iiiiaja dne 10- '«« -SO. vsakciju mracca. -- Uredništvo in upruvniA tvo v Gorici, Vi« C. 1'avctti 9. — Tlaka Narodna Tinkama. — Izdajalci! In odtfo »orni urednik France Bevk Ceim jjliisom: 1 mitinirlcr viaofJiie v Airini enega nlolpa I.. IM), /a trtfovakn reklame. huuOna ulivcnlda, |toalai>a. osmrtnico. vu •ilu. iia/.nmnla itd.. vr»U 1 L. -	iiiozcmr.lv,. |.	Za Celoletna naročnina 22.30 I.
UOitICA,
Novi gost pri nebeški kraljici.
n uri ia*»«MiajM i lumnianni i iu m m m t tnunnunnm t i mnuui n itnti 11 nim iiu n i nuji imi u i in«ti«nini u i iii i»mjjii rnmnim
aniiiuuiiimuimuiHinunnrniat
Pač ves svet je takde, nič se ne spreminja, angel cel je kteri človek, drugi pa jc svinja.
Pni se bori z besedo, dnigi pest le kaže, prvemu je vso resnica, drugi kot cigan se laže.
Prvi išče si pravico vedno po postavi, drugi sam si jo poišče, kar dobi. zadavi.
To v privatnem je življenju, to on dela javno, če surov je, brezobziren, nosi ime slavno.
Kdor ima namene čiste, kdor še pošten j ač i, vedno hodi v zadnjih vrstah, končno še berači.
Kjor sta sila, brezobzirnost, tam so milijoni, z milijoni še naslovi: grofi in baroni.
Hočeš li odlikovanja hočeš dobro mesto, vdaj se marnonu nasilju in mu služi zvesto.
Kaj srce in kaj možgani, to je stara šara, za ženice to jc stare, nihče je ne mara.
Ko te kdo z dokazi bije ga po glavi udari, ta morala le jc zate, drugo ni ti mari!
Ne verjameš, da dandanes, hodi svet po tej le poti? I as povprašaj, to pove ti vse še rajni Matteotti.
Reči tudi Casalini vedel bi marsikatero. Svet izgubil je krščansko, našel pa je novo vero.
Kos, da pada pred svetnike, res da moli za parado, ali prosi k več jem zose drugim ne za božjo gnado.
Al. 28.
Se morilci »pri kraljici« menda dobro se redijo, so gotovi, tla lasje njih se preveč jim ne skrivijo. Paragraf ima dve kljuki, le obesi ga narobe, pa si angel najčistejši, če si tudi bil poln zlobe. Saj nazadnje »za trpljenje« šc dobi se kaj nagrade, če drugače ne, tla stvar ta pač nc pride iz navade.
In zato ni čuda, dragi, če se gosti tam množijo, v kratkem, če tako gre dalje, naredijo kolonijo.
Ko jo prišel zadnji Corvi. je povprašal Cesarino: »Kaj sr tudi prišel z avtom? Hočeš za krepčilo vino?« Corvi: »Bi nc bilo slabo. Kaj se tukaj tudi kosi?« »I seveda, vso za lire«, mu <x!govori naš Rossi.
Corvi: »Nimam nič denarja«. To Sc čudi Cesarini: »Kaj ti nimaš nič miljonov? Nisi služil domovini?«
To jc slišal Čuk na palci, več pa ne zapiše, ker do zdaj pod rdeči svinčnik nikdar prišel ni šo.
VOJAŠKO.
Častnik: »Gospodična, jaz Vas ljubim!« »Ali, gospod kapitano.. »Tiho, to moram jaz boljše vedeti kot Vi!«
ZNA RAČUNATI. Gost: Natakar, juho! Nalakur: Imamo juho s po rutnino in brez jxrrutnine.
Gost: Koliko stane s perut* nino?
Natakar: Eno samo liro. Gost: In brez perutnine? Natakar: Petinsedemdeset stotin k.
Gost: Torej prinesite mi samo perutnino.
.m	r.	. *•'
Godcu, dne f. oktobra.
Kako? je Čuku na palcu in vsakemu šohtrju gnano, smemo Jc lioga hvaliti, da ne najdemo jveze z Marsom; Čisto' golo* Vo. da bi mu zetmtjarH hapove* dali vt>lno. tn danes bi bilo to kaj lahko. Saf bo te vsak bc iutč kmalu plaval po zraku. Več (k> zrakoplovov kot ji da* ^es biclklov. Ce bl rvtib*- gehi* ffa tmeia #e en' del sveta, bi »k možnost vojska Ae pomnožila. Zalibog. du je sat t Mi pet delov, šestega Še niso odkrili. Res je lu»tel le/os Amundsen poleteti v iesli del sveta. Pu tam ni lju* di. vsaj uiumja ni, da bi v se* vernem mrazu živeli dvonogl resjtvd. Če bi živeli, bi se vnela bitka, kdo jih bo potlj/n-mU. Posebtto, če je t ion tudi kaj zlata. Brez zltda pa se nič ne izplača. V udi vojskovati ne.
Ker se morajo ljudje zado* vol ji t i s petimi deli sveta, se na teh petih delih temeljiteje bi je jo. (i t tvorč o miru. Menda miru še ni bilo. Na srečo je tuimrtrč svet razdeljen na na* ro<te. To je igrača, za katero se o/roci vedno tepejo lin jo -razbije jo. Kadar ni vzroka, da bi se tepci narod proti narodu, se tepe stranka proti stranki. V lastni državi. In Če ni vzro* ka. da bi se tepli med stranka* n*. čc je ona. stranka tako sil* no močna, tedaj se tepejo v stranki. Desni ta proti levici. In če tega vzroka ni, tedaj se bife oseba proti osebi. No, in če tega ni, potem se že dobi kak kozel, ki se tepe z lastno pametjo. Teh je pa daties mnogo, posebno med politiki.
Vprašate, čemu gleda Čuk na palci tako Črno, ko so se.pa ravno sestale države, da se po? govorijo, kuko je treba nare* diti, da bi se ne teple. To je res. Gospodje govore, za hrb* tom pa brusijo nože. V sobi so polni miroljubja, v predsobi pa se krohotajo Evropi, ki je tako lahkoverna, da verjame. V rokah je oljčna vejica, iz žepa pa gTedajo kanoni. Zna*
namreč prepričan, da navede en sam primer, da bodo Span* ci pustili Muročanum njih je* zik. njih običaje itd., če jih U pošteno rut M jejo in preženejo ijf Maroka. Take rešitve na* rodnih in drugih -vprašanj dajejo najboljše garancije. Si' ceirčuk na patd ne želi, da bi bilt MaroČanf tepenf, ampak dpbljjo pametno pobrali do* rtiov brez batin na gvojčm hrbtu. • - ■•>' " '
Ta.dolg smešno resni uvod naj služi.v boljše razumevanje bojevitiga iiMjpoloienja in o* tfrlh kljukastih napadov na kulturna podjetja, ; Vf imajo svtrio z^shigd, če bi drugega ne blbi storila, da so širile slo* vensko tiskano besedo, čuk nJkpQčl bi 91 lahko IptiHal M
ne izreke: »Oslovski glas ne seže v nebo«. »Vsak svojo malho hvali*, »Kdor meči je d..., sam smrdi*, in še mnogo drugih zlatih cvetk, pa jih za danes zamolči, reče pa samo eno: »Kogar peče, ta vpije■!« Poštenjaka pa poštena stvar he more peči. Ra<fl par plev ni da bi zavrgfi mernik pšenice.
' Cuk m/ palci (fr<tt. d* *e * svofimi tovariši Čuki še nikoli ni spri. še s aovdne, Četudi je včasl sitna; le ljudje se med seboj ne morejo. In bolj kot šo H podobni, bolj se grizejo ln koljejo med Heboj in manj kot jih Je, bolj. bi'se radi poklali ix' tega. ntvno tega ► nikoli jy£ bo razumel lt'
ČUK NA PALCI. .
Raj predstavlja ta slika?
Kaj n«m li predstavlja ta slika? Nedeljskega lovca Bujbuj. Zadela ga sreča velika. Poslušaj jo, bralec, in čuj: So zajci mu puAJco vzeli, pobrali cigare mu vse, če hoče, da ie domov pride, jih prosi lepo vbogajmč.
Kako ae je zgodba -končala, pač tega prav nihče nc zna in tudi iui dragi prijatelj o tem niti glasa ne di. Pač to pa je enkrat gotoro, da rajše v gostilni sedi, kot kupil bi noro si puško in prišel le zajcem r pes«.
Po P. Sch. — Kmjo:
Noj sluga.
Ni ravno hudoben človek. Ni pač tisto, kar se imenuje sluga. Je bolj gospodujoče na* rave. Popolnoma odvisen sem
_____ postal od njega. Na primer:
no je,'da so se ravno pred sve* I natančno rtri "kanuje, mo* tovno vojno najbolj priprav* '	T "■—*"
I jal i na mir.
Kljub temu pa resnično vse kaže na mir. Med Makedorui se streljajo kot za stavo, v Bol: fjariji iic vre, na albanski meji poka kot v nekdanji Turčiji, na Kitajskem so vroča tla, da glave razobešajo kot pri nas turšico, boljšcvik* streljajo u-pornike (Tiffis) kot vrabce, Spanci plešejo z Maročani kr: vavi ples. Na ta način so res rajlepši izgledi za bodoči mir in smemo upati, da se doseže vsestranska pravična rešitev ra7	Čuk na palci je
ram storiti In nikoli si mu ne upam ugovarjati. On mi ved. no ugovarja in nikoli ne stori tega, kar mu ukazem. Če ga potem čisto prijateljsko vpm» šam, zakaj, ima. takoj pri ro-ki kak »jaz mislim«, »jaz me» nim«. Vedno hoče imeti zad* njo besedo. Sploh sc mi niko> li ni posrečilo, da. bi jaz kon* Čal kak pogovor ž njim. On ga je končal. In tako seveda U ma vedno prav.
Da, August ima. svoje po«
sebnosti, na katere so je treba • ----««
privaditi Tako ga naprimer ni blačenju. Toda, Se sam s sc« nikjer, kadar ga najbolj potre* I ima preveč opravka. No*
bojem. Nobeno klicanje, "no* beno zvonenje ga ne prikliče. On Jbnatkomalo ne pride. De* la se seveda, kakor da ne sliši in tiči v kakem skritem kotu, kjer ga ni -mogoče zalotiti. Včasih ga pa v resnici ni do> o*.' Kot se siugi ne tiče, je vse preveč z doma. Ima nam« reč dobre prijatelje in — pri* jateljicc. Nenadoma, so domi* sH, da bi jih obislcaL In tedaj ne pomaga nobena »žavba«: vse popusti in odhiti domov. Sredi dda. Če snaži okna. ali jedilno orodje: ne, nič mu ni sveto — on gre. Posebno po* gosti so njegovi obiski pri — prijateljicah, kadar imamo la* kozvano »veliko ribanje.« Te« daj ga nc vzdrži nihče. Ta« krat redno pobegne, izgine kakor kafra.
Navadno mi pomnit pri o«
ben knez Mi »vetu ne bi mo^i tottkoknat na. dan merjati blflkfc,*kaicor jo on. Ne gre yBcb, prodno ne odstrani ,u sebi Vsč; spominja na h|„. go. SiAnjd z modirimi j.wnl)i sleče, nlaM x rumenimi iu.su , n^jdvatoan. Ljudje na ulw ci naj voda, kdo da je. On. m, je gospodujoče naratve. Kadi. tega ®ei6rad nosi mojo oble. kOL Jo-pa vseeno toliko obzu ttio, ija afcori to samo tedaj, u ve, da dotičoe obleke ravno he potrebujem. Nekoč pa sc je vendar zgodilo, da sva -j iažeMt oba istih hlač. Z veli. fcim začudenjem sem jih puil iu j^Vpvl) nfagali
»vvvBUSfK aem1 ga nagovoril.
»adcaj . ste al ypndar ohU.k li n^ojc .|ibče? -Ajii ste žc kdaj Btnr jax- oblekd v^ Šc?«- Govoril 'sem prijazno m očetovsko, ali o« mi jo hudo zameril in z voHko težarvo <4.111 g* pomiril. Ne vetn, kaj bi ^o bilo zgodilo, <1* ga nisem lepo nagovoril in bo mu n&vsczud, nje šc opravičil? Bil je .silno razžaljeni Hotel jo na vmiL način imeti prav. Udati mih se moral, če sem hotel imeli mir.
Nazadnje bi se že še kaku razumela, da si ni pustil rasti dolgih brk. Bil sem namreč za trdno prepričan, dai ne hi bU tako tnrtast, uporen in ». šaben, če bi se vedno glailko briL Tiste brke so delale v nj«:. govi notranjosti bivajoČo »go: spodujočo naravo« neznosno. Pogodila sva se, da jih ne sme nositi. In vendar jih je nosil. Nobena prošnja m pomagala, nobeno prigovarjanje in, «oht> no sklicevanje na pog<Hll>o. August se ni omehčal lioril se je zanje kakor lev. Z kumi mu je, dkugamu Saftsonu, zrast« la moč. Kaj-sem hofcd? Udal sem ac.	- ^
V resnici ni prijetno priti na svet s tako izrazito gospo* dujočo naravo, pa biti slu^a. Toda. prt vsem obziru, s kak. šno pravico mi ulcaszujc slu. žabhik? Lahko nbsi brke: to - da ne pij meni. Lahko nosi tu. jo obleko, aH nc mo>yo. laliko udejstvuje svojo trmo, svoj u« porni duh, svojo ždljo po tio--spostvu, adi drugod, ne pri me« pil Skici nI sem se ga na v^ak način odkrižati
Prflžka se mi je nudila in»:d poletnim potovanjem. Zelo ljubo bi mi bilo, keic bi sc stvar rešila pismeno. K*jti da hi mu odpovedal iz oči v oči nc. tega bi ne prenesel. Avgust se jc namreč obotavljal čistiti ok niče. Na noben način se nisva mogla zedmiti, kakor balkanski narodi, lcadaT določajo svoje meje. Okna; te jc žc I»»« tel čistiti, ali okeneb, les. no. to jc bilo pod njegovo čas' i<> Zakaj jo bfto to'jXXl njegovo častjo, tega ni povedal.
Mod potovanjem sem mu napisal z vso odločnostjo pismo glede omenjene oknire V lopo obliko sem ga odri Odgovoril mi jo v obliki vpr.i'
šjjnj. Todi, pe*«t jc .zelo neprijazno in oboto. Zakaj da pa vendar imam? Kako da mi pride na misel; poSMjad ga či* stžti oknice? Kaj ga vendar zamenjujem a ■ perico? Kaj ven> dar misfim? -In tako naprej. Tedaj sem ao vjcail in mu odpovedal. (Pfaneoo serveda). Ah. kak občutek, reči ai: »V bodoče sdsanr svoj gospod in nisi več slug« svojega sluge.«
Razglasi! sem v časopisiu: »Išče se gosposki sluga.« Stvar sem izroči), nekemu znancu, ^»lovetnU' Kraku iz Ljubljane, da je-ureidi Mož se mi je zdel dovolj skušen in vesten in sem se jx>pohnocna zanesel nanj.
In res/ že par dni potem mi sporoči, da je stvar že v redu. 1'ravi, da je,dobil zame pri* pravnega? shfgo, ki je napravil nainj zelo lep utis in je kakor nuiašč zame ustvarjen. Dolgo da ni čakal, kajti ravno v is* (cm časopisu in v isti številki, tla je bila notica, v kateri išče shižbo neki sluga. In ker f e dobri sluge ne pobirajo kar po cesti, g* je kar najel
Zahvalil sem se gospodu kraku m se ves vesel vračal proti domu, z glavo polno lepih ntzstf o nov<jn, ubogljivem in pridnem slugi. Pre*f vnati mi pride nasproti
Avgust Spočetka ga nisem taftoj' spoznal, kajti poleg ve-li1dh brk, si je pustil rasti se brado.
»No.. sem rekel, »ste tu-(H Vi tukaj?«
»jDal« je odvrnil, »tudi jaz se^ffcft '• • " ."■::
»Inkje je novi sluga?« sem vprašal in pogledal okrog.
»Kje-je novi sluga?« je od* vrnil vprašajoč, kakor je bila njegova navada. »No, jaz sem novi sluga. Gospod Krsk me je naijel za Vas.«
Ostrmel sera. Precej časa. je preteklo, prodno sem se mo* Cel spomniti, kaj se je zgodilo. 1 linavska usoda mi je prekrižala lep /načrt Prijatelj mi je najel torej tistega človeka, ki scan-gajaz odšloviL On tega ni mogel vedeti, da sem ga od-sloriL AH Avgust! Da, on ie bil dovolj prebrfean, da se je pustil zopet najeti.
Kaj so je potem zgodilo, te* ga ne vem' Več. Objela mo je nekaka othotitat. Tako mora biti človeku, kadar ga zadene rehkanska nesreča. Le neka ogromna roka je pbtvada pred 1 mojimi očmi in ie padla: na ra* | me. Kila je roka mojega stare* > ga sluge, kakor <b me prisrčno Mgotevtfa, tja ae hoče šo en* krat poizkusili z menoj, da bo Pač tudi v bodoče moj pokorni
sk«* - -. 1
-----r—-
moder Nasvet.
Profesorgodbe mlademu konservatoristu:
Prof.: D* ljubi moj. kdor hoče postati virtuoz na. klavir, so, mora Thnogp vadipt , Vsak d*n po 6 tir —p* mrmranj«, — Ali pa — z mrmranjem PO sedem ur.«.
NOVA KRITIKA.
Patentirano po »Malem listu.«
Olt, zlati Časi kranjskim mu-zam pridejol Iznašli so nov na* čin kritike. Pisateljem1 »e ne bo nič več bati ostre besede. Ti sploh ne pridejo v poštev. Nič več kvaliteta, le kvantiteta. Postali smo možganski grosi-sti. Za kritika jc sposoben vsakdo, čigar lobanja odgovor* ja formuli 80% ignorance, 13% doinLšhje, llA>% olfabctizma, Vz% skuvnice, Vi % stilistike, 2*A> % praznina.
Kritike se bodo glasile takole:
Izšla je knjiga, ki prinaša poleg najdovne st rani šo tri o* stide strani ovitka, tiskanega na rumenem: papirju tovarne Ivan Kolin in Sohh, Wlen, X. NeiilxuicrstriiB.se 9. Papir telv tai 20 kg za 1000 pol. cena 1.50 za kg. Notranji «hsl knjige ob-stoji iz črk, katerih je preko milijon. O črkah moremo trditi. tla so črne vsled tega, kor so bilo tiskano s črnilom iz tovarno Siuil Piedocca, Milano (na* tančnoga naskrva in cene Črni* la ni mogel kri ( ik iz vedeti.) Po* pir jc iz tovarne kot zgoraj, teža 15 kg za 1000 pol. cena L 3.80 za cn kg. To je vse, kar vemo reči o knjigi. Citate! ji naj sami sodijo. Živel narod!
Tutfi Cuk pristavlja: 2ivel narod!! Živela kritika!
IZ RIMA.
Pravijo, da je nedavno padel MussoKni pred kip M. B. in dolgo in goreče moilL Kaj je molil, tega nismo mogli izve« deti. Zanima pa nas, ča so ga v tej pozi fotografirali. Cesar rFanc Jožef (žalostnega spomina za vse tiste današnjo pa* trjofce, ki hranijo njegova odlikovanja v skrinji) se je dal parkrat v toki pozi fotografirati. Včinkovita slika za ljudsko šolske čitanke.
Pravijo, da MussoKni v zadnjem govoru o meču, ni mislil na meč, ampak na helebardo. Lc ime je zamenjal. K sred-njevcšjdm uniformam se pod* helebarda vse lepše nego meč.
Provjjo, da je dal Mussolini izdelati posebne odvajalne kroglice za opozicijo. Kdor jih bo popil na kozarcu rkinovc* ga olja, bo očiščen opozicije, njegova srajca ne bo postala si* cer no črna, ampak rumena; prvi korak k temu, da postane
Oh ta dekleta I
Ob potu najti ni cvetice, metulj <la nanjo vsel še ni! Pod trnjem pač kje skromna,
skrita, k' jo vidle niso še oči.
Presrečen, prost sem od vojakov
povrnil se na ljubi dom; ' kako težko sem dneva čakal, izvoijenko tla videl bom.
Koj drugi dan sem »e odpravil, v oddaljen kraj, do nje dospel; meti potjo sem si domišljava!: čimprej za ženo jo bom vzel.
A ti M ga vraga, kadar človek sam sebi v sreči se smehlja, že gaziš smolo vrhu smole, obrneš če se sem al' t|a.
Mi znanec pravi, ko ga srečam: Preplavšal drug' ti je dekle, minut že skoro je cel mcscc, iz hiše vsled sramu no gre.
N je mati v sobi tiho plaka. njen oče kolne, se jezi, po krčmah pije ln rentači: tla vrag !e fante vzel žc bi!
Na eni pogi se obrnem: »Dovolj, moj znanec, že urnem. Najraje so v gnojnico zvrnem, kot da h dekletom še kdaj grem I*
Skrvenska drmga ve dekleta; če hode šlo tako naprej, otrok številno bo očeta imelo onstran starih mei.
LASKAR PRIPOVEDUJE
KAKO JE BRIL SPLAVARJE in KAKO SO SE PRETEPALI KRŠKI FANTJE.
K sm biu šie bčlj mlad, vejo, haspuodje, sm hodu po svejt tesat, uohlje žhat in drva sej-kat, de sm kej zasKižu za po zimi. vejo. Tisto kij to smo doji* K mi Horjani -pr nejkern grofauču pnJKrškem, k je ano fajn rtiejsto ko naš Sviet jKriž. vejo, pej 'itia/ šie več hišnih Iti* mar ko naš Kibi Svieti Kri3. No, kljč pej ~so ha&nt an fr» bac (brihtm), pej bčlj buohi so an muočno štemoni, k, so »pur* barji«: 'majo tud suojo »pur-Iiorbande« (menda: Burgergar> de), vejo gKh tejšno, k smo jo mojB. v Sv. Križi pred vojsko. Jo bhio anih dvajset hardistu. k so bli u9$.po soudaško oblej-ceni, an neh komedijant an gautman je biu an gvišn haspuod £ejrter, verjo, an Kištn an ly<Ku*t hospnod je biu s črno £x»do, an mesnico jfe meu an ;lajkando (gostilno) gtia. pr Safv£,Vejo- .^ Na Syieto T<*> so uši iiitojH - ano vdflčo braxado (Litskjr. ffjisH: parado) ^fn.^o pr vsac'm Evangelji sfrejlTi. de je bhio prou liiŠtno poslušat. Ko Je neh haspuod zašraju »oh oni«, so zaČieti stre j lat pk, pk, pjc, pk, pk... ao prej ko jc pasdlo (minilo) piet menut, so žic blo usc piiše prazne, an i o joh splet nakrhali aa ta drflh sviet Evari^ehi. Jest sm Kodu u-sako nedejk) z nase baralce u hoj zdi u ^Crško h kapcahcrjcm k sviet maš, k je bla gBh ob
(fevietih zjfctro, Haspuod rcga» nist an Šie nejkšne f?Ajle> an haspathčne po prod fajn pejli an jest sm pix> liišttio.;— za* drcjnni. Glih tokuo je bhiQ tisto nedojlo ahošta (avgu.^). Ko nam jo liaspuod kapcii^r dau ta sviet žiehn (blafiošlov), sm šou h Žejnarji na friještk an sm sneu an fajn holaŠ an popiu pou litra cvička, k pej nej prou duobra pjač'ca, vejo, k usta sk'p vlojče ^n usak ccjt na vodo sili on prjeuč prhirav No, an sm djau, de hriem po-čas na ta štajarsko stran, na Vidm oi pej u Staro vis. vejo, kamr jo tist haspu&t doma, k tiiolko po cajtnhah o men piše an včash ao tiid kej zlaže, pruosjn otl zamira: drhšč je pej an lialšnt haspuod. an fajn jah'r, an ta pran jah'r trimr kej p rdi ene. tle je |bčlj liištno za čilt't (slišati). No, mi takno sm hodu an sm hliedu, kaklio fhioMiLrji vozjo po Sarv žaliance an trame jmiot ZalirooS, an" srfi pršu do tistha pruoda pr Hrehoričevi lokantli. Vruočo je bkip o<l hudirja, pej wn vitlu, tle se trjč fluosi ustavjo ne tistiu jmiotli. Je»t i>oj sni š^u bliže jui »m vidu, de je Šiešt fhiosrju skuočk> na prud in pr» vkr/.alo neh fluose. Ml«, k jc biu menda za neli kdpota (po* glavarja), m šie reče: »An 'duo» br dan, haspuotl; — vejo, k s/n biu u prpzničnem hvantj — a vejste, kje je tolele kejŠn fajn briuc?« Jest pej pokažem muojo britu, k sm jotnuoau u aržeti, an sm zočicu šrdjat, de sm jest i ta narbčlj buolš ;bršue u Krškem an de ian. ghhfcar o* brki luu9niodft rihtarja an . šo an par driizh škribantu (pisarjev) an šie tiid haspuoda faj* meštra, k buodo me jh zdej ta vdko svieto mašo. Pej < so me začioH pruost, nej šie n«h obri-jem, db nc boojo takuo kosnfa* ti hodilj zvočaer po Zahrot)i. fai smo sč rejs zmejnili, de jeJi nej obrijom/ gKh to pr fino-siJh, vsachoi za an gruoš. Pej sm hitro Ičtu na. bdrjaČ (dvorišče) haspuoda Hroboriča an sm prnaesu ano douho klupp an ano staro sklejdio, k je T^re-horičeu p's ž nje jou (jedel); na kiihnskeml uokni (<4cnu) siti pej pobrou an doobršn kuoe žajfe an sm djau hlapcu, k jc pomejtu po borjaču, dc pr« n»sm žie use lpo n^zaij. Nu, an sm djau fluosarjem, nej Ie siedejo na Iduop, de jeh buom žie fajn nažajfu an obrhi tiidi, kuolcr smo sc cfcomejuili Jest sm jeh pej takuo poštami, de so gHh u sounce KBedoJS. No. an sni jeh Se duobrŠno nažajfu vsih šietet: po Gcu, po nou» su, po očieh, ušiesli, po vratu an po iisth tudi, vejo. Pol pej sm djau, (fo nej fe malo počakajo, dc pridm včlju (takoj), ali de morm šie britu malo na« hrust an potiehiit (potegnit O •S kle j do sux prieci nazaj idesu, žajfe pej nej neč ostalo: uso sm p<*\ticu na tisth fkiosarskih šethiah. No, pol pej sm Ifctu rta tist lu,Štn hribe fo šv. Roža* Kje. on prrt fičstii fhiosarje na tistm pruoda. Pej so čakali
P k*, desiet, petnajst mcniit, mene pej nej bluo, žajfa jeh jc skele j la: z ust so jc pluvali, z oči so jc brisali, k nejso molili hlietlat. »Nc buo ha!« jc šraju adn. »Počak no šie malo!« je djuu ta driizi. »1 lune vet je u« šou!« <lč spiet an druži »Kaj buo uŠou, k jc ponucu za an hruoš žajfo!« je šraju spiet an tlruzi. Takuo so ine čakali ane pou iirce; dlje pej nejso molili, k so molili hit šic tist dan u Zahrobi. An je šou adn. k nej mohu več prenašat tistha ske* lejnja u očieh, an s jc u Savi opran bluvo, pol je Šou ta dr ti. zi. «n takuo šie ta druži usi. An so hrdo jm> hrovaško klicli, so &e /ic tam dol navadli, an so hrozili s pestmi, jest sm se pej smčju. Sava jc bla use dol dol do Zahroba pouhna (pob na) zamazane žajfnce. fluosar* ji |>ej m> bli takuo fajn oprani un ožichtuni ko v neli ta prvi kiM>|>eli . .. No. un so odprault pmot Zuhrobi, jest sm pej šou na tist lesien muoevt an sm jeh čuku. (»lih, ko so bli pod ma* no na srejd Save, sm jest za« šraju: »Soscjdjo, kam s vam mudi tukuo nalilo? (»lih faju sin nabrusu britu, vi ste pej odhiniiplali! K dno buo men zdej pluču žajfo un mojo imi« jo?« Mejdiiška, kakuo so spiet klieli jm> hrovaško! Jest pej sm šoti u tu Staro vas iui sm pr O* hrinci v lokaiitli pravu, kakuo sm ohriu fluosarjo an so sc usi smejali iui šic za pjačco so m tlali....
<()jM>mba. To jc povsčm res* ničen dogodek, ki ga je povzročil pokojni krški ključa v ni* čar Bcrger. znan po svojih dovtipih in hunevetarijah. Iz some prijaznosti sem jo prisil nušemu dobremu I tiskar ju, ki tudi zna in pripovodu je • to anekdoto kot tudi naslednjo.)
No. an takuo smo Ipo pili pr Ohrinci do anih štcrili popou* hne (popoldne), ano fajn vin* ce, vejo, bizeljsko; Koritnikon Pcpč, k je tiidi an duobr jab'r, je dau šic za an litr an pol sm šou nazaj prek tistha lesienha muosta. k sc j uhlje (ziba) an škriplje gtih ko ana stara kar« jola (samotež voziček), k nej namazana; an šie an soud sm mohu plačat, čie sm hfcou na« zaj. Pej sm djau, de monn jet pohliedat, čie jc šie tista dou* ha khiop m pruodi, kamr sm zjetro nažajfu fluosarje. Pej jc nei bhio, jo je žic hlape biu na* zaj niesu na borjač. Na vrti zu<ii za lokando sm stišu, de škriplje an harmonka, pej sm šou šic jest šou, k mi dopade » poslušat fajn miizko. Na anem ■ puodi so pliesali fantinci an | pupc (dekhfla). Mejdiiška, ka? j kuo so sc vrtejli: ani bdj ko ta druži! Jest sm l'po piu an par kvartinčku an sm hliedu an po sliišu, pliesu pej nejsm, k nej* sm znou. Tist miizikontr je oej naprej huodu (godci) an stisku harmonko. Piirharski škriči so bH j jezni, k so piipe rajš plk> sali s štajerskimi fantinci. k ao mejli puhne (polne) aižete kruonc an srebrnih hoidinar*
ju. krški pej nejso mejli ko un par flik (desetič.) Cic je htou j škrie pliesat s kejšno fajn p ti i po, ha je siinu Štajcrc an mu je . vzieu piipo. pej ji je poniidu pčt (piti) an je pliesu ž njo. { No, an pol so začieli baru f o (prepir) an so se fajn stepli. An krški fantine, k je žic sliižu pr soudatih. sc jc lotu anha štajerskeha. pej jeh je duobr« šno fasu (dobil)! No, pol je prišu polci j an jeh je use raz* linau (nazgnal.) Štajerski fun« tinci so šli na Vidm an so p<">* j ali (peli), piirharskcm poj se nej liibk». Driih dan so se hvul" Ii. kakuo dc so uon i nahnali štajerske, an tist, k s je ta prvi lotu burufe. s jc bahu: -Mr* duška, al smo sc <lajal! Tisti puuerski |HK»bi žic ne pridejo več pliesat z našimi piipamil Jest sin ta prvi zučicti an sva
se pohrahla s Štajercem: an buot jc ležu pauer na meni, druh buot pej jest pod njem; on je mene za lase etiku an vlejku, jest sm sc pej za travo držu. An čie m jc šie takuo ciiku an vlcjku. jest nejsm nu* stu trave. No, |»ol je pauer od* trhu <k1 ohraje an kuos plajn* ke: on inenc s plajnko po hlau, jest njclia |»cj s klafčto, an sm inu šie an knof na srajci tnltr* hu an sm mu pliinu na nuovc škuorne. Pej šie drhAČ hi mu biu pokazu, tle nej prišu po!* cA j! No. štajcrc jc bejžu pejš prek muosta ko p's, mene pej so u plahti dainu niesh hfih ko kcjšnlui haspuoda!« ...
Ja. prou luštno jc huodt po svejt. k se niinr koj z voj f>d ta drii/.h lili! Zdej sm spiet žejn, haspuodjc. pruostn od zamire.
Čiščenje (patent levičarja Farinaccija)
»Kaj pa delaš dnaga Minka, takle strašen burubum, kaj pomeni to streljanje, ta peklenski šum«in h rum?«
»Kaj ne vidiš, da pometam, to patent jo novi zdaj; kaj tako si zaostala, H ne čitaš listov vsaj?««_
»Citam, črtam, draga moja, a neznano mi.je to? Ce tako boš pometala, saj bo vse k hudiču šlo.«
»»Ti si vendar kratkovidna, to navadne smeti, kaj li hočeš, da prijemam, 'še jih z rokavicami.
| Lc povprašaj, Farmacci vse natančno ti povč. opozicija smetpjaška s strojnico spod nog le grč.««
»Ce tako je, draga moja, pa ne rečem ti nič več, bom še jaz kupila puško in ogromen, svetel meč.«
H on A a šanta, na 29 iefenber 1924.
Spoštemani aspbt rcdakt6r, hnala Kepa, kaj ki je on prijela pr »Čuka« moja mala pisma od zadnji botl Danes jes on očem spiet pišati. zakaj ki hm mer-kanta od Horizia šanta slaba od kšefta; Horizia šanta, zakai
ki 'ma premeta botega (menda: premalo štacun?) ano premala banka velka ano mala (menda: premalo bančnih zavodov, ve* Hkih m malih?) ano premalo avokafa. U Raštela je res us«* ka hiša ana botega, ano na pla* ca od Viktorija, ano na via Carducci. ano na Koršo anke. Jes on prašam, spoštemani is« pdt redaktčr, zakaj ki ne diela muniščipio od Horizia šanta botega anke: na brblioteka de-lo štato, na kašerna od Vikto« rija aho Sabotir.o no na' glisti* tu to mačistralc, kamr ki jo vel. ka plača u plantcrena (v pri* tličju) za volka. Kepa botega? Zakaj nuca Horizia šanta tub ko militar (vojakov?)?! Dcslet nabra (menda: hrabrih?) puli*
caj kukr Tilulajte bo zaluuU use moštro di šldaf preč od Horizia šanta; pol ki ga bo u Horizia sama Tal jan, na mica, mo tulko militar, jna micanio botega %no banka/ Jes sem vi> dla danes na dan sejma od .švt., ta Micht^lle ano ha usaka druj'U sejma, ki je premala boleha na liorizia šanta, zakaj ki Šicilja-no ano Naboletano morja pr. dat soja roba na plača xl Vik. torja, zakaj ki ni botega- Nu 29 šetenber jo prnesla Siciljat.«> na plača lepa konjička |M>ma-lana, kaj ki piškajo na rcr*i (menda: piskajo na repu?) u. sta licpa melodija: »A Horizia uon si parla ke italion.« IJsi .so ! kupla konjička za 1 lira iui .so piškala. Ma Siciljano je morulu preč. zakaj ki ni mela botega ano jc padala dež. Zakaj mi nucaino brblioteka? Govtmio je dala na fita (v zakup) dmo ka an itn pošta, zakaj nc lx> da. la na fita anke brblioteku na aspčt Janez Logar na ta vt ika plača od Viktorja, zakaj ki on taka'stara roba, za prtlat na študenta, usak dan nuca.
Jes on naprej prgšala. zakaj usa banka ni Monta? Kdaj kdaj ki nimam jes Šolda, pnie» sla jes moja ura na Monta ano dobila Šolda. Na Ljubljanska banka od kredita ano na druga banka oče meti gambijala (ihd nico?), pa ne ura, za priint šol, tla. Ano gambijala mona popi, šati anke druga peršona. ma noče rada popišat, zakaj ki sc bala, ka bi morala plačati .. Jes on praša, zakaj ki jc pr.-« mala avokata u Horizia šanta? JCadr ki pride dva kmet na i io« rizia, za sc praudat, cela dan iskala avokaia; kir ki ga ni na» šla, hrasta (gresta) na oštjari« ja na tripa ano litro <b' tpicl buon. Druga dan no molila jet na Horizia. zakaj kmeta so cela dan prdela na bandima (menda: na delu ob trgatvi?). Zakaj nuca gHstituto mačistra= lo tulJka hiša? Kaj nuca jo lisra I punca velika študija pr slo< venska otroka? Pou lieta jc dost, za se navad't malo foot« bal na Kampanjusa an za piet (menda: za petje?) giovinez* za. To je dost za šimilacjon na tista mala otroka od kmeta, kar ki je šklaf. Zatu: kar U jes zadnji bot pišala sem: fora i ščavi od Horizia šanta, muni< ščipio more napraut dosti botega an dosti Monta* pol bo sla dobro od kšefta na merkanta od Horizia šanta.
Jes on pozdraum, aspot re« daktor,
s poš teman jem
Zanut Pisot, m. n. štric od Jozeff (Hipp
PS. Kadr ki bom jes mela dosti cajt, jes on drugi bot spiet pišala bom taka mala nisma pr »Čuka*. Jes on po zdraum še an bot.
Zanut Pisot. m. p.
NOV PTIC. Marička (Id je zaslišala srn-kino vpitje): Mama, ali je to ptica gramofon?.
Kako so M(e vse zakonske {ene v neki vasi na eden In isti dan tepena radi novega koša.
V neki gorski vasi je bajtar Peter Metlika pozimi in kedar jo .sploh imel čas, plete! na* nunne koše in jih prodajal po 12—16 grošev stare veljave z bekovimi naramnicami vred. Neke sobote je zopet končal unega, p« je pobiral dolge les* Jtove palice, iz katerih je bil olupil bele vitre za svojo do* inačo obrt ter je veselo vzdih« i iii: »Hvala Bogu, koš je kon^ čan!« — »Le hv®li se, lenoba, ko mečkaš že pol zime )>o rokali in delaš smeti po izbi!« mu reče dobra ženica, ki je predla in gonila kolovrat pri oknu. — »Kaj si rekla?« — >č*s je že, da si narammk končal, lenoba grdal« — «2e« na, resnično ti povem, da te pošteno naklestim, ako ne po* rečeš še ti: Hvala Bogu, koš i je končan!« — »No, še tega ' hi sc hotelo, da bi Bogu dajo* la hvalo za tvojo lenobo!« »Žena, zadnjič ti velim, da re« češ kot sem ti ukazali« — O« na pa, da ne in stokrat ne... Peter vzame leskovko, pa na* klesti nc^>ogIjiVo ženo oo hrbtu in koder jo pač priletelo. Ker je bil Peter močnejši in poleg tega oborožen z lesko v> ko, ni njegovi zakonski polo* vici r tej trpni obliki ostalo drugo kot jok in stok ... Po takem važnem domačem o*
pravilu vzame Peter novi koš in nese svojemu odjemalcu; potem pa gre v edino vaško kremo na dvojno zasluženi -likof. — Ko mož odide, žena še ni nehala jokali. Baš na* sprotno: še bolj je vpija in tu* lila, dokler ni prišla dobra so* •soda jo tolažit in grenke sol*e brisat. Soseda je dala Petrovi ženi prav u» je svečano in s«»* lidarno izjavila, da tudi ona v takem in jMHiohnem slučaju ne bi ul>ogala moža... Ogor* čena odide in |>ovo doma svo* jemu možu, kako in kaj je hi* lo pri Petru Metliki in reče, da je imela Petrova žena čis»o prav... Njen inož pa je zopet Petru dajal prav in je po kraf* kem prerekanju zapovedal že* ni, naj reče še ona: »llvala Bogu, koš je končan!« Tu l*i zopet, da ne in stokrat ne! Da pokaže sosed svojo nco> majano solidarnost s Petrom, naklesti še on svojo ženo in gre jm> lakih dokazih prijatelj« stva v krčmo. Sosetla joče in tuli. Druga soseda jo pride tolažit in grenke solze brisal. »Prav si imela, sosetla, čislo prav! Tudi iaz ne hi ubogala!«
r (ilejte, ljudje božji: za pol ure se je že iz tretje hiše raz« legalo vpitje in bridko joka* nje, in to je Šlo naprej po va< si. Se prej, ko »z visokih lin mi zv*m doni«, so bili vsi mož« ki vašeani /.hrumi v krčmi, a zveste žene pa so se česale po hrbtih m koder jih je dole* telo...
Pripomba. VelespoŠtovani gosp<xi urednik! To povsem, resnično tlogodbo iz domačih krajev ImkIo mnogi čitali po tem božjem svetu to — m onkraj meje. Zato Vas prav le* po prosim, dn mi ohranite se nadalje uredniško tajno in da — zlasti na vprašanja od stra< ni lepšega spola — nikoli in nikomur ne ovadite nu>jcga pseudonima »l;r. St*i«, to pa radi večje varnosti moje -kože... Moglo bi se pač zgo* diti, <la bi Peter Metlika našel l»osnemalccv, pa hi se premno* ge gospe iu ženice, mlade in le* pe, pa tudi stare in manj lepe, maščevale nad menoj in me na mojih (»otovaujih uaklcs'i< le kot Peter svojo zakonsko polov ieoA Ali pa jim svetujte, naj napravijo trden sklep, da na morebitno zahtevo svojih zakonskih gospodarjev vdano in ul>og]jivo vz<lilinejo: »IIva* la Bogi/, koš Jc končani« l.
OB URI.
Zadnjič sc je peljal Musso* lini z dežele v Kini. Z br/,o* vlakom. Vozil je naglo. Ko je prišel Mussoliiti v Rim, jo hi* lel stisniti strojevodju roko. ker je dobro vozil. Od tedaj hiti stisniti vsak dober državljan strojevodju roko, ako ga pripelje po urniku pravočasno na določeno postajo. Velik vzgled vleče. Vendar se prevc* like gnječe nikoli ne bojte, ker se to lc preredkokrat zgodi.
SPANCI V MAROKO.
Spanci v Maroko so tepe ni Kof pravijo njih poročila, so se umaknili na boljše pošto* janke. Zadnje Čase pa zopet poročajo, da so dosegli prej« šnjo črto. Potemtakem so se umaknili zopet na slabše postojanke; alj pa se da iz tega sklepati, da je v vsakem alučo* ju slednjo premikovanje za Spance le vgodno. Za Maroča« ne pa nevgodiio. Ce Spanci zletijo v morje, bo morda lo najvgodncjše zanje in da gredo nazaj v Evropo. Bajč so Span* ci danes pripravljeni z Mart v čani pojenjati se. Danes, ko jim gre dobro. Tudi jc španski kralj odstavil enega generala, ker ie bil za Spance predober, je namreč preveč napredoval. Vsi ti znaki kažejo, da bo bo-jev v Maroku kmalu konec.
ZALJUBI JEN.
Tujec: Kdo pa tako vneto prepeva v jedilnici: »Ah ti, zlata, ti divna...«
KrČmur: O. to lx> tihi olx>« zevate I j naše kuharice... Naj*
brž je našel spet kak njen las
v juhi...
JO POZNA
Ona (svojemu možu): Ti, Vipko me je naprosil, da bi mu sedela za njegovo sliko: »Kleopatra in kača«?
On: Tako? No in koga bo potem dobil za Klcopatro?
Pricetek šolskega leta je na pragu.
Kje dobite vse šolske potrebščine, šolske knjige slovenske in italijanske ?
¥ »Narodni Knjigarni44
v GORICI - Via Carducci it. 7.
Šolski zvezki na debelo 100 kosov L. 10.50.
Pravilo
Pravijo, d« to nokatcra sgoaiik* dekleta selo potria. ker nimajo lan. tov na ubiro io je n-. Martin ic bli« su. 'Aidi >teikan< gro po glavi, kaj bo 6ez liino. poccbno to jim poigejo io ajdo kot so aaigalt plenico. No. |>a le pogum, bo lo Cuk (»omagal pa. si It
Pravijo, da bo morala dri« v a »pet plačati 15.000 za popravo zgoniikc ccritr, ker ao «ii cerkveni ogli od <ua«j totaiuu obtoUcni. ko ao vendar sabava na teb w*ivcaijivih< proatorib »sak vtiVr več mladih zaljubljenih parov — Čudno. pa resnično!
Pravijn, da imajo nekatera zgonift. ka dekleta »m roko in nogo do kolen v -mehurjih«, ker ao tes sobotni po. poldne idc koprive pod okood. da »c nc bi fantjo po noii opekli. Cuk jim blagohotno svetuje, naj porrJc-I« Ae listo malo robide, da ae ne bo. do ia obod H in bo vcaeljo popolno.
Pravijo. da kuludroVtlcl iantje kaj vnelo podpirajo abstinenco, kor uo» če jo zahajati v »županovo krčmo«, da nc bl jiogorcla. ic slama ki |e ostala <h1 lanskega lota. ko ja vendar lo pogorelo leto&u jc lito. Živijo ahsli. nriica m Lolndrovaki fantjo.
Pravijo, da so v RozcntaJu uata-novili godbo na metlo in |M>k°rjva6e.
Pravijo into lam. da bodo ustano. vili vinsko; zadrugo pod imenom • Nema mč«. Ni Ao »czidaiia in ne »cm, kdaj bo aezidapa.
Pravijo. da (nikar imajo pri Koku Atiri mačke, miti nc slfaiVjo več. lako |m> »Atiangi« ("iik ao pa mačk prav m.- nc boji
l\uvtjo. da mi na tlan malega Smai« na na V/ročk u bczoviAkc punce (M)' mi lalc. piall |K> <rsti
Pravijo i.slo lam. da p-, dur. 14 9 I'>2-1 padala sodra in ila jc neki punčki iiban ia nha odbila.
l'r«iiM da .10 v nedeljo v flistri. < i ponočnjaki zelo pretepli, ker ao iz Ijubosumiutati ho ti: 11 vai skozi okna, pa m jun ui ponrečilo ~l'ravijow da muli l'epi B. is Volfc. da so v.sc »čeče« v njega zaljubljene. Ma »čečir« imamo rajii naAc poatene moic in »puhe.«
Pravijo, da k<lor »c hoče kaj z iiovostiiiikuiii gosjMHličnami jiogovo-riti. sc jun mora jako globoko priklo* m ti Zato pa: fantje, pozor I
Pravijo v Sežani, da sc jc »striček »poti kostanjeva ob Škofovem vspre-icimi trikrat za uksom popr-iskal. l>rrdno jc pričel govoriti stoj spTC jenini govor.
Pravijo, da bodo nekatere danske pupc napravite kolesarsko dirko v So> nozeče. Za dirko bo določena" po sebna uniforma: namreč kratka krila in prozorne Jtalcr/c Vagrado bo baje dobilo ono dekle, ki bo imelo najkrajše krikx
Prm\-ifo. da jc izgabela neksa letki pn zadnjem plen v Sežaaa pe» to levega rrnai kdor jo jc našel. naj K> izroča danskem čakca proti dobri
ftarijm da ata Dancem ob pnfcki poroke edanake kraljico- eksplodiral^ dva haoni iz bezgovzne. ker sta b«I* pnr«t nabita.	\
#*ra»v/o. da sa Danci ima2i tak\ dalnogicd. s katerim bodo lahko dan. »ka dekleta iz Gaberka videle mršil m šdje svojih irmljenrcr Ta dalj. nogled priporoča »Ouk na pal'c3« tudi dragim kraškim dekletom.
/"raii/o. da sežanski Cerkveni pevci t časih na koru za spremembo tudi žvižg« ja
Pravijo, da »Caiai« iz sežanskega < .rmdoča toči »tatAodibit: »Uc« ia verr za to. ker ga jc babnica po.
stik.
Pravijo, da se je 14. aept. t L vr» iik* preseljevanje narodov in sicer ix -sežanskega (Inifišču v Trebče-
Pravijo. da sc dobijo v Špelah do vcate prav po ceni. 300 Kric. to ni ve« lika. č*- se pomisli, da frčijo brce o« koli nas ko toča ob hinfi uri. 2an> nom. posebno iz daht|3> krajev, ae zatorej toplo priporočajo ipiln^ka dekleta, da jih pndejo rešit samskega
stanu, ie bolj prisrčno jih J>a po« .-.dravljajo Spila raki fantje. >" Icli jo. da jim kmalu prinesejo kaj Irric. ker imajo prazne lepe.
Pravijo, da bi imela Opcnska toni. bola zavarovalnice goveje živine na Opčinah v nedeljo, bolj čestnj in lep. SI uspeh, da nI ljudstvo izvedelo, da se bode vsa stvar vršila samo v ita. lijanskem jeziku. Da jc do tega pri« Alo. se jo treba zahvaliti domačemu tajniku in sindaku.
Pravijo, da bo v Ncuiikcin rutu. ua dan Muha velika alaviutst; odliko, vani bodo tiati junaki, ki so na tlan sv. 1'clra hrabro uaakočili z nožcui. Medalje sc IkkIo napravili: iz razreza-neg« klobuka z napisom: »Auf bicksf« Junake bo odlikovala neka icnaka iz (iranta.
Pravijo, da Jc neko doklc v Mlako-vid. ki ne »c, čigavo da jn Cuk vc Ttamo lo, <ia poje n^ koru glas svojega
priimka-
Pravljo, da so nekatere žensko ua Opčinah vložile prošnjo na prefekt u. ro. da bi penzkmirali njih tajnika .... ker jim dela tframoto a tem. <la nc umro več za njimi tekati, kor u jo nekoč nogo zlomil, ko jc za i loko mlado tr-kel in jr. ostal |>opolnoma Aepav.
Pravijo. <la ao an nekateri italijanski goajMMljo pri taimlKili vrat lih, ker ni niso pričakovali, da bodo klicali ti. um« v italijanskem Jeziku, lil ao sc imazill. ila Opčina so tc v njih rokah, iu da jo skoraj vaa vaa Italijanska, iu tudi zcuiljiiča, da IkkIo kmalu v njih rokah.
Pravijo, da imajo v Jlerpeljah čudno elegantnega ilolgouftca, kateri jc olilečen v frak in pokrit ■ cilin« drom.
Pravijo v Vrtojbi, da bi nekdo iz Vrtojbe rad dal v Čuka Vrtojbce, pa Cuk ao Vrtojbce v boji. zato jc dopia i« Vrtojbe <>d Vrtojbčana zletcl v vr» Ikjv LoŠ, ki ga zaenkrat no bo jm> vrtal.
O PRIJATELJSTVU.
Sosed L: Jaz imam pravza« prav samo tri prijatelje, Id so se res rgVarali, da so pri j a* tete.
Sosed IL: In t! so?
Sosed L: Prti, ld me je spnu vil skozi maturo, drugi. Id mi je izposloval zaslužni križec in tretji, k je odpeljal mojo ženo.
VAŽNO O PEKLU.
Kateket razlaga učencem o peklenskem ognja.
Katebet: »No Jožko, kaj misliš, š čim krnijo ▼ pekla?«
Jožko (ves v ognja): »Z drvnd!«
Kaleh«*: OAod pa veš, Jož-ko, da z drvmi?«
Jožko: Ko je danes ata iz gozda prišd, je rekel: »Danes ie spet neki hudič drva kradel.'«
V RAZBURJENOSTI.
Prt tojasb ie*iij)t
Hauptmann: »No, kaj ste vi doma.«
Novinec: »Hutman, gospod krčmar!«
Hvala Bogul
Dva kmeta ho srečata prod vasjo, pa so »izgovarjata O tem in onem. Kar se oglasi mrtvaški zvon iz doanače cerk> vice na i»riČu in oznanja p<> d^ linici. da jc nekdo v v«w»i zalin^ nU trudne oči in.odšel v one blažene kraje, kjer ne plačuje, jo davkov, vsaj v lirah in *lrw> Ui valuti ne, kjer ni sodnijskih izterjevalcev in dn«jjih podobnih |H>zom.skih sitno«ti. »Kdo pa je umrl?« vpraša i»rvi. »Kaj še ne več, tla je Poč ni k a davi ubilo drevo v g«wdu?« »Kaj, stari Pcčnik, ta stari skupilh. goljuf in oderuh je umrl?l 11 vala Hof.it, <la «a jo že enkrat hudič vzel!«
Senatorji.
Pred kratkim jo bilo imenovanih v Kimu petindvajset novih senatorjev. Ctdc na palci n« nc vc. kakšno delo imajo ti ljudje za dobrobit države. Vendar pa se mu z<H, da mora* jo biti lo zelo za^užni in pa> inetni možje. Čo stvar kaj ne» sc, tc^a Cuk na palci tudi nc ve. Vč pa toliko, da »o ta hi o-ni prccoj pofjaiija za tako imc^ novanjc m mu ni vseeno, če umrje kot senat*«-, ali kot na^ vaden državljan.
Med novimi senatorji sre» čamo zelo znamenite ljudi. Eden prvih je BorsaKno, tisti, ki ima tovarno za klobuke nekje v I talij L N« drugem me> sin je nied njimi tudi neki krojač, pmftm mi- MnmMfai* jev čevljar po vsej pravic* veseli, da ga v bodoče doseže tu* di iUC£<t ta čast • Najbolj smešna pa je ona s Rramfeffijcm. PtrandeDo je namreč laški dramatik, ki mL sb, da jc nesmrten. Ta je hotel nos tati senator m! jc še pravi hip prestopil k fašistom. Ven* dar senator ni postal, kljub te* mu, da je pisal Mussotiniju pismo, s katerim se je nesrart« no b Umiral. Nc ve«no natanč« no, aU bo Pirandeflo še ostal fašist, afi izstopi do prihodnje« ga imenovanja novih senatorjev. Pravijo, da bo snisal novo komedijo: »Sest oseb išče se« natorja« kot dopolnilo k svo« jemn znanemu delu: «Sest o* seb išče avtorja.«
ZAKONSKA LJUBI zi N NAPOUSKEM
Maiuška, mlada žena do. brega kmeta, v neki vasi na Pofiskean, pride vsa ol)jokaiia na materin! dom. Manišku ihti in prtjtvia obilne solze iz lepih, čmih OČi. »Povej vendar, ljub* hčerka, kaj ti mori dušo in srce, <Ja tako hridko jočt-š!« vpraša dobra mati. »Oj mati moja, jaz sem nesrečna, da nu ni več živeti: moj Vasili] nu: — ne ljubi več! Uhuhuhti!« •Po čem pa sodiš to, Maiuska moja, Maii pije tvoj mož?« »Ne preveč!« ^f *Mor<la |,iz» za drugimi ženskami?« » r„. di to ne, nvatl! -A^aKilij mi j,-zvc«tl« — »Kako moreš tedaj trditi, da td Vasilij ne Ijuhi več?« — »Pomirite, dra«a mi.
ti, že <wcm drH me ni miti peti«
GOREČA ZELJA.
Jože še vedno rad malo po» avanturi, čeprav je oženj en. To se pvvi, da rad malo v kozarček pogleda in vrag, pa se priklati bolj pozno po noči do. mor. Ampak trubadoe je pa ie vedno. Nekoč so jo prima-haE kar v edem zbom pod okno njegove žene, seveda je bil oai tudi zraven. Tedaj so začeli tisto:
»Ko bi jaz vedela,
kje je moj ljubi...«
2ena pa je z akna zastokala: »Ko bi jaz vedela, kje je moj Jože!...«
NAGROBNI NAPIS
Tukaj počiva ANTON COK. l>vo ženi irao Ije, p« nit otrok Ko Jc iapo)nil iealdeaet let. Moral jc revei pred zono umrrt Komaj (?t) zagledal Je luč sveta. Ca jc ic »mrt pobaaala. AMI-.N
{Opomba: Pti tei^i nadgrol>• nem napisu niJii m prav jasno, kaj »perinik« irrfsK Z ver/oni »Komaj zajedal je hič sveta« Ali sc mu zdi Življenje šesi. desetih leti fdo> kratko, ali fw potniki je pokojnika da je mo, ral »baš pred zoro« umreti? Naši učeni jezikoslovci so lepo nap roženi, da rešijo to vpm ša-nje. Uredništvo bo dragi: vo. Ije frztiBnflo kiomuntar n-mu napisu.)
.TEŽAK SLUČAJ
? *t i > V-
Soproga ir kopališču: »Moj mož je tako nervozen, da naju na^ domači zdravnik ne pusti skupaj.«'): ' ;
Prijateljica: »Pgtem ai ua vzetoi drugega...«
Soproga; »Da, - toda ko ! i vedela: afi drugega moža n!r drugega zdravnika.«
IZ SOLE.
Katehet jc vprašal otroke v šob: »Kako pa so vedefi sveti trijd kralji na Jutrorvean, da ic rojen Odrešeni?« Nekdo o^asi: »V kolendar so potfle. dali.«
SLABI ČASL
Učitelj: »Razlagal sem vam že o štirih letnih časih. Kakšen čas jc sedaj, Janezek?«
Janezek: »Slabi časa so, pravijo doma naš oče.«
LEPOTA.
»Ne, resnično gospodična tak:o mlada izgledate; ravno tako dvajsetletna kakor pred tridesetimi leti.«
IZ VOJAŠNICE.
. Častnik vojakom: »Vam nc bi rekel Napoleon: Iz teli piramid glodajo stoletja na vas. ampak: psi; piramido stoje h-tisočletjajaa 4ainv.vi-pa ur moroto stati niti minuto.«
PREBRISANO.
Mati (svojemu sinku): No, Janezek, attst kupil znamke in (hklal pismo?
Sinko: Ne m*ti! Liro imam šc. Poštgr je namreč ravno v jjtran pogledal_ m takrat sem hitro spustil piamo.v »kaselc«, nc iia bi n*f ob opazil.
ZRAKOPLOVEC.
Neki zrakoplovee je letal
nad mestom Zgodita pa se je, <la se mu je stroj nekoklio po*
kvaril, on pa je ikuIcI s svo* jim zrakopk>voin na neki vrt. Slučaj pa je hotol, da jc bil to vrt nekega meščana, kateremu je bil dolžan precejšnjo vsoto. Ko ga je gosi»odar ve« začuden zagledal, kdo bi se ne čudil ta> keinu obisku), mu je orihitel nasproti in mu stisnil vsemu pretresenemu in prestrašene--mu roko, rekoč:
»No, dragi moj, saj se ni tako inudik>...«
IZ NENADEN JE.
Oče, ki je pomagal sinu narediti domačo nalogo.
»No, Milko, kaj pa je rekel danes g<v>|>od učitelj?«
Sin žalostno: »Da sem vsak dan boli neumen.«
čudni; REČI.
Profesor izprašuje grško ba* jes lov j o.
Profesor: »Torej Ikaros! — Kdo jc bil Ikaros?
Ikaros je bil sin no, čigav sin? Ja, to morate vendar
v I
vedeti I — Jo bil sin Deda. . iu), — Dedalov. — Vi, slišite, jaz ne bom govoril mesto vasi«
Dijak: »Ikaros je bil Doda* lov sin in je božal z otoka Kreta Čez Egejsko morje proti Pontu. Ujel pa' ga je Mino* tauros in ga zaprl, ta pa mu je srečno zj>ežal iz ječe ...«
Profesor: Kako je zbežal, no! Napravil si je... kaj?
Dijak (ves navdušen, da ne bo dobil dvojke): »Aeroplan!«
ZALOGE
PO mm CENAH
(AL RIBASSO)
na vogalu Vfa Corona
Izredna prodaja na račun lovarnar|ev
VIDEN - Via Savorgnana 5 - UDINE
Sedaj kupujejo vsi v trgovini „AL RIBASSO
Ugodne cene, trajnost blaga iu velikanska izbera vsakovrstnih predmetov sestavljajo važnoHt našega razpro-dajanja, -ki se vedno višje povspenja in prekaša vsako konkurenco.
Opozariamo cen]. BS. odjemalce,
prodala
Navajamo nekatere pred meh* :
Obrobljene rute ........L	- .60
Prtiči za čaj...........»	.95
Povoji za deteta »	I JO
Gobasto sukno..........»	1.45
Moške barvane nogavice......»	1.75
Sukno iz nitk..........»	2.25
Brisače reclame ..........»	1.05
Švicarsko vezenje, meter......*	2.50
Domači prtiči »	1.50
Ženske nogavice z dvojnato peto ...»	2.50
Madapolam, meter ......»	2.9»)
Gobaste brisače .........»	2.75
Oxford, meter . .........»	2.95
Blago: Pelle uovo, meter......»	1.93
Pravo platno madonna, meter . . . . »	3.95
Rjuhe iz pristnega platna ......»>	4090
na vogalu Via Corona
da s 1. oktobrom se priine kolosalna zimskega blaga.
Dorsio. meter ...		490
Obpostcljni tepihi reclame ....	»	4.00
Ženska jopica........		4.90
Oklopnica za gospe »Mako« . . .	»	7.00
Vezan šetenj ........		9.90
Vezan kombinc .......		1350
Možke maje.........	»	13.90
Možko srajce ........		16.50
Ovratnico iz platna, velike ....		10 —
Kombinacija maje Mako ....		II 5C
Kombinacija težkega platna . . .	>	22.—
Posteljna, pregrinjala, luknjasta . .	»	29.90
Posteljna pregrinjala, piquet . . .	»	32 90
Rjuhe ajmor.........	»	20.90
Rjuhe vezane ........	»	10 90
Trapunt satin in belo platno . . .	. . »	65.
Velika zaloga paleto-plaščev za gospode in gospe, oblek za lovce, izgolovljenega perila, platnenega in J/sJj cvimastega v vseh visočinah. Prti, brisače, servijeti, pletenine „Fiandratt iz platna in tkanine, tepihi, coraie iz juta in kako, zagrinjala, pregrinjala za mobilijo, odeje, koltri, platno v vseh visočinah, opreme za neveste, celotne opreme za restavracije, zavode, izgotovljeni štramaci iz žime in lanu. Če blago ne ugaja, naj si bo vsled kvalitele ali cene se vzame nazaj.
Ž Na debeio in drobno!
Posebni popusti za razprodajalce. STALNE CENE
Stalna izložba z zaznamovanimi cenami.
NEVEDNOST.
Sergente pride pri prcj»ledo» vanju orožja do vojaku, ki jc imel vso puško zarjavelo.
Ves vznevoljen vpraša: »Kaj pu jc vendar to?«
Vojak začudeno: »(.'ospod sergente, kaj še rje ne pozna* tc?«
DOMKI KAOUNAK.
Dva možakarja sc pogovar. juta o starosti: »Jaz. pravi prvi. sem s i ilt let.« ■ In ja/. sc oglasi drugi, »jih imam pravkar 40!«
»Nu. odgovori prvi. čez pet Icl sva pa vkup!«
OD MLADOSTI MIJTAST.
Neki berač sc dela iiiiitaslc ga. da l>i vzbudil pri iniiiiogrc« dočili več usmiljenja. Slučapio pride niiino človek, ki je mu« tiLstcga berača poziud. I'o<lari mu nekaj v roko in ga začu* den vpraša: »O«I kdaj sem si žo mutast?«	»(Jospo-I.«
pravi berač, »že od mlado* sti!«
IZ SOI.K.
Stric: »No, Milan, ali si zadovoljen s svojim novim uči« tel jem?«
Milan: »Nikakor ne! Oni nič ne vodo, vse inciTc oprašu« jejol Danes so nic celo vpra* šali. kdo jc našel Ameriko.«
Listnica uredništva
Stanislav: Knjige dobite » |k>SIii
red za I. 6. .
flrtur de Rossi
v Gorici. Corso Glus. l/erdl 1.
not.proti velikemu semenišču
v Marzlnovi blŠI
roprll lq pugrtnldla ob poitelJr.|d klh (edina /ulugo it (ehoilu»aike). /aloga monulukturntgo bUga ua de
balo ln na drubno. Blago nnjboljte. Cene ikfd|no nUke.
NP1L1DHJI OHHO H A I.IIŽCN
DENAR V JUGOSLAVIJI
u novoprcurejenlh prostorih v Ljuhliuni McmIiiI lr(j. Slev tt
»prt-Ja-mn vlof#<r	B»r«a-
alliie ku|IŽU:e lia Ic-hof D račun, Jih obrestuje |M»
In JI la ii|)lnčuj<> InkoJ brci odpovedi in brez oilhllko. Večje hranilne vlojje r odpovednim rokom.
Obrestuje tudi vlije
ntto želite nakupiti dobro blago In elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni, obrnite se edino na domačo tvrdko
:: ANDRE) MAVRIC ::
VI« Curduccl 3 — Oorleu VB« Corduccl 3 Vellku izbora kožuhovlne po llovarniških cenah.
Velika krojafnlco. katera j prejme esako aarefHa fer ga irvrii točno Id po zmernih ceaab. Kn vsnku n«ar«»ClIo JnmCI.
Zn obilen obisk se nnjlopleje priporoča udani	flHDBEl MRVMČ Irgovec.
Kmna maršala iz kakao in jajc I. 12.— liter (steklenica).
Kli&ir China alla Coca e Koa, močan, oživi žclodčevjc L 16.— Eter.
Maršala Trapani Snpcriorc L 5.— liter.
Vcrmouth Torino. Vcnnonth beli L 5.— liter.
Fini Konjak. Sninpanjcc tri zvezde L 10.— steklenica. T/i».
2f>anjc iz tropin L 10—II liter.
Kazni likerji — Fcrnct. Bitter, po konkurenčnih ccnnh.
Zgalnica likerjev v Gorici
flrgj Sv. A.Bmt<o>rBffia starega šSev.
Velik sejm za čevlje
v GORICI Via Garlbaldi št. 4
Razprodajne cene.
Otvoritev 11. avgusta Velikanska likvidacija!
5	Hanufakturo, perilo, izdelane obleke, pisarniške po j
£	trebščine in papir ^
\	po cenah brez konkurence \
Jj	kupite pri dobroznani tvrdkl -
\	BRATJE MOSE \
i!	Via Raitelfio 7 GORICA Via Rastello 7 5
^ _ _______
CJ1
Je
milo pridne gospodinje
Z3	1=3
Qi	
X3	(L«
OJ	
	rčT
0	INK
N	CD
Qi	T3
O.	OJ
~T	fl-v
CZ	OJ
10	-■
0	m
■0	OJ
0	
	0
fD	rv
<T>"	HI*
	O
	IM
	
IVI	OJ
=3	
fD	r^K
Ul	1=
7T	
CZ	OJ
IVAN TEMU • Gorica
Via G. Carducci štev. 6 E RUSA R in NOZAR
V delavnici so nameščeni delavci - speeljalisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d.
Nožarnlca „S O L I N G E N'
Prodaja tudi toaletne predmete
V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske ivfknjigoveSke ter vse druge nože in rezila.
ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.
POSEBNOST: Žepne električne žarnice Iz najboljših to varen.