490. štev. V Ljubljani, sreda dne 7. maja 1913. Leto U. Posamezna številka 6 vinarjev. .DAN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih - ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravnižtvu mesečno K 1*20, % dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K io-—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se g. pošilja upravništvu. :s n: Telefon Številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Orednfftvo In npravtriilvo: ;u Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica *(. 8. Dopisi se poSHJiyo urednilftu. Nefraiifclrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. ?,a oglase bo plafa: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'ti sahvale vrsta 80 v. Pri veSkf&tiifira oglaSanJu >o-:u pust, — Za odgovor je priložiti ur mi"). r: Telefon Številka MS. Drobtine. PISMO IZ BELGRADA. Belgrad, 30. apr. (3. maja.) Prvi majnik s Tudi pri nas smo — odnosno so — praznovali prvi majnik. kljub Itemu, da je bilo predvčerajšnjem šele 18. aprila. No, socialisti, kakor videti, ne idelajo nobene razlike v tem oziru, kjer je večina, tam se naklonijo. 1 kaj bi pa tudi ne. to je že zakon prigode, da se mora manjšina podvreči Večini; zdi se, da samo kralj Nikita prezira ta parlamentaričen in priro-den način izenačenja nazorov. Basi je bil uprav krasen dan, izpadla ie manifestacija zelo skromno, ja priznati moram takoj, povsem dostojno. Ob pol deseti uri dopoldne so se zbrali na Kalimegdanu okrog svoje ,rdeče zastave, kjer se je polagoma sestavil sprevod iz vseh možnih ' zmesi, ženske, otroci, mladeniči, možje in dekleta, vsega skuDaj par sto oseb, dasi so rdeči plakati po mestnih ulicah že prej oznanjali proslavo delavskega praznika. Kaj hočete? Tudi s plakati so imeli smolo. Neka zlobna roka je potrgala takoj vse plakate, čim so bili nalepljeni. Je to sicer le malenkost, vendar je lep dokaz, da ne raste pšenica v Srbiji za socialnodemokratičen kruh. Naroden in mednaroden demokratizem, to sta dva pojma in kjer je prvi sijajno zastopan, ni mesta za drugega. Pod egido socijalnih demokratov bi ne bilo slovanskih zmag na Balkanu, Dač na bi nemški kapitalistični krogi pobirali Iavorike v podobi žvenketajočih dinarjev, dokler bi ne proglasili sodrugi nemščino za mednarodni jezik, v katerem bi morali govoriti vsi internacijonalci na Balkanu. Iz Kalimegdana so se obrnili proti Klic? Mihajlovi ulici, da pridejo na Terazijo a par policajev je zadostovalo obrniti njihov korak v stransko Knez Miloševo ulico. Par vročekrvnih »pristnih« socialdemokratov očividno tujcev — je hotelo insultirati stražo, a ko so videli, da je večina že zavila v Knez Miloševo ulico, pospešili so za njimi svoi korak in dali duška s par vzkliki proti žandarmeriji in vojski, ki so pa ostali osamljeni. Takim provokacijam manifestantje niso sledili, ampak — molčali. Kakor »za las privlečena«, za5 donela je ponižno: »Zastava naša, nek’ se vije«, nakar je sledilo tu in tam nekoliko »živeo« in »živeli«, a nikjer ne tisti karakteristični »dole«. Tako so korakali po Topčider-ski cesti proti Košutnjaku, kjer so imeli svoj shod. Kaj mislite, da so udeleženci Poslušali govornika? Kaj še! Razgubili so se po gostilnah, polegli okrog po travi in se zabavali med seboj in revež — očividno dijak — bi skoraj pljuča pokvaril s svojim govorom, ki ni nikomur prav nič imponiral. Zahteval je federacijo balkanskih republik, ščuval proti vojski in proti sedanji vojni, zahtevajoč miru od Srbije. Kdo si želi miru bolj kot S.rbi in Slovani sploh, saj to je želja nas vseh. Ako pa dobim klofuto na desno lice, naj nastavim potem še levo? Ko bi odšel ta mladi propagator na manifestacijo dunajskih sodrugov in tam zahteval mir, bilo bi razumljivo in cel Balkan bi mu ploskal. Okrog šeste ure vrnili so se v mesto, okinčani z zelenjem in cvetjem, vsi veselega obraza, naprej zastavonoša in za njimi pa »sodrugi« v najboljšem razpoloženju, da zapojo: »Oj, Sloveni, jošte živi...« ali pa ono: »U boj, uboj!« Skratka, ta manifestacija ni imela na sebi prav nič socialnode-mokratičnega. izvzemši — rdečo barvo. Bitoljčani v Belgradu. Zvečer ob 9. uri pa so prišli v Belgrad odborniki bitoljske občine z županom Petar Lešnjarevičem na čelu. Predstavljajo zelo pestro skupino. trije Srbi, en Turek, en Albanec, en Romun (prof. Kozmesku) in en Bolgar. Na kolodvoru jih je pričakoval občinski odbor mesta Belgrada in več občinstva, ki so pozdravili goste s frenetičnimi »živeo«-klici. O. Ljuba Damjanovič, predsednik mesta, jih je nagovoril s kratkijp pozdravnim govorom. Zahvalil se je za pozdrav župan srbskega Bitolja, Turek Mehmed Efendi, bivši poslanec v Carigradu in Rumun profesor Kozmesku. Nato so se odpeljali v kočijah v hotel »Moskvo«, kjer so bili »primerno pogoščeni.« Drugi dan. t. j. včeraj, sp prišli tlidi v skupštino. Zavzeli so mesta v diplomatski loži polegr časnikarjev opazovali so nekaj časa razpravo o podaljšanju državnega proračuna, nakar so se zopet odstranili. Popoldne s6 si ogledali razne zanimivosti v Belgradu, kakor občinske naprave, upravo itd., danes pa so se odpeljali na izlet proti Top-čiderju. Bitoljčani ostanejo tu do konca tega meseca, da prouče vse administrativne posle. Pač zadosten dokaz, da je in bo Bitolj srbski. Iz skupštine. Včeraj dopoldne nadaljevalo se ie II. čitanje zakona o podaljšanju proračuna za leto 1912. do konca t. 1. Debata je bila vrlo zanimiva. Poslanec Blagoje Ilič je protestiral proti temu, da naučni minister postavlja za provizorične učitelje na deželi mlade ljudi, katerim daje res j pravcato malenkost petdeset dinarjev mesečno, vendar je tudi ta denar proč vržen. Ako se že hoče podpirati akademično mladino, naj se io podpira na drug način. Pokazal je na dva drastična slučaja. V neki vasi ie učitelj, rezervni narednik, v bojnih vrstah, namesto njega je postavljen mladič, ki nima prav nobenega dela. ker doma-čini-kmetje ne morejo pošiljati sedaj otrok v šolo. Vojno stanje, v katerem se nahaja država že več kot pol leta, pobralo je vse boljše delavne sile pod prapor, sedaj — spomladi — pa je na kmetih ravno največ dela, posebno v živinorejnih krajih so otroci zelo uporabni na paši pn živini. Vsled tega so šole zapuščene in prazne. Čemu se tedaj postavlja namestnika učitelju, ki je na vojni, ko itak ni pouka v šolah? To je breztotreben izdatek. Tudi drugi slučaj je sličen temu in jih je gotovo še več v Srbiji. No, končno je bil proračun sprejet z večino glasov tudi v drugem či-tanju, nakar se je začelo drugo čitanje zakonske predloge o gradbi devetih novih železniških prog in danes ie bil tudi ta zakon sprejet. Delavcem v uvaževanje. Te dni sem govoril z nadinže-nirjem v ministrstvu narodne pribrede. g. Kuželom, češkim krajanom, kateri mi je dejal, da bo pri zgradbi železnic velika potreba delavcev. Že danes se pričakuje, da bodo italijanski delavci preplavili Srbijo, istotako tudi Nemci. O. Kužel se je že sam obrnil na Češko za delavce, ki bi se pozneje zadržali v Srbiji in obljudili nezaseljene kraje. Napravile se bodo večje kolonije iz-seljenikov, treba je tedaj posebno paziti, da pridejo na ta mesta predvsem Slovani v poš.tev. Ako bi kdo hotel poskusiti svojo srečo na Balkanu in nima doma zaslužka, naj pošlje uredništvu »Dneva« svoj naslov, z navedbo stroke in dela, s katerim se sedaj peča, in uredništvo bo tako prijazno, da pošlje potem te naslove na pristojno mesto. V slučaju potrebe pa se potem vse dotičnike pravočasno potom »Dneva« in direktno opozori. Prej nai nikar ne hodi nikdo na Balkan, ako nima gotovega zaslužka! (Ponudbam naj se priloži znamka za odgovor.) Francosko-srbska družba za izvrševanje javnih dej, zgradb, cest itd., potrebuje večje število tehničnega osobja kot inženirjev, geometrov itd. Reflektanti-tehniki naj se obrnejo direktno na imenovano tvrdko. Povdarjam še posebno, razen tehnikov, naj se priglase edino le težaki, za druge moči ie absolutno potrebno znanje srbskega in eventu-elno francoskega jezika, vsi drugi jeziki so tu popolnoma brez pomena. Prihajajo sem ljudje, ki niti cirilice ne poznajo in mislijo, da jim bodo tu pečeni golobje leteli sami v usta. Ne bodite tako naivni! Saj y Ljubljani niti slovenskih tujcev, ki pridejo zgolj iz kulturnih ozirov na Slovensko, da si ogledajo krasoto naše zemlje, ne vsprejemamo, event. jih še celo preziramo in se križamo pred njimi, kot sv. Peter, ki je trikrat zatajil — pred žensko — svojega Učenika. Bodi to enkrat za vselej v Svarilo vsem mladini fantom, ali pa prej srbsko slovnico v roke in v glavo ter mošnjiček v žep, da ne bodo nadlegovali posameznikov in korporacij. če ne dobe takoj gorko gnezdo. Poroča se mi tudi. da misli tudi več trgovskih sotrudnikov na Balkan. 1 Dobro! Prej naj se pa še ogla- sijo pri Schvventnerju v Ljubljani, če ima kako srbsko učno knjigo v zalogi. Bojkot Avstriji! V notranjosti Srbije, delajo se živahne agitacije za bojkotno gibanje. Povsod se sklicujejo shodi in se tozadevne bojkotne resolucije pošiljajo trgovski, obrtni in industrijski zbornici, odobravajoč sklep in ini-cijativo teh trgovskih predstavite-ljic. Isto razpoloženje vlada tudi v novoosvobojenih krajih, kjer je ogorčenje proti Avstriji še mnogo večje. Albanija. Oh, preljuba moja Albinca! Poglej, vsi nasprotujejo najini poroki in sedaj, ko sem že hlače radi tebe zastavil, me celo preziraš! O okrut-nica! Olej, Tebi namenjeno darilo, katero si tako neusmiljeno odbila, podarim rajše svoji tetki, beračem ga pa res ne dam, na—a—ak! Ob ves kredit sem radi tebe! Bolgarski denar. Za časa balkanske vojne krožil je bolgarski denar tudi v Srbiji in obratno srbski tudi na Bolgarskem in je imel isto vrednost kot domač denar. Ker pa je bolgarska vlada in tudi bolgarska narodna banka v poslednjem času odklonila vsprejema-nje srbskega denarja, izdal je tudi srbski finančni minister enako na-redbo in se v bodoče ne bo več sprejemalo bolgarskega denarja na državnih blagajnah. Stvar sama na sebi je sicer malenkostna, vendar vsled okolnosti. v katerih se je porodila, zelo karakteristična za sedanje napeto razmerje. dobite pri : tvrdki : H. SUTTHER Lastna pro-tokolirana mmmmmmammmmmmmm tovarna ur :: v Švici :: m,, Mestni trg št. 25 in sv. Petra cesta 8 najcenejše in najboljše : ure, verižice itd. : n Lastna pro-tokolirana tovarna ur :: v Švici :: □ ■■ LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Zileta. ki je Margentina ni spoznala ... Zileta, ki je zrla v smrtni žalosti in grozi na isti grad, ki ga je bila njena mati pravkar pogledala z občudovanjem... Zdajci pa je skočil konj vojvodinje Etanpske v stran in se pognal v par skokih do Margentine. Vojvodinja se je sklonila, kakor >da hoče potolažiti žival; obenem pa je izpregovorila par besed. Nato je obrnila konja smehljaje se k ostali družbi in jo došla, ne da bi bil kdo opazil pomen in namen njene zvijače. »To je tvoja hči. tvoja Zileta!« . Te besede so padle v Margenti-nino dušo kakor kaplje raztopljenega .svinca. Elektrizirale so jo, ošinile jo ka-'kor z bičem in jo pognale v brezza-,vestni razburjenosti proti skupini, ki je šla v tem trenotku ravno skozi vrata grajske ograde. »Zileta! Moia hči!« Ta vzkrik je napolnil ves častni Idvor; Franc se je zdrznil. Zileta je »vztrepetala. Margentina pa je bila planila proti njej. »V stran!« ie zariula straža. streljati. je »Moja hči! Žileta moja!« je kriknila mati in drla naprej. Počil je strel. Oblita s krvjo, se je zgrudila Margentina na kolena, iztezaje roke proti Zileti. in se zvrnila nato nezavestna vznak. Vzklik groze se je oglasil med kraljevimi plemiči. Eden izmed njih je planil k straži. »Kdo ti je ukazal lump?« »Takšen je kraljev ukaz! odgovoril stražnik. Plejmič ie bil previden človek in se je umeknil; zaskrbelo ga je, ali ni kdo opazil njegovega ogorčenja. Toda kralj se ni brigal zanj. Sledil je z očmi Žileti, ki je bila skočila s konja in planila k Margen-tini, ter rekel vojvodinji Etanpski: »Draga moja. spravite to pri-smojenko od tod da ga ne polomi.« Ali je bil kralj spoznal Margen-tino? Ne še! Rekli smo, da je skočila Žileta k Margentini; pokleknila je k njej in ji privzdignila bledo glavo, ki je imela v tem trenotku Čudno lep izraz. Zdajci pa ie spoznala blaznico iz brloga v ulici Movč-Garson. Spomnila se je s kakšno grozo jo je navdala ta ženska, spomnila se otrovane krinke... Solza ji je izdrknila iz oči, in zamrmrala je: »To ni moja mati!...« Ko je slišala Margentinin krik se je storilo Žileti za trenotek. kakor da jo kliče v resnici njena mati... Zdaj pa je bila njena prevara tako bridka da se ni mogla ubraniti solz. Ne, ne ta ženska, ki ji^ je pretila in ji grozila z onim strašnim po-habljenjem, ni mogla biti njena mati... Na njene ustnice se je dvignil jek resnične bolečine; zastokala je poluglasno: »Ta ni moja mati....« »Dajte, pojdite z mano, dete mo-ie ... vaše mesto ni tu.« Zileta je dYte1,ila °e> in spoznala vojvodinjo Etanpsko. Videla je tudi, da se je približalo precejšnje število plemičev, ki jo gledajo z začudenjem. Kralja ni bilo med njimi. »Ranocelnik je tu!« je rekel eden izmed navzočih. Žileta je vstala m prepustila ranocelniku svoje mesto. Vojvodinja Etanpska jo je hotela potegniti s seboj. Toda deklica se je branila. Ganjeno, globoko sočutje jo je obhajalo do te uboge ženske, ki jo je bila imenovala svojo »hčer«. »Prenesti je treba ranjenko,« je zanosljal doktor učeno. »Ali ve kdo. kje prebiva?« »Ona stanuje v gradu, v mojem stanovanju!« je rekla Žileta. Te besede so ji ušle skoraj nehote; izrekla jih je v prvem nagibu svojega srca in — česar se prej ni zavedala — zdaj ji je bilo. kakor da je zanjo velikega pomena, spraviti Margentino k sebi. »Kaj takega!« je vzkliknila vojvodinja Etanpska. »Kaj pa mislite, draga moja!« Toda njene besede so se glasile tako mehko, da je bilo očividno, da ne bo branila prenesti ranjenko v grad. Vojaki so bili prinesi* »ned tem nosila, na katera so položili Margentino, ki je bila še vedno brez zavesti. »Kako ukrenete madam?« je vprašal ranocelnik vojvodinjo Etanpsko. »Ubogajte gospodično Fonten-bloško,« je dejala Ana in se nasmehnila. Par minut nato je počivala Mar-genrina na Žiletini postelji. Kralj se je bil umaknil y svoj kabinet, ne da bi čakal, kakšen bo konec tega dogodka. Bil je divji; in ko je bil sam. si je dal njegov gnev svobodno duška. »Drago mi bo plačala to!« je zarenčal zdaj pa zdaj. Njegova grožnja je veljala vojvodinji Etanpski. Zdajci pa je sedel k mizi, prijel za Pero in zapisal: »Ukaz gospe Ani Pisleški, vojvodinji Etanpski, da naj se odpravi nemudoma po prejemu tega pisanja na svoja posestva, od koder se ne sme geniti brez našega dovoljenja in odkoder se ne sme vrniti, ako ie Mi ne izvolimo pozvati zopet na svoj dvor.« Podpisal je in poklical Basi-njaka. Komorni sluga je prišel. »Pokliči mi mojega gardnega kapitana,« mu je ukazal. »Gospod De Mongomeri je ravno v predsobi, sir; toda — ali izvoli vaše Veličanstvo sprejeti vojvodinjo Etanpsko?« Kralj se je zdrznil. »Ona!« je dejal besno. »Naj se pobere k hudiču! Ali pa... naj vstopi!...« , Trenotek nato je stopila vojvodinja smehljajočega obraza v kraljev kabinet. Obenem z njo je vstopil tudi Mongomeri, ki ga je bil poklical Franc I. k sebi. Kralj je pomolil kapitanu perga-men, na katerega je bil pritisnil pečat. »Mongomeri,« je dejal, »preči-tajte ta pergam?n in glejte, da se zgodi, kakor je v njem zapisano,« Oficir je preletel pisanje s pogledom. »Ali je nujno, sir?« je vprašal nato. »Nujno,« je rekel kralj, nekoliko pomiijen po tem svojem odločnem koraku. »Idite in počakajte, da vas pokličem.« Srbi Iz Drača. Na željo albanskega kneza Esad paše, začela se ie srbska posadka odpravljati proti domu. Prvi transport je že v Solunu. Esad pašina vojska čaka pred Oračem, da ga zopet zasede v imenu sultana. Srbskemu mitropolitu je Esad-paša sporočil, da smatra njegovo osebo za cerkveno oblast, katero vsprejema v svoje varstvo, proseč ga za podporo pri vpostavljanju reda pod okriljem nove vlade. Dokaz, da je vendar le res, da ie Esad paša, kot knez Albanije, ustanovil novo vlado. Kai pa Izmail Kemail in Isa Bo-Ijetinac? Pojdeta mar v penzijon? Tudi Valona je zavzeta. No, hvala bogu, Albanija je avtonomna. kar smo želeli, zdai bo konec prepirov med Goljatom in Davidom, al’ ne? A ne, balkanski Martin Krpan je pozvan na cesarski Dunaj, da se poskusi z Brdavsom, ki že dalje časa razburja nemške čifute. Mars. Slovenska zemlja. Iz Idrije. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v IdrHl Je priredilo 3. t. m v pivarni pri »Črnem orlu« s sodelovanjem pev. društva »Svoboda« pevski večer, katerega spored je prav lepo uspel. Izmed zborovih toč so posebno ugajali: »Proljetni zvuci«. skladba za mešan zbor, ki s svojo živahnostjo spominia na hrvaški kolo in je s temu primernim tem-teramentnim prednašanjem napravila tudi na občinstvo najboljši vtisk. Eksaktno sta bila izvedena tudi oba moška zbora — Aljažev »Na dan« in Adamičev »Vasovalec«, dasi je pryi ibolj prikladen za močnejši zbor. kaki dem opisal še nekatere druge važne korporacije, katere smo venem letu izgubili, ali pa si jih vsled brezbrižnosti naših ljudi nismo pridobili, ako-ravno je bla za to najugodnejša prilika. Mislim, da bi take slučaje moralo imeti v evidenci naše politično društvo »Naprej« — o katerem, pa že dolgo čas nismo ničesar več slišali. V nekaterih dneh se imajo vršiti zopet neke volitve, na kar že danes opozarjamo trgovsko društvo (»Merkur«) v Celju ter tudi politično društvo »Naprej«, da pravočasno podvzamejo potrebne korake, kajti korporacija je važna, a uspeh le pri malem trudu siguren. Štajersko. kor razpolaga z njim društvo, in je mogel priti tako le pri veličastnem bariton-solo do veljave. Piece de re-sistance večera so tvorili samospevi, ki sta jih izvajala s priznano okretnostjo zborovodja učitelj g. Rudolf Pleskovič in gdč. Kristanova z blagohotnim sodelovanjem učiteljice gdč. Marije Lapajne, ki je oskrbela spremljevanje na glasovirju. Koncertnemu delu večera je sledila kratka enodejanka »Nemški ne znajo« s predidočim premučnim odmorom, kateremu bi se dalo to pot izogniti, če bi se točke sporeda previdneje razporedile. Iz Celja. Dne 4. maja 1913 popoldne vršila se je tu volitev v »kolektivno zadrugo«. Pri tei priliki se je od slovenske strani zgodil naravnost naroden škandal, narodno izdajstvo. Ta zadruga namreč je bila dosedaj v nemških oz. nemškutarskih rokah. Ker pa je večina članov slovenske narodnosti — storili so se na tihem vsi potrebni agitacijski koraki, da se izvoli slovenski odbor. Mlajši obrtniki so že nekaj dni pridno agitirali zunaj Celja pri raznih obrtnikih v članih, ter je bilo veliko upanje na uspeh. Res je prišlo celo iz daljnih krajev (Dobrne, Vojnika, Št. Jurja in drugod) mnogo upravičencev, kateri so se še tik pred volit-vijo v gostilni »Mesto Gradec« dogovoriti za kandidatno listino in sporazumeli za taktno postopanje pri zborovanju. Ali žalibog že tu se je videlo, da mnogi od njih, kateri prav radi izrabljajo slovensko časopisje in z geslom »svoji k svojim« slovensko javnost. _ se volitve ne mislijo udeležiti. Vendar ostalim še ni upadel pogum, podali so se korajžnji na volišče, a koliko razočaranje, niti kandidatje n. pr. v prvi vrsti podpredsednik se ni udeležil zborovanja. Doseglo se le jednako število glasov — pri tem pa je odločil glas dosedanjega nemškutarskega predsednika Nemcem v prilog. Torej le en glas je manjkal Slovencem do večine, a samo Celjanov je manjkalo 6— 7 in to takih, kateri so z geslom »svoji k svojim« od izključno slovenskega ljudstva prišli do blagostanja, danes pa. ko so na varnem, ko se jim ni bati konkurence, četudi so navezani izključno le na slovenske odjemalce, jih povsod tam ni, 'kjer bi se lahko slovenskemu narodu pokazali hvaležne. Mlajši, za eksistenco se boreči celjski in okoli-.čanski obrtniki so agitacijo spretno vodili, niso se vstrašili ne truda, ne stroškov, ne tega, da bi jim kaka nemška stranka več ne naklonila |dela, kar je pri nekaterih eksistenčno vprašanje. Šli so in storili so svojo dolžnost. Zato pa tudi od danes naprej ne bodemo prizanašali ne na desno ne na levo nikomur, kateri na ta način izkorišča narodnost ■ampak bodemo vsacega posameznica sproti s polnim imenom objavili, da bo vsaj slovenska javnost vedela, kake ljudi si je vzgojila, kajti »kdor ni z nami — je proti nam«. — Ta je pa le eden slučaj! Prihodnjič bo- Straža in resnica. Pred nedolgo temu je imel obč. zastop celjske okolice sejo, v kateri je stavil nemški manjšinski odbornik dr. Ambrožič predlog, s katerim naj bi se bila obsodila klerikalna obstrukcija v deželnem zboru štajerskem. Dr. Ambrožič je nastavil tu past, ki pa je bila po dr. Božiču, odborniku slovenske večine, parirana s tem. da je zahteval dostavek, v katerem se pa tudi nemško večino dež. odbora poživlja, da ie i ona upravičenim slovenskim zahtevam pravična. Ves občinski zastop — naprednjaki, klerikalci in Nemci — ie ta predlog sprejel z dodatkom dr. Božiča vred. S tem je bilo storjeno torej dvojno:, na obsodbo obstrukcije, obsodba nemške večine! Kar pa je glavno: glasovali so za, tudi slovenski klerikalci ter s. tem zasolili Korošcu in Benkoviču nečuveno zaušnico, ki bo najbrže kmalu našla svoi odmev še tudi drugod po naši deželi. Od nemške strani občinskega sveta pa se je zgodila prav pobalinska netaktnost: resolucija, obsojajoča obstrukcijo, ki so jo poslali Nemci graškim dnevnikom, v le teh ni prinesla — dr. Božičevega dostavka! Dr. Benkovič in ostali klerikalci, pa seyeda niso imeli dovolj značaja, da bi o tem obvestili svoje časopise in zgodilo se je, da je »Straža« zopet lagala — ker je jemala poročila iz »Tagespost« — ali pa šla na led nemškim revolverjem. Sicer pa, od katerekoli strani opazovano, je to dejanje klerikalnih listov nov dokument njih verodostojnosti. Iz Maribora: Še eno društvo: društvo abstinentov ali; Sv. Vojska! Nismo za pijančevanje in vemo, ko-1 liko ravno ono škoduje po naših poljih. zlasti tja proti Ptuju, a vendar zdi se nam, da baš z abstinenčnimi društvi težko, da iztrebimo to kugo. Bolje bi bilo, drugače se prijeti dela, zlasti boli razlagati ljudstvu. Zborovanje sicer ni bilo slabo, da celo prav lepo in izvajanja dr. Schwabova so bila zelo zanimiva. Tudi dr. Kovačičeva predavanja niso bila napačna in imela ta vspeh, da je takoj nekaj navzočih pristopilo. Iz Celja. Tu se je te dni zgodil kai žalosten slučaj. Upokojeni nadporočnik Bobizut, ki stanuje pri svojih stariših, je nabrat zblaznel, se slekel, udaril očeta s palico črez glavo in ušel na cesto, udaril tamkaj svojo mater dvakrat črez glavo in drvel dalje. Nabralo se je seveda kmalu vse polno ljudi, ki so ga odvedli v bližno vežo, odkoder je bil potem poslan v bolnico. Nadporočnik Bobizut je bil na vojni šoli, koder je dobil> vsled napornih študij možgansko vnetje, radi česar je moral do prestani bolezni v pokoj. V Petrovčah pri Celju je pred dnevi vlomil neznan zlikovec v ta-mošnjo občinsko pisarno, ter odprl malone vse omare in jih preiskal po dragocenostih. Našel pa je le v nekem nezakljenjenem predalu 80 K denarja, katere je seveda vzel za popotnico. O vlomilcu ni duha ne sluha. Iz Radgone. Pred par dnevi se je zgodilo, da je prišel 9 let stari sin posestnika Kolarja preblizu očetovemu konju, radi česar se je žival splašila in udarila z zadnjim kopitom fanta tako nevarno v trebuh, da je deček par dni pozneje, ko so ga prepeljali v bolnico, na poškodbah umrl. V Cirkljah pri Trbovljah je pred dnevi posestnik Ivan Galjot, ko je šel zjutraj živini pokladat našel v jaslih 32 zlatnikov iz 16 stoletja, po večini poljskega in mažar-skega kova. a tudi dva turška zlatnika. Ko je Galjot iskal dalje, je našel vzidano nad jaslim, še neko Skrinjico in v tej tudi denar, zlatega kova iz one dobe. Skrinja ie bila od podgan že močno razjedena in tudi zidovje, s katerim je bila zazidana, je bilo že zelo razjedeno. Galjot bo preiskal hišo in drugo natančneje. Dobro bi pa tudi bilo, moža poučiti, da se ne vsede morda komu na limanice, ki bi bil v stanu, uporabiti priliko in moža opehariti za starinsko, ali zlatno, težno vrednost. V Mariboru je otvorilo glasbeno društvo cikelj svojih koncertov v nedelia dne 4. t. m. Orkester, ki je bil prav lepo in številno sestavljen, je prav dobro in zelo marljivo igral. Posebno par točk je bilo prav navdušeno sprejetih. Žal, da ta prvi koncert ni imel povoljen obisk. Upamo, da se v bodoče odzove naše občinstvo v večji meri vabilu, saj bo s tem dan obstoj zabavnim, rodbinskim večerom skozi celo poletje. Atentat na slovenske žepe lahko imenujemo »Blumentag«, ki ga pri-rede mariborski nemčurji dne 18. maja. Zato pa si naj vsak Slovenec zapomni, da stori naroden greh, če kupi kakšno rožo. Slovenci imamo Slovensko planinsko društvo in na Pohorju dvoje lepih, krasno opravljenih planinskih koč. Kdor je zaveden in hoče kaj ta dan žrtvovati, naj žrtvuje podravski podružnici Sl. plan. društva v Rušah! Nikakor pa1 ne Nemcem, ki nam hočejo ponemčiti slovensko Pohorje!! Dnevni pregled. Hujskanja vspeh. Zadnjega pol leta se je v Avstriji toliko nagovorilo o interesih monarhije, da se nazadnje v labirintu teh interesov niso več spoznali niti posestniki popolne politične modrosti — diplomati. V tre-notku dejanja, ki so ga vsi na vojno hujskajoči čifutski nemško-klerikalnt in nemško-nacionalni listi slavili kot edino dejstvo velikega stila, namreč v trenutku, ko je padla odločitev skupne operacije v Albaniji proti Skadru, se je vstrelilo kozla, ki je rogat dovolj, da se ga na Dunaju še ne vidi. Za vsako ceno se je hotelo iztrgati Skader iz srbskih rok; Italija je trenutek porabila in stavila ceno: južno Albanijo in Valono. Cena je priznana in Avstrija bo lepega dne zaprta v Jadranskem morju, ki ji bo na to toliko koristilo kot Srbiji, ki jo je ravno Avstrija vrgla od morja. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Nemškim Mihelnom ni všeč, da si upajo slovenski listi vseh strank odkrito povedati svoje mnenje o avstrijski politiki. Jeza tie pomaga nič, se bodo morali že navaditi. Nikjer ni pisano, da mora avstrijska zunanja politika biti za vedno domena visokih krogov. Tudi tu se ho moralo prej ali slej vpoštevati željo ljudstva, željo narodov, ki imajo še zdrave, ne-skažene instinkte. Razpis učiteljske službe: Litijski okraj: Prežganje I. uč. vod., Primskovo 1. uč. vod., Št. Lampert I. uč. vod, — Rok do 26. maja. — Postojnski okraj: Slap pri Vipavi I. ul. vod. — Rok do 24. maja. Velevažno za vse, ki imajo svoj denar naložen. Ravnokar je izšla brošura »Varnost hranilnih vlog za časa vojne«. V današnjih razburjenih časih se vsakdo boji za svoj denar, ki ga ima naloženega v hranilnici ali v posojilnici; toda po vsej krivici. Denar je v naših denarnih zavodih tudi za časa vojne popolnoma varen. To nam jasno dokazuje ta brošura. Vsled tega jo naj vsakdo kupi. ki ima denar naložen v kakem denarnem zavodu. Posebno pa priporočamo našim denarnim zavodom, da kupijo po več iztisov te brošure ter jih razdele med svoje vložnike. Ena brošura stane 30 vinarjev, s poštnino 35 vinarjev. Dobiva ovsod doseči uspeh Pred nami se je razvijala živa vojna, bitka, beg. preplašenost, prevoz ranjencev, pohod zmagovalcev, itd. Slišal sem, da ne smete o tem javno govoriti. Jaz bi za to vsakemu povedal na uho: Ne zamudite si ogledati. Samo par dni. Za par grošev imate pred seboj celo zgodovinsko dobo. — Podoknico priredili. Predvčerajšnjim zvečer so priredili učite-ljiščniki podoknico svojemu profesorju g. Izidor ModitU na Cojzovl cesti. Gospod profesor Modic je poklican k vojakom na Balkan tekom i QUO VADIŠ se ponavlja na splošno zahtevo samo 3 dni in sicer od 24do 27,t.m. Kino - .Ideal* K Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v restavracijo ,Tivoli'; tam je izvrstna češita kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna :: vina po zmernih cenah. :: Velika dvorana Hotelske sobe Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava. je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. :: po jako nizki ceni vedno na raz-:: polago. :: Sv 24 ur. Učiteljiščniki so mu zapeli k odhodu tri pesmi, nabralo se je precej občinstva, katero je z veseljem poslušalo lepo petje, nakar se je g. profesor pevcem osebno zahvalil. — Operni pevec g. Josip Križaj, dosedanji član slov. opere v Ljubljani, je angažiran kot prvi basist na zagrebškem gledališču. — Ustanova za dva revna bolna mornarja. Na magistratu je nabit razpis podadmiral Bernard baron Wiillerstorf-Urbairove ustanove za 'dva revna bolna mornarja vojne mornarice za leto 1913. Vsako mesto znaša 140 K. Več je razvidno iz razpisa Šahovski mojster Rudolf Spiel-mann v Ljubljani. V četrtek, dne 8. t. m. ob pol 9. uri zvečer priredi šahovski mojster Rudolf Spielmann v kavarni pri »Slonu« javno simul-tansko produkcijo, pri kateri bo igral s poljubnim številom nasprotnikov. Mladi monakovski mojster spada med največje napadalce sedanjosti ter se odlikujejo' njegove partije s čudovito finimi kombinacijami. Na mednarodnih šahovskih turnirjih je vedno med prvimi zmagovalci, leta 1912 pa je dosegel v Opatiji celo I. darilo. Da spoznamo mojstra tudi v Ljubljani in da se povzdigne tukajšnje šahovsko življenje, je »Ljubljanski šahovski klub« pridobil mojstra za simultansko produkcijo, katera obeta biti zelo zanimiva. V pokritje stroškov, ki so s tem klubu nastali, se je določil za nečlane prispevek po 50 v. Ker razpolaga kavarna pri »Slonu« le z omejenim številom šahovskih desk. prosimo igralce, da šahovsko desko vsak s seboj prinese. Vsi šahisti dobro do-šli. — Odbor N. S. Z. ima danes v sredo točno ob 8. uri zvečer svojo redno sejo v društveni posvetovalnici. Ker so na dnevnem redu izredno važne točke, prosimo vse tovariše, da se seje točno in polnoštevilno udeleže. — Kinematograf »Ideal«, Novi spored jako ugaja in se naravnost občuduje. Krasno kolorirana drama »Črna grofica« je splošno ugajala, posebno, ker je v glavni ulogi pariška krasotica madam Robine, Moric v veseloigri »Gospod ravnatelj« vzbuja mnogo smeha. Ostali spored je prvovrsten. V soboto »Križev fant«, velika senzacija. V torek nastop Sarah Bernharda v drami Adri-enne Lecouvreur. Ljubljanski občinski svet. Občinski Svet ljubljanski je imel včeraj ob 6. zvečer v mestni dvorani svojo redno sejo. — Župan otvori sejo in imenuje verifikatorjem občinska svetovalca Retlja in Rojino. Svojo odsotnost je opravičil občinski svetovalec Bahovec. Župan preide nato k prvi točki dnevnega reda k naznanilom predsedstva. Župan omenja predlog občinskega svetovalca Serjaka glede kratitve počitka trgovskih uslužbencev in predlog obč. svetovalca Koleše glede uravnave Jenkove ulice. Tozadevni koraki so se ukrenili. Zupan omenja nadalje, da se bo dne 19. t. m. vršil zbor delničarjev dolenjskih zeleznic. Mestna občina ima 550 delnic in je plačala 110.000 K. Sedaj se bliža trenotek, ko se bo zvezala belokranjska železnica z Dalmacijo in ‘dalje z Balkanom. Dohodki tega podjetja se bodo s tem zdatno izboljšali. .Vlada pa je predložila projekt, po katerem pridejo vse te delnice ob vsako vrednost. Tako bo lahko napravila mestna občina križ čez svoje delnice. Župan predlaga, da naj bo zastopana mestna občina dne 19. maja pri občnem zboru, kjer naj postavi tudi svoje ugovore proti vladinemu projektu. ,%$an bi zastopal mestno občino. Predlog je sprejet. — Na vrsto pride druga točka dnev._ reda. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Zapisnik se odobri. Preide se nato k III. točki dnevnega reda, k poročilom personalnega in pravnega odseka. Poročevalec občinski svetnik dr. Novak. — Prvo poročilo je prošnja Ivana Zajca, starinarja in krojača za podelitev ljubljanskega meščanstva. Odsekov predlog, da se imenovani prošnji ugodi proti pogoju, da plača Zajec 100 kron sprejemščine in da 200 kron za mestni zaklad, se sprej- me. — Drugo poročilo: dopis mestnega magistrata glede nekaterih določil ustanovnega pisma Marije Kosmačeve ustanove za ubožne posle. Omenjena ustanova se razdeli na trt enaka mesta. — Tretje poročilo: dopis upravnega ravnateljstva Mestne hranilnice o prošnji hotelske družbe »Triglav« za znižanje obrestne mere. Hotelski družbi »Triglav« se zniža obrestna mera od 51U% na 43/4%. — četrto poročilo: dopis upravnega ravnateljstva Mestne hranilnice o prošnji »Družbe sv. Cirila in Metoda« za znižanje obrestne mere. Družbi se zniža obrestna mera od 5XU% na 43/4%. — Župan preide nato k IV. točki dnevnega reda. Pereč'.', o odseka za službene pragmatike. 0 načrtu nove službene pragmatike za pomočne uradnike, sluge itd. mestnega magistrata ljubljanskega. Poročevalec občinski svetnik Reisner. Izdelal se je načrt službene pragmatike za pomočne uradnike, nižje tehnično osobje in mestne sluge. K tej službeni pragmatiki pride k raznim nje paragrafom korektura. Župan otvori nato debato. K besedi se priglasi občinski svetovalec Pustoslemšek. Ta nova službena pragmatika pomeni v soci-jalnem oziru velik napredek, ker se bo po nji veliko pomagalo pomožnemu uradništvu, nižje tehničnemu osobju in mestnim slugam. Predlaga nekaj sprememb in sicer pri § 13., ki pravi: »Vsak uslužbenec ima pravico do vsakoletnega odpočitnega dopusta v izmeri 8, oziroma 14 dni, če služi pri mestni občini manj, oziroma več nego deset let,« naj se doda k izmeri dopusta razmerje: osem, 14 dni, oziroma tri tedne, če služi pri mestni občini manj oziroma več nega petnajst let. Pri 8 21., ki se glasi: Pomožni uradnik (pomožna uradnica) ima po petletnem zadovoljivem službovanju pravico do stalne namestitve z naslovom »magistralni oficijant« (»ma-gistratna oficijantinja«), naj se spremeni pasus »po petletnem službovanju« v »po triletnem službovanju«, itd. § 22. naj bi se opustil. Pri § 24. naj bi bile triletnice po (150), oziroma po 120 kron. Pri § 37. 1.) naj dobijo mestni sluge prvo leto po dve čepici namesto ene in 2.) naj dobijo tudi eno pelerino za dež. Nato se oglasi k besedi občinski svetovalec Lilleg. Predložena pragmatika je najmodernejša pragmatika, s kakršno se ne more ponašati nobena občina in se ne bo ponašala 25 let. Izključna je tudi vsaka protekcija. Glasoval bo za predloge svojega predgovornika glede izboljšanja. Občinski svetovalec Kristan predlaga glede § 24., naj velja ista mera za oficijante in za oficijantinje glede triletnic. K § 37. predlaga, naj dobijo mestni sluge vsako leto tudi letni telovnik poleg suknenega. Občinski svetovalec Staudacher prdlaga k § !., naj se ta paragraf spremeni v toliko, da se za sprejem v službo zahteva znanje obeh deželnih jezikov. K bsedi se še oglasi občinski svetovalec Pammer, ki predlaga, naj se pragmatika vrne odseku. Po nekaterih ugovorih poročevalca obč. svetnika Reisnerja se preide h glasovanju. Predlog občinskih svetovalcev Pammerja in Staudacher ja pade. Glede 8 !3. pade predlog obč. svetnika Pustoslemška, sprejet pa je tozadevni odsekov predlog. 1 udi glede § 21. in § 22. pade predlog obč. svetnika Pustoslemška, sprejet pa je odsekov predlog, da ostaneta paragrafa neizpremenjena, oziroma da se 8 22. ne opusti. Predlog obč. svet. Kristana glede § 24. pade, sprejme se odsekov predlog. Kar se tiče dostavkov glede § 37., so tozadevni obč. svet. predlogi sprejeti. Nato se sprejme pragmatika v celoti. — Župan preide k V. točki dnevnega reda: poročila finančnega odseka. Poročevalec obč. svetnik Miloh-noja. 1.) Zupanov dopis glede pogodbe radi prepustitve poslopij c kr. obrtne šole c. kr. erarju v last. Odsekov predlog se sprejme. 2. Zupanov dopis glede opustitve počitniške naselbine v Zatišji. Pri tem se je vnela debata, v katero so posegli občinski svetovalec Kristan, župan in podžupan. Odsekov predlog, da se Zatišje opusti, se sprejme. 3.) Prošnja »Leo-' novega starešinstva za naknadno iz- I plačilo za leto 1912 dovoljene podpore, se odkloni. — Pridejo na vrsto poročila stavbnega odseka. Poročevalec obč. svetnik Štem-bov. 1. Dopis magistrata glede uravnave hodnikov ob zapadni strani Martinove ceste. Odsekov predlog, naj se regulacija izvrši, se sprejme. 2. Ponudba Friderika Sogla glede odstopa nekaj sveta v svrho razširjenja Poti v Rožno dolino, se odkloni. Radi eventuelnega razširjenja se določi svota 1060 K. 3.) Prošnja Franca Kunaverja glede odobrenja parcelacije parcele št. 391/1 kat. obč. sv. Petra predm. I. del pri pokopališču pri Sv. Križu na sedem stavbišč, se z zakonitimi pridržki odobri. 4.) Prošnja Leopolda Legata za odkup nekaj mestnega sveta na vogalu Marije Terezije ceste in Bleiweisove ceste, se za sedaj odkloni. — Podžupan pride nato k VII. točki dnevnega reda, k poročiloma policijskega odseka. Poročevalec obč. svetnik Pip-pcnbacher. 1.) Dopis magistrata glede treh posestnikov za oprostitev pasjega davka. Oprosti se jih za 1913 in 1914. — 2.) Poročilo »Gasilnega in reševalnega društva« o delovanju v 1. četrtletju 1913. K besedi se priglasi obč. svetovalec dr. Novak, ki pove par bridkih in zasluženih v zobe deželnemu odboru, kako krivično namreč postopa pri razdeljevanju podpor temu delavnemu in vzornemu društvu. Ker resnica v oči bode. se dvigne s svojega prestola dr. Zajec s košem obljub na rami. Pravi, da se je imenovanemu društvu vedno dajala podpora. Če pa letos še ni dobilo podpore, jo pa še bo. Nato dr. Zajec zopet sede. Odsekov predlog, da se vzame poročilo »Gasilnega in reševalnega društva na znanje, se sprejme. — Na vrsto pride zadnja točka dnevnega reda: poročili šolskega odseka Poročevalec občinski svetnik Likozar. 1.) Dopis mestnega šolskega sveta glede zgradbe nove mestne dekliške šole, odnosno v razširjenja zasebne dekliške osemrazrednice v Lichtenthurničinem sirotišču. Odsekov predlog, da mestni magistrat predloži proračun za razširjavo dekliške osemrazrednice v Lichtenthurničinem sirotišču, se sprejme. 2.) Dopis deželnega šolskega sveta glede nedostatnih prostorov na mestni nemški dekliški šoli. Tozadevni odsekov predlog je sprejet. Po nekaterih vprašanjih na župana od strani obč. sveta zaključi podžupan ob tri četrt na 9. javno sejo. Sledi tajna. Trst. Deželnozborske volitve v Trstu •n socialno - demokratični podleži. Vsakemu poštenemu človeku se je že pristudilo postopanje tržaških socialnih demokratov. Ne bomo omenjali vseh slučajev, ki so jih zakrivili nam Slovencem na škodo, odkar ekzistira njihova stranka, katera ima sicer lep narodnostni program, ki pa je v praksi mnogo slabša, kakor pa italijansko-liberalna, to Pa zato, ker izrablja program, kjer fabricira za lepo zaveso najostudnej-šo gnilobo, medtem ko italijansko-liberalna stranka vsaj odkrito priznava, da je sovražnica Slovencev in da se hoče proti njim bojevati do skrajnosti. Ko so socialni demokra-tje na dan prvega maja korakali mimo »Narodnega doma« so žvižgali ter vpili, na naslov Slovence^ naj-nesramnejše psovke. Zakaj pa niso žvižgali pred italijansko-nacionalnl-mi domovi? Zakai niso žvižgali pred »Piccolovo« palačo? Vsakemu bo to jasno. Socialni demokratje so za asimilacijo manjšinskih narodov, oni so za to, da se mi Slovenci v Trstu poitalijančimo. Zaraditega nas neprestano napadajo in ovirajo pri našem delovanju v procvit m dosego boljšega življenja Slovencev. In tisti ljudje, ki Slovence na lnfamen način zaznamujejo, tisti ljudje, ki komaj čakajo, da našemu jeziku odklenka za vedno, imajo še pogum, poživljati slovenske volilce, da oddajo pri prihodnjih volitvah v tržaški deželni zbor svoje glasovnice, njim — socialnim demokratom, gro-bokopom slovenskega naroda. Ali ni to predrznost hinavščina, podlost? Slovenec naj glasuje za social-• nega demokrata zato, da bo od njega na to tepen! Ne! To se ne sme zgoditi. Slovenec, ki želi. da njegov rod napreduje, ne pa da izgine v valovih itaiijanstva. bo oddal glasovnico slovenskim narodnim kandidatom. socialnim demokratom pa bo pokazal figo in jim bo zaklical: Vi boljšega ne zaslužite, kakor pa, da se mi bojujemo proti vam tako. Kakor pač zaslužijo sovražniki našega ubogega slovenskega naroda. In ta boj mora trajati tako dolgo dokler sovražnikov napredka slovenskega življa ne bo konec. Slovenci moramo napredovati, zato naj se slovenski volilci prizadevajo, da bo pri bodočih volitvah zmaga naša, zmaga Slovencev. Nad veliko manifestacijo tržaškega slovenskega delavstva, ki se je vršila dne 1. majnika, se je »Pic-colo« jezil, istotako tudi »Grazer Tagblatt«. Naj se le jezijo Italijani in Nemci, kajti to ni slabo znamenje. Oni naj od jeze pljuvajo kri, mi pa naprej do končne zmage nad falot-stvoni, do zmage naših pravic. Naši narodni nasprotniki naj vedo, da nas ne bo konec, ker smo še-le komaj začeli živeti. Jugoslovanstvo vstaja, solnce lepše bodočnosti se dviga za nas. Pa je tudi že skrajni čas. kajti dosti dolgo časa, stoletja in stoletja smo trpeli na svoji lastni, domači zemlji. Mi gremo naprej in vas. ki ste nas teptali in zasramovali — je strah. Slovenska služkinja nam piše: Me slovenske služkinje smo bile in smo še najbolj zatirane, ker se ni imel nikdo potegniti za nas. kadar se nam je v službi dogodila kaka krivica. N. D O. je spoznala prva potrebno pomoči nam ubogim služkinjam in nas je zbiala veliko število pod svoje okrilje. V več slučajih je intervenirala in posredovala, kadar se nam je od strani gospodarjev godila krivica. N. D. O. smo torej dolžne biti hvaležne in se je dobro poprijeti. Žal pa, da je prišlo, kar bi ne smelo nikakor priti, med nami služkinjami do nesporazumljenja. Ženska skupina N. D. O. ni na slabih nogah: — s$mo par lahkomi- š/jen/k deklet je med nami, — ki nam kalijo disciplino in red pri sestankih. Teh par deklet predbaciva sedanji gčni. predsednici Deklevovi, ki je vse časti vredna, da jo ne zanima ples in ne vem kaj še vse. In ta lahkomišljena dekleta hočejo po vsej sili prirediti kakor v protest sedanji predsednici plesni venček pod firmo klub »Slovenka«. Štejemo si v dolžnost tem potom opozoriti slavni odbor N. D. O., naj ne dovolt dvorane tem razdiralkam ženske skupine. Kadar bodemo čutile potrebo, prirediti kaj sličnega, bodemo priredile same. Toliko v opozorje-nje sl. odboru N. D. O. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. 6. maja 1913. Vsled sklepa kronskega sveta na Cetinju: udati se pritisku cele Evrope in zapustiti Skader. so bili več ali manj odgovorni vojni hujskači na Dunaju naravnost besni; tako lepo napeljana akcija, v kateri bi lahko pokazali svojo moč na utrujenih črnogorskih junakih, zasluži par medalj za junaštvo — je šla po vodi. Takoj so začeli govoriti, da je sklep Črnegore manever, in sličnega več. Še so upali, da se jim posreči »puščati kri«. No, pa je prišlo drugače: zunanji politikarji so se v svoji gorečnosti zagalopirali in dali Italiji takšne koncesije za slučaj vojaške intervencije, da bi bila Avstriji zaprta svetovna morja. To zagalopi-ranje jih je pa nekoliko izpametova-lo. Treba je napraviti nekaj, vsled česar bi se vojaška intervencija pokazala za nepotrebno. In takoj so vladi udanl listi začeli pisati, da vse delo Essad Paše ne obsega nobene nevarnosti, da se gre samo za skr-canje njegovih turških čet, da ni bilo nobenega boja med njegovimi četami In četami Džavid paše. itd.; same pomirjajoče vesti, katerih namen je prozoren: omogočiti Avstriji odstop. Današnja »W. Allg. Ztg..« (vladna) piše že y. tem smisla Tratata. tratata, nazaj, naz&i nazaj. Dunaj, 6. maja. »W. Allg. Ztg.« piše: Avstro-Ogrska in Italija sta, kakor je znano, določili kot cilj svoje albanske politike: avtonomno Albanijo. Kdor hoče cilj. mora hoteti tudi sredstva. Ako bi se Avstriji in kali ji zdelo potrebno in bil oni cilj dosegljiv edino- le potom vojaških odredb in intervencij, tedai bi gotovo posegli po tem sredstvu. Ce se pa spozna, da se da avstrijsko-itali-janski program tudi drugačnim potom doseči, tedaj se bo volila seveda druga pot. Vojaške odredbe niso same na sebi namen, le postavljeri program se mora izvesti. Toda od razmer v Albaniji odvisi, ali pride do vojaške ekspedicije ali ne. (To bodo pa šuntarji žalostni.) OSTER PROTEST ČEŠKIH POSLANCEV PROTI ZUNANJI AVSTRIJSKI POLITIKI. Dunaj, 6. maja. Danes so se vršila tu posvetovanja čeških strank glede sklicanja zbornice; o avstrijski zunanji politiki. Sklenila se je energična akcija v svrho sklicanja parlamenta, kar je utemeljeno z važnostjo zunanjega položaja. Na zunanjega ministra grofa Berchtol-da iu grofa Stiirgkha se je odposlalo izjavo sledeče vsebine: Češke stranke protestirajo proti vtikavanju se Avstrije v razvoj dogodkov na Balkanu. V začetku vojske je zunanji urad postavil za mak-simo strogo neprlstranost monarhije napram dogodkom. Od svojega časa se razmere niso spremenile v škodo monarhije, radi česar tudi ni bilo nobenega povoda se vtlkavatl tja doli. Mi odločno svarimo pred vsakim eksperimentom, ki bi vodil k nevarnim konfliktom z drugimi državami, kojih posledice so nepre-gledne, ker vse to se ne vrši v Inte. resu monarhije, temveč se dela t interesu Velkonemštva, kar le v na sprotju z državo. V ČRNIGORI. Cetinje, 6. maja. Večji del mo-štva se povrne neposredno domov hi se poprime poljskih del. PARLAMENT. Dunaj, 6. maja. Po konferenci predsednika zbornice z minlsterskhu predsednikom je gotoyo. da se sestane parlament 15. t. m. Na prvi seH bo podal ministrski predsednik izjavo o zunanjem položaju. (Precej pozno!) MORILEC GRŠKEGA KRALJA. Atene. 6. nutja. Morilec grškega kralja je skočil z okna sodnega poslopja na tla in obležal na mestu mrtev. IZ PEKINGA. Peking, 6. maja .222 poslancev, se je izreklo proti najemu posojila pri petih velesilah. Navzočih le bilo 374 poslancev. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Poslano. Moj zastopnik mi ie odločno odsvetoval vsako javno diskuzijo po časopisih o razmerju z g. dr. Počkom. V obrambo svojih pravi« pa smatram za potrebno, da te članke nadaljujem, vsled česar v ten, slučaju ne morem ubogati nasveta svojega zastopnika. V Ljubljani, dne 6. maja 1913. Josip Plankar. (D Plošče preje K 4‘—, >(/ sedaj samo K 1*95. >(/) Velikanska zaloga O (gramofonov I "T Zahtevajte cenike. OS 95 C7 25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno Pošljite naročnino, Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Kupujte „T>au“. « je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik. |\„n« je najbolje informiraj1«.11 ran slov. dnevnik. je edini slovenski ^UcLll dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah m praznikih. TV«**« je najodločnejši ne-1 odvisni jutranji list. ie naicenejši naPr* dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, • •>'. s pošto mesečno le V - K 1-70. je razširjen v naj-i,Lr«ll širših ljudskih slo-'■ •> jih, ker ga vsakdo , rad čita in je zato 1 " jako uspešno ogla- * . f Sevanje v njem. prinaša interesantne i)MJcIH in znamenite zgodovinske romane. Pr‘na^a znamenite sodobne politiške karikature. ■Tkr|«|tt je odločen zagovor-nik vseh zatiranih. Sirite „Dan“ med ljudstvom. Vabilo na naročbo ako je še niste! Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke JSftž ne pomaga! Edina in največja zaloga najnovejših piifiov in piknili avtomatov je v Ljubljani Sodna ul. 5. Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4 — sedaj samo po K k- Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih automatov, oglaševanje itd. Specialna, modna in športna trgovina za gospode In dečke Teodor Kune Prešernova ulica št. 5, 1. Bsdstropje. DAN velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18-— Četrt leta . K 4*50 Pol leta . K S-— En mesec . K 1*50 V upravništvu prejeman na inescc K 1’20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . K 20-— Četrt leta . K 5-— Pol leta . K 10-— En mesec . K 1*70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače sc ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. Lisi se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo ,,DNEVA“. Ljubljana, Franca Jos. c. 3, Solidna postrežba. •— Zmerne cene za angleška in francoska dela se priporoča. .*. FRAN KRAIGHER Itcrojsišfci inojster GrosposUsa, ■uLlica, šteTr. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek: po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. „ 229 Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Glasovirie, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Olince 92. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skujmo več dijakov, naj-nižia cena. Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob. in če mogoče z nekoliko vrta se išče za avgustov termin. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pi-sarno«. Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek. opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah: ŽELEZNIK, Sv. Ivan. TKOGAR, ulica Giulia. BONORA, ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana. STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma. BAJC, ulica Gepa. LAVRENČIČ, trg Kaserma. MOŽE, ulica Miramar. HREŠČAK, ulica Belvedere. ARTOŠ, ulica Belvedere. KICHEL, Rojan. GERŽINA, Rojan. VIVODA. Rojan. BENOSI, Greta. HRAŠT, ulica Poste. BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio, RAUTINGER, ulica Riva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK, trg Goldoni. SCHERMIN, ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera. BEDENJ, ulica Madonina. BELLO, ulica V. Berninl. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MliRARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo. RONČELJ. ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industrie. ZIDAR, Rocol. SCHIMPF. državni kolodvor. SCHMELZER, juž. kolodvor. KAVČIČ, Sv. Križ pri Trstu. Kdor hoče dobro „ „ Ka a in poceni kupiti Z d. U11 IH ti naj se pctrvj.a.i v „Angleško skladišče oblek*4 kjer je vedno rajvečja Izbira oblek za dečke In deklice. Nadalje Izbira najmodernejše damske konfekcije In oblek za gopode. Postrežba točna! Cene priznano nizke! O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Peklajeva hiša v Novem Vod-inatu št. 61. se pod ugodnimi pogoji proda. V nji s<; je'izvrševala gostilniška obrt in prodajalna. Pripravna je tudi še zraven za mesarsko obrt. Poizve se pri Ivanu Peklaju v Novem Vodmatu št. 111. površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrline jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v inanufakturni in konfekcijski trgovini „Pri Škofu44 v Ljubljani, na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc. Velika izbira. — — Stalne nizke cene. Izdelovalec čepic Feliks Žagar, Stari trg 32 (postajališče električne železnice. 347—2 z velikim izložbenim oknom, prav ugodno za prodajalno ali za obrtnika, se za avgustov termin odda. Poizve se v pisarni FILIP SU-PANČIČ, BIeiwelsova cesta štev. 18, I. nadstropje. Ustanovljeno leta 1900, uihiiihh Odlikovana ••»■■••mh London 1905. Krasni moderni kostumi, obleke, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrst. bluze, otročje oblekce, bele oblekce za birmance v največji izberi in dobrega okusa priporoča Modna trgovina P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. Slavn. obi-instvu v mestu in na do/.eli vljudno pri poročnm naj več j o zalogo krannib Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence. = V zalogi le vedno do 600 kosov od 2 do 80 K komad, tako, da si vsnlcdo lahko ir.bcre. !?¥• To*liP ••• Ljubljana :: * * §3 J. J. v Mestni trg 11-12. Jgttf Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v l. nadstr, In vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura u ADRIJA v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5. SaJi/teva-jte ceaike !