si lopatico parkrat oo sobi. Prsten voni se razvije po sobi in odstrani nepriieten duh po vlagi. Če tako pokadiš vsak dan. se ta sveži voni vleze v opravo in stene. Seveda brez zračenja ne odpraviš slabega zraka iz sobe. Kakšen je bil solnčni mrk Kakor smo že poročali, je bil 19. junija popoln solnčni mrk. ki ie bil viden po več krajih •naše zemlje Kar 37 znanstvenih odprav je šlo na razne kraje opazovat ta dogodek. Splošno se lahko reče, da so uspehi teh odprav precej veiiki. Veliko smolo pa je imela angleška odprava, ki je šla na japonski otok Hokaido, kjer si je pripravila veliko opazo. valnico. Malo pred solnčnim mrkom je namreč velik oblak zakril solnčno ploskev, zaradi česar potem ni bilo mogoče mrka tako opazovati, kakor so si Angleži želeli Pač pa je ta oblak povzročil, da je postal na zemlji mrak še večji in da je tudi toplota izdatno padla. V tem mraku pa so lahko ljudje opazovali zvezde- ki so se v mraku prikazale na nebu. Blizu solnca namreč stoji zvezda Venera, ki je v nastalem mraku prav tako zasijala. Japonci, ki so opazovali ta prizor, so zvezdo veseli pozdravljali, češ: »Ljube zvezdice se prikazujejo.« Japonske odprave, ki so opazovale solnčni mrk v Mandžuriji, pa so mogle napraviti nekaj prav dobrih posnetkov solnčnega mrka. O dobrih uspehih poroča tudi ameriška odprava iz NewYorka, katero je vodil znanstve- V Parizu je izšla nedavno knjižica, v ka- j teri opisuje ameriška zakonca Kcllogova svoje ' izkušnje s skupno vzgojo svojega' 7-letnega sinka Donalda z 11 mesečnim š:mpanzom, rojenim v ujetništvu. Zakonca Ke^ogova sta delala svoje poskuse samo leto dni in jih opisala- brez vsakega pretiravanja. Pripovedujeta samo to, kar sta videla in •doživela. Delala sta to samo zaradi tega, da bi dobila odgovor na vprašane, kaj se zgodi, če ravnamo z mlado opico tako kakor z otrokom in če živ, opca izkliuČno med ljudmi. Mladi šimpanz Gna je bil lepo oblečen kakor mali Donald. spal ie v posteljici, jedel in pil samo ob določenem času -n naučili so ga celo hodit; na stran. OtfDk in opica sta imela skupne igrače in igrala sta se kakor dva otroka. Morala sta ubogati, toda vzgoja ni bila stroga: vzgajali ju niso z grožniami im palico. X Sedemnajst smrtnih obsodb na Japonskem. Zaradi udeležbe pri vojaškem uoosu meseca februarja je vojaškč) sodišče obsodilo 17 japonskih oficirjev na smrt, pet pa na dosmrtno prisilno delo. Poleg tega je Vlo 73 oficirjev, 19 vojakov in 10 civilistov obsojenih na ječo do petih let. Objava Smrti: h kazni je povzročila po vsej Japonski veliko -razburjenje. Da Se preprečijo morebitni izgredi, je vlada odredila stroge varnostne ukrepe. X Kit je vozil ribiče. Nedavno so ribiči v čolnih lovili ribe blizu otoka Pririklpa v Mar-marskem morju. Nenadno pa so opazili, da neka teža vleče njihove mreže v globočino. Nekaj časa so reč gledali, nazadnje pa sid ugotovili, da se je v mreže ujel velik kit. Ko je kit napenjal vse sile. da bj se rešil, je seveda vlekel mreže in z njimi vse ribiške čolne celih 20 km daleč. Nato se je obrnil ter vse skupaj vlekel nazaj in je ribiške čolne pripeljal prav tja, kjer se je bil prej vjel. Ko so ribiči videli, da kitu sami niso kos, so poklicali na pomoč druge ribiče, ki so jih srečali med potjo. Pogumni možje so bili res pripravljeni pomagati. Z združenimi močmi se je vsem ribičem nazadnje posrečilo, da so kita z udarci vesel pobili. Ribiči so bili rešeni velike nevarnosti in so začeli kitovo truplo vleči k obali. Tukaj pa se je izkazalo, da je kit tako velik in težak, da ga ribiči s svojimi na pomoč prihitelimi tovariši vred ne morejo nik dr. Fischer. Ta je imela svoje opazovali-šče v Ak Buleku v zahodni Sibiriji- Tamkaj je solnce mrknilo med 8. in 9. uro dopoldne. Med solnčnim mrkom so povsod ugotovili, da je toplota ozračja znatno padla Na obzorju se je videl sij oranžne barve in nad sibirsko stepo se je lesketalo v škrlatnordeči barvi. Med popolnim mrkom je obdajal solnčno oblo prekrasen venec, kakor bi bil 'stkan iz srebrnih niti. Ta venec je imel pet rogljev, zaradi česar so boljševiki to označevali za znamenje peterooglate sovjetske zvezde. Nekateri roglji so bili večji kakor solnčni premer. Tudi v Sibiriji so med popolnim soln. čnim mrkom videli Venero, ki je svetlo sijala. Na Grškem, kjer je enako bil viden popol-li na griču Sunicnu pri Atenah. Tukaj je na-d»znancev iz manj premožnih dežel iz srednje Evrope. Svoja opazovališča so napravi-il na griču Sunionu pri Atenah. Tukaj je nastopil solnčni mrk takoj, kakor hitro se je ma.ihen del solnca pokazal izza obzorja- Na Grškem so opazovali, da se je med solnčnim mrkom vseh živali * polastila velika vznemirjenost. * / vzgajata . Zakonca Kellogova trdita, da je pokazala opi-' ca v nekaterih primerih večji razum kakor nun otrok. Bila je tudi telesno boli razvita. V drugih pogledih je pa otrok prekašal opico. Opica se je začela prej zanimati za slike kakor mali Donald. Nekega dne so opazili, kako z velikim zanimanjem ogleduje na steni visečo sliko. Zan mala se pa ni samo za slike, temveč tudi za žebelj, na katerem ie visela. Najbrž je mislila, da bi se dala s pomočjo žeblja napraviti gugalnica. Kellogova pravita, da ju je imela opica skoro tako rada kakor sinček, da je bila na oba •tako navezaia, da n; bilo skoro nobene razlike med meno in siinčkovo ljubeznijo. Na vse načine si je zmerom prizadevala ugoditi jima, da bi bila zadovoljna. Zlasti .ie bilo čudno, da se je otrok mnogo bolj naleze! opičjega duha kakor bpiča človeškega. spraviti na suho. Začeli so klicati na pomoč še druge ribiče. Šele ko je poprijelo 80 mož, so potegnili kita iz v0de na suho. Mrtvi kit je tehtal tri tone. X Roparski morilec prijet čez 30 let. Avgusta T. 1906. so v nekem gozdu pri St. Os-waldu blizu Linca našli umorjenega kmeta in živinskega prekupca Franca Larndorferj.i. Morilec je tedaj svoji žrtvi pobral ves denar-Tedaj so osumili roparskega umora hlancs Mihaela Pichlerja in ga oddali sodišču. Ket mu pa niso mogli dokazati, da bi bil on umoril in oropal kmeta, so ga morali spet izpustiti. Zdaj pa je orožništvo nabralo toliko dokazov zoper njega, da so ga vnovič prijeli in zaprli. X Otrok je pregriznil strupeno kačo. Zgodilo se je v mestu Atlanti v Zedinjenih državah. Dve leti stari fantek Jack Bone je racal po domačem vrtu in se igral z dvema majhnima psoma. Kmalu pa je otroče zagledalo nekaj drugega. V travi se je namreč nekaj premikalo. Otrok je s svojo ročico pograbil tisto 3tvar, jo vtaknil v usta in jo ugriznil. Takoj nato pa je začel strašno kričati in jokati. Prihitela je mati. ki je vsa preplašena videla, da je deček ugriznil strupeno kačo. Brž ga je pograbila in odnesla v bližno bolnišnico, ki k sreči ni bila daleč. Tukaj so dečka natančno pregledali in ugotovili narav. nost čudno dejstvo, da ga strupena kača ni pičila, pač pa je kača sama poginila, ker jo je deček pregriznil. X Davčni eksekutor je zarubil dekle. To se je zgodilo v Aradu v Romuniji. Davčni eksekutor se tam strogo drži zakona in navodil svojih predstojnikov, ki so mu naročili, naj zarubl.ieno blago takoj proda na javni dražbi. Eksekutor je šel v Nadašdo, kier kmet Bogdani nj plačal davkov. Našel je kmeta v največji bedi s šestimi otroki, med katerimi je najstarejša 17-letna hčerka prava lepotica. Eksekutor se je dolgo oziral po hiši, naposled je pa spoznal, da nima kaj zarubiti. Zamislil se je in kmalu mu je šinila v glavo srečna misel. »Zakonu mora bti zadoščeno in ker se ne da v hiši nič zarubiti. prodam na javni dražbi tvojo hčerko,« je dejal kmetu. Poklical je na pomoč dva orožnika4 da sta odvedla; vso objokano lepotico na sejem, kjer je morala stati in se kazati ljudem. Ta čas je eKse-kutor pripravljal javno dražbo. Toda razjarjeni oče je spravil na noge vse vaščane ;n poozai; je že postajal nevaren, ko se e po nakljuc u pripela! mimo v avtomobilu finančni inšpektor. Vprašal je. kaj pomeni razburjenje v vasi, in ko so mu povedali,, je davčnega eksekutoria takoj odslovi', razjarieni kmetje so ga pa za nameček še pošteno pretepli. X Ranoceinik ameriških tolovajev mrtev. V črnskem jezeru so našli te dni trup'« zloglasnega ranocelnika ameriških tolovajev dr. Josefa Morana. Nesrečnik je imd okro£ vratu privezan velik kamen, kar dokazuje, da je postal žrtev osvete. Nobena večja zlo-č.nska tolpa v Ameriki ne more živeti brej spretnega ranocelnika. ki mora s spretnimi operacijami izipreminati obraze zločincev, da se ne ujemajo s policijskimi opisi. Iz kratkega nosu mora postati dolg, obrvi je treba zgostiti, suh obraz napraviti debel, kožo na palcu so na polociji z njega posneli odtis, je treba nadomestiti s kožo drugega dela telesa. Dr. Moran Je bil znana osebnost v zločinskem svetu Chicaga. Ko je bil še podeželski zdravnik v državi Illnoisu, mu je naključje privedlo v ordinacijsko sobo tolovaja, ki mu je iz hvaležnosti za ozdravljenje med svojimi tovariši pridobil. obilo strank. Naposled se je dr. Moran posvetil izključno tolovajski praksi, kar mu je prineslo tri leta ječe in črtane iz seznama zdravnikov. Ko je kazen odsedel, je postal glavni zdravnik Dillin-gerjeve tolpe. Prišel je pa navzkriž z n.ko drugo ziločinsko tolpo, iti ta ga je zdai iz o svate spravila s sveta. X Nemčija je izdala ogromno vsoto za oboroževanje. Londonski »Morning Post« objavlja številke o nemškem oboroževanju in zatrjuje, da je samo v letošnjem letu izdala Nemčija za oboroževane 300 milijard denarjev po naši vrednosti, kar je več kakor znaša angleški letni proračun. X Klobuk je pojedel. Angleži zelo radi sklepajo stave prj konjskih dirkah. Tako je londonski trgovec Mangham Pearls stavil s svojimi prijatelja, da bo zmagal na dirkah konj, za katerega se je bil navdušil. Bil ie tako trdno Irepričan o zmagi tega konja, da je izjavil: »Če ne prispe prvi na smoter. po; :ra svoj klobuk s trakom vred.« Toda trgovčev konjski prijateli ni zmagal. Trgovec pa je pokazal, a zna biti mož beseda. Drugi dan je povabil k sebi dve priči, pred katerima ie razrezal svoj klobuk na koščke, ga s čebulo, kisom in gorčico opražil in pojedel. Zdai leži v bolnišniai in zdravniki dvomijo, da mu bo mogoče rešiti, življenie. Listnica uredništva Črne. Arabski gumi za lepljenje. Kobilje. Vsj kmečki dolgovi, narejeni do 20. aprila 1. 1931. so pod zaščito. Torej tudi znesek, ki vam ga je svak dolžan na račun dote. Herne (Nemčija). Nezgodne rente prihajao tudi lahko iz Nemčije v Jugoslavijo. Za natančnejše pogoje se obrnite na glavno bra-tovsko skladnco v Ljubljani. če se otrok in opica skupaj ALEKSANDER LICAN: SPOMINI IZ SIBIRIJE (Iz dnevnika slovenskega vojaka In ujetnika v svetovni vojni) Ko sem izročil nadinženjerju listine, me je vprašal, ali bom kos svoji nalogi. »Upam, da boste z menoj in mojimi delavci popolnoma zadovoljni«, sem mu strumno odgovoril. Železničar nas je nato odvedel v leseno barako blizu postaje. Uredili smo si vse potrebno, imenoval sem za kuharja Lovka iz Begunj nad Cerknico, za snago in red v baraki pa sem postavil Primca iz Kosez pri Ilirski Bistrici. Delavce sem razdeiil v skupine po 25 mož in drugi dan smo že začeli z delom. Ruski železniški tir je precej širši kakor v drugih evropskih državah. Pragovi so postavljeni v razdalji dveh pedi in vsi ležijo goboko v pesku, ker kamenja tam sploh ne dobiš. Ekspresni viak je vozil iz Petrograda, ali pa iz Moskve do Vladivostoka 12 dni, med tem ko so bili osebni vlaki mnogo bolj počasni in porabili za isto pot celih 28 dni. Delo smo imeli oddeljeno od postaje v Ki-nelu, kjer se odcepi železniška proga v Srednjo Azijo do Samare in odtod do Batrakov, ki stoje tik železniškega mostu preko Volge. Kdor še ni videl tega velikanskega mostu črez največjo reko v Evropi, ne bo verjel, da so ga gradili nad 13 let. Ostali smo na progi kake tri mesece, nato pa so nas prestavili na glavno postajo v Sa-niari. V sk ladiščih smo vsak dan naložili, odnosno razložili nad 50 vagonov blaga, delali smo pa tudi v pristanišču reke Volge. Odpoši-Ijatve so bile naslovljene do Nižnjega Novgo-roda ali po Volgi do Saratova, Astrahana in v druga pristanišča ob Kaspiškem morju. Ro-izine, suho sadje, bombaž, kože in drugo je prihajajo v Samaro iz Srednje Azije, iz Bu-bare, Ashaibata. Taškenta in Turkestana. Po Volgi ali po železnici so prispele tja tudi ogromne količine žita, največ pšenice iin ječmena. V Samari je največji elevator za žito v vsej Rusiji. Je to velikanska stavba, ki jo je videti več kilometrov dalleč. Žito je prihajalo kar nasuto v vagone brez vreč in mnogo ga je ostalo pri ra^ktadamiiu na železniškem tiru. Nihče ni pazil na škodo. Prašiči so pa pod vagoni prav pridno hrustali zraie, ki je včasih iežalo kar po štiri prste na debelo. Ko smo zvečer delo končali, smo spustili kak voz, da je z brzino priletel v vagone, pod katerimi so se krmili prašiči — in dobre sviniske pečenke nam ni nikoli manjkalo, ker po dva aili trije prašiči so vedno ostali razmesarjeni med kolesi. Huljan iz Bete Krajine ie imel nalogo spraviti »žrtve železniške nesreče« v pripravljene vreče. Reklamiral ni pri žeilezniški u nravi nihče, ker je vsak dobro vedel, da bi bil poleg tega, da je izgubil pujska, še kaznovan. Ob nedel^ih smo bili prosti. Benčič, zdaj učitelj na Prep-arjih v občini Podgradu, nam je prinašal oošto. Inženier Marko Czdaj v Zagrebu) je skrbel za novice. Zmerom smo p-a nestrmio pričakovali, ker je imel na razpolago angleške. ita.'iianske H francoske časopise in je bul o frontah prav dobro poučen. Mislim, da se vojnim ujetnikom ni nikjer ta-doblro godilo kakor nam. Pri razkladam™ vagonov smo se z vsem prav pošteno založili Imeli smo na razpolago sladkorja čaia riža Biihi-hmsireiVinam^a. Samo°wiko (ž-a,nie) smo si varili iz fig i- rozin. P Veko ,mo dobivali od sester švedskega Rdečem križa- r>ro-sih smo .tih vedno, da so nam darovale iepe mie sraknjp ki smo ^ seved, takoj Prodali na n3l° ie mnogo mnogo slahse živel n-i dom i kakor takrat v Šaman. Imeli smo n.,- i,d0bno ?ivHenie in me.nikaPo nam ni nič. so si ml'ade Samarke in hodi,M ob nedsfliah z na r~o-guCko (sprehod in na ples »m-siVo ko'o« Tako so nam tekli w brezbožni do' pre vrata, ko je Kerenski prevzel vlado. Kmafnj no prevroč se je začeHo med ljiud-Kvom čudno gibate. Kmeih k. da se pri-pravha grozen vihar. S Ke^skim ki je hotel nadaljevati vo.jno, ni bil nihče ^ red in varnost je bilo sflaibo preskrbljeno. Vsak dan so se vršili poboji: Vojaštvo, ki je dezer-tiralo z raznih front, je kradlo in pobijalo; nihče ni bil varen življenja. Prvega maja so korakali po samarskih ulicah komunisti z rdečimi, socialni demokrati z zelenimi, a atnarhi-sti s črnimi zastavami. Policija je vse to mirno gledala. Bil sem pričujoč na shodu anarhistov. Mlada študentka se je povzpela na balkon večjega hotela in govorila. Nabiralo se je vedno več l^adteitva. Govornica je poudarjaila: »Kdo je kriv svetovne vojne? Kapital in spet kapital. Mi ne potrebujemo Boga, ne vlade, sami hočemo urediti naše zadeve. Glejte tam moža v najboljših letih, ki je brez noge. In tam oni brez roke! Kdo jim povrne njihove ude? Vrženi so na gnoj kakor izžeta citrona. In ve ženske, ki ste prisiljene prodajati se za bori rubelj, kdo, povejte mi, kdo je kriv vaše sramote ?« Govorila je navdušeno in prepričevalno, da je bilo ljudstvo razburjeno do skrajnosti. Po končanem govoru so začeli ljudje kar noreti, razbijali so velike trgovine, plenili in pobrali, kar jim je prišlo pod roke. Navtailili so na državna skladišča, založena s šniritom. Odnaša'i so špirit z vedri, lonci in škafi ter se upiisnili kar na mestu. Drugi dan je ležalo po b'ižnjih uPicah in obcestnih j?«kih v°e polno mrtvecev; to so bile žrtve alkohola. Vaeoni, .ia'cž>eni z raznim bteigom, fy, bi'i že v teku icči s silo odprti in vsa vsebina pokradene. Najtveaji rurtki dneivnik »Ruskojie slovo«, je pisal zelo pomirjevatoo. Res se je navidezno vrnil mir, a ne za dolgo. Kma'iu po prihodu TroCkega, Lernina in drueih komunistov, je moral Kerenski ponoči zbežali. Vlado so pre-vzelli koamiinisiti. Že čez nekaj dni so prišli v Samaro do zob oboroženi delavci Putilovih zavodov. Ujetnike so osvobodili in vsak se je lahko svobedno gibal po mestu. Boljševiški komisar nas je spet vzel v službo in plačani smo bili kot ruski delavci. Spočetka je šilo vse dobro, a kmalu so komunisti pokazali svojo pravo barvo. Začela se je naciomalizcaija raznih večjih podjetij. Sicer polagoma, a vendar dovolj občutno se je poznalo pomanjkanje živeža in oblačil. Verižemje se je sačelo na vseh koncih in krajih. Po vsej veliki državi so se javljali poboji, razni generali so se dvignili in začeli korakati z vseh strani države proti boljševikom. Tudi ruski car z vso svojo družino, ki jo je Kerenski interniral v Tobolskem, je bil v nevernosti, da ga boljševiki umore. Nemški posf.anik v Moskvi, Mirbach je hotel vplivati na boljševike, da .bi spravili vse Slovane, predvsem Cehe, v taborišča v Sibiriji. Mirbach je bil sicer umorjen od iuda B'um.ki-na, a Cehi so že vedeli, kaj jih čaka. Sfctemili so zaprosi/ti vlado v Moskvi, da jih spravi do Vladivostoka, odkoder so se hoteli odpeljati na Francosko. Vlada iim je ugodila in prišla na sled, da ie bil to ze1© dobro oremiš^en manever. Takoj, ko je zadnii češki vojaški vlak zapustil mo.st čez reko Vol™, ie most rfetel v arak. Vsa nroaa od Vol?™ do Va^ivo-stoka ie Mto y čepkih rok?h. M«.V posadke po -^nih meirih so C^bi presna'! in vse ie kazalo, da pridejo socialni revolucionarji spet na površje. Tudi iz Samare ie rdeča armada bežala po Volgi navzgor proti Nižnipmni Novieorodu. V Kazanu se je nrosTČifo Cebom d* so odvzeM boliševikom d"-žaiwni zMti ziikVd. B;,i so to zaboji. ki so vsebovaiH po 100 okroglih pa^ičif iz čistega ziiata. Premožmi +r?ovci in zasebniki, ki so pred prihodom boljševikov zbežafi v Sibirijo, so se 7PČei'i tmmoma vračati. Mir je bi! spet vzpostavljen. V našo barako je prihajal bivši avstrijski stražmojster do imenu Esik, ki je pred vomo služboval v Borovnici, in nam zelo odsvetoval, naj se nikar ne združimo 3 Čehi. Naibrže so Cehi izvedeli za ravnanje tega človeka in neko jutro smo ga dobili s sabljo razsekanega pred barako. Po ovinkih sem izvedel, da bo car rešen in odveden v Anglijo. Višji komisaj rdeče armade Jakovljev je dobil ukaz, cara z vso družino tajno prepeljati v Moskvo. Ukaz je bil podpisan od Lenina in Trojega. Ko je Jakovljev prišel v Jekaterinenburg in se napotil h komisarju rdeče armade Beiloborodovo, ga je ta pregovoril, naj se vrne v Moskvo brez cara, in ga zato baje podkupil z velikansko vsoto. V Moskvi je seveda po prihodu Jakovljeva, ki se je vrnil brez cara, vladalo velikansko razburjenje med voditelji boljševizma. Zato je bil Jakovljev čez dva dni na ukaz Trockega ustreljen. Cehi, združeni z rusko inteligenco in belo armado, so navalili na Jekaterinenburg in hoteli za vsako ceno osvoboditi carsko družino. A v tem času se je že odigravala nad carsko družino v Jekaiterineaburgu strašna, krvava tragedija. Morilec Jurovski s svojimi pristaši je vedel, da ne bo mgoel do^go časa braniti Jeikaterinen-burea, ker je večina rdeče armade že zbežala iz mesta. Z Vojkovim in nekaterimi najzanesljivejšimi prijatelji je vdrl v vilo, kjer je bila zaprta carska družina, in pozval cara, naj miv sledi. A carica ni pustila cara samega in je š!a z njim. Jurovski se je hinavsko nasmehnil, da še ni tako hudo in da ima namen samo z a s'i Sati ju. Ko so prišli v spodnje prostore, je začel kot besen streljati vanju. Prvi je padel! car in tako i za njim še carica. Po-si.al je še po ostalo družino in vse nos-trebal; prizanese! ni niti carskemu zdravniku Botki-nu. Ostal -ie pri življenju samo še bolni car-jevič, ki ni mose! hoditi. Baje ga je neki vo-jiak že na stopnicah zadavil in mrtvega vrgel na krvava trupla očeta, matere in sester. Ko so druei dan Cehi in ruska narodna armada po dolgem boju vkorakali v mesto, ni bilo carske družine več med živimi. Jurovski je mrtvo carsko družino naložil na gnojni voz, vsa trupia razsaja! na koščke, polil vse skupai s petrolejem in zaž^al. K* w>Vo izseljevani in bezanje. Ubo-po Hudstvo -e W drvelo iz mesta, železniški vlaki so biii pt^aooinie™. tudi po strehah vozov no lokomotivi je bi^o vse polno berun-co„ Po c^taV, se i? vrnila ogromna množica pU na vozovih, na konnh. vse se ?e gnetlo; ie hotel bi it oH v C"' iabinsku. r-xo- za Cei%bi.n«kom je meja med Evropo m Azijo. CoV>i SO bili ^ri sil i eni nosmiti v zrak tudi ze-lezniSki most čez reko SimarVo da so ^ ™ n^-fP časa i«*pvi'i na^io prodira,me bo»Tševi-kov. T^azniii so pa pred tem vsa železniška skladišča, odnelia.ii vse ?elezniSke st.roie in vagone iz Samare. Tudi tračnice in kreitnice na postaji so vzeli s seboj. (Dalje) RADIO LJUBLJANA od 12. — 19. julija. i\Mletja,* 12. jiuilija: 8.00: Plošče: Juliien: Fantazija angleških vojaških popevk. — 8.15: Čas, poročila, spored. — 8.30: Prenos iz Škofje Loke: Otvoritev razstave in prenos koncerta godbe »Lobnik«. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice (nova siv. maša). — 11.15: Radijski orkester. — 12.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 12.20 Radijaki ork. (po željah naročnikov). 13.00: Reprcduciran koncert (po željah naročnikov). — 17.00: Kmetijsko predavanje: Prevažanje čebel na paše (Okorn Jože). — 17.20: »RN« pevski jazzkvartet iz Tr bovelj, vmes piošče. — 18.20: Otroška ura Miki miška, Mikec mož (zvočna slika). — 19.00: Čas ,vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Harmoni ko bo igral Martin Prapratnik. — 20.30: Oper ni spevi in napevi (sodelovali bodo Anton Der mota, radijski orkester in profesor Marjan Lipovšek). — 22.00: Čas, poročila, spored. — 22.20: Prenos iz Parkhotela na Bledu (plesni orkester Erich Herse). Ponedeljek, 13. jiuilija: 12.00: Plesi iz davnih in današnjih-dni (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Koncert na dveh klavirjih (plošče). — 20.10: Zdravniška ura (dr. Božo Škeri). — 20.30: Radijski orkester. 21.15: Harmonika (Rudolf Pilih). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Čajkovski: Simfonija No VI. Torek, 14. julija: 12.00: Znani simfonič. orkestri (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Re-prodiuciran koncert zbora praških učiteljev. — 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zbor balalajk (plošče). — 20.10: Delavska ura: Boljševiška mladina (dr. Ivan Ahčin). — 20.30: Akademski pevski kvintet. — 21.15: Radijski orkester. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20 Radijski jazz. Sreda, 15. jufiija: 12.00: Reprodiuciran koncert raznih pesmic. — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Mladinska ura: Kako nastane vremenska napoved (dr. Oskar Reya). — 20.10: Zgodovinsko-kulturni pomen Stične - ob 800ietnici ustanovitve (Mi-kuž). — 20.30: Opemi spevi in fantazije (pela bo Zvonimira Zupevčeva s gpremljevanjem radijskega cinkestra), vmes radijski orkester. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Prenos iz Pairkhotela na Bledu (plesni orkester Erich Herse). Četrtek, 16. jiuilija: 12.00: Vojaške godbe (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: O čipkarstvu (Račič iz Ljubljane). — Vaša Prihoda, slavni virtuoz (plošče). — — 20.10: Slovenščina za Slovence (d,r. Rudolf Kolarič). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta z Dobrne. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Ruski sekstet. Petek, 17. julija: 12.00: Cvetje z domačih gredic (plošče). — 12.45: Poročila, ^reme. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Spomin iz mladostnih dni (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Reproduciran koncert na vvurliških orglah. — 20.10: Ženska ura: Dečva (Marija Šarčeva). — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Koroške narodne (plošče). — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 18. julija: 12.00: Plošča za ploščo — pisana zme3. — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, spored, obvestila, — 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes. — 14.00: Vreme. — 18.00: Za deiiopust (plošče). — 18.30: Od Ljubljane do Bukarešte (Vladimir Regadiy). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Kmečki brio (plošče). 20.10: Zunanji politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Planine in »planinci«, starine in novinci (Pester Večer s sodelovanjem članov radijske igralske družine, citraškega terceta Vesne, pevca s kitaro in plošč; besedilo napisal Ivan Rob; večer bo vodil Ipi). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Prenos iz Parkhotefla na Biedu (plesni orkester Erich Herse). Za smeli is? kiratek NAPOSLED Žena (vračajočemu se možu): »Pomisli, davi je bil pri nas eksekutor.« Mož: »In kaj je zarubil?« Žena: »Moj klavir.« Mož: »Hvala, bogu!« DOBER TRGOVts. Dušan: »Ce si že razdrla zaroko z inenoij, mj vsaj povej ime mojega tekmeca.« Zora: »Kai ga hočeš ubiti.« Dušan: »Ne pač pa bi mu rad ponudil svoj zaročni prstan na prodaj.« ZDRAVNIKOV ODGOVOR Neka bogata, a zelo skopa dama sreča na cesti zdravnika. V pričakovanju, da dobi brez. plačen zdravniški nasvet, ga vpraša: »Kaj naredite, gospod doktor, če se prehladite?« Zdravnik: » Če že ne kašljam, pa vsaj ki_ ham!« ČAS IN KLEPETULJE Mož (služkinji): »Kje je moja žena?« Služkinja: »Pred d'vem urama je odšla za pet minut k sosedi na obisk...!« POČITNICE. A: »Brez šale, prijatelj, imenitno si se popravil.« B: »Da, da. to naredi naše morje« A: »Mar si bil dolgo ob morju?« B: »Jaz ne, pač pa moje žena.« NEPRIČAKOVAN ODGOVOR Gospod: »Alj ne pogrešate kopalnice v stanovanju.« Dama: »Nikakor ne. saj grem vsako leto na morje.« Lahka LETNA OBLAČILA b u r e t, k a š a, 11 s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKARJU, SV. PETRA C. 14. POLŽE KUPUJEM Kdor jih želi nabirati, naj se avi na naslov Paskojevič .Rudolf, Žirovnica 45, Gorenjsko V neprillki! Omara za obleke je skoro prazna. Dopust je pred vratml in za obleke sii preostalo mnogo de* narja, pa bi vseeno bili radi na dopustu lepo in lahno oblečeni. Te&aj lahko pomaga samo eno. Kaj? Kupite pri TIVAE OBLEKE Sezujte čevlje ui zadnjič poglejte kurja očesa, ki Vas tiščijo 'n pečejo. V treh minutah bodo razkrojeni m za vedno bodo izginili v kopeli s Saltrat Rodellom. Takoj, ko oblažujoči zdravilni kisik predre v*boIno kožno tkivo, odpade trda in ožuljena koža. Žulje boste popolnoma odstranili s koreninami. Vneta, razdražena koža postane spet svetla, čvrsta in gladka. Nežne mišice na nogi oživijo z novo močjo. Nabavite si še danes pri svojem lekarnarju omot Saltrat Rodella, čigar učinkovanje je kakor čudež. Poizkusite to sredstvo še drevi in naj za vedno prenehajo vse neugodnosti, katere so V am doslej prizadevale noga. Stroški so neznatni Uspeh zajamčen. NOVOST t Samo Oln 49*501 4t.ttt.auu. AuK«-I1I4| Pravi trtcu .troji Dobra kfaiiteu. lepi kromiran okrni d pUuioo. garaneljar Oln 49*50 31 5S.JU1 MU ■ oev*tJjen£mi taialcl tu (temnico. (Rad. um) Din S9 30 Zahtevajte cenik Id ga vam oo*lj« w *i r aj m poštnin«' proeto H lili LJUBLJANA 6' Lastna prottkO-. tirana tovarna! ur v Šviei Heiita m i a vedu® vnetih utrujenih nog in