VESTNIK S3?E
LETO UL
KOPER, 14. NOVEMBRA 1958
ŠTEV. 92
VSEBINA
Objave občinskih ijudskih odborov
Občina Koper
294	Družbeni plan za gospodarski razvoj občine Koper od leta 1957 do leta 1961
295	Odlok o sprememhah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen na drobno določenih proizvodov in storitev
296	Odredba o najvišjih prodajnih cenah mesa na drobno
Občina Piran
297	Odlok o evidenci in kontroli cen na drobno določenih proizvodov in storitev
Občina Pivka
298	Odlok o občinskem prometnem davku
299	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskih taks
Občina Sežana
300	Odredba o določitvi najvišjih prodajnih cen za nekatera živila v prodaji na drobno, ki imajo poseben pomen za preskrbo potrošnikov
Zaključni računi gospodarskih organizacij za preteklo poslovno leto
Objave občinskih ljudskih odborov
OBČINA KOPER
294
DRUŽBENI PLAN
ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE KOPER OD LETA 1957 DO LETA 1961
Prvi del
RAZVOJ GOSPODARSTVA V PRETEKLEM RAZDOBJU
(Prvi del družbenega plana za gospodarski razvoj občine Koper od leta 1957 do 1961 je objavljen na krajevno običajni način. Uradni vestnik ga ne bo objavljal zaradi pomanjkanja prostora.)
Drugi del
OSNOVNI CILJI IN SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE KOPER OD LETA 1957 DO LETA 1961
IV. Poglavje
Osnovni cilji in smernice za razvoj gospodarstva občine Koper
Razpoložljive proizvodne zmogljivosti ln možnosti njihovega koriščenja. prirodni pogoji s svojimi costmi po gospodarskih panogan i osnovne značilnosti dejavnosti iz gospodarstva postavljajo nujnost, da se doseže hitrejši napre dek v razvoju proizvodnje m socialističnih proizvodnih odnosov, lej osnovi so postavljeni za	'
tivno razdobje razvoja občine Kup. naslednji e k onom s ko-pohtičnl olji naloge.
-	Po že doseženih rezultatih m možnostih je treba zagotoviti sKum do s cilj) in nalogami, ki Uh
jejo zvezni, republiški in	.
Perspektivni plani hitrejši in slHa nejš: razvoj gospodarstva v	'
Z intenzivnejšim razvijanjem xatga Uh dejavnost' se mora začet) do oostrpnjevanje glavnih	'g
merij v razvoju gospodarskih panog
in dejavnosti družbenega ^BUr,a _
-	Osnovno izhodišče predvidenega
večanja gospodarske aktivnosti v čini je v aktiviziranju že v pretek-n razdobju vloženih družbenih instici] in dokončanju teh objektov, Bdvsem tovarne TOMOS, ki bo igla največ prispevati za pozitivno spodarsko aktivnost občine. Znatno prispevala k povečanju gospodar-e aktivnosti — predvsem v drugi lovici perspektivnega obdobja — gradnja prve iaze koprskega pristaja, ki bo v bodoče imelo odloču-io vlogo na razvoju gospodarskih nog in bo dalo mestu obeležje po-jrskega mesta. Poleg tega nakazu-predvidena investicijska politika mr gospodarske aktivnosti, saj mer ja sredstva na racionalnejše aganje, predvsem v rekonstrukciji racionalizaciji-
Predvsem je treba pospeševati go-odarske panoge, za katere so dam >bri prirodni m ostali pogoji za nalij ni razvoj: kmetijstvo, promet m rižem — predvsem na ankaranskem idročju. Hkrati je treba pospeseva-razvoj gospodarskih panog, ki so
lJ ^edaj "zapostavljene: trgovina
i drobno in uslužnostna ubit.
Lija podlagi take gospodarske ak-vnostl je treba vplivati na celotni Lospodai^tva, tako da se zadevi stalno naraščanje obsega pro-unrinie in blagovnega prometa.
iSHo
'Hr s.	ind",,,:
Sug katerih skupni družben, th using,	. igei vnašal
mt?	v letu 195E. Ta-
°*	da?f M ^r?elok^nega
rtTlneyU. aapn^vaut. deiev-ftahh g"p.F,rskin <n pa negus,d-
irskih	proizvodnje se
nenehno zasledovati namen, ki rt ore nenehno z*	^ gospo-
e nakazan v	lavije od leta
tarskega razvoja ^ zmanjšati de-957 do '''a L-Inč? ^aši občini icit v P*ačllni iQ„e podani ugodni o za 'zvedb. te "aloge^P^
^ì'.t ^.veUnl-'a proizvodni, ž. ia-
voz imajo industrijska podjetja, za zmanjšanje porabe reprodukcijskega materiala iz uvoza pa imajo možnosti, predvsem TOMOS, ERMA in PARTIZANKA. Nakazana smer v kmetijski proizvodnji bo občutno povečala tržne viške, od katerih bo znaten del odpadel na izvoz. Zlasti je treba skrbeti za razširitev in povečanje uslug v prometu in turizmu, kar bo močno povečalo dotok neblagovnih deviz, ki je važen člen v iskanju ravnotežja v zunanje trgovski bilanci.
Enakovažna naloga, ki stoji pred vsemi proizvodnimi podjetji je stalno povečevanje proizvodnje za široko potrošnjo. Za zadostitev te naloge imajo možnosti za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti predvsem PARTIZANKA in LAMA.
— Skladno z razvojem proizvodnje se bo moral povečati celotni dohodek, pa tudi narodni dohodek v vseh gospodarskih organizacijah. V ta namen bo potrebno racionalneje gospodariti z osnovnimi, pa tudi z obratnimi sredstvi. Orodne stroje bo v podjetjih potrebno sistematičneje izkoriščati, kar bo nujno zahtevalo trdnejšo kooperacijo med podjetji v okviru občine, pa tudi izven.
S spremenjeno strukturo proizvodnje se mora vplivati na izboljšanje strukture stroškov proizvodnje. S tem bo narodni dohodek hitreje naraščal, kakor pa obseg proizvodnje. To je potrebno zagotoviti tudi z varčevanjem na surovinah m reprodukcijskem materialu, z boljšim gospodarjenjem z osnovnimi sredstvi m povečano produktivnostjo dela. v gospodarskih organizacijah so precejšnje rezerve, posebno z ozirom na preteklo razdobje, ko so podjetja začela razvijati in še niso bila konsolidirana in se zato Še niso mogla načrtneje posvetiti vprašanju notranje ekonomike svojega gospodarskega
slovanja.
ja povečevanje narodnega dohod-bo s povečano produktivnostjo la vplival tudi izboljšani način nadevanja, ki bo odraz doslednejse-uporabljanja socialističnega načela grajevanja po koristno vloženem lu. Hkrati bodo uvedene v prolz-driji in v prometu sodobnejše mele proizvajanja in organizacije po-ivanja.
- Investicijska sredstva se morajo perspektivnem obdobju usmerjati ko. da bodo zagotovljeni osnovni ,ji nakazanega gibanja proizvodnje prometa. Vplivati morajo na hi-
Stran 258
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
trejši razvoj gospodarstva in skupno z dosedanjimi investicijami ustvariti osnovo za hitrejše uveijavljanje socialističnih proizvodnih odnosov.
Predvidene investicije bodo porabljene predvsem za take gospodarske objekte, kjer bo možno z manjšim vlaganjem doseči v čimkrajšem času največji učinek, pri tem pa se je treba nasloniti na izkoriščanje lokalnih surovinskih osnov. Enako velja za gospodarske objekte; gradijo naj se le tisti, ki so ob sedanjih pogojih družbi najbolj koristni odnosno, ki rešujejo najbolj pereče družbene probleme.
Za gospodarnostno investiranje je potrebno pripraviti vsestransko proučene programe in pri tem upoštevati maksimalno varčevanje s sredstvi. Posebno skrb je treba posvetiti tistim panogam, ki doslej niso bile deležne večjih investicijskih vlaganj, pa je njihov razvoj nujno potreben za postopni porast družbenega standarda. Predvsem je treba posvetiti kar največ skrbi stanovanjsko-komu-nalni izgradnji, za kar bo potrebno mobilizirati čimveč sredstev gospodarskih organizacij in ustanov, pa tudi tistih, ki nimajo svojih sedežev na področju občine, pa vendar tukaj opravljajo del svojega poslovanja. Ta problem se mora prvenstveno reševati v samem Kopru, kjer je zaostalost v pogledu družbenega standarda postala resna ovira za nadaljnji gospodarski razvoj.
— Sporedno s povečanjem proizvodnje in delovne produktivnosti je treba preko investicijske politike, organizacijskih in drugih ukrepov učinkoviteje vplivati na to, da se ne zmanjša sedanji raven življenjskega standarda. V zvezi s tem je treba močnejše razvijati gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki najbolj ne-
1956
Družbeni bruto proizv.	6976539
Narodni dohodek	3046465
Primerjava družbenega bruto proizvoda doseženim v letu 1961 z narodnim dohodkom kaže, da bodo morale gospodarske organizacije povečati ne samo proizvodnjo, ampak si vztrajno prizadevati za znižanje materialnih stroškov.
V perspektivnem razdobju se bo povečal narodni dohodek na prebivalca od 122.357 dinarjev v letu 1956 na 282.738 dinarjev v letu 1961 ali za 131,2 %.
S povečano gospodarsko dejavnostjo in uvajanjem novih delovnih mest, bo število aktivnega prebivalstva na-rastlo od 11.929 na 17.368. V koprski
	1956
Vse gospodarstvo skupaj	6.976.539
Industrija	1.481.229
Kmetijstvo	1.703.920
Gradbeništvo	823.000
Promet	749.326
Trgovina	989.950
Gostinstvo	290.888
Obrt	642.674
Komunalna in ostala	
dejavnost	295.552
Za dosego predvidenega družbenega bruto proizvoda so dani v občini vsi potrebni pogoji. Močan porast industrijske proizvodnje, ki bo dosežen z rednim obratovanjem TOMOS in večjim obsegom proizvodnje v ostalih tovarnah, bo zagotovil gospodarstvu ugodne možnosti za njegov razvoj.
Glede na predvidene ukrepe za povečanje kmetijske proizvodnje za 85 %, se bo še bolj okrepila vloga kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev, ki bodo postali pobudniki za uveljavljanje kooperacije med zasebnim proizvajalcem in socialističnim sektorjem v kmetijstvu.
Nadalje bo k povečanju delovne storilnosti vplival tudi spremenjen sistem delitve ostvarjenega dohodka, s čimer bo neposredni proizvajalec
posredno vplivajo na življenjsko raven. oziroma na doseganje predvidene proizvodnje, blagovnega prometa in produktivnosti.
Računati je treba s tem, da se bo zaradi izboljšanja načina razdeljevanja dohodka gospodarskih organizacij povečala tudi materialna zainteresiranost proizvajalcev, pa tudi interes občine za hitrejši razvoj gospodarstva na njenem področju. To bo hkrati tudi bolje povezovalo organe delavskega samoupravljanja in organe Občinskega ljudskega odbora v močnejšo skupnost v komuni. Zato je v nadalj-nem razvoju občine ena najvažnejših nalog, kako najti oblike, ki bodo v okviru stimulativnejše delitve dohodka zagotovile čimvečjo materialno v)zp0dbudo neposrednim proizvajalcem in pospeševala nadaljni razvoj socialističnih odnosov v celotnem družbenem življenju.
V.	Poglavje
Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek
Skladno z doseženim gospodarskim razvojem občine v preteklem razdobju in z ustvarjenimi materialnimi in družbenimi pogoji predvidevamo, da se bo vt perspektivnem razdobju povečala vrednost družbenega bruto proizvoda za 181,4 %, vrednost narodnega dohodka pa za 210%. Na povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo vplivalo med drugim povečanje delovne storilnosti, povečanja proizvodnih zmogljivosti in boljši kvalifikacijski sestav delovne sile.
Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v celotnem gospodarstvu prikazuje naslednja tabela:
Povprečno
1961 Indeks let. povečanje
19635623	281,4	21,7
9443479	310,0	25,2
občini se bo letno povečalo prebivalstvo povprečno za 5,0 %, narodni dohodek na enega prebivalca pa za 19,2 %. V celotnem gospodarstvu se bo povečal delež narodnega dohodka socialističnega sektorja od 67,6% v letu 1956 na 85,0 % v letu 1961, v kmetijstvu od 13,0 % na 21,8 %, v obrti pa od 49,6 % na 75,2 %.
Iz navedenega je razvidno, da se bo družbeni sektor gospodarstva hitreje razvijal od zasebnega sektorja.
V letih 1957 do 1961 se bo povečala v posameznih gospodarskih panogah vrednost družbenega bruto proizvoda kot sledi :
V 000/din
1961 Indeks Povprečno let.
povečanje
19.635.623	281,4	21,7
6.894.000	465,4	45,6
3.152.685	185,0	10,2
1.390.000	168,8	8,3
4.560.000	608,5	69,0
1.516.718	153,2	6 4
517.200	177,8	9,3
1.022.320	159,0	7,1
582.700	197,1	li,6
materialno zainteresiran za povečanje proizvodnje.
Na področju gostinskih, komunalnih in obrtnih uslug predvidevamo, da bomo dosegli znatno izboljšanje. V občini imamo dobre pogoje za razvoj turizma in malega obmejnega prometa, zato se bo s splošnim napredkom gospodarske dejavnosti povečal blagovni promet.
Petkratni porast družbenega bruto proizvoda v prometu bo dosežen zaradi povečanih zmogljivosti v cest-
1957
1961
Skupne bruto investicije	15.991
Potrošena amortizacija	i.o83
Neto investicije	14.908
nem prometu, pa tudi novih gospodarskih dejavnosti v pomorskem prometu, ki jih v preteklem obdobju nismo imeli.
Organi delavskega in družbenega samoupravljanja ter vodstva gospodarskih organizacij si bodo morali prizadevati v sodelovanju z delovnimi kolektivi, da bodo izpolnjevali predvidene naloge, od katerih bo odvisno zboljšanje osebnega in družbenega standarda.
VI.	Poglavje Investicije
V prihodnjem razdobju se bodo povečala investicijska vlaganja v osnovna in obratna sredstva. Sredstva bomo vlagali posebno v tiste panoge in objekte, pri katerih je moč doseči v najkrajšem času čimboljši ekonomski učinek.
Predvidene investicije za industrijo so namenjene za dokončanje izgradnje tovarne TOMOS, za rekonstrukcijo obratov pri »Partizanki« in za dopolnitev opreme pri ostalih industrijskih podjetjih.
Investicije za gospodarske namene v razdobju 1957 do 1961 leta bodo znašale 12 milijard 577 milijonov dinarjev. Od tega odpade na industrijo pet milijard 877 milijonov dinarjev, na promet tri milijarde 110 milijonov dinarjev in na kmetijstvo dve milijardi 16 milijonov dinarjev, medtem ko bodo ostale panoge zastopane sorazmerno s predvidenim razvojem prometa in proizvodnje.
Za pospeševanje razvoja obrti, trgovine. gostinstva in komunalnih služb predvidevamo znatno večja sredstva. kakor v preteklem razdobju.
Letno povprečje vlaganj v gospodarstvu bo znašalo dve milijardi in 497 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo letno porabljeno za investicije za 332 % več sredstev, kakor v preteklem razdobju.
Skupne bruto investicije brez investicijskega vzdrževanja bodo znašale v milijonih:
Glej tabelo spodaj!
Primerjava gospodarskih investicij z negospodarskimi kaže, da bomo v perspektivnem razvoju porabili več sredstev za negospodarske investicije, kot v preteklem obdobju. Negospodarske investicije bodo namenjene predvsem za stanovanjsko-komunalno izgradnjo, šolstvo, prosveto, telesno vzgojo in zdravstvo. Sredstva za negospodarske investicije bodo zagotovljena iz občinskih sredstev, delno pa tudi iz natečajev in prispevkov gospodarskih organizacij. Predvidevamo, da bomo porabili za negospodarske investicije naslednja sredstva:
(Glej tabelo na naslednji strani)
Nerazporejena sredstva znašajo 106 milijonov dinarjev.
Iz navedenega prikaza je razvidno, da se bo za stanovanjsko-komunalno izgradnjo v perspektivnem razdobju dalo velika sredstva.
Negospodarske investicije se bodo nadalje koristile za izgradnjo osemletne šole v Semedeli, kinadvorane in avtobusne postaje v Kopru ter nove telovadnice TVD »Partizan«.
Investicije za komunalne objekte se bodo porabile predvsem za vzdrževanje in izgradnjo najnujnejših objektov. Predvidevamo, da bomo v perspektivnem obdobju investirali približno 335 milijonov dinarjev za elektrifikacijo. kanalizacijo, izgradnjo cest in druge objekte komunalnega značaja.
Skladno z doseženim gospodarskim razvojem bodo podjetja razpolagala v perspektivnem obdobju s približno štirimi milijardami 500 milijoni dinarjev za samostojno uporabo. Zato pričakujemo, da bodo prispevala precej sredstev za izgradnjo komunalnih naprav, za katere Občinski ljudski odbor ne bo imel dovolj lastnih sredstev. Prav tako predvidevamo, da bodo državljani s krajevnim prispev-
Povprečje Povprečje Indeks 1954-56	1957-61	povprečja
578	3198	553,2
116	216	186,2
462	2981	645,2
Štev. 32 — 14. novembra 1958
URADNI VESTNIK
Stran 259
Panoga
Stanovanjska izgradnja Komunalna in ostala dejavnost Kulturno zdrav-svetna dejavnost Državna uprava
Skupaj
znesek	struktura 1954—	v znesek 1956	1957	tisočih din struktura —1961
1160423	92,8	2670048	72,5
74423	5.1	533500	14,5
2700	2,1	461000	12,5
	—	15000	0,5
1261846	100,0	3679548	100,0
kom doprinesli svoj delež za izpolnitev predvidenih nalog za rešitev komunalnih problemov v mestu in na podeželju.
Posebno bo za stanovanjsko izgradnjo treba zainteresirati državljane, da bodo prispevali sredstva za izgradnjo lastnih družinskih stanovanj. Iz zasebnega sektorja bi bilo potrebno za stanovanja angažirati najmanj 282 milijonov dinarjev, da bi s tem omilili obstoječo stanovanjsko stisko.
Amortizacijska sredstva, ki se bodo predvidoma uporabila za investicije.
bodo narasla v perspektivnem obdobju od 280 milijonov dinarjev v predhodnem obdobju na milijardo 938 milijonov dinarjev, ali v primerjavi s preteklim obdobjem za 386 "/o.
Gospodarske organizacije bodo predvsem uporabljale razpoložljiva amortizacijska sredstva za manjše rekonstrukcije svojih obratov in za odpravo ozkih grl v proizvodnji ter za druga popravila in nadomestitve.
Ce primerjamo strukturo gospodarskih investicij z negospodarskimi, dobimo naslednji pregled:
v milijonih din
1954—1956	1957—1961
znesek struktura znesek struktura
Gospodarske investicije
v osnovne sklade	1889	69,5	9657	72,4
Negospodarske investicije	1262	30,5	3680	27,6
skupaj
4151	100,0	13337	100,0
Čeprav bomo porabili velika sredstva za negospodarske investicije, bo še vedno delež teh investicij v primerjavi z gospodarskimi nižji, kakor v preteklem razdobju predvsem zaradi tega, ker bodo gospodarske investicije povečane za 34,2 "/o.
Gospodarske investicije bodo v prihodnjem razdobju povečane pred-
Namen vlaganja Bruto investicije za osnovne in
vsem v korist industrije in prometa, ki bosta s tem pridobila večje zmogljivosti in tako povečala obseg proizvodnje ter prometnih storitev.
Brez investicijskega vzdrževanja bodo skupne bruto investicije v gospodarstvu po sektorju lastništva in namenu naslednje:
v milijonih dinarjev Skupaj
Dru žbeni	Zasebni
sek tor	sektor
12 312 97,9 "/o 9 657 2 655
265
2,1
265
12577
KM)
9922
2655
obratne sklade struktura
za osnovne sklade za obratne sklade
Delež zasebnega gospodarskega sektorja v skupnih bruto investicijah bo minimalen. Investicije družbenega sektorja gospodarstva bodo znašale 97,9 %. Taka struktura investicijskega vlaganja je skladna z vlogo družbenega sektorja v našem gospodarstvu. Od skupne vsote zasebnih investicij 265 milijonov dinarjev bo odpadlo na
kmetijstvo 211 milijonov dinarjev, obrt 15 milijonov in gostinstvo 39 milijonov dinarjev.
Po posameznih gospodarskih in negospodarskih panogah družbenega sektorja predvidevamo, da bo struktura bruto investicij naslednja:
v milijonih dinarjev
Panoga
Industrija in rudarstvo Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostin. in turiz.
Obrt
Komunal, in ost. dej. Stanov, kom. dejav. Kult.-prosv. dejav. Državna uprava Nerazp. sredstva
Znesek	1954—1956	1957—1961
Struktura Znesek struktura
1321	31,8	5877	36,6
315	7,6	1805	11,2
		105	0,6
10	0,2	75	0,4
666	16,6	3110	19,4
370	8,9	503	3,1
52	1,3	468	2,9
52	1,3	191	1,1
177	4,3	515,5	3.2
1160	27,9	2670	16,8
27	0.7	533	3,3
		15	0.7
—	—	106	0.6
Skupaj	4150
Za finansiranje investicij v prihodnjem razdobju bodo gospodarske organizacije v veliki meri angažirale lastna sredstva. Sredstva Občinskega ljudskega odbora namenjena za gospodarske investicije bodo razpoložljiva v znesku 285 milijonov dinarjev, medtem ko bo treba nepokrita sredstva 346 milijonov dinarjev priskrbeti 'z posojil m prispevkov gospodarskih organizacij. Pretežni delež investicij bo zagotovljen iz skladov za kreditiranje investicij.
Sredstva občinskega investicijskega sklada bodo v perspektivnem razdob-namenjena za investicije v obrti 62 milijonov 900 tisoč dinarjev, v trgovini 152 milijonov 520 tisoč dinarjev, v kmetijstvu 139 milijonov 500 tisoč
100,0	15.991	100,0
dinarjev, v gostinstvu 84 milijonov 198 tisoč dinarjev, dalje za udeležbe v industriji deset milijonov dinarjev, v prometu 13 milijonov 800 tisoč dinarjev, v gradbeništvu šest milijonov 800 tisoč dinarjev in komunalne ter ostale dejavnosti 54 milijonov 940 tisoč dinarjev.
Za izvajanje pravilne investicijske politike, bodo morali koristniki sredstev vsestransko proučiti ekonomske razloge in predvideti učinek novih vlaganj, da bodo sredstva dejansko smotrno uporabljena.
VII.	Poglavje
Zaposlenost in produktivnost Povečanje produktivnosti dela je perspektivnem razdobju ena od
osnovnih nalog plana. Na povečanje produktivnosti dela bodo vplivala boljša tehnična oprema gospodarskih organizacij, višja strokovna raven delovne sile in enakomernejša preskrba z energijo in reprodukcijskim materialom.
Nadaljni činitelj, ki bo vzpodbujal delovne kolektive in neposredne proizvajalce za večje delovne storilnosti, bo spremenjen sistem delitve celotnega dohodka gospodarskih organizacij. Delovni kolektivi bodo samostojno razpolagali z večjimi sredstvi, kot v preteklem obdobju. V ta namen pa si bodo morali prizadevati za povečanje delovne storilnosti in za znižanje materialnih stroškov.
Predvidevamo, da se bo povečala produktivnost dela od leta 1957 do 1961 na enega zaposlenega v gospodarstvu povprečno letno za 9,7 '/e. Produktivnost je izražena v družbenem bruto proizvodu na enega aktivnega prebivalca v gospodarstvu.
V celotnem gospodarstvu družbenega sektorja bosta porast produktivnosti in gibanje zaposlenih naslednja:
(Glej tabelo na naslednji strani)
Največji delež pri povečanju produktivnosti dela bosta imela industrija in promet. Pogoji za to so v novi industrijski opremi in v novih prometnih sredstvih, ki bodo v perspektivnem razdobju začela obratovati.
Predvidevamo, da se bo povečano aktivno prebivalstvo do leta 1961 vključilo v glavnem v industrijo, kmetijstvo, promet in druge dejavnosti.
Porast aktivnega prebivalstva od
11.929 v letu 1956 na 17.386 ljudi v letu 1961 je posledica povečanja proizvodnje v osnovnih panogah našega gospodarstva.
Zaradi izboljšane strukture proizvodnje v predvidenem razdobju bo porast narodnega dohodka na enega zaposlenega večji kot pa družbeni proizvod, kar dokazuje naslednja primerjava:
(Glej tabelo na naslednji strani)
Porast produktivnosti dela v odnosu na družbeni bruto proizvod za povprečno 9,7 % letno je pripisati dejstvu, da bo TOMOS leta 1961 v primerjavi z letom 1956 ustvaril za 796 "/o višji družbeni bruto proizvod. Zaradi osnovanja novih podjetij v pomorskem prometu in povečanja zmogljivosti cestnega prometa bo družbeni bruto proizvod prometne dejavnosti za 510 "/n višji, kakor je bil v letu 1956. V ostalih gospodarskih panogah bo družbeni bruto proizvod naraščal enakomerneje.
Z aktiviranjem že vloženih investicij in posebno s povečanjem proizvodnih zmogljivosti v perspektivnem razdobju ter spremembe v strukturi zaposlenih, so dani pogoji za izpolnitev in tudi prekoračitev predvidenega porasta delovne storilnosti. Leta 1956 je bilo zaposlenih v gospodarstvu in v negospodarstvenih dejavnostih 7037 ljudi. Do leta 1961 bo zaposlenost prebivalstva predvidoma porasla za 4163 ljudi, od katerih bo odpadlo na gospodarske dejavnosti 3360 in na negospodarske dejavnosti 803 ljudi. Povprečno bo letno porasla zaposlenost prebivalstva za 832 ljudi.
Zaradi naglega gospodarskega razvoja nasploh, se bo spremenila socialna struktura prebivalstva v korist nekmečkega prebivalstva. Sprememba strukture pa bo predvidoma naslednja:
(Glej tabelo na naslednji strani)
Težnja spreminjanja strukture prebivalstva v korist nekmečkega prebivalstva je odraz povečanja delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih. Zaradi tega se bo delež kmečkega prebivalstva v letu 1961 in v primerjavi z letom 1956 zmanjšal za 9.9 '/o. Socialna struktura celotnega prebivalstva se bo s tem izboljšala.
Zaposlenim v gospodarstvu in v negospodarskih dejavnostih bo treba zagotoviti najosnovnejše pogoje za nemoteno delo. Podjetja, ustanove in pristojni organi si bodo morali prizadevati, da bodo porabljena za stanovanjsko izgradnjo in za izboljšanje
Stran 260
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra Ì958
		1956		1961	v 000/di Indeks	
<3 tsp O C co Ok	S3 tb "	d.S {5 > ^ -C.Hwg O <= ^	<9 p ac >	M"	d.S . gT3 . ^ M n a o 'M ^ g ? ^ t3	3? O. In ta & N G	T3 S o s C p-h3
Vse gospod.	4237	1290	7597	2251	179	182
Industrija	905	1460	2700	2560	300	175
Kmetijstvo	473	594	590	1177	117	198
Gradben.	1017	810	1220	1140	121	140
Promet	394	1900	1220	3737	307	196
Trgovina	675	1370	827	1834	128	134
Gostinstvo	249	1100	293	1600	119	145
Obrt	325	1734	457	2184	131	127
Komun. dej.	95	1824	148	2590	155	141
Prosv. dejav.	104	1174	142	1415	135	121
						v 000 di
		1956		1961	Indeks	
Narodni dohodek		2,060.159		8,031.289		385,4
na 1 zaposlenega						
v gospodarstvu						
(v din)		485.331		1,057.034		218,3
	1953	struktura	1956	struktura		1961	struktura
Prebivalstvo						
skupaj	25751	100	24898	100	33400	100
— kmečko	13142	51.0	12431	49,9	13472	40
— nekmečko	12608	49,0	12467	50,1	19928	60
delovnih pogojev neprimerno večja sredstva kot so bila porabljena v preteklem obdobju.
VIII.	Poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard
I.	Osebna potrošnja
Osebna potrošnja bo v območju občine naraščala v perspektivnem razdobju skladno z razvojem gospodarstva. V preteklem razdobju je osebna potrošnja mestnega prebivalstva zaostajala, zaradi tega bo treba zagotoviti z večjo produktivnostjo dela njeno hitrejše naraščanje.
Na osnovi načel spremenjenega sistema delitve osebnih dohodkov, bodo morale gospodarske organizacije uporabljati takšen način nagrajevanja delovne sile. da bodo posamezniki nagrajeni po vloženem delu in po uspehu celotnega poslovanja gospodarske organizacije.
Plačni skladi v gospodarstvu bodo naraščali skladno z boljšim kvalifikacijskim sestavom delovne sile, povečanjem proizvodnje in uvajanjem novih delovnih mest.
Predvidevamo, da bo narasel plačni skiad zaposlenih v gospodarski in negospodarski dejavnosti od 1934 milijonov v letu 1956 na 3143 milijonov v letu 1961 ali za 81 "/a, pri čemer pa se
bo povečalo Število zaposlenih od 7037 na 11500 ljudi ali za 59 "/a. To nesorazmerje je v glavnem posledica boljše kvalifikacijske strukture zaposlenih. Višina plačnega sklada bo odvisna od stopnje delovne storilnosti. Gospodarske organizacije bodo povečavale število zaposlenih počasneje kot pa bo naraščal obseg proizvodnje.
Osebna potrošnja kmečkega 'prebivalstva bo prav tako odvisna od porasta kmetijske proizvodnje in prodaje tržnih viškov. K povečanju osebne potrošnje kmečkega prebivalstva bo močno vplivatla uveljavitev kooperacijskega razmerja med zasebnimi proizvajalci ih kmetijskimi organizacijami, posledica tega pa bo povečanje kmetijske proizvodnje tudi v privatnem sektorju kmetijstva. Dohodki prebivalstva in socialnega zavarovanja v obliki pokojnin, invalidnin, otroškega dodatka in ostalih prejemkov se bodo povečali od 208 milijonov v letu 1956 na 330 milijonov leta 1961.
Na zboljšanje življenjske ravni prebivalstva bo vplival predvsem razvoj uslužnostne obrti, trgovine, stanovanjske izgradnje, šolstva in komunalnih naprav, ki so sestavni del splošnega standarda.
Gibanje osebne potrošnje bo naslednje:
Znesek skupne osebne potrošnje (v milijonih din)
Znesek osebne potrošnje na prebivalca (v din)
Število prebivalstva
Povprečni letni porast osebne potrošnje, ki je za 1,2"/. višji od okrajnega povprečja je posledica delno spremenjene strukture prebivalstva v upravnem središču Koper in delno zaradi obstoja conskega dodatka v obalnem pasu. Zaradi postopne odprave conskega dodatka in porasta splošne ravni piač, se bo dejanska višina plač gibala v okviru predvidevanega gospodarskega razvoja.
Za izpolnitev predvidevanega izboljšanja življenjske ravni prebivalstva, bodo morali organi delavskega in družbenega samoupravljanja pravilno ukrepati pri razdelitvi sredstev za osebno in splošno potrošnjo. Skladno z ekonomsko krepitvijo gospodarskih organizacij bodo neposredni
1956	1961	Indeks	Povprečni letni porast
1934 -	3143	162,5	9.2
78000	94000	120,5	3,0
24898	33400	134.1	5,0
proizvajalci izpolnjevali svoje naloge še z večjo vnemo, ker bodo na tem materialno zainteresirani. Porast osebne potrošnje bo zaradi tega tesno povezan na odpravo pomanjkljivosti v plačnem sistemu in v premi-ranju.
H. Družbeni standard
Hitro naraščanje prebivalstva m sprememba njegove strukture zahteva pospešen razvoj družbenega standarda in s tem seveda tudi povečanje sredstev za to. Povečanje prebivalstva v Kopru in njegovi neposredni bližini je posledica hitro se razvijajoče industrije in [ostalih dejavnosti, s pristaniščem ho razvoj Kopra zahteval ustanovitev še novih in razširitev obstoječih dejavnosti, kar bo še pospešilo povečanje prebivalstva. Naravi prirastek že sedaj ne zadostuje potrebam v zaposlevanju, temveč bo treba dalj časa računati z močnejšim prisiljevanjem iz Slovenije in ostalih krajev države.
Delovanje posameznih panog družbenega standarda že sedaj ni zadovoljivo in bi postalo v bodočnosti še bolj pereče, če ne bi teh dejstev upošteval že sedanji petletni perspektivni načrt.
Nekatere službe: šolstvo, zdravstvo in komunalna dejavnost so v primerjavi z gospodarstvom močno zaostale. Sedanja organizacijska struktura šolstva in pomanjkanje šolskih prostorov ne predstavljata le ovire za nadaljnji razvoj, temveč predstavljata celo stagnacijo, če ne celo relativno nazadovanje. Za zdravstveno službo predvideva načrt ustanovitev novih zdravstvenih ustanov, med temi začetek gradnje nove bolnišnice. Zastarele in nezadostne komunalne naprave ogrožajo zdravstveno stanje prebivalstva ter jih je treba izboljšati in povečati, poleg tega pa zahteva to tudi poživitev turizma v koprskem področju.
V zvezi z navedenimi potrebami se predvideva naslednji porast sredstev:
Razmeroma visok porast proračunskih izdatkov za šolstvo kulturo in prosveto v letu 1961 nasproti letu 1956 je posledica prevzema novih šolskih in vzgojnih zavodov iz okrajne pristojnosti na primer: Industrijsko kovinarska šola, Studijska knjižnica, Muzej, Vajeniški dom, Dijaški dom. Poleg tega se povečajo proračunski izdatki zaradi nove osemletke v Semedeli, in povečanega števila učnega osebja na nekaterih šolah In zaradi povečanja izdatkov za osebne prejemke.
Za osnovna sredstva družbenega standarda je bilo v preteklem obdobju porabljeno razmeroma maio investicij. Da se to nesorazmerje odpravi, bodo v bodoče izdatki za objekte družbenega standarda hitreje naraščali, kakor izdatki za tekoče potrebe.
Zaradi naglega razvoja industrije v Kopru in glede na dejstvo, da je postal Koper važno upravno, politično in kulturno središče, je potrebno večji del Investicij usmeriti zaenkrat v samo mesto in ostala važnejša središča, kjer so problemi družbenega standarda najbolj pereči. Nikakor pa ne namerava načrt s tem podcenjevati potreb vasi, posebno glede na vprašanje preskrbe z vodo, za kar so v perspektivnem planu predvidena znatna sredstva. Tudi vprašanje šolstva in zdravstva je v središčih kritičneje kot kje drugje. Vsako drugačno ocenjevanje prioritetnih potreb bi ogrožalo povečanje proizvodnosti dela in povečanje narodnega dohodka. ki je vir akumulacije sredstev za proračunske in ostale izdatke.
Glede na predvidena velika investicijska sredstva za to obdobje bo treba uvesti čimvečje varčevanje, smotrno uporabljanje ter premišljeno pripravo programov in ekonomič-
Panoga	1956	1961	v tisoč Inde!
Šolstvo, kultura in prosveta	59.741	137.000	229,3
Socialno varstvo	28.942	30.000	103,6
Zdravstvo	25.338	42.000	165,7
Družbene organizacije	6.000	10.000	166,6
Skupno iz proračuna	120.021	219.000	190,9
Štev. 32 — 14. novembra 1958
URADNI VESTNIK
Stran 261
no izvajanje gradbenih del. Pri izgradnji stanovanj je treba zagotoviti materiaine pogoje za hitrejše zboljšanje standarda prebivalstva, da bo-
do z dograditvijo stanovanj urejene tudi potrebne komunalne naprave, potrebni obrati, servisi in ostali objekti družbenega standarda.
v 000/din
Letno	Letno
povprečje povprečje Indeks 1954/56	1957/61
Šolstvo
Kultura in prosveta Zdravstvo
Komunalna dejavnost Družbene organizacije Stanovanjske gradnje
Izredno visok indeks letnega povprečja izdatkov za zdravstvo za razdobje 1957/61 v primerjavi z leti 1954 do 1956 predstavljajo izdatki za gradnjo nove bolnice.
Stanovanjska izgradnja
Stalno zaostrejevanje stanovanjskega problema dejansko ogroža organski razvoj gospodarstva, da pri tem ne omenimo velikih potreb nastajajočih iz novo ustanovljenih gospodarsko najpomembnejših objektov, kot je to predvsem Tovarna motornih koles *TOMOSa Koper, Pristanišče Koper, pa tudi ostale vzporedne dejavnosti obrti itd. Z adaptacijo in rekonstrukcijo objektov ni pričakovati, da pridobimo pomembnejše stanovanjske površine, ker so v glavnem tovrstni objekti že dotrajani. Zato bo potrebno za obstoječi stanovanjski fond oskrbeti sredstva za redno vzdrževanje.
Tu si lahko pomagamo z dopolnilnimi stanovanjskimi tarifami, ki naj obremene stanovalce, ki v sedanjem obdobju stanovanjske stiske posedujejo velike prostore, pa teh ne dajo na razpolago tistim, ki čakajo na stanovanje.
Pri graditvi novih stanovanj je tre-
24.333	29.709	122,0
—	32.909	
9.000	60.200	668,8
24.785	71.000	286,4
—	6.009		
172.000	397.303	215,4
ba skrbeti za gradnjo v kompleksih, da se tako vzporedno rešuje tudi graditev komunalnih in družbenih objektov. Ce pa se gradnja izvaja v samem mestu je potrebno predhodno izdelati skrbno ekonomsko analizo, da bi tako hkrati reševali tudi sanacijo komunalnih naprav celotnega področja.
Ker se je v preteklosti gradilo v glavnem le večsobna stanovanja, bo treba glede na majhne ekonomske možnosti ter velike potrebe, graditi le manjše stanovanjske enote, ker bo tudi delovna sila, ki se na novo zaposluje, predstavljala le mlajše delavce in mlade družine. Pričakovati je še treba dotok visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev kar se mora upoštevati pri reševanju kompleksnih problemov ekonomične gradnje.
Računamo, da bo v naslednjih letih potrebno oskrbeti 1350 delavcem nova stanovanja, kar predstavlja 40,1 '/« na novo zaposlene delovne sile. Ce upoštevamo, da bosta v nekaterih družinah zaposlena vsaj v določenem obdobju oba zakonca, potem bj potrebovali vsaj 970 stanovanjskih enot. Glede na že začete gradnje in na potrebe navonastajajočega gospodarsko-političnega središča okraja, naj bi bila njihova struktra in velikost taka:
	'A od Povprečna stanovanj velikost m*		število stanov.	Koristne površine m*
Večsobna stanovanja	2	90	19	1.710
Trosobna stanovanja	8	65	78	5.070
Dvosobna stanovanja Enosobna stanovanja	38	55	368	20.240
garsonjere	40	36	388	13.968
Samske sobe	12	12	117	1.404
Skupaj	100	43,6	970	42.382
Vendar se morajo gornji podatki vzeti kot minimalne zahteve in potrebe po stanovanjih in se morajo investitorji, projektanti in revizijske komisije držati podane strukture in povprečne velikosti stanovanjskih enot. Razmerje neto površine nasproti bruto površini s pritiklinami mora biti 1 : 1,7 oziroma največ 1 : 1,95 pri nižjih objektih, ki se grade po posebnih urbanističnih zahtevah. Stanovanjski minimum na ležišču ne sme biti nižji od 10 m' neto stanovanjske površine. Gradnja stanovanjskih provizorijev ni dovoljena in mora vsako stanovanje zagotoviti stanovalcem osnovno higiensko-tehnične pogoje, to je minimalni stanovanjski standard.
Projektanti in investitorji morajo pri gradnji stanovanj uporabiti vse tehnične izsledke, ki v kakršni koli obliki lahko vplivajo na znižanje cene stanovanja ter hkrati zboljšajo stanovanjski standard.
Da M dosegli število planiranih stanovanj je potrebno zagotoviti, da cena bruto etažnega m* objekta ne bo presegla 30 tisoč dinarjev. V bru-toetažni meter so vračunane stanovanjske etaže z zunanjimi izmerami, 100 % površina kletnih prostorov in 75 %-ne stanovanjske etaže z navadnimi temelji ter podstrešje s streho. Odstopanje lahko dovoli komisija za revizijo investicijskih programov le v izjemnih primerih, ko to zahteva poseben način gradnje temeljev. Za stroške komunalnih naprav se lahko doda na vrednost objekta še do 20 /* sredstev, ki se uporabijo po posebnem Programu občinskega ljudskega od-
bora za ureditev in izgradnjo komunalnih objektov.
Izhajajoč iz gornjih podatkov bo za predvideno stanovanjsko izgradnjo potrebno zagotoviti naslednja sredstva:
74.168 X 30.000 =	din 2.225.040.000
42.382 X 1,75 - bruto m*	74.168
Stroški komunalnih del še 20 '/o	445,008.000
Skupaj potrebna sredstva 2.670,048.000 Sredstva za predvideno gradnjo se bodo predvidoma stekala iz naslednjih virov:
Sklad za zidanje stan. hiš v 000/din	968.178
Sredstva gospodarskih organizacij zavodov in usta-n<yy	1,169.070
Ostali dohodki	250.000
Privatni sektor	282.800
Skupaj	2,670.048
Predvideva se, da bodo morali interesenti za gradnjo stanovanj porabiti mnogo več lastnih sredstev, ker sicer ni mogoče pričakovati znatnejše okrepitve stanovanjskega sklada. Zaradi tega bo potrebno pospešiti tudi zasebno iniciativo državljanov, da v sklopu stanovanjskih zadrug z lastnimi prihranki, delom in materialom ob pomoči sklada začno sami graditi več stanovanj.
Za dosego predvidene stanovanjske gradnje pa so potrebne široke organizirane m vsestransko pripravljene akcije za kontinuirano gradnjo, da bomo z razpoložljivimi sredstvi dosegli izgradnjo čimvečjega števila stanovanj, ker bo od tega zavisen nadaljnji gospodarski napredek občine.
Pri tem pa mora dati svoj prispevek tudi Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Kopru, saj predstavlja predvidena stanovanjska izgradnja pridobitev skoraj 49 % nove stanovanjske površine v občini.
Komunala:
V	prihodnjem obdobju bo komunalnim službam posvečena mnogo večja pozornost kot doslej. To je nujno potrebno zaradi relativnega zaostajanja komunale za splošnim gospodarskim razvojem. Iz obdelave dosedanjega razvoja komunale je razvidno, da so naprave večinoma skrajno primitivne in izrabljene, ponekod pa nekaterih naprav v naseljih sploh ni. Medtem ko je bila elektrifikacija vasi v obdobju do leta 1956 v glavnem zaključena, so ostali problemi komunale, zlasti problematika preskrbe z vodo in neprimerna kanalizacija še vedno nerešeni. Zaradi naglega naraščanja porabe vode, se je to vprašanje tako zaostrilo, da bo nujno potrebno za to porabiti več sredstev, kot dosedaj. Se zahtevnejša pa je rešitev vprašanja kanalizacije.
Pospešena oživitev turizma bo zahtevala prilagoditev komunalnih naprav in komunalnih služb ravni, ki jo turisti pričakujejo.
Občinski ljudski odbor, gospodarske organizacije in državljani bodo v naslednjem obdobju morali odmeriti mnogo večja sredstva za komunalne naprave. Predvideva se. da ne bo možno v razdobju od leta 1957 pa do leta 1961 rešiti vseh problemov, ki se kažejo na področju komunale; delo bo treba omejiti le na najnujnejše probleme. Treba bo tudi izkoristiti možnosti, ki jih nudijo razpisi investicijskih posojil za obnovo komunalnih naprav.
Prav tako bo potrebno del sredstev usmeriti v novogradnjo komunalnih naprav. Predvsem velja to za sredstva, ki bodo porabljena za graditev novih stanovanj.
V	prihodnjem obdobju bo treba pripraviti študije in načrte za rekonstrukcijo najvažnejših komunalnih naprav, ki jih do leta 1961 sicer še ne bo mogoče obnoviti zaradi nezadostnih razpoložljivih sredstev, ki pa bodo omogočali takojšnji pristop k delu. ko bodo v kasnejših razdobjih sredstva na razpolago.
Dosedanji tekoči izdatki za komunalne službe, ki so se finansirale iz proračuna Občinskega ljudskega odbora in iz lastnih dohodkov komunalne ustanove, bodo občutno narastli zaradi povečanja izdatkov za plačilo proračunskega prispevka, deloma pa tudi zaradi povečanja materialnih izdatkov za nove in razširjene komunalne naprave, predvsem v mestu in na turističnem predelu občine.
Dosedanji tekoči izdatki so znašali v letu 1956 31,356 tisoč dinarjev, od tega
osebni izdatki
14,119.009 — dinarjev cestni materiàlni izdatki
17,246.099 — dinarjev sklad
V	prihodnjem obdobju predvidevamo povečanje tekočih izdatkov na letno povprečje 41,499 tisoč dinarjev. Od tega bodo znašali
osebni izdatki	18,630.— dinarjev
materialni izdatki 22,770.099 — dinarjev
V	preteklem obdobju je občinski ljudski odbor dajal za kritje tekočih izdatkov komunale povprečno 19.900 tisoč dinarjev, ostale izdatke je kril Zavod komunalne dejavnosti iz lastnih dohodkov.
Tekoči izdatki za komunalo bodo v prihodnjih petih letih znašali v milijonih dinarjev:
Osebni izdatki Materialni izdatki
Skupaj
tekoči izdatki
1956	1957	1958	1959	1960	1961	57—61
14.1 17.2	15.6 19.1	17.1 20.9	18.6 22.7	20.1 24.5	21.6 36.3	93.0 113.5
31.3	34.8	38.1	41.4	44.7	48.0	307.0
Stran 262
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
Predvidoma bodo investicijska vlaganja v obdobju od leta 1957 do leta 1961 znašala skupno 333 milijonov dinarjev. Letni povpreček investicij bo znašal 62 milijonov dinarjev.
Po namenu predvidevamo naslednjo strukturo investicij v milijon dinarjih:
1.	elektrifikacija	45,6	13,5	"/o
2.	javna razsvetljava 15,4	4,5	%
3.	ceste	108,0	32,3
4.	ulice in trgi	19,0	5,6	%
5.	kanalizacija	33,2	9,9	%
6.	vodovodi	86,4	25,8	%
7.	ostali objekti	28,0	8,4	"/o
335,0	100,0 '/o
Investicije za komunalo bodo predvsem uporabljene za:
1.	elektrifikacijo: izboljšanje in razširitev električnega omrežja v Kopru in elektrifikacija Boršta, Gradina, Dekanov, Plavij, Lokev, Krkavč in Koštabone;
2.	javna razsvetljava: ureditev javne razsvetljave ob glavnih cestah v Kopru;
3.	ceste: ureditev izpadnih cest iz Kopra, cest v Hrvatine in Boršt in gradnja avtobusne postaje.
S sredstvi okrajnega cestnega sklada bosta modernizirani cesti Koper—Vanganel in Pobegi—Pridvor.
4.	Ulice in trgi: tlakovanje Trga revolucije in Mude ter nekaterih ulic v mestu;
5.	Kanalizacija: zgraditev prve etape kanalizacijskega omrežja;
6.	Vodovod: povečanje vodovodnega omrežja in preskrba s pitno vodo na sledečih področjih KO: Koper, Marezige, Boršt, Truške, Gradin, Pregara. Gračišče, Sočerga, Dekani. Škofije, Črni kal, Loka, Riža-na, Šmarje, Koštabona, Sergaši in Salara.
Prednost imajo našteti kraji, v primeru nujne potrebe in v okviru danih možnosti pa še ostali.
V navedenem razdobju je treba urediti preskrbo z vodo vasi Cežarji —Pobegi ter ostala naselja oziroma zaselke v Miljskih hribih.
Poleg tega je Vodna skupnost v tem obdobju zgradila nov vodnjak v Movražu in asanirala vodovod v Podpeči, Bezovici, Loki, Črnem kalu, Grintovcu, Centurju, vodnjake v Kastelcu, Trseku, Gračišču, Kubedu, Kozloviči in Šmarjah.
Računa se, da bo skoro celotno breme investicij v obdobju 1957 do 1961 morala nositi občina. Republiška in okrajnih proračunskih sredstev za to ne bo. Zaradi tega je potrebno pristopiti k pravilni določitvi najbolj potrebnih komunalnih del v skladu z dejansko razpoložljivimi sredstvi, prvenstveno pa k izdelavi izčrpnih elaboratov za poznejšo obnovo komunalnih naprav.
Pri predvidenih investicijah so zajete tudi investicije, ki bodo finansirane iz proračuna. Predvidevamo, da bo iz zveznih in republiških skladov mogoče najeti posojila za obnovo komunalnih služb v Ankaranu po zelo ugodnih pogojih. Občinski ljudski odbor bo moral zaradi omejenih sredstev pritegniti k ureditvi komunalnih naprav gospodarske organizacije in državljane ter del bremen prenesti na njih, s čimer bi se dalo rešiti mnogo komunalnih vprašanj.
Prvenstvena skrb v prihodnjem obdobju naj bo posvečena preskrbi prebivalstva z vodo in ureditvi kanalizacije ter elektrike. Potrebe za ureditev vodovodov, vodnjakov in kapnic daleč presegajo dane možnosti. Skrb za preskrbo prebivalstva z vodo v ostalih naseljih naj bo prvenstveno posvečena ureditvi vodnjakov in kapnic. Treba pa je vprašanje preskrbe z vodo obravnavati kompleksno za vsa področja občine.
Za ureditev problemov kanalizacije predvidevamo 33,2 milijonov dinarjev investicij. Ta sredstva bo treba uporabiti za rešitev najbolj perečih vprašanj in za etapno urejevanje kanalizacije. Na predvidenih zazidalnih površinah bo treba zgraditi novo kanalsko omrežje, zlasti v Semedeli 11 in na nabrežju Gramsci. Vzporedno z urejanjem kanalizacijskega omrež-
ja bo treba modernizirati ulice in trge.
Enako je treba urediti javno razsvetljavo in uvesti bo sodobno razsvetljavo. za katero so investicije sicer nekoliko višje, je pa tekoče vzdrževanje in obratovanje cenejše.
Za parke in nasade v tem obdobju ne bo možno določiti večjih sredstev in bo treba obsežnejša urejanja teh problemov prenesti na poznejše obdobje.
Začeti bo treba z reševanjem vprašanj v zvezi z graditvijo avtobusne postaje in postajališč ter parkirnih prostorov. Zato bodo sicer potrebna znatnejša sredstva, vendar reševanje teh problemov ni možno odložiti, ker sta ogrožena redni promet in varnost.
Zelo slabo je stanje v pogledu števila javnih stranišč, ki jih je nujno treba urediti.
Z nadaljnjo izgradnjo koprskega pristanišča postaja aktualna prestavitev sedanjega kopališča, kar bo vezano na precejšne investicije.
Zdravstvo
Kurativni in zdravstveni zaščiti se bo v prihodnjem obdobju posvetilo še več skrbi kot dosedaj. Zato bodo stroški za brezplačno zdravljenje hitreje naraščali kot prebivalstvo, predvsem v letih 1957 in 1958, zaradi podražitve oskrbnega dne. Ti izdatki bodo predvidoma dosegli (računajoč, da se cena oskrbnega dne ne poveča) take zneske:
1956	27,875.000.—	dinarjev
1957	37,196.000.—	dinarjev
1958	35.100.000.	— 42.000.	000.—	dinarjev
1959		dinarjev
1960	42,000.000 —	dinarjev
1961	42,000.000.—	dinarjev
Hitreje naraščanje izdatkov za preventivno zdravstveno službo v prihodnjem obdobju narekujejo naslednje okoliščine:
—	Zaradi dosedanjega pomanjkanja zdravstvenega osebja se ta služba ni v dovoljni meri razvila. S štipendiranjem večjega števila študentov proti koncu preteklega in v začetku tega obdobja, bo zagotovljen večji dotok kadra in bo tako možen hitrejši razvoj zdravstvene službe.
—	Dotacija občinskega ljudskega odbora je bila glede na stanje preventivne službe v letu 1956 dokaj nizka. V obdobju 1957 do 1961 bodo izdatki za to hitreje naraščali in bodo leta 1961 v primerjavi z letom 1956
večji za najmanj 8 milijonov dinarjev.
Izdatki za preventivo bodo glede na zaposlitev stalnih zdravnikov specialistične službe naraščali. To so dosedaj opravljali honorarni zdravniki: pediatria, ginekologija in šolska higiena.
Izdatki za zdravstveno preventivo:
1956
1957
1958
1959
1960
1961
znesek
8,509.500.— dinarjev
10.000.	000.— dinarjev
10.800.000.	— dinarjev
13.000.	000.— dinarjev
15.000.	000.— dinarjev
16.000.	000.— dinarjev
Najvažnejši problemi, ki jih je potrebno rešiti v prihodnjem obdobju na področju zdravstva so naslednji:
—	Vsaj delno je treba začeti z uvajanjem zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva, vendar pa to ne sme vplivati na povečanje proračunskih izdatkov predvidenih za brezplačno zdravljenje. Obseg brezplačnega zdravljenja se lahko razširi ustrezno z zbranimi sredstvi.
—	Zdravstvene storitve se opravljajo na obalnem področju po raznih poslopjih, ki so bila v povojnem razdobju zasilno adaptirana in preurejena za zdravstvene namene. Zato je nujno potrebno pripraviti načrte za gradnjo nove bolnišnice v Kopru in začeti z gradnjo tako, da bi bila prva etapa zgrajena do konca leta 1962. Do 1962 leta naj bi se uredila porodniško-ginekološki oddelek in interni oddelek v novi bolnišnici (218 postelj). Celotna bolnišnica s 555 posteljami naj bi bila dograjena do leta 1969.
Glede na pospešeni porast prebivalstva, oziroma zavarovancev v Kopru v prihodnjem obdobju, bo treba dokončati z adaptacijo stavbe za preventivni center v Ulici Dellavalle Lucijano, kjer bodo upravni prostori zdravstvenega doma, šolski dispanzer, za žene, pediatrična ambulanta, demonstrativna kuhinja, higienska služba in rentgen aparat za manjše preglede. V splošni ambulanti pa je zagotoviti prostore za štiri ordinacije dnevno — dve dopoldne in dve popoldne, v prostorih specialistične ambulante pa enkrat tedensko ordinacijo za okulista ter 14-dnevno za nevrologa in dermatologa. Opremiti je treba laboratorij za splošno ambulanto.
Za izvedbo nakazanih nalog predvidevamo, da bo treba v obdobju 1957 do 1961 investirati:
Nova bolnica Koper Zdravstveni dom Lekarna Koper
Stroški za adaptacijo preventivnega centra zdravstvenega doma z opre-
275 milijonov dinarjev 20 milijonov dinarjev 6 milijonov dinarjev
mo za laboratorij ter lekarne se bodo krili:
Zavod za soc. zavarovanje	13 milijonov dinarjev
Zdravstveni dom iz
lastnega sklada	7 milijonov dinarjev
Lekarna Koper iz
____lastnega sklada ______________ 6 milijonov dinarjev
Dosedanji razvoj in doseženi obseg narekujejo, da se bodo dohodki in zdravstvenih storitev ter nadaljnje izdatki zdravstvenega doma povečali potrebe zaradi porasta prebivalstva v razdobju 1957 do 1961 takole:
Izdatki	1956	1961	Indeks
Zdravstveni dom Koper Lekarna Koper	28,052.500 22.388.561	55.000.	000 42.000.	000	196,0 187,6
Skupaj	50.441.061	97,000.000	192,3
Viri dohodkov			
Socialno zavarovanje Proračuni ObLO Preventiva ObLO Samoplačniki	28,457.585 1,079.397 8.509.500 3,172.899	55,500.000 3.050.000 16.000.000 7.600.000	196,0 282,6 189.2 240.2
Skupaj	50,441.061	97 000.000	192,3
Zaradi uvedbe novih specialnih ambulantnih služb se bo v perspektivnem razdobju povečal obseg poslovanja zdravstvenega doma in bodo zato izdatki v letu 1961 večji za 92.3 %. Povečanje izdatkov za lekarniške
storitve bo nastalo zaradi povečanja obsega poslovanja in zaradi izboljšanja te službe. Skladno s tem se bodo sorazmerno povečali tudi viri dohodkov.
Štev. 32 - N. novembra 1958 ___________URADNI VESTNIK
Stran 263
Socialna varstvo
Število stalnih socialnih podpor se bo v primerjavi z letom 1956 v letu 1961 znižalo. Podpore se bodo še naprej podeljevale starim in onemoglim osebam, ki nimajo možnosti zaslužka za lastno vzdrževanje. Zneski teh podpor se bodo zvišali na povprečje 2,330 dinarjev ali za približno 25 %.
Z enkratnimi podporami se bodo tudi v bodoče reševali le tisti socialni primeri, ko je pomoč ogroženemu človeku potrebna, da premaga kritično stanje v katerem se je znašel iz kakršnih koli razlogov. Upoštevajoč še neurejene stanovanjske razmere, povečano zaposlitev in v zvezj s tem porast prebivalstva, predvidevamo, da se bodo še v večji meri pojavljali kritični socialni problemi, ki jih bomo morali reševati z enkratno denarno podporo. Namen teh podpor ne sme omogočiti naseljevanje tistih oseb, ki ne morejo dobiti zaposlitve na področju občine. V primerjavi z letom 1956 se bodo enkratne podpore povečale v letu 1961 za petkrat.
V domski oskrbi bo ostalo v prihodnjih letih približno enako število oseb kot v letu 1956. V mladinskih domovih pa se bo število zmanjšalo
za približno 50% m bo v glavnem omejeno le na defektne in invalidne ter na otroke brez staršev. Otroci, ki so normalno razviti, nimajo pa primerne družine, se bodo oddali v re-jo, ltar je ceneje in uživajo pri dobri družini enako vzgojo kot v zavodu.
Podpore za otroke padlih borcev se finansirajo od leta 1958 iz zveznega proračuna. Iz občinskega proračuna bodo izplačane samo dodatne in izredne podpore, stroški za letovanje otrok padlih borcev ter pomoč socialno ali zdravstveno ogroženim borcem iz NOB. Letovanje bo omejeno na zdravstveno in socialno ogrožene otroke. Izdatki za te namene ne bodo povečani od ravni iz leta 1956.
V prihodnjih letih je predvideno povečanje izdatkov za šolske kuhinje od 420 tisoč dinarjev v letu 1956 na 1.500 tisoč dinarjev v letu 1961. Poleg tega računamo, da se bo nadaljevala inozemska pomoč za vzdrževanje šolskih mlečnih kuhinj. Šolske mlečne kuhinje bodo povečane zlasti v večjih šolah, tako da bodo sposobne delovati tudi v primeru ukinitve inozemske pomoči v hrani.
Izdatki socialnega varstva bodo naslednji:
Podpore	1956	1961	Indeks
— Žrtvam fašističnega terorja	1,045.000	1,000.000	95,7
— Kadrovcem	36.000	200.000	555,5
— Stalne soc. podpore	4,050 000	4,500.000	IU,1
— Enkratne podpore	90.000	600,000	666,6 100,0
Domska oskrba	12,000.000	12,000.000	
Otroci padlih borcev	5,300 000	5,300.000	100,0
Siromašni dijaki	1,666.000	2,000.000	120,0
Otroci v reji	300.000	1,400.000	466,6
Šolske kuhinje	420.000	1,300.000	357,1
Kolonije	1,100.000	1,500.000	136,3
Skupaj	26,327.000	30,000.000	113,9
Povečanje izdatkov za službe socialnega varstva v perspektivnem razdobju za 13,9 % gre predvsem na račun kolonij, šolskih kuhinj, podpor siromašnim dijakom itd.
Glede na predvideno povečanje prebivalstva v letu 1961 bodo narasli iz-
datki socialnega varstva v minimalnem obsegu.
Socialno zavarovanje
Upoštevajoč dosedanji razvoj zaposlitve in gospodarski razvoj v prihodnjih letih je predviden naslednji porast zavarovancev v letu 1961:
Število zavarovancev Število upokojencev Število družinskih članov aktivnih zavarovancev Otroci — uživalci OD Svojci upokojencev
Na povečanje izdatkov socialnega zavarovanja v prihodnjem obdobju ne bo vplivalo samo povečanje števila nosilcev zavarovanih pravic, temveč tudi ustanavljanje novih zdravstvenih ustanov in povečanje njihovih zmogljivosti, povečanje števila zdravstvenega osebja in urejanje zakonitega povečanja osebnih prejemkov, sodobnejši vendar dražji način zdravljenja, boljša oprema zdravstvenih ustanov in podražitev zdravil in sanitarnega materiala. Navedeni momenti vplivajo, da rastejo izdatki socialnega zavarovanja relativno hitreje od števila zavarovancev.
Izdatki za zdravstveno zavarovanje se bodo v perspektivnem razdobju povečali takole:
1956	160,200.008-— dinarjev
1956	1961	Indeks
7037	11200	159,1
441	635	143,9
7107	10900	153,3
4137	4900	118,4
199	370	185,9
1956	127.436.148— dinarjev	
1961	147.000.000.— dinarjev	
Indeks	115,3 %	
	Šolstvo	
Predvideno	gibanje	učencev po vr
stah šol.
a) Obvezno šolstvo:
Medtem ko je prirodni prirastek šoloobveznih otrok na območju mesta Koper in predelov škofije—Hrvatini precej konstanten, kaže nagel porast na mehanični porastek, ki je posledica priseljevanja. V ostalih predelih tega ni, prirodni prirastek je ponekod celo v upadanju, kar je po-posledica izseljevanja kmečkega prebivalstva.
Gibanje učencev obveznega šolstva nam kaže naslednjo sliko:
Na gimnazijah so vpoštevani le dijaki od V. VIII. razreda, medtem ko so dijaki od 1. do 4. razreda zajeti v podatkih za obvezno šolstvo. Izpadanje števila dijakov na srednjih strokovnih šolah je posledica ukinitve ženske obrtne šole v Kopru.
2.	Učni kader:
število zaposlenih v letu 1956,in predvidenih v letu 1961:
Znižanje števila osnovnih šol je posledica združenja nižje organiziranih šol v višje organizirane ter ustanovitve novih osemletnih Šol. Iz istega vzroka je tudi padlo število učnega osebja na gimnazijah ter se zato močno povišalo na osemletnih šolah. Razmeroma veliko povečanje učnega osebja na Industrijske kovinske šole je posledica postopnega otvarjanja novih ietnikov.
4.	Učilniški prostori:
Površina učilnic v osnovnih in osemletnih šolah je leta 1956 znašala 3445 m- ali 1,35 m- na učenca in bo v letu 1961 predvidoma 4.487 m- ali 1,1 ird na učenca.
Kljub povečani površini za 1033 m-pride v letu 1961 na posameznega učenca 0.25 m- manj učilniškega prostora. Razlog za to je v tem, da število učencev na območju mesta Koper ter predela Ankaran hitreje narašča, kot se povečuje učilniška površina.
5.	Investicije v šolstvu:
V razdobju 1956 1961 ho treba zgraditi oziroma dograditi naslednje šolske stavbe:
1.	Zaradi hitrega razvoja kovinske industrije in njej sorodnih panog je treba zgraditi poslopje za industrijsko kovinarsko šolo z zmogljivostjo za 200 učencev.
2.	Nadzidati osnovno šolo v Kopru.
3.	Ker bosta osnovni šoli prva in druga v Kopru že v začetku šolskega leta 1958/59 imeli 1.385 učencev bo treba omogočiti vprašanje obveznega šolstva v Kopru in okolici z gradnjo nove osemletne šole v Semedeli. Porast učencev v Kopru, v Semedeli in v Škocjanu od leta 1960 dalje nam kaže spodnja razpredelnica:
(Glej tabelo na naslednji strani) V teh podatkih je zajet le naravni prirarstek na osnovi podatkov o rojstvih do leta 1957 in sedanje stanje učencev obveznega šolstva.
Za nemoten in uspešnejši razvoj šolstva v smislu načel reformirane šole bo potrebno bolj skrbeti za učiteljska stanovanja ne samo v mestu Koper in njegovi najbližji okolici, marveč tudi v zaledju. Iz sredstev stanovanjskega sklada bo treba v tem obdobju dokončati stanovanjsko zgradbo za učiteljstvo osnovne šole v Gračišču. Težki stanovanjski problemi so tudi v Šmarjah in Dekani. Za izvršitev gradenj bi potrebovali naslednja sredstva:
(Glej tabelo na naslednji strani)
Poleg tega se bo zgradila iz sredstev sklada za kadre industrijsko kovinarska šola, za kar bo porabljenih 240 milijonov dinarjev. Iz kreditnega stanovanjskega sklada se bo finansiralo 8 milijonov dinarjev za zgraditev stanovanjskega poslopja za učiteljstvo v Gračišču.
Kulturna prosvetna dejavnost Ljudska knjižnica Koper
Za povečano dejavnost ljudske knjižnice sedanji prostori ne zadostujejo več, zato bo preseljena v pro-
1961	413,120.000.—	dinarjev
Indeks	257,8 %
Povprečni	znesek	pokojnin	se bo
veča) iz leta v leto zaradi povečanja zaslužkov delavcev in uslužbencev in pridobivanja višjih kvalifikacij ter napredovanj.
Izdatki za pokojnine bodo znašati:
1956	34,375.000.—	dinarjev
'961	52,300.000.—	dinarjev
Indeks	152,1 %
Izdatki za	otroški	dodatek	se	bodo
v prihodnjih letih	povečati	v	raz-
nocrju s povečanjem števila zavato-Vancev lakote;
1956/57	1957,58	1958'59		1959/60	1960/61		1961'62
2863 100 %	3203 H,8 %	3477 121,7 %		3751 131 %	4023 140,5 %		4299 150 %
b) Srednje in Vrsta šole	strokovne šole 1936/57		1957 58	1938 59	1959/60	1960 61	196162
Učiteljišče Gimnazija Srednja str. Nižja strok.	š. Šota	102 108 265 62	105 102 233 !20	115 110 209 190	125 115 190 200	135 120 200 200	150 130 200 200
Skupaj		537	560	624	630	655	680
Indeks		100 %	104.2 %	116,2 %	116,2%	121,9%		122,9 %
Stran 264
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
Vrsta šole	1956	1961	Indeks
Osnovne šole	88	62	70,4 %
Osemletne šole	26	82	315,3 %
Gimnazija	28	8	28,5 %
Srednje strokovne šole	12	16	133,3 %
Učiteljišče	8	8	100 %
Nižje strokovne šole	12	20	166,6 %
Skupaj	.	174	196	112,6 %
3. Stanje šolskih zavodov:						
Vrsta šole	1956		1961		Indeks	
Osnovna šola	36		28		77,7 %	
Osemletne šole	8		6		200, %	
Šolski okoliš	1956	1960	1961		1962	1963	1964
Koper	1163	1174		1218	1233	1217
Semedela-škoci j an	372	409		450	488	539
Skupaj	1056	1535	1583		1668	1721	1756
Indeks	100 %	145,!	149,9		157,9	162,9	166
da se stavba usposobi za manjše športne panoge. Z ureditvijo navedenih Športnih objektov, bo možno organizirati večje in kvalitetnejše nastope, ki naj bi dajali tudi primerne finančne rezultate.
Predvidevamo, da ne bodo ustanovljena nova društva, razen v Bertokih, Gradimi m Gračišču, v obstoječih društvih pa se bo vsekakor povečala aktivnost. V Dekanih, Bertokih, Šmarjah in Marezigah bodo urejena obstoječa nogometna igrišča.
Vprašanje vaditeljskega kadra je pereče v vseh panogah, najbolj pa pri vodnem športu, ki bi mogel doseči največji razmah. V sodelovanju z okrajem se bodo organizirali tečaji za inštruktorje posameznih športnih panog in tečaji za sodnike. Število teh tečajev bo pač odvisno od razpoložljivih sredstev. Da se izboljša telesna vzgoja na obveznih šolah, bodo tam nameščeni štirje strokovni učitelji za telovadbo.
Za vedno večje potrebe in normalno pospeševanje telesne vzgoje se bo v perspektivnem razdobju zgradilo fizkultumi dom, za kar je predvideno 30 milijonov dinarjev.
1.	adaptacije osnovne šole Koper .
2.	zgraditev osnovne šole Semedela .
3.	manjše adaptacije šolskih poslopij
store sedanjega časopisnega oddelka študijske knjižnice. V okviru ljudske knjižnice bo ustanovljen posebni mladinski oddelek.
Za potrebe podeželja se bodo osnovale štiri potujoče knjižnice, izmed teh vsaj dve že leta 1958.
Razvoj
knjižnice:	1956	1961	Indeks
knjig	5423	7500	113,8
čitateljev	770	1200	116,7
Studijska knjižnica Koper
Studijsko knjižnico še vedno urejajo in ho do leta 1961 to delo končano, tako da bo imela predvsem študijski material, ki je značilen za zgodovino mesta in dela Istre. Ostali študijski material bo zamenjan, medtem ko bo leposlovje predano ljudski knjižnici. Po ureditvi študijske knjižnice se bo zmanjšalo število osebja knjižnice na največ štiri. Ce bo možno dobiti ustrezno osebje, bo knjižnica v tem obdobju začela objavljati znanstvene izsledke.
Arhiv Koper
Delo arhiva v Kopru je sedaj omejeno predvsem na zbiranje materiala, medtem ko se znanstvenemu proučevanju ne posveča toliko pozornosti. Delo arhiva ovirajo tudi pretesni prostori.
Arhiv se bo omejil v razdobju 1956 do 1961 v glavnem na zaščito arhivskega materiala na terenu, na centru pa bodo začeli s študijem in objavljanjem materiala.
Muzej
Koprski muzej bo v letu 1961 praznovat 50-letnico svojega obstoja v tem času se pripravlja reorganizacija zbirk in ustanovitev male galerije, ki bo prirejala občasne razstave likovnih umetnin.
Vzporedno z urejevanjem BOlvede-ra bo treba urediti tudi zunanjost muzeja.
Telesna vzgoja in šport:
Razvoj telesne vzgoje v občini Koper ovirajo predvsem neurejeni športni objekti, pomanjkanje orodja in nezadostno število vaditeljskega kadra. Vsa dejavnost bo usmerjena v odpravo omenjenih pomanjkljivosti, kar je pogoj za dvig športne in teles-novzgojne dejavnosti. Urejeno bo upravljanje športnih objektov na ta način, da jih prevzame v upravo občina, ali pa bodo dani v upravljanje posameznim športnim organizacijam, ki bodo za njihovo vzdrževanje prejemala določena finančna sredstva.
37,500.000.— dinarjev
105,000.000.— dinarjev
6,000.000.— dinarjev
Skupaj 148,500.000.— dinarjev
Te organizacije bi odstopale športne objekte, katere bodo upravljale pod določenimi pogoji tudi drugim klubom in društvom. Na ta način bi se uredilo vprašanje uprave Stadiona, letnega kopališča Partizan in poslopja Aurora.
Stadion bo urejen tako. da bo sposoben za odigravanje večjih nogometnih tekem in za lahko atletske nastope. V stavbi Aurora bodo opravljena najnujnejša adaptacijska dela,
III.	Državna uprava
Nadaljnji prenos pristojnosti po letu 1956 na občinske odbore in utrjevanje komunalnega sistema, uvedba novih služb in povečan porast prebivalstva, zlasti v središču občine in nujnost izboljšanja kvalitete dela občinske uprave narekuje potrebo, da se število sistemiziranih delovnih mest v razdobju 1957 do 1961 poveča od dosedanjih 89 na 96 ali za 7,9%, stvafna zasedba delovnih mest M 10 %.
Sistemizacija delovnih mest po kvalifikacijskem sestavu leta 1961 bo iz-gledala v primerjavi z letom 1996 takole:
Sistem del. mest	1956	Struktura	1961	Struktura	Indeks povečanja
Skupaj Od tega:	89	100	96	100	107,9
z višjo izobrazbo	10	11.2	14	14,6	140,0
s srednjo izobrazbo	39	43,8	50	52	128,2
z nižjo izobrazbo	40	45	32	33,3	80,0
število sistemiziranih delovnih mest se bo povečalo za 7,9 %. Največji porast bo pri uslužbencih z višjo strokovno izobrazbo za 40 %, pri uslužbencih s srednjo strokovno izobrazbo za 28,2 %, medtem ko bo znatno znižanje števila sistemiziranih delovnih mest pri uslužbencih z nižjo izobrazbo in sicer kar za 29%. To bo dose-
ženo z dotokom naraščaja iz fakultet in srednje ekonomske šole, ki jih občina štipendira.
Skladno s predvideno sistemizacijo in upoštevajoč, da bo zasedba delovnih mest v občinski upravi najmanj 96 %, predvidevamo za razdobje 1957 do 1961 naslednje proračunske izdatke: v 060/din:
Osebni izdatki	1956	1957	1958	1959	1960	1961
brez prispevkov	20022	25598
verižni indeks	—	127,8
osnovni indeks	100	127,8
Prispevki na osebne dohodke 9160 Materialni izdatki	11465
Verižni indeks	—
Osnovni indeks	ioo
Skupaj	40647
Verižni indeks	—
Osnovni indeks	ioo
Visok porast proračunskih izdatkov v letu 1957, zlasti pri osebnih izdatkih s prispevki, nastopa zaradi prehoda poklicnega gasilskega voda iz okrajnega proračuna v breme občinskega proračuna. Ta vod ima sistemiziranih 21 mest, zasedenih pa je 20. V letu 1957 je bilo izdano samo za osebne izdatke s prispevki 5,769 tisoč dinarjev.
Leta 1958 se predvideva nadaljnji porast proračunskih izdatkov za osebne dohodke zaradi formiranja novih služb v zvezi z decentralizacijo državne uprave, izboljšanja kvalifikacijskega sestava uslužbencev in povečanja plač. Malenkostno povečanje materialnih izdatkov je potrebno zaradi povečanja obsega občinske uprave in ker bo postopoma treba vsaj zasilno opremiti krajevne urade. Osebni izdatki se povečajo tudi zara-
31025 121,2 154,9 11773 13220 121,2 121,2	14271 15776 120,2 145,7	31865 102,7 159,1 14657 17276 106,3 154,8	32435 101,8 162,0 14920 17105 100.3 155.3	33032 101.9 164.9 15194 16500 98.9 153,7
50591	61072	63798	64460	64726
124,4	120,4	104,4	101,0	100,4
124,4	150,2	156,9	158,4	159,2
di uvedbe proračunskega prispevka na osebne dohodke.
Upravni prostori občinske uprave ne ustrezajo. Uprava je v treh stavbah. Nujno bi potrebovali Še šest do sedem pisarn, zato bo treba adaptirati drugo nadstropje stavbe v pristanišču.
TRETJ! DEL
Razvoj gospodarstva v perspektivnem razdobju po panogah
IX.	Poglavje
INDUSTRIJA
Dosedanji razvoj industrije je ustvaril realne možnosti za njeno nadaljnjo naraščanje.
V industrijski proizvodnji so bile zmogljivosti izkoriščene le 80,1 %: Erma 74 %, Lama 38 %, Partizanka 73,5 % in Ikra 88 % itd. Za povečanje
lev. 32 — M. novembra 1958
URADNI VESTNIK
Stran 265
proizvodnje bomo morali v bodoče bolje izkoristiti potencialne rezerve.
Smer razvoja v ostalih panogah gospodarstva in zlasti predvideno izboljšanje standarda kaže. da bomo proizvajali leta 1961 veliko več predmetov za široko potrošnjo, kakor smo jih v letu 1956.
Predvidevamo, da se bo povečal družbeni bruto proizvod v kovinski, lesno predelovalni, kemični, živilski in elektroindustr. stroki v letu 1961 za 365 %.
Gibanje družbenega bruto proizvoda v posameznih industrijskih podjetjih je takole:
v 000/din
podjetje — Stroka	1956		1961	Indeks
Industrija — skupaj	1,481.229		6,894.000	463.4
Stroka 111				
Elektro-Koper	164.972		229.000	181.2
Stroka 117				
Tomos	645 E24		5,140.000	796.1
Lama Dekani	133,787		362.000	270.0
Stroka 119				
Erma Šmarje	155.100		360.000	232,0
Stroka 122				
Stil	125.174		250,000	199,7
Partizanka	88.521		319.000	355,8
Stroka 127				
Ikra	168.041		168.000	100,0
Podjetje TOMOS bo	do konca leta	znaten	napredek.	Čeprav je imela
1958 dograjeno In bo z	začetkom leta	težave	v preskrbi	s surovinami, z
bo vrednost družbenega bruto proizvoda v industriji povečala za tri in polkrat, oziroma bo samo Tomos udeležen na družbenem bruto proizvodu v industriji leta 1961 s 72 %. Število zaposlenih se bo povečalo pri Tomosu na 1.800 ljudi. Vrednost družbenega bruto proizvoda na zaposlenega bo 2,180. tisoč dinarjev, tako da se bo Tomos uvrstil s 5,1 milijardami ustvarjenega družbenega bruto proizvoda na prvo mesto.
V primerjavi z letom 1956, ko je tovarna Tomos izdelala le 2860 motornih koles, bo dosegla v letu 1961 osemkrat večjo proizvodnjo, ker bodo izdelali 24 tisoč motornih koles in 6400 ostalih motorjev (stabilnih motorjev in motornih triciklov).
Partizanka se usmerja na izdelovanje predmetov iz plastičnih mas. Z nadaljnjimi investicijami 63,5 milijonov dinarjev bo izpopolnila strojne naprave in se organizacijsko utrdila. Nerentabilno ščetinarno, sortirnico in metlamo bo opustila in k temu prilagodila število zaposlene delovne sile. Izboljševala bo kakovost izdelkov, da bo mogla konkurenčno nastopati. Za domačo potrošnjo bo izdelovala razno embalažo in proizvode za široko potrošnjo, kot so razni galanterijski proizvodi, modni artikli, pribori za osebno gihieno itd. Ker je spričo vsestranske uporabnosti plastičnih mas izbor artiklov skoraj neizčrpen, mora podjetje usposobiti uspešno projektantsko službo.
Tovarna Stil bo povečala izdelovanje raznega pohištva in tapetniških izdelkov. Medtem ko je leta 1956 izdelala 2209 garnitur stanovanjskega pohištva in 2400 kosov tapetniških izdelkov, bo v letu 1961 izdelala 3300 garnitur stanovanjskega pohištva in 2400 kosov tapetniških izdelkov. Kvaliteto proizvodov bo izpopolnjevala, da bo mogla vzdržati občutno konkurenco tovrstnih podjetij. Posebno pozornost bo moralo podjetje posvetiti prehodu iz standardnih na sodobne in moderne oblike, ki upoštevajo uporabnost pohištva v novih pogojih stanovanjske izgradnje in stanovanjskih površin.
Erma Šmarje se bo preusmerila na proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo in opustila izdelavo radij sk: n aparatov, ker nima za to ustrezne proizvodne osnove.
Tovarna ključavnic in kovinske galanterije Lama Dekani bo ustvarila v 1961. letu 362 milijonov din družbenega bruto proizvoda, kar ^ y primerjavi z letom 1956 za 272 /< vec. Z namestitvijo strojne opreme v novozgrajenem prostoru je pridobila tovarna Lama boljše delovne pogoje, tot jih je imela v zasilnih Prostorih v preteklem obdobju. Rentabilno*^ tega podjetja je ogrožena, dokler bo Podjetje proizvajalo le v eni i^rnen . Zato je za Lamo neodložljiva naloga, da preide v proizvodnjo na tive ustnem in si tako zagotovi ekonomično koriščenje naprav ter rentabilno s tem konkurenčno sposobnost.
V kvaliteti izdelkov Je dosegla ix
zastarelo strojno opremo in velikimi spremembami v delovni sili, je uspela izboljšati proizvodnjo. Njena proizvodnja v letu 1961 se količinsko ne bo povečala, ker je že dosegla predvideno raven v izkoriščanju zmogljivosti. Ikra bo morala v bodoče tesneje sodelovati s sorodnimi podjetji
(Iris in Arrigoni), posebno glede na izkoriščanje ribje surovine, prodaje izdelkov in reševanja ostalih nalog v proizvodnem procesu.
Nadaljnji razvoj industrije in drugih dejavnosti zahteva boljšo preskrbo z električno energijo. Zgrajen bo 119 tisoč kV daljnovod na relaciji Kozina—Koper—Buje s transformacijskim vozličem v Kopru za transformacijo na 35 tisoč kV, ki bo služil tudi za potrebe industrije.
Podjetje Elektro-Koper bo moralo intenzivno začeti z obnovo nizkonapetostnega omrežja v mestu in zato zgraditi več transformatorskih postaj: Semedela III. Koper IV, v pristanišču za potrebe široke potrošnje, na področju Bošedrage, Koper IV za področje Belvedera, Koper V za področje okrog trga Brolo. Dalje so predvidene še transformatorske postaje za potrebe napajanja naprav v pristanišču, ob gradnji stanovanjskih blokov v Semedeli, posebna transformatorska postaja v Z ust e mi. Zgrajene bodo tudi transformatorske postaje v Bertokih, v Nikolaju in v Ankaranu.
C e hočejo industrijska podjetja doseči predvidene uspehe, morajo posvetiti posebno skrb storilnosti dela, kj mora porasti za 15 % letno. V posameznih podjetjih bo proizvodnost v letu 1961 naslednja:
v 000/din
Podjetje
Bruto proizvod
Št. zaposlenih Proizvodnost
Elektro-Koper
Tomos
Lama
Erma
Stil
Partizanka
Ikra
Skupaj industrija
229.009 5,140.900
364.000
360.009
250.090
319.090
168.000 6,896.000
238
1.798
206
82
140
130
106
2.700
962
2.858
1.767
4.390
1.785
2.453
1.584
2.560
Da bo ta naloga v celoti izpolnjena, bodo morala vodstva m organi družbenega upravljanja v podjetjih posvečati vso pozornost :
—	pravilnemu nagrajevanju delovne sile in zato napraviti natančno analitično oceno delovnih mest, kot osnovo za izdelavo kvalitetnih tarifnih pravilnikov,
—	uvajanje norm in akordov na delovnih mestih in delih, kjer se da delo meriti,
—	uvajanje premij na delovnih mestih, kjer pomeni premija spodbudo za večjo storilnost. Premije morajo postati mobilizator osebne iniciative delavca za povečanje storilnosti, varčevanje in za ostale uspehe, ki jih doseže posameznik na delovnem mestu,
—	zmanjšanje fluktuacije in skrbi za pridobivanje kvalifikacije, ki je delavcu na delovnem mestu potrebna.
—	zaposlevanju delovne sile v takš-
nem številu, ki je podjetju nujno potrebno.	, ,	.
Največji porast delovne sile bo v podjetju Tomos in sicer od 127 delavcev in uslužbencev v letu 1956 na 1800 v letu 1961, ker se bo tudi proizvodnja povečala skoraj za desetkrat V podjetju Lama bo povečanje delovne sile za 60 ljudi zaradi uvedbe druge izmene. V ostalih podjetjih bo število delavcev naraslo le minimalno.
prenizka strokovna raven delovne sile je še vedno pereče vprašanje.
Zato morajo podjetja organizirati strokovne tečaje za pridobitev kvalifikacij, kakor tudi štipendirati dijake in študente na srednjih šolah in tehniških fakultetah.
Industrijsko-kovinarska šola v Kopru bo do leta 1961 zagotovila industriji 200 izšolanih vajencev. To število daje možnost, da bo dotok kvalificiranih delavcev v kovinski industriji reden in bo zadovoljeval tekoče potrebe.
V perspektivnem razdobju bo usmerjeno vlaganje investicijskih sredstev predvsem v naslednje namene:
—	obnova distributivnega omrežja električne energije, dalje izgradnja transformatorskih postaj in daljnovoda Crn( kal—Koper,
izvedba rekonstrukcij in nakup nove opreme za proizvodnjo končnih izdelkov v tovarnah Partizanka, Lama in Stil,
—	dograditev objektov in nakup opreme za tovarno Tomos,
—	izpopolnitev zmogljivosti v tovarni Ikra,
za osnovna in obratna sredstva, ki bodo pripomogla k večji proizvodnji blaga, ki je namenjena za izvoz.
Skupna vsota investicijskih sredstev. porabljena za osnovna sredstva, bo znašala do leta 1961 brez investicijskega vzdrževanja 3,768 milijonov dinarjev. Po posameznih podjetjih pa je predvidena razdelitev naslednja:
Podjetje — Stroka
v milijonih dinarjev
Investicijska	Vlaganja
vlaganja	investicij
1957/1961	letno
Industrija skupaj	3,768	753,6
Stroka 111 Elektro-Koper	642,8	128,6
Stroka 117 Tomos Lama Dekani	3.006 24,2	601,2 4.8
Stroka 119 Erma Šmarje	—	—
Stroka 122 Stil Partizanka	20.0 63,5	4.0 12,5
stroka 127	11.4	2.2
Ikra
Stran 266
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
Potrebna investicijska sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
Industrija skupaj
—	zvezna sredstva
—	republiška sredstva
—	sredstva OLO
—	lastna sredstva
—	ostala sredstva
Struktura
3.768,1	100.0
3.038,7	80.4
481.1	12,7
4,0	0,2
244,3	6,7
nih posestev ter njihove dograditve in utrditve.
—	predvidenega širokega razmaha zadružne kooperacije, s katero bomo razvijali in utrjevali socialistične odnose na vasi in s tem omogočili uvajanje agrotehnike ter uporabe agrotehničnih in kemičnih sredstev,
—	smotrnejšega izkoriščanja površin, upoštevajoč značilnosti kmetij-
Vrednost
naslednja:
osnovnih
sredstev kot osnova za amortizacijo po strokah bo
v 000/din
1956
1961
sedanja stopnja fiz. sedanja stopnja fiz.
Podjetje — stroka	vrednost	iztrošenosti	vrednost	iztrošenosti	Indeks
Industrija — skupaj	630.569	24	4,426.049	26	701.9
Stroka 111					
Elektro-Koper	275.836	21	831.411	35	301.4
Stroka 117					
Tomos	—	—	3,117.258	21	
Lama Dekani	221.255	2	156.150	25	70,6
Stroka 119					
Erma Šmarje Stroka 122			92.000	28	
Stil	80.621	12	110.530	10	137,1
Partizanka	30.063	13	98.000	24	326,0
Stroka 127					
Ikra	22.794	73	20.700	78	90,8
Tako bo industrija v občini Koper imela razmeroma neizrabljena osnovna sredstva, kar kaže na moč proizvodnih zmogljivosti. Izjema je edino podjetje Ikra, katere zastarele naprave bo treba obnoviti.
Povečanje obsega proizvodnje v industriji zahteva obenem tudi večja obratna sredstva. Tako bodo obratna sredstva narasla od 331 milijonov dinarjev v letu 1956 na dve milijardi 440 milijonov v letu 1961. Od tega odpade na Tomos 79 °/t vseh predvidenih obratnih sredstev.
Posebej mora prejeti podjetje Lama obratna sredstva v celoti in to v višini HO milijonov dinarjev, ker je sicer v nasprotnem primeru obstoj tega podjetja ogrožen, zlasti še zato. ker je podjetje dolžno povečati svojo proizvodnjo z uvedbo druge izmene.
Po dograditvi tovarne Tomos v letu 1958 in s prehodom tega podjetja v redno proizvodnjo v začetku leta 1959, ne bomo gradili v perspektivnem obdobju novih objektov. Z aktiviranjem porabljenih investicij v industriji bo zagotovljena materialna osnova za izvršitev postavljenih nalog.
X.	Poglavje KMETIJSTVO
Doseženi uspehi do leta 1956 in pogoji za nadaljnji razvoj nam omogočajo, da bomo v razdobju 1957 do 1961 povečali kmetijsko proizvodnjo za 85 %.
To povečanje bo doseženo zaradi:
— predvidenega razvoja socialistič-
skega gospodarstva posameznih rajonov, klime, lege, možnosti izkoriščanja mehanizacije in podobno. Tako bomo nadaljnji razvoj usmerili predvsem v sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na škodo žitaric, ki so glede na klimatske pogoje in tradicije proizvajalcev manj donosne.
Leta 1961 bomo imeli 2.397 ha površin posejanih z žitaricami, kar pomeni 467 ha manj kot v predhodnem obdobju. Povečali bomo namesto tega potrnine za 220 ha, ostale površine pa bodo uporabljene za obnovo sadovnjakov. vinogradov in jagodičevja. Zaradi tega bo zmanjšana tudi površina senožetov, pašnikov ter delno gozdov (grmičevje).
Paziti bo treba na selekcijo trsnega in sadnega materiala, dalje semenskega blaga ter živinoreje.
Uvesti moramo specializirane proizvodne rajone, tako da bi lahko koristili izsledke kmetijske znanosti.
Specializirani proizvodni rajoni bodo naslednji:
—	živinorejski, poljedelski, delno sadjarski za območje Gračišč, Gradina in delno Marezig,
—	vinogradniško-sadjarski in proizvodnja povrtnin za območje Marezig, Šmarij, Dekanov in škofij ter obalno področje z intenzivno gojitvijo vinogradništva, sadjarstva in povrtnin.
V posameznih strokah kmetijske proizvodnje je predviden naslednji porast:
v 000/din
	1956		1961	Indeks
Poljedelstvo	840.0		1,662.6	197,9
Sadjarstvo	66.6		118.2	175,9
Vinogradništvo	199.2		403.1	202.3
Živinoreja	238.8		382.5	160,1
Domača predelava	234.0		410.8	175,5
Ostalo	75.3		95.4	126,6
	1,653.9		3,072.6	185,3
Struktura površin bo v	letu 1961 naslednja:			
	Stanje površin v ha			
		1956	1961	Indeks
2itarice		2.864	2.397	83,6
Vrtnine		2.749	2.969	108,0
Krmne rastline:				
		1956	1961	Indeks
a) detelja in lucerna		1.150	1.360	118,2
b) ostale krmne rastline		10.904	10.872	99,7
Sadjarstvo		287	335	116,7
Vinogradi		1.741	1.768	101,5
Jagode		1	20	2000,0
Vmesni posevki		675	775	114,8
Poljedelska proizvodnja se bo povečala za 98 '/*. To povečanje bo doseženo zaradi spremembe strukture posevkov, zaradi boljše agrotehnike, uporabe sortnih semen, boja proti škodljivcem, boleznim itd. Dober del
povečanja proizvodnje bodo prinesle kmetijske melioracije, posebno ureditev namakalnih naprav na področju ankaransko-rižanske doline. V nižinskem področju naše občine imamo dobre pogoje za sadjarstvo in vrtnar-
stvo, zato se mora vsekakor tu povečati povrtninarsko-sadjarsko proizvodnjo.
Naša občina ima skupno 7061 ha njiv, ta skupna površina se bo zmanjšala za nad 200 ha površine zaradi vinogradniške in sadjarske obnove. Ker je živinoreja za naše področje zelo važna, bomo povečali krmne rastline za 18 '/«. Vse zavetne južne lege pa naj bi uporabili za pridelovanie zgodnjih vrtnin, višji predeli občine: Graden. Gračišče, Marezige itd., pa naj bi razvijali sadjarstvo in živinorejo.
Za masovno proizvodnjo povrtnin. kvalitetnega sadja in drugih več vrednih pridelkov, pridejo v naši občini v poštev nižinski kraji z globoko zemljo in z možnostjo namakanja.
S pritegnitvijo kmetovalcev v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami, bo treba usposabljati zadruge za polno zajetje tržnih viškov in za uspešnejše posredovanje kmetijskih pridelkov do potrošnika. Proizvodnja v koooeraciji za racionalno izkoriščanje površin z možnostjo namakanja bo uvedena zlasti v obalnem pasu za sadjarsko-vrtnarske kulture. V ostalih področjih bo zajela kooperacija rejo plemenske živine in ustvarjanje skupnih vinogradniško-sadjarskih nasadov.
Na temelju zadružne kooperacije bodo vključeni v proces sodobne socialistične proizvodnje številni zasebni proizvajalci, ki bodo v sodelovanju z zadrugami občutno povečali proizvodnjo, ki bo hkrati tudi rezultat kmetijske pospeševalne službe. Kmetje ob Badaševlci, v Rižanski dolini, v okolici Bertokov. Triban. Prade. 2burgo, Gračišče, Graden in drugod imajo pogoje za sodelovanje z zadrugo.
Ker so prevozna sredstva nekaterih zadrug: Brezovica. Cmi kal itd. izrabljena, bodo morale zadruge poskrbeti za nakup novih.
Predvidevamo, da bomo dosegli leta 1961 v primerjavi z letom 1956 naslednje količine tržnih viškov:
(Glej tabelo na naslednji strani)
Zmanlšanje tržnih viškov mesa je nujna posledica obnove živinoreje in uvajanja pasem krav mlekaric, s čimer bomo povečali rentabilnost živinoreje.
V naši občini je vinogradništvo pomembna panoga kmetijske proizvodnje. Leta 1956 je bilo 1632 ha vinogradov. od teh pa okrog 70 % starih čez 40 let. Za izboljšanje takega stanja je nujno obnoviti letno najmanj 100 ha vinogradov.
Na osnovi izdelanih obnovitvenih načrtov bomo do leta 1961 nasadili po sodobnih načelih agrotehnike 600 ha novih vinogradov kvalitetnih namiznih in vinskih sort grozdja. Za to si bodo zlasti prizadevale kmetijske organizacije socialističnega sektorja, delno pa tudi zasebni kmetovalci v kooperaciji z zadrugami. Predvidevamo. da bo porasla rodnost trte od
0.70 kg v 1. 1956 na 1.30 kg v letu 1961. Na vinogradih v socialističnem sektorju (Črni kal. Škocjan. Brič. Dekani, škofije) bodo trte takrat polno rodile. Ti vinogradi so bili nasajeni v letih od 1954 dalje in so dajali doslej majhen pridelek. Povečanje rodnosti trte bo doseženo zaradi uporabe agrotehničnih ukrepov. Taki agrotehnični ukrepi pa bodo nov način vzgoje, večja uporaba umetnih gnojil in nasaditev visokokvalitetnlh in donosnih sort grozdja. Med črnimi sortami bodo kabemet-frank, merlot in refošk, od belih pa malvazija in riz-vanec.
Sadjarstvo je bilo doslej sorazmerno na ostale kmetijske panoge zanemarjeno. V letu 1956 smo imeli okrog 250 strnjenih ha oljčnih nasadov, ki pa so bili močno prizadeti zaradi pozebe. Ostalo sadno drevje je večinoma raztreseno na območju občine.
Ker je sadno drevje v glavnem napadeno po škodljivcih in raznih boleznih, bomo v perspektivnem razdobju predvsem pričeli z obnovo strnjenih sadovnjakov.
Do leta 1961 bomo obnovili 853 ha sadovnjakov različnih vrst sadja. Med temi bomo zlasti gojili donosne
Štev. 32 — 14. novembra 1958
URADNI VESTNIK
Stran 267
Poljedelstvo
žitarice, vrtnarstvo In vrtnine Vinogradništvo grozdje vino žganje Sadjarstvo razno sadje 2ivlnoreja mleko jajca meso
vrste sadja: oljke, hruške, breskve in marelice. Hkrati nameravamo zaostriti boj proti sadnim škodljivcem m različnim rastlinskim boleznim.
Z izvajanjem omenjenih ukrepov pričakujemo, da bomo do leta 1961 dosegli proizvodnjo 32.741 q raznega sadja. Pri tem bo občutno porasla proizvodnja breskev od 218 q v letu 1956 na 7676 q.
2ivinoreja je bila slabo razvita, ker nismo imeli povoljnih pogojev za zagotovitev krmne osnove in močnih krmil. V zadnjih letih se je število goved zmanjšalo za približno 20 '/«. predvsem zaradi nestimulativne cene mleku in občutnega pomanjkanja krme. Da bi popravili tako stanje, bomo pospešili rejo krav mlekaric sivorjave pasme m zamenjali podolsko govedo na sektorju Gračišče, Gradi n itd. Uvedli bomo rodovnik goveje Živine in prepovedali klanje telic rodovnih krav.
Kmetijske organizacije bodo dajale vzgled zasebnim kmetovalcem s selekcijo goved. Zato je potrebno postaviti postaje za umetno osemenjevanje, kar je potreben za zmanjševanje jalovosti goved m se bo število telet povečalo približno za 15 'A.
Investicijska vlaganja se bodo uporabljala za naslednje namene:
1.	za obnovo 853 ha sadovnjakov, zlasti na območju KZ Škofije, Dekani, Bertoki, Cežarji—Pobegi in KZ Koper v vrednosti 341 milijonov,
2.	za obnovo 600 ha vinogradov v obalnem pasu in intenzivnejša gojitev povrtnine v vrednosti 534 milijonov,
3.	za napredek živinoreje 25 milijonov,
4.	za melioracije na področju Badaše-vice, Ankarana in rižanske doline v vrednosti 768 milijonov,
5.	za nakup strojne opreme za KZ in
KZ skupaj	230.920
KZ Brezovica	11.400
KZ Bertoki	19.350
KZ Črni kal	9.360
KZ Dekani	12.150
KZ Koper-okolica	32.800
KZ Šmarje	41.200
KZ Marezige	26.330
KZ Pobegi-Cežarji	13.700
KZ Pridvor	19.300
KZ Beli kamen	5.200
KZ Škofije	40.130
ZPZ Koper	—
Število zaposlenih pri kmetijskih zadrugah se bo povečalo od 296 v letu 1956 na 325 in sicer predvsem v
Narodni dohodek v 000'din na enega zaposlenega v 000/din
Kmetijske zadruge bodo morale izvajati spodbudno politiko cen. zlasti za zgodnje pridelke in povrtnine. S tem bodo proizvajalci gojili tiste kulture, ki so donosnejše in opustili kulture, za katere ne bodo imeli gospodarske koristi. Zaradi tega bo treba nayha osnovi dobljenih izku-?enj pomagati in svetovati proizvajalcem, kaj naj goje, upoštevajoč seveda potrebe tržišča.
Glede na povečano proizvodnjo povrtnin na obalnem področju, je po-:*^bno postaviti sušilnico, ki bo del tržnih viškov prevzemala.
Osnovne naloge, ki jih perspektivni Plan postavlja pred kmetijska posestva, so naslednje:
1956	1961	Indeks
96.737 q	286 990 q	296.6
12.686 q 8.530 hi 244 hi	35.000 q 17.823 hi 710 hi	275.8 208.9 290.9
11.694 q	56.727 q	485.0
1,502.522 hi 34.151 kom. 2.283 q	3,855.000 hi 134.280 kom. 1.434 q	256.5 393.1 62.8
kmetijska posestva 145 milijonov.
Celotne investicije bodo znašale 1813 milijonov dinarjev, od teh sredstev pa bo odpadlo na
1.	zvezna sredstva G85.2 m ili j. din
2.	republiška sredstva 342.6 milij. din
3.	okrajna sredstva 342,6 milij. din
4.	lastna sredstva !71,3 milij. din
5.	lokalna sredstva 171,3 milij. din
Poraba kratkoročnih in dolgoročnih sredstev ter rentabilno gospodarjenje z njimi je osnovni pogoj za povečanje kmetijske proizvodnje. Na povečanje proizvodnje bodo v perspektivnem razdobju posebno vplivale investicije za nove nasade, za mehanizacijo in melioracije.
Pretežni del materialnih sredstev za razvoj kmetijstva bomo vložili v kmetijska posestva, na katere bo odpadlo najmanj četrtina predvidenega povečanja kmetijske proizvodnje.
Z naprednim sodelovanjem v kmetijski proizvodnji se morajo kmetijske zadruge ekonomsko okrepiti. Zato bodo morale povečati število traktorjev in si nakupiti še ostale potrebne poljedelske stroje. Odstraniti morajo dosedanje pomanjkljivosti v odkupu kmetijskih pridelkov in povečati število ter zmogljivost predelovalnih obratov. Zadruge pa morajo medtem opustiti tiste dejavnosti, ki niso v zvezi s kmetijsko proizvodnjo.
Posebno pozornost bodo morale zadruge posvetiti vzgoji kmetijskega kadra in zaposlitvi večjega števila kmetijskih tehnikov in agronomov. Za izvršitev predvidenih nalog v obnovi vinogradništva in sadjarstva bodo morale vzgajati specializirano delovno silo.
Predvidevamo, da bodo kmetijske zadruge ustvarile naslednji družbeni-bruto proizvod:
454.980	197,0
24.807	217,6
38.580	199,3
19.992	213,5
25.409	209,1
56.688	172,7
56.668	165.9
45.497	172,7
26.997	197,0
34.848	180,5
11.097	213.4
67.000	166.9
35.729	—
korist kvalificirane	delovne sile.
Gibanja narodnega dohodka na 1 zaposlenega bo naslednje:
1956	1961	Indeks
106 466	245.700	230.7
363	752	207,1
Začeti morajo s sodobnim pridelovanjem in postati vzorni kmetijski obrati, ki bodo s svojim delom vplivali na razvoj kmetijstva v celoti, posebno na področju, na katerem so. Tako predvidevamo, da se bo sama kmetijska proizvodnja povečala od sedanjih 67 milijonov dinarjev na 340 milijonov. To visoko povečanje bo v precejšnji meri rezultat dosedanjih investicij.
povečati morajo izkoriščanje kmetijskih površin, ki so splošno ljudsko premoženje in optantska zemlja. Do leta 1961 bi morala obdelovati kmetijska posestva in zadružne ekonomije nad polovico te zemlje, ki je sedaj večinoma zanemarjena in slabo
obdelana. Tako se bodo povečale poljedelske površine posestev od 80 na 400 ha, na katerih se bo pretežno intenzivno gojila povrtnina in razna vrtnarska semena, posebno še na obalnem področju. Površina sadovnjakov se bo povečala od 35 na 360 ha m površina vinogradov od 93 na 300 ha. Da bi lahko izvedli to obnovo in racionalno obdelali zemljo, bo potrebno ustanoviti nove kmetijske obrate s specializirano proizvodnjo. Tako bi v naši občini povečali število kmetijskih posestev od tri na osem. Ustanovili bomo posestvo pri KZ škofije, Dekani, Koper in Pobegi in še samostojni obrat pri kmetijskem posestvu Škocjan za področje Bertokov in zadružne ekonomije povsod tam. kjer so za to dani pogoji.
Zemljišča, s katerimi bodo razpolagala posestva, bo treba arondirati in komasirati. Za vsako kmetijsko posestvo bo treba izdelati ureditveni načrt, določiti gospodarsko središče in površinski obseg posameznih kultur.
Smer razvoja socialističnih* posestev se mora odvijati skladno s smernicami kmetijskega razvoja kot celote in za vsako področje posebej. Tako bodo posestva v naši občini vinogradniško-sadjarsko-vrtnarska posestva. Predvidevamo, da bomo ustanovili novo posestvo Gračišče — Graden, ki bo imelo ustrezne pogoje za živinorejo in poljedelstvo.
Za izvedbo nalog, ki so postavljene pred kmetijska posestva m zato. da bo zemlja splošnega ljudskega premoženja ter zemlja optantov izkoriščena in obdelana, mora občina Koper pristopiti h komasaciji zemljišč na področju Ankarana, Škofij, Dekanov, Bertokov, Škocjana, Kopra in v dolini Badaševice. Skupna površina tega področja obsega 1400 ha obdelovalnih površin. Tu so melioracije v polnem teku in morajo zemljo prevzeti kmetijske organizacije, ki jo bodo obdelovale po načrtu o rajonizaciji kultur.
Zato mora biti komasacija omenjenih zemljišč izvedena v letu 1958, izdelana mora biti rajonlzacija kultur, organizirati se morajo kmetijska posestva, oziroma zadružne ekonomije, ki bodo obdelovale te površine, izvajati se morajo strogo naloge, ki jih postavlja Zakon o racionalnem izkoriščanju zemljišč.
XI.	poglavje
GOZDARSTVO
Stanje gozdov je pri nas zaradi dolgoletne in prekomerne sečnje nezadovoljivo. Lesna masa je v vseh gozdovih ne glede na lastništvo in strukturo izredno nizka, saj znaša povprečno lesna zaloga v naših gozdovih komaj 15 m'. Gojenje gozdov je v naši občini na splošno zaostalo in dokaj primitivna, zaradi česar je tudi proizvodnost razmeroma nizka. Poleg tega se zaradi neznanja in zastarelega načina gojenja v zasebnem sektorju proizvajajo slabši sortimen-ti. Pretežni del lesne mase v zasebnem sektorju se porabi za kurjavo, le manjši odstotek odpade na proizvodnjo vinogradniškega kolja.
Spričo velikih potreb po organiziranju odkupa gozdnih sortimentov predvidevamo v letu 1959 osnovati v Gradenu bazo. ki se bo ukvarjala z odkupom gozdnih sortimentov.
Ker je pri nas sečnja večja od prirastka. je v bodočih letih znižati letni plan sečnje od dosedanjih 3.000 m' na 2.400 m', s čimer bomo dosegli povečanje lesne zaloge po ha in s tem izboljšali proizvodno sposobnost gozdov. Letni prirastek bo povečan za približno 5 '/t.
Pri planiranju potrošnje lesa je upoštevati tudi sečnjo na negozdnih zemljiščih, ki se bo v letih 1957/61 celo povečala in tako se lahko zniža letni etat na gozdnih površinah za 20 '/*.
Kot program razvoja gozdarstva si postavljamo v letu 1957/61 naslednje naloge:
Urediti je treba vse gozdove in v njih organizirati sodobno gospodarjenje;
Obnoviti m pospeševati gozdove in povečati njihovo proizvodno zmogljivost;
Gosp. organizacije
1956
1961
000 din Indeks
Stran 268
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
Utrjevati in obvladati gozdarsko službo in sečnjo v gozdovih;
Izboljšati način izkoriščanja gozdov dn posekane lesne mase zlasti s proizvodnjo kvalitetnejših sortimentov.
V	bodočih letih je treba podvojiti prizadevanja zlasti ob hudourniških področjih, da se iz gospodarske oblike nizkega gozda preide na gospodarsko obliko srednjega in postopoma na obliko visokega gozda;
Izredno nizka produktivnost in izčrpanost naših gozdov nalaga gozdarstvu tudi v pogledu vzgoje in nege neodložljive naloge.
Predvidevamo, da bomo do leta 1961 obnovili gozdove na površini 775 ha, predvsem na območju KO Graden, Pregara, Zazid, Gračišče, Sočerga. Tu so mišljene predvsem re-surekcije, pomlajevalne sečnje, konverzije, spreminjanje grmišč v gospodarske gozdove in drugo. Nadalje bomo do leta 1961 na novo pogozdili 415 ha golih površin in erozijskih področij, ter 220 ha golega krasa.
Za realizacijo omenjenih del bo potrebno vložiti preko 25 milijonov dinarjev, pri čemer odpade na pogozdovanje golega krasa približno 16 milijonov dinarjev.
Ob ožjem obalnem pasu naše občine bi bila pogozdltev relativno gozdnega zemljišča tudi primerna s saditvijo sadnih drevesc predvsem oljk, plemenitih lešnikov, orehov in man-delnov. Potrebno pa je pri izvajanju teh del najširše sodelovanje s kmetij ci, predvsem v pogledu vzgoje sadik in delnega dot ir an j a iz gozdnega sklada.
S pogozdovanjem izven gozdov in ekonomskim pogozdovanjem predvidevamo, da bomo do leta 1961 pogozdili 326 ha golih površin. Tu je mišljeno zlasti sajenje topolov ob potokih in cestah osnovanje zaščitnih pasov s cipresami, nadalje saditev sofore, koprivovca, sadnih drevesc (plemenitih lešnikov, mandeljnov, orehov in oljk), ter drugih drevesnih vrst, ki pridejo v poštev za obnovo zelenega pasu naših obalnih predelov.
Glede na to, da sekcija za pogozdovanje krasa razpolaga s primernimi sredstvi za hitri prevoz sadik in da je nadzor in koncentracija del boljša pri stalnih drevesnicah, le-ta v bodočih letih ne bo osnovala novih lokalnih drevesnic v ožjem področju po-gozdovalnih objektov.
V	bodočih letih se število in zmogljivost drevesnic ne bo bistveno spremenila, ker se bodo nekatere drevesnice, zlasti pri sekciji za pogozdovanje Krasa opustile, ker so že odslužile svojemu namenu v tamkajšnjem območju. Potrebno pa bo osnovati v bodočih letih večjo drevesnico za topolove sadike.
Letni predračun gozdne drevesnice v Dekanih naj bti ostal v bodoče isti. Drevesnica v Dekanih oskrbuje v glavnem nižinske predele, pomembna je zlasti proizvodnja cipres, ki se zelo dobro obnesejo za vetrozaščitne pasove, nadalje proizvodnja sadik sofore, koprivovca, ker oskrbuje zeleni pas naše občine z raznimi egzo-tamd in je važna tudi iz turističnih ozirov.
V	bodoče je treba posvetiti večjo pozornost steljarjenju in devastaci ji drevja v gozdovih. S sodobnimi načini je iskati možnosti, kako zagotoviti našemu kmetovaicu dovolj stelje, da ne bo ogrožena biološka trajnost gozda. Pri pobiranju stelje je potrebno uvesti kolobarjenje, niljna je obnova stelnikov in povečanje asimilacijske površine.
Pomembna naloga gozdarjev je tudi preskrbeti naše vinogradnike s prepotrebnim vinogradniškim koljem in je treba v bodoče na primernih zemljiščih začeti ž saditvijo ter setvijo akacije, ki daje v razmeroma kratkem času, že po petih letih kvalitetno vinogradniško koije.
Potrebno je posvetiti večjo pozornost pospeševanju kostanja odpornega proti raku, zlasti za pridobivanje kvalitetnega kolja. Pri izvajanju teh del je potrebno najširše sodelovanje s kmetijskimi posestvi, kmetijskimi zadrugami, pa tudi z zasebnimi kmetovalci.
Glede na varstvo gozdov bo potrebno v bodočih letih posvetiti večjo pozornost varstvu pred požari. Nadalje je treba na Krasu napraviti okoli pomlajenih objektov približno 18 km protipožarnih zidov.
Poostriti je treba preventivne ukrepe proti gozdnim škodljivcem. Posebno skrb je treba posvetiti boju proti raku na črnem boru, raku kostanjeve skorje in drugim boleznim ter škodljivcem.
Nadaljevati je treba s prizadevanjem za zaščito koristnih ptic ter je na vsakih 30 ha gozda treba postaviti valilnice in krmilnice.
Za regulacijo hudournikov je bilo po osvoboditvi porabljeno nad 117 milijonov dinarjev. Tudi v bodoče je potrebno še nadalje vlagati napore za ureditev hudourniških področij. Predvsem je treba začeti z gradnjo suhih zidov in manjših kamenitih pregrad, ki uspešno zadržujejo zasipajoči material ob nalivih, ter dobro kljubujejo eroziji.
Glavna hudourniška področja pri nas so Trnovščica pri Ospu, Gabrovi-ca, Globoki potok pod Tinjanom in hudourniško področje Bracana pri Sočergi. Poleg omenjenih najizrazitejših hudourniških področij imamo pri nas še vrsto manjših in večjih hudournikov ter obsežna erozijska področja. Ureditev teh je za splošno gospodarsko korist nujno potrebna. Za ureditev hudournika Trnovščica pri Ospu, katerega vodozbirno področje znaša približno 1 km^ je bilo že po osvoboditvi vloženo nad 33 milijonov dinarjev.
Za gradbena dela in vegetativno ureditev področja je do leta 1961 treba še postopoma investirati približno 10 milijonov dinarjev.
Hudournik Gabrovica je sicer po svojem obsegu manjši hudournik, kakor Trnovščica. Vodozbirno področje tega hudournika je skoraj v celoti poraščeno. Zaradi erozijskega delovanja vode in odnašanja materiala v nižje ležeče predele in zasipavanja so ogroženi vinogradi ob sotočju Ga-brovice in Tivnika. Z ureditvenimi deli na tem področju se je začelo že leta 19S6 ter je za dokončanje teh del predvideno skupno 26 milijonov dinarjev.
Vodozbirno področje hudournika Globoki Potok znaša 2 milijona in pol nV. Za reguliranje tega hudournika je bilo doslej vloženega 15 mili-
jonov dinarjev. Pri tem delu je bila pomembna naprava velike dolinske pregrade iz betona, ki zastavlja prihajajoči material in s tem preprečuje zasipavanje ceste Koper—Ljubljana. V zogrnjem delu tega hudournika je potrebno tuditi tla za zgraditev suhih zidov in popletov. Tu je še omeniti pašo in področja in vegetativno urediti.
Bracana pri Sočergi je naj obširnejše hudourniško področje prj nas. Za ureditev tega področja je bilo po osvoboditvi porabljeno 62 milijonov dinarjev. Do konca leta 1961 pa bo potrebno na tem področju vložiti še nadaljnjih 47 milijonov dinarjev za dokončanje gradenj in za vegetativno ureditev.
Za dokončno ureditev omenjenih in za ureditev preostalih manjših in večjih hudourniških in erozijskih področij je potrebno v bodoče razmejiti pašnike in gozdne površine. Prepovedati je treba na vseh eroziv-nih terenih pašo in steljarjenje, krčenje gozdov v kmetijske svrhe in podobno za iureditev hudourtniških področij je treba začeti z vegetativno zaščito tal in s pogozdovanjem.
Obsežna erozijska in hudourniška področja, degradirani gozdovi, goli kras, vse to nam zgovorno priča o veliki pasivnosti gozda pri nas.
Kakor za vsako delovno področje, tako je tudi za gozdarstvo odločujoči faktor strokovni kader. Do leta 1961 je potrebno vsem pomožnim logarjem omogočiti, da napravijo logarske šole ter na vsak logarski okoliš namestiti logarja s potrebno strokovno izobrazbo. Površina sedanjih logarskih okolišev bi ustrezala tudi v bodoče.
xn. poglavje
GR ADBENIS T VO
Obseg gradbenih del vključno s projektivnimi uslugami se bo zvišal od 1.059,000.000 din v letu 1956 na
1.390,000.000 din v letu 1961, kar predstavlja povečanje za 31,2 'A. Tako bo v letu 1961 bruto produkt le še za 4,5 "/o nižji od leta 1955.
V tem obdobju se bo bistveno spremenila struktura investicij v korist družbenega standarda, saj odpadejo nekatere večje dosedanje investicije kot n. pr. Tomos Koper, cesta Ljubljana—Koper, ojačala pa se bo izgradnja stanovanj in ostalih objektov družbenega standarda. Struktura gradenj bo v letu 1961 naslednja:
Objekti	1956	1961	v 000/din Udeležba v "/o 1956	1961	
1. a) objekti družb, standarda	446.907	850.000	43	61
b) od tega stanovanja	274.000	500.000	26	36
2. Gospodarski objekti	278.507	190.000	26	14
3. Promet	288.799	250.000	27	18
4. Poslovne in upravne zgradbe	45.000	100.000	4	7
Skupaj gradbeništvo	1,059.213	1,390.000	100	100
Tako bo v letu 1961 83 "/o več sred- 200 stanovanjskih enot. štev vloženih v stanovanjsko izgrad- Plan gradbeništva za leto 1961 za njo, kar predstavlja izgradnjo okoli vse panoge bo naslednji:
v milijonih dinarjev
industrija______Kmetijstvo	Gradbeništvo	Promet	Trgovina
240
50
30
380
75
Gostinstvo Obrt Zdravstvo Prosveta
Projekti va	Ostalo Skupaj
100	25	250	100
40	100	1390
Ker se bodo opravljala v glavnem dela na visokih gradnjah, je omogočena konkurenčnost domačih podjetij, ki so opremljena za take gradnje,
Gradbeno podjetje si, Maj K Koper se mora še razviti in usposobiti za zmogljivost 400 milijonov dinarjev ietno. kar bi predstavljalo udeležbo 29 v celotni izgradnji na področju občine. Podjetje ol. Maje mora še v nadaljnjem razvoju zboljšati svojo opremo in mehanizacijo vsaj za še enkratni obseg in bo v ta namen investiralo 40 milijonov dinarjev, kar mu bo zagotovilo konkurenčnost, kvaliteto dela in znižanje stroškov. S povečanjem zmogljivosti podjetja pa se ne bo v istem razmerju pove-
čalo število zaposlenih. Realizacija na 1 zaposlenega bo naslednja:
leta 1956	.	   920.000
leta 1961	................ 1,240.000
indeks ........................... 135
Izboljšati bo treba strukturo delovne sile ter zagotoviti potrebni vodilni tehnični kader. Zagotoviti pa je treba tudi primerne življenjske pogoje zaposlenim z ureditvijo menze in stanovanj. Z razvojem podjetja je potrebno zagotoviti tudi potrebna obratna sredstva tako da bi bilo potrebno vložiti za obratna in osnovna sredstva :
35 milijonov za obratna sredstva 40 milijonov za osnovna sredstva Struktura cen gradbenih del se v
Štev. 32 — 14. novembra 1958
URADNI VESTNIK
Stran 269
perspektivnem obdobju ne bo bistveno spremenila.
V boju za ekonomičnost v gradbeništvu se bodo projektanti in gradbena podjetja morali posluževati standardnih in tipiziranih gradbenih elementov in polmontaine gradnje.
Da bi dosegli kvaliteto obrtniških uslug, je treba razviti gradbeno obrt, da bo sposobna dajati dobra in cenena dela. Zato mora podjetje »1. Maj* razširiti svoje obrtne delavnice, da bo v glavnem krila svoje potrebe. Hkrati se mora posvetiti vso pozornost razvoju slikarskih in pleskarskih podjetij, obrtni delavnici "Pečar*, "Elektroservisu*, "Inštalaterju* in Splošnemu ključavničarstvu. Te obrti je treba razviti do take mere, da bodo krile potrebe, ki jih terja gradbeništvo.
Intenzivno koriščenje zmogljivosti bo doseženo tedaj? če bodo gradbena podjetja dosegla kontinuirano gradbeno dejavnost. Zato morajo gradbena podjetja izkoristiti specifične klimatske pogoje, posebej pa paziti na to, da se izven prave gradbene sezone opravljajo tista dela. ki jih omogoča določena faza graditve.
projektivna dejavnost podjetja Projekt-Koper se mora v perspektivnem razvoju še nadalje kvalitativno in kvantitativno okrepiti z razširitvijo dejavnosti, predvsem na področje urbanizma.
Realizacija podjetja se bo povečala od 13,357 tisoč dinarjev v letu 1956 na 40 milijonov dinarjev v letu 1961 ali za 200 '/*. Za dosego postavljene naloge pa je potreben izbor kadra, predvsem iz arhitetktonske stroke ter tako zagotoviti vsaj še enega vodilnega projektanta arhitekta ter še dva projektanta-arhitekta. Tako bo Projekt-Koper lahko prevzel nad 50 "/a vseh projektantskih nalog v okraju.
Da se bo uveljavila zahteva po ceneni in racionalni gradnji, je potrebno zagotoviti naslednje — projektanti morajo že pri izdelavi Investicijskih programov nastopiti kot tehnični
svetovalci investitorjev.
—	potrebno je doseči sodelovanje industrije gradbenega materiala, gradbene operative in projektantov za uvajanje standardnih in tipiziranih etementov v projekte in da se uvede služba posredovanja cenenih a kvalitetnih elementov materiala polmon-tažnega sistema itd.,
—	projektantsko službo je primer-
no stimulirati glede na ekonomičnost in kvaliteto projektov. Treba je nuditi projektantom več časa za študij zahtevati pa zato zboljšanje kvalitete dela projektov in projektantskih proračunov, ki morajo biti tako glede na popis del in cene realni in se ne smejo v končnih obračunih prekoračevati. Zato je projektant odgovoren, da nadzira gradnjo objekta in da ne pride sprememb, ki podražijo izvedbo gradnje;	. . .	„
—	projektiranje, predvsem izdelava večjih del na<j bo oddana na natečaje, kjer naj se sprosti tekmovanje posameznikov in birojev, da se na ta način dobi najboljša in najracionalnejša rešitev projektov.
Prizadevati si jo treba, da bodo gradnje potekale hitro in da bodo cene prilagojene splošnemu gospodarskemu položaju, da bomo tako dosegli ceneno gradnjo, predvsem stanovanj.
Delovna sila bo v gradbeništvu narasla od 1017 delavcev v letu 1956 na 1220 v letu 1961 ali za 21%.
Gradbeni delavci se le v manjši meri rekrutirajo iz območja občine, zato so gradbena podjetja vezana na iskanje kvalificirane in nekvalificirane delovne sile drugod. To ne predstavlja posebnega problema za poa-jetja, ki nimajo svojega sedeža v občini, ker jim doteka delovna sil iz raznih gradbišč. Podjetje "1. Maj* pa je dolžno, da si za območje ooci-ne ustvari osnovo delovne sile iz kadrov, ki so tu na razpolago, zato mora podjetje v perspektivnem obdobju napraviti vse potrebno, aa izuči lastni kvalificirani kader s tem, da sprejme v uk dovoljno število vajencev, da uvede pravilno stimulacijo za že obstoječi kvalificirani kader in ga s tem ustali pri podjetju, da zbere osnovo nekvalificirane de-
lovne sile iz območja občine. Na tak načm mora Imeti vsaj 50'/< vse potrebne delovne sile stalno zaposlene. Takoimenovanim sezonskim delavcem p.& niora ^ s got caviti potrebne- življenji-ske pogoje m s tem preprečiti prekomerno fluktuacijo.
XIII.	poglavje PROMET
Splošni gospodarski razvoj in večja blagovna izmenjava na domačem tržišču ter s tujino, sta ustvarita pogoje za povečanje prometne dejavnosti v perspektivnem razdobju,
Z vedno večjim dotokom domačih m inozemskih turistov ter porastom prebivalstva in z uvedbo rednih prog med obalnimi mesti in zaledjem se bo povečal osebni in tovorni promet Velika pridobitev za Koper bo izgradnja prve etape novega pristanišča s 400 m operativne obale, z izgradnjo pristaniških objektov jn nakup pristaniške mehanizacije bodo
ustvarjeni osnovni pogoji za hitrejši razvoj pomorskega prometa.
Tudi v poštnem prometu se predvidevajo izboljšave. Postavljena bo nova avtomatska telefonska centrala in modernizirale se bodo ostale telefonske in telegrafske naprave. Med Koprom in Ljubljano bo vzpostavljena visoko frekvenčna linija 12 kanalskega sistema. Z izgradnjo novega upravnega poslopja za pošto v Kopru bo pridobila PTT služba boljše pogoje za nadaljnje delo.
v perspektivnem razdobju bo treba ustanoviti poštni urad za območje Ankaran—Valdoltra, da bodo imele tamkašnje ustanove in turistični objekti boljše ugodnosti za poštno in telefonsko zvezo z ostalimi kraji.
Število telefonskih naročnikov se bo povečalo za 41 % ali od 285 v letu 1956 na 404 v letu 1961.
Porast vrednosti prometnih uslug kaže naslednja tabela:
v 000/din
Stroka 552
Pomorski promet skupaj Obalna plovba tovorni prevoz prevoz potnikov Pristanišča Koper pristaniške usluge Stroka 515
Cestni promet — skupaj Slavnik Koper
prevoz potnikov tovorni prevoz remontne delavnice Intereuropa
tovorni promet Promet skupaj
sežen zaradi ustanovitve novih podjetij Obalna plovba in Pristanišča Koper. V cestnem prometu je značilno povečanje tovornega prometa pri Intereuropi, ki bo razpolagala v letu 1961 z 91 kamionj in 54 prikolicami, medtem ko je imela leta 1956 le H kamionov in 8 prikolic.
Za razvoj cestnega prometa bo treba povečati večjo pozornost vzdrževanju cest IH. in IV. reda, ki so bile razmeroma slabo vzdrževane.
V perspektivnem razdobju bomo uredili j n razširili ceste Pobegi—Ce-žarji, zdravilišče Valdoltra—državna meja, Koper—Vanganel, Ankaran— Hrvatini in Marezige—Boršt.
Rešiti je vprašanje rednega vzdrževanja avtobusnih prog v podeželske centre, kot so Marezige, Sočerga, Boršt, Vanganel in Hrvatini, odnosno manjše vasi, ki so navezane na Koper.
Celotna investicijska vlaganja, bodo znašala približno 2,894 milijonov din, bodo uporabljena za naslednje namene:
—	povečanje zmogljivosti v pomorskem in cestnem prometu v vrednosti 1,209 milijonov,
—	nakup potrebne mehanizacije in pristaniške opreme ter izgradnja skladišč v pristanišču 732 milijonov.
—	izgraditev 4o0m operativne obale
1956	1961	Indeks
—	547.900	—
—	95.220	
—	53.680	—
—	399.000	—
696.562	2,759.402	450,2
164.630	491.004	298,2
122.489	312.09G	254,8
136.471	252.802	185,2
272.972	1,701.500	623,3
696.562	3,305.302	474,5
-	v Kopru	v vrednosti 878	milijonov,
—	izgraditev garaže za Intereuropo 25 milijonov,
—	obnova porušenih pomolov v Kopru in Ankaranu 24 milijonov,
—	ureditev cest HI. in IV, reda — cesta Pobegi—Pri d v or, zdravilišče Valdoltra—državna meja, Koper— Vanganel jn Ankaran—Hrvatini 35 milijonov din,
—	zgraditev upravnih stavb pošte v Kopru in uprave za ceste 85 milijonov.
Investicijska sredstva za izvršitev predvidenih gradenj in nakup opreme bodo predvidoma zagotovljena iz naslednjih virov:
zvezna sredstva.............. 325.187
republiška sredstva.......... 920.426
okrajna sredstva............. 537.862
lastna sredstva ............. 936.376
lokalna sredstva ......	54.139
Gospodarske organizacije morajo pravočasno pripraviti investicijske elaborate, da bodo lahko uspešno nastopale z ekonomsko utemeljenimi zahtevki za dodelitev investicijskih posojil. Lokalna sredstva bomo predvsem uporabljali za vzdrževanje cestnega omrežja in za manjša popravila obalnih objektov.
S temi vlaganji se bo povečala vrednost osnovnih sredstev pomorskega in cestnega prometa.
Predvidevamo, da se bodo osnovna sredstva v prometu povečala takole:
1956
v 000/din
1961	Indeks
osnova sedanja osnova sedanja osnova sedanja za AM vrednost za AM vrednost za AM vrednost
Pomorski promet	—	—
Cestni promet	519.450	366.815
Povečanje vrednosti osnovnih sredstev za 455,6 v pomorskem in cestnem prometu je posledica velikega porasta prevoznega parka in postopne
Panog a_____________________
1.	Pomorski promet skupaj
tovorne ladje potniške ladje
2.	Javni cestni promet skupaj
prikolice
kamioni
avtobusi
avtobusne prikolice
3.	Poštni promet
stalne pošte
telefonski aparati v uporabi
Na osnovi tolikega povečanja prevoznih kapacitet se bo povečal Ob-
4,515.000	4,012.000	—	—
2,457.771	1,671.228	473,1	455,6
izločitve iz prometa rabljenih in zastarelih vozil.
Zmogljivosti v pomorskem, cestnem ter poštnem prometu bodo naslednje:
Število prevoznih sredstev
1956	1961	Indeks
	34	—
—	21	—
—	13	—
72	243	340.2
22	72	327,2
25	114	456,3
24	55	229,1
1	2	200,0
7	8	114,4
285	404	141,7
prometnih	uslug,	kakor prikazu
naslednja	tabela:	
Stran 270
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1938
1956
Prevoženih
potnik/km ton/km pot. km-M ton/km-M Indeks
(v tisočih)
1961
Prevoženih
Indeks
1.	Pomorski promet
skupaj
tovorne ladje potniške ladje skupaj	32.446	7.613
2.	Javni cestni promet
kamioni	—	8.799
prikolice	—	—
avtobusi	36.357	—
avtob. prikolice —	—
Povečani obseg prometnih uslug m boljša tehnična opremljenost prometnih podjetij vplivali na porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka v prometu.
Število zaposlenih v pomorskem in cestnem prometu se bo povečalo predvsem zaradi osnovanja novih podjetij Obalne plovbe in Pristani-
1.250	110.500	—	—
—	110.500	—	
1.250	—	—	—
118.600	92.753	326.2	1.218,3
—	92.753	—	1,177.0
118.600			326.2		
šča Koper, ki bosta zaposljevali leta 1961 približno 400 ljudi.
Pri cestnem prometu ho povečanje števila zaposlenih manjše. V primerjavi z letom 1956 se bo število zaposlenih v letu 1961 povečalo na 1220 ljudi ali za 376,5 %.
Porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka na enega zaposlenega prikazuje naslednja tabela:
rasti števila prebivalstva. Zaradi rastočega turizma m malega obmejnega prometa pričakujemo, da se bo povečala potrošnja prehrambenega blaga in naftnih derivatov.
Osnovna naloga trgovine v razdobju od 1957 do 1961 bo, da ho ob najmanjših stroških posredovanja redno preskrbovala potrošnike. Vloga trgovine na debelo se bo zmanjšala, okrepiti pa se bo morala maloprodajna trgovska mreža, ki bo morala najti neposredne stike s proizvajalci blaga za široko potrošnjo.
Prilagoditi se bo morala potrebam trga, dopustiti pa bo morala tudi zdravo tekmovanje med podjetji, ker bo to prav gotovo zboljšalo poslovanje podjetij in oskrbo trga.
V novih naseljih, kot so Semedela in Škocjan, in pri novih stanovanjskih blokih je treba zgraditi nove prodajalne, za osnovno prehrambeno blago. Urejene pa morajo biti tako, da bo možna večja izbira, saj to je cenejše za trgovsko mrežo samo, razbremenilo pa bo tudi potrošnika.
v 000/din
	1956	1961	Indeks
Družbeni bruto — skupaj	749.328	4,411.500	589
Pristanišče Koper — skupaj	—	400.000		
na zaposlenega	—	1 000	—
Obalna plovba — skupaj	—	148.900	—
na zaposlenega	—	1.861	—
Slavnik — skupaj	471.248	1,180.000	250,3
na zaposlenega	1.420	2.895	203,8
Intereuropa — skupaj	278.080	2,831.000	1.018,0
na zaposlenega	2.896	7.863	271,5
Narodni dohodek — skupaj	245.381	1,777.841	724,5
V samem Kopru se bo morala trgovska mreža na drobno specializirati. S tem se bo izboljšala izbira blaga, taka trgovina bo pri nabavi manj odvisna od grosistov, pocenili pa se bodo tudi prodajni stroški.
Kmetijske zadruge bodo oddale trgovske poslovalnice trgovskim podjetjem. Pri tem se število prodajnih mest na podeželju ne sme zmanjšati. V primerih, kjer trgovska podjetja ne bi mogla prevzeti posameznih prodajaln, bo potrebno poiskati kako drugo organizacijsko obliko trgovine na drobno.
Pristanišče Koper — skupaj na zaposlenega Obalna plovba — skupaj na zaposlenega Slavnik — skupaj na zaposlenega Intereuropa — skupaj na zaposlenega
Za izvedbo predvidenih nalog v pomorskem in cestnem prometu se bodo morali prizadevati zlasti delovni kolektivi sami. Vzpodbudno nagrajevanje delovne sile po vloženem delu, polno izkoriščanje zmogljivosti in zniževanje materialnih stroškov bodo velikega pomena za boljše poslovanje prometnih podjetij.
Podjetje Slavnik bo posebno v turistični sezoni opravljalo v povečanem obsegu usluge pri prevozu potnikov in turistov. Vzdrževalo bo avtobusni promet po celotnem okraju ter z glavnimi mesti Slovenije. Vrednost njegovih uslug po cenah iz leta 1956 bo v letu 1961 porasla za 250 "/o.
Intereuropa, ki se ukvarja s prevozom blaga in mednarodno špedicijo, bo zgradila upravno poslopje in garaže za lastne tovornjake. V primerjavi z letom 1956 bo z nabavo novih prevoznih sredstev povečala nosilnost v tonah od 191 na 1541.
Z izgradnjo pristanišča v Kopru ter povečanjem pomorskega prometa bo opravljalo vskladtščenje, nakladanje in razkladanje blaga novo osnovano podjetje H Pristanišče Koper«. Z nakupom predvidene mehanizacije bo tedaj zmogljivost pristanišča 300 tisoč ton letno. Da bo delo v pristanišču nemoteno teklo, bo potrebno pripraviti skladišča ter opremiti operativno obalo z ustrezno mehanizacijo.
V	maloobalnem prometu smo imeli v preteklem obdobju znatne pomanjkljivosti. Neredno in neudobno je bilo vzdrževanje pomorske proge s turističnim področjem Ankarana in bližnjih obalnih mest. Prav tako nismo imeli v Kopru podjetja, ki bi se ukvarjalo z maloobalnim pomorskim prometom. Zato je nastala pereča potreba po ustanovitvi takega podjetja.
Nagel gospodarski razvoj na obalnem področju jn zlasti izgradnja prve etape pristanišča v Kopru narekujeta, da se zgradi železniška proga na odseku Hrpelje—Koper, Zmogljivosti kamionskim prevozov dosegajo določene meje, medtem ko samo železnica lahko prepelje velike količine blaga.
V	perspektivnem razdobju so dane vse materialne osnove in možnosti, da bo podedovano stanje tudi v pro-
—	287.878	—
—	719	—
—	80.600	—
—	1.007	—
139.736	432.653	309,6
454	1.030	226,8
105.645	976.210	1.606,0
1.100	2.712	246,5
metni dejavnosti odpravljeno in da bomo napredovali vzporedno z ostalim gospodarskim razvojem.
XIV.	poglavje
TRGOVINA
Povečanje količin blaga zaradi izboljšanja kmetijske proizvodnje, porast domače proizvodnje za široko potrošnjo in povečam uvoz tega blaga bodo ugodno vplivali na stabilizacijo tržišča. Predvidevamo, da se bo promet trgovine na drobno v občini Koper do leta 1961 povečal za približno 93 "/it, promet trgovine na debelo za okrog 50 "/o. promet zunanje trgovine pa za okoli 56 '4 v primerjavi z letom 1956.
Promet se bo povečal tudi zaradi predvidenega razvoja turizma, maloobmejnega prometa, pa tudi zaradi
Zunanjetrgovinska podjetja bo potrebno omejiti Čimbolj na njihovo osnovno nalogo. To bo treba doseči predvsem pri podjetjih, ki izvažajo kmetijske pridelke.
V perspektivnem razdobju moramo razširiti mrežo prodajaln sadja in zelenjave in ustanoviti podjetje za promet z ribami.
Predvidevamo, da bo v perspektivnem razdobju treba odpreti 14 novih prodajaln, in sicer:
— prodajalne živil	7
—	prodajalne sadja in zelenjave 4
—	prodajalne industrijskega
blaga in ostalih artiklov	2
—	prodajalne bencina	1
14
Največ novih prodajaln predvidevamo v trgovini prehrambenih artiklov ter trgovini sadja m zelenjave, medtem ko bodo že obstoječe prodajalne industrijskega blaga lahko opravile povečani promet, le če se bodo delno obnovile.
Povečanje števila prodajaln po strokah v letu 1961 v primerjavi z letom 1956 bo naslednje:
Prodajalne	1956	1961	Indeks
Živila in gospodinjske potrebščine	45	52	115,5
Sadje in zelenjava	9	13	144,4
Trgovina tekstila	8	8	100,0
Trgovina čevljev	6	6	100,0
Bencinske postaje	1	2	200,0
Prodajalne ostalega industr. blaga	18	20	lll.l
Skupaj	87	101	116,0
V gornjem pregledu so upoštevane samo prodajalne trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug, ne pa prodajalne obrtnih podjetij (mesnice, pekarne, prodajalne mleka). Leta 1956 je bilo teh prodajaln 23. Nove pa so predvidene v novih stanovanjskih blokih in tudi v trgovinskih paviljonih v novih naseljih. Pravilna razporeditev prodajaln bo izboljšala trgovsko mrežo in posamezne prodajalne bolj enakomerno obremenila.
Predvidevamo, da bomo z novimi prodajalnami in preureditvijo 25 ob-
stoječih pridobili okoli 1218 m? prodajnega prostora.
Za spopelnitev trgovske mreže bo treba dati več denarnih sredstev, pa tudi investicije trgovini na debelo in drobno bomo morali razdeliti tako, da bo dobila več trgovina na drobno. S tem bomo razvoj trgovske mreže vskladili z razvojem ostalih panog gospodarstva.
Bruto investicije za trgovsko mrežo bodo v perspektivnem obdobju predvidoma znašale 418 milijonov dinarjev. Razdeljene pa bodo takole:
din
1. za adaptacije in preureditev okrog 25 sedanjim potrebam ne-
ustreznih prodajaln	39,000.000
2.	za nakup opreme v	teh prodajalnah	25,000.000
3.	za gradnjo 14 novih	prodajaln	98,000.000
4.	za nakup sodobne opreme v teh prodajalnah	22,000.000
5.	za izgradnjo skladišč za prehrambeno in industrijsko blago z
zmogljivostjo okoli	60 vagonov	60,000.000
Štev. 32 — 14. novembra 1958
URADNI VESTNIK
Stran 271
6.	za nakup hladilnih naprav za potrebe trgovine z vinom
7.	za izgradnjo prve faze napajalne postaje s tekočimi gorivi na pomolu v Kopru z vkopom rezervoarjev za okoli 300 ton blaga
8.	za nadomestitev izrabljenih vozil trgovskih podjetij in za nakup novih avtomobilov
(Predvidevamo, da bo za nadomestitev okrog 9 vozil potrebno okoli 60 milijonov dinarjev, za okoli 55 ton pa se bo povečala to-naža z novimi avtomobili, za kar bo potrebno nadaljnjih 56 milijonov dinarjev.)
9.	za ostale investicije v trgovini
20,000.000
30,000.000
115.000.000
9,000.000
Skupaj bruto investicije v trgovini
Te investicije bodo med trgovino na drobno in trgovino na debelo in
418,000.000
zunanjo trgovino po planu razdeljene takole:
1.	Trgovina na drobno
2.	Trgovina na debelo in zunanja trgovina
3.	Investicije za gradnjo skladiščnih prostorov
Znesek v milijonih dinarjev v razdobju 1957/1961
229
99
90
Skupaj
Razmerje investicij za gradbena dela ter investicij za nabavo opreme bo naslednje:
v milijonih 217.—	52 '/*
201.—	48 "/o
trgovsko mrežo
418.—
Struktura v letu 1961
55
24
21
100 '/o
—	gradbena dela
—	oprema
Pri investiranju
naj sodeluje tudi okrajna trgovinska zbornica, da bodo investicijska sredstva, namenjena za trgovino, izkoriščena v skladu s potrebami blagovnega prometa.
Blagovni promet se bo v vseh strokah trgovine povečal, in sicer:
1956
1961
Trgovina na drobno Trgovina na debelo Zunanja trgovina
2,Ml.496 1,370.530 2,657.068
3,947.878
2,055.795
4,145.026
v tisočih Indeks
192,4
150,0
155.9
Skupaj
6,079.096
10,148.699
166,9
V predvidenem prometu so upoštevana vsa področja lastništva. Računamo pa tudi, da bodo pretežni del trgovinskega prometa, ki so ga do sedaj opravljale kmetijske zadruge, prevzela trgovska podjetja. Blagovni promet se bo povečal zaradi naslednjih razlogov:
— število prebivalcev se bo
povečalo za preko	34,2 'ic,
72,2 */.,
število zaposlenih v gospodarstvo pa za
— turistični promet se bo povečal za okoli	HO
maloobmejni promet pa za okoli 250'/< v primerjavi z letom 1956.
Promet v trgovini na drobno se bo predvidoma povečal takole:
v tisočih
Indeks
1.	Živila in gospodinjske potrebščine
2.	Tekstil, čevlji, galanterija
3.	Železnina, steklo, elektro-matenal, izdelki iz lesa, kemični izdelki
4.	Tekoča goriva in maziva
5.	Avtomobilske potrebščine
6.	Promet z odpadki in kozami
7.	Ostali predmeti_____________________
Skupaj
Zunanjetrgovska podjetja imela ugodne možnosti za povečanje prometa, ker se bo povečala kmetijska proizvodnja, s tem pa bodo n -rasli presežki za izvoz. Boljše izkoriščanje regionalnega sporazuma o zamenjavi blaga pa daje nadaH-J možnosti za dosego Predvidenega po večanja prometa v zunanji trgov: .
Da bi se povečal izvoz vina z^nk*^ m upati, pričakovati pa smemo dosedanjem izvozu večji devizn
1956	1961
551.839	1,168.898
548.643	795.532
194.203	398.116
318.621	895.325
347.377	503.326
66.887	143.807
23.928	41.874
2,051.498
3,947.878
211.9
144.9
204.9
280.9
144.8
214.9
175,0
192,4
hodek zaradi boljše kvalitete vin. Boljšo kvaliteto bodo omogočile predvidene investicije v hladilne napra-
povečanjem prometa niem materialnih stroškov bodo tr ffnvska podjetja povečala svoj dohodek Tako lahko sklepamo, da bodo podjetja do leta 1961 ustvarila naslednje ^razlike med nabavno in prodajno vrednostjo blaga:
Trgovina na drobno promet
nabavna vrednost razlika marža
Trgovina na debelo promet
nabavna vrednost razlika marža
Zunanja trgovina promet
nabavna vrednost
razlika marža
Pri primerjavi z °krajnim povprečjem je razlika v ceni	ovini,
vini na drobno m v zunanji Pri tem upoštevamo, da je zunarij
trgovini razlika pri PjT"?Jfu lenjava ttjskimt pridelki (sadje in zeienj*
1956 2.051-498 1,736.914 318.584 15.5 '/.
1,370.530 1,282.403 88.127 6,43 '/.
2,657.068
2,073.829
583.239
21,95
1961
3,947.878
3,375.436
572.442
14,50
2,055.795 1,922.169 133,626 6,50 */t
4,145.026
3,357.472
787.554
19
Indeks
192,4
194,3
179,6
93,5
150.0 149,8 151,6
101.0
155,9
161,8
135,0
86,5
— v skupnem izvoznem in uvoznem prometu, ki ima razliko v ceni znatno nižjo (okoli ll'/t), in bo zaradi tega tudi povprečje za občino nižje.
Za trgovino na drobno velja, da sta upoštevani tudi podjetji "Odpada in "Autocommercea, ki sta delali z visoko maržo. Marie v trgovini bi se brez teh dveh podjetij znižale za okoli 3	^
Struktura celotnega dohodka v vsej trgovini bo predvidoma naslednja:
Glej tabelo na naslednji strani!
V trgovskih podjetjih predvidevamo, da bo potrebno na novo zaposliti 152 trgovskih delavcev. Tako bo število zaposlenih leta 1961 v primerjavi z letom 1956 naslednje:
Glej tabelo na naslednji strani! v pregledu niso upoštevani zaposleni v prodajalnah obrtnih podjetij (kruh, mleko, meso). Predvidevamo, da se bo poleg povečanja števila trgovskih delavcev za 23 % do leta 1961 povečalo tudi število zaposlenih kvalificiranih in visokokvalificiranih trgovskih delavcev. To bodo omogočili novi trgovski kadri, ki bodo prihajali iz vajeniške šole v Gorici, pa tudi tečaji, ki jih organizira Okrajna trgovinska zbornica, za prekvalifikacijo že obstoječega trgovskega kadra.
Z boljšim načinom nagrajevanja ter z boljšimi delovnimi razmerami bomo v trgovini lahko obdržali strokovni kader in pridobili še novega. Spremeniti bo treba tudi razmerje med moškimi in ženskami, tako <3a bo več moških trgovskih delavcev. To velja predvsem za živilsko trgovino, kjer so dela za žensko delovno silo težja kot v drugih trgovskih strokah.
Predvidevamo, da se bodo zaradi boljšega strokovnega kadra plače do leta 1961 v trgovini povečale, in to zaradi povečanja števila zaposlenih, delno pa tudi povprečno na enega zaposlenega.
Ob predvidenem povečanju blagovnega prometa za 93 "/a in ob povečanju števila zaposlenih trgovskih delavcev za 23 '/a bodo plače leta 1961 v primerjavi z letom 1956 znašale:
Pri 93 "/c povečanju blagovnega prometa na drobno se bo promet na enega zaposlenega povečal za 45'., promet na eno prodajalno pa za 65 /a. Večja obremenitev prodajaln in trgovskega kadra bo možna zaradi boljše izkoriščenih obstoječih prodajaln in zaradi strokovnega spopolnje-vanja kadrov.
Glej tabelo na naslednji strani!
XV.	poglavje
GOSTINSTVO IN TURIZEM
s prihodom nove delovne sile y razvijajoče se tovarne in na kmetijska posestva ter s povečanjem nastanitvenih in restavracijskih zmoglji-vosti, povečanjem matega obmejnega prometa in z razširitvijo oziroma z novogradnjami počitniških domov in camping prostorov se bo v tem razdobju promet v gostinstvu povečal za 176 "/o v primerjavi z letom 1956.
v hotelih se bodo zaradi preureditve in razširitev gostinske in turistične usluge povečale za približno 100 /o ali za 125 milijonov dinarjev. Promet se bo povečal tudi v ostalih gostinskih obratih, prav tako zaradi razširitev, boljše tehnične opremljenosti in smotrnega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti.
Družbene in
gospodarske organizacije
štev. ležišč štev. sedežev
1956
povečanje
1961
116
250
376
251
670
670
bila v ceni tudi preko
oa predstavlja v občini Koper
skoraj dve tretjini celotnega premeta
^ zunanji trgovini. V bodoče pa pred-^^vfmo da se bo znatno povečala podjetja - Splošna trgovska
Da se bo povečalo število ležišč, predvidevamo predvsem v Turistu, Ankaran, in sicer 80 ležišč z obnovo in reorganizacijo konventa v gostin-ski obrat, 2S0 ležišč z gradnjo 2S weekend hišic. 100 ležišč z nabavo, šotorov. Hotel Triglav bo pridobil 102 ležišči, ko bo dograjen novi trakt m nadzidana že obstoječa stavba. Hote) Galeb bo pridobil 32 ležišč, ko bo dozidano še eno nadstropje na sedanjo zgradbo. Nočitve se bodo pove-
Stran 272
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
v tisočih
	1956			1961		Indeks
celotni dohodek	6,979.996	190		10,148.699	100	166,9
nabava blaga	5,089.146	63,73		8,655.077	85,28	170,0
družbeni proizvod	989.959			1,493.622	4,96	3.50^8
materialni stroški	380.452	6,24		503.656		132,3
družbeni proizvod	609.498			989.966	0,76	162,4
amortizacija	58-750	0,97		77.702		132,2
narodni dohodek	559.748	9,06		912.264	9,00	165,6
	1956		1961	Povečanje za		Indeks
Trgovina na drobno	256		339		83	132,4
Trgovina na debelo	85		107		22	125,8
Zunanja trgovina	334		381		47	114,0
Skupaj	675		827		152	122.5
v tisočih
1936	1961	Indeks
plače za celo leto	136.061	168.706	123,9
povprečna mesečna plača
na zaposlenega	16.700	17.000	101,7
Ob predvidenem povečanju prometa. povečanem številu zaposlenih in ob realiziranih predvidenih investi-
cijah bi bila obremenitev trgovske mreže na drobno naslednja:
v tisočih
1.	Celotni blagovni promet
2.	Promet na prodajalno
3.	Promet na zaposlenega
4.	Promet na prebivalca
5.	Število prebivalcev na prodajalno
6.	Število zaposlenih na prodajalno
1956	1961	Indeks
2,051.498	3.947.878	192,4
23.562	39.087	165,8
8.014	11.644	145,2
82	117	143,9
280	330	117.8
2,95	3,35	113,5
v milijonih '/*
Povečanje prometa zaradi povečanja nočitvenih in restavracijskih zmogljivosti in gostinsko gospodarskih organizacij 133	29
Povečanje prometa zaradi povečanja osebnih prejemkov prebivalstva, izkoriščanja že obstoječih kapacitet, podaljšanja sezone in povprečne dobe bivanja	342	71
477	100
Predvidevamo, da bo celoten pro- Zmogljivosti v gostinsko turističnih met v gostinstvu v letu 1961 dosegel obratih se bodo povečale takole; višino 750 milijonov dinarjev.
Povečanje prometa
Ležišča	Stoli	v milijonih
Turist	430		230	65
Triglav	102		253	33
Galeb	35		46	25
Loža			40	5
aPri vodnjaku	-tt		80	5
	567		649	135
Tako se bo	število ležišč povečala	roma	ležišč in sedežev nam prikazu-	
za 567, t. j. za	170 '/<.	je naslednja tabela —		primerjamo leti
Stanje gostinskih zmogljivosti ozi-		1956	in 1961.	
	Splošno družbeni	sektor	Zadr, sektor	Zasebni sektor
Leto	število ležišč	sedežev		sedežev	sedežev
1956	333	3.430	300	980
povečanje 1961	567	649		385
	900	4.079		1.265
čale tudi z novogradnjo počitniških domov, ureditvijo camping prostorov in šotorišč, in to približno za 420 ležišč.
Dalje bodo adaptirani še naslednji obrati: kavarna Loža. gostišče *Pri Vipavki«, *Fri stadionu*, *Pri vodnjaku*, Delavska restavracija in Dom LM. Dograjeni bodo naslednji novi lokali: bife Semedela, bife škofije in bife Autocommerce.
Viri sredstev za investicijsko vlaganje v gostinstvu bodo naslednji:
dinarjev
Splošni invest, sklad 236,800.000.— Invest, sklad OLO	102,000.000.—
Invest, sklad ObLO	84,198.000.—
Lastni skladi podjetij	4,000.000 —
426,998.000	—
Porast družbenega bruto proizvoda je predviden v letih 1957 do 1961 takole:
leto	1956	271.688	100
leto	1961	470.000	173
Narodni dohodek (družbenega in zasebnega sektorja) leto	1956	74.084	100
leto	1961	290.000	309
Povečanje gostinskih in turističnih uslug bo zahtevalo povečanje zaposlenih v gostinskih podjetjih. Zato bo potrebno v obdobju 1957—1961 sprejeti v zaposlitev še 63 oseb, t. j. 21 "/t več leta 1956 zaposlenih. Povečala se bo zaposlitev v gostinskih obratih družbene prehrane, ker bo zgrajena delavska restavracija pri tovarni Tomos. Nekoliko pa se bo povečala zaposlitev v turističnih sezonah.
Kadre bomo tudi v bodoče vzgajali tako, da bomo sprejemali v uk, in iz redne gostinske šole. Vodilno osebje pa iz hotelske šole. Sedanji nekvalificirani oziroma polkvaliiici-rani delavci bodo tudi v bodoče pridobivali ustrezne kvalifikacije s tečaji, ki jih prireja okrajna gostinska zbornica.
Razen da izobrazijo gostinski kader, mora biti poglavitna skrb gostinskih gospodarskih organizacijah tudi to, da z dobro organizacijo in pravilnim nagrajevanjem dosežejo čim večjo storilnost.
Način nagrajevanja gostinskih delavcev mora biti tak. da bo spodbujal vsakega posameznika.
V delavskih restavracijah in gostin-
skih obratih za množično družbeno prehrano so razmere zadovoljive, potrebna bodo le manjša popravila. Ko bo zgrajena restavracija tovarne Tomos, se bo zmogljivost povečala za 259 sedežev. Zmogljivost v 6 obstoječih restavracijah niso izkoriščene niti 50 '/<, to pa zato, ker nimajo gospodarska podjetja, čeprav se v njih hranijo člani njihovih kolektivov, dovolj razumevanja, da bi te restavracije finančno podprla.
Zato je treba:
—	najti obliko sodelovanja med delavskimi restavracijami in podjetji, da bodo podjetja posebno finačno podprla tiste restavracije, ki niso namenjene le enemu podjetju;
—	urediti jedilnice tako, da bo hrana Izdatna in glede cene dostopna slehernemu delovnemu človeku;
—	sindikalnim organizacijam priporočiti, naj stalno spremljajo vprašanje družbene prehrane ter naj k temu pritegnejo še ostale organizacije:
— Zavod za pospeševanje gospodinjstva seznaniti z vprašanji družbene prehrane in mu priporočiti, naj jih rešuje.
Spričo predvidenega razvoja gostinstva bo potrebno, da trgovska mreža zagotovi zadostno količino blaga z zadovoljivo izbiro. Preskrba z mesom in mesnimi izdelki je pomanjkljiva, rib še vedno ni dovolj na trgu, če pa so, je cena tako visoka, da niso dostopne delovnemu človeku.
čeprav je obalno področje bogato z zelenjavo in sadjem, je oskrba še nepopolna.
Iz tega sledi, da je treba razširiti in preurediti trgovsko mrežo, posebno prodajalne sadja in zelenjave, ustanoviti je treba podjetje za preskrbo z ribami.
Preskrba z vinom in alkoholnimi pijačami se je v zadnjih letih nekoliko popravila. Gostišča pa ne razpolagajo s kvalitetnimi vini na izbiro. Tako je izbira vin pomanjkljiva. Pri drugih alkoholnih pijačah je izbira dovolj pestra in zadovoljiva tudi za zahtevnejše goste. Slabša je preskrba z brezalkoholnimi pijačami, ker ima sedanje proizvodno podjetje premajhno zmogljivost, predvsem pa mu primanjkuje embalaže. Preskrba s pivom. je nezadostna posebno še v turistični sezoni.
Turistična dejavnost na našem področju in njena raznolikost zahtevata jasne in vsklajene organizacijske oblike. Ce hočemo doseči večji gospodarski učinek, je nujno potrebno temeljito reorganizirati turistično propagando, jo okrepiti in prilagoditi sodobnim potrebam turizma. V ta namen je treba zagotoviti stalna in zadostna sredstva, ki naj bi jih prispevala ne samo gostinska podjetja, temveč tudi trgovina, obrt in promet. V okviru komunalne dejavnosti pa naj bi se predvsem uredilo naslednje:
Ureditev peš poti Koper—Škocjan. Koper—Giusterna, ureditev parkov in nasadov v Kopru in Semedeli, v Ankaranu in drugih krajih; ureditev parkirnih prostorov v Kopru; ureditev javne razsvetljave ureditev otroških igrišč.
Kupiti je treba potrebno število plovnih objektov za vzdrževanje prometne zveze z ankaranskim predelom.
V	gradu Socerb je treba urediti gostišče in postaviti dobrega oskrbnika oziroma gostilničarja, tako da bo obrat vse leto odprt. Po možnosti naj se zgradi tudi odcep od glavne avtomobilske ceste do gradu.
Pri gradnji počitniških domov, camping prostorov ter weekend hišic v predelu Ankarana je treba samo po urbanističnem načrtu izkoriščati za to določena zemljišča.
XVI.	poglavje
OBRT
V	perspektivnem razdobju bomo razvijali predvsem tisto obrt, ki zadovoljuje osebne potrebe. Analiza sedanje zmogljivosti v obrti, predvsem v uslužnostni, nam dokazuje, da je nujno treba povečati število obrtnih podjetij splošno družbenega sektorja. Naraščajoče potrebe po obrtnih storitvah bodo nujno terjale
URADNI VESTNIK
Stran 273
Štev. 32 — 14. novembra 1958
povečanje obrtne zmogljivosti, tako v proizvodni kakor v usiužnostni obrti.
V zadnjih letih smo imeli velik odstotek nedovršenih obrtniških del pri novih gradnjah, kar je onemogočilo gradbenim podjetjem pravočasno dokončanje gradbenih objektov. Zato bodo morala gradbena pod jetja v občini ustanavljati vse vrste obrtnih delavnic gradbene stroke s takimi zmogljivostmi, ki ustrezajo ciljem njihove osnovne dejavnosti.
Obrtne delavnice zaprtega tipa bodo morale začeti s prostimi zmoglji-
vostmi opravljati obrtne usluge tudi izven svojega podjetja. Povsod tam, kjer je obrtno izdelovanje določenih delov industrijskih proizvodov ekonomsko utemeljeno, se mora v večji meri razvijati sodelovanje med in-dustrijsko in obrtno priozvodnjo.
Občinski ljudski odbor bo moral v sodelovanju z nastajajočimi stanovanjskimi skupnostmi ustanavljati servisne delavnice za pomoč zaposlenim ženam. Da bi zadostili potrebam povpraševanja, je nujno treba povečati število zaposlenih v obrti, in sicer:
Skupaj Predelovanje kovin Elektro-obrt Gradbena obrt Predelava lesa Predelava tekstila 2ivilska obrt Kemična obrt Osebne usluge Druge obrti	495 44 26 92 34 20 73 9 14 13	671 77 50 113 29 30 91 10 21 36	135.5 175.0 192,3 122,8 85,2 150.0 124.6 111.1 150,0 276,9
Zasebni sektor	179	214	125,8
Število obrtnih	obratov se	bo gibalo takole:	
	1956	1961	Indeks
Splošno družbeni		32	37	115,6 10
Zadružni		10	1	
Zasebni		145	170	117,2
Skupaj		187	208	111,2
Tako se bo število zaposlenih v obrti splošno družbenega in zasebnega sektorja povečalo, v zadružni obrti pa se bo število zaposlenih zmanjšalo za okoli 90 '/«, ker bodo kmetijske zadruge opuščale obrtno dejavnost.
število zaposlenih v splošno družbenem sektorju se bo povečalo za 132, in to delno zaradi dotoka delovne sile iz zadružnega sektorja. Število obrtnih obratov v splošno družbenem sektorju se bo povečalo v letu 1961 v primerjavi z letom 1956 za pet. To povečanje bodo povzročili zadružni obrati, ki se bodo osamo-
svojili in prešli v splošno družbeni sektor, v zasebnem sektorju pričakujemo, da bo 25 novih obrtnih obratov.
V	letu 1956 so bili zaposleni povprečno dva do trije obrtniki v enem obratu.
V	splošno družbenem sektorju obrti se predvideva povečanje produktivnosti dela za 4,1 "/o letno na zaposlenega. Na povečanje produktivnosti bosta vplivali boljša opremljenost delavnic in smotrnejša organizacija dela.
		1956	1961	Indeks
Družbeni bruto proizvod		563.074	998.320	177,1
Narodni dohodek		136.665	312.259	228,4
Družbeni bruto proizvod na zaposlenega v splošno družbenem sektorju obrti		1.738	2.184	125.9
Narodni dohodek na zaposlenega v splošno družbenem sektorju obrti		420	683	162,5
Porast produktivnosti bo odvisen od pravilnega izkoriščanja osnovnih in obratnih sredstev, pa tudi od vzpodbudnega načina nagrajevanja. V skladu z razvojem našega gospodarstva predvidevamo, da se bo obrt-	na proizvodnja v letu 1961 povečala za 82 '/<. Vrednost celotne obrtne dejavnosti se bo gibala v razdobju 1957—1961 takole:			
Sektor lastništva	1956		1961	Vrednost	v tisočih Indeks
Splošno družbeni	563.674 Zasebni	79.000		1.072,632 94,000		191 119
642.674		1.166,632		182
Da bomo dosegli predvideno proiz- Povečanje osnovnih m obratnih vodnjo, bo treba vložiti 113.600 mili-	sredstev v obrti splošno družbenega
jonov investicijskih sredstev v osnov-	sektorja nam prikazujejo naslednje
na sredstva in 42,900 milijonov v tabele: obratna sredstva.
Gibanje osnovnih sredstev od leta 195f- do 1961 v tisočih dinarjev:^
Leto	zgradbe	Osnova oprema	za amortizacijo ostalo	skupaj	Sedanja vrednost	Stopnja fiz. iztrošenosti
1956 1961 Indeks	10.916 34.500 316,4	89.515 172.254 192,4	2.723 10.000 367,2	103.154 216.754 210,1	72.487 112.000 154,5	29,8 48.4 26.5
Gibanje	obratnih sredstev od		leta 1956 do leta 1961 v		tisočih:	
1956			1961			Indeks
50.904		stalna 61.276	dopolnilna 32.588		skupaj 93.864	184,3
Od vseh Investicij		bo š!o za uslui-	nostno obrt obrt 8 '/*.			92 % in za	proizvodno
Povečanje družbenega bruto proizvoda v usiužnostni obrti za 75,4 % bo predvsem posledica novih obrtnih delavnic in dviga delovne storilnosti.
V	letu 1956 smo imeli v kovinski stroki pet obratov. Zaradi likvidacije finomehanične delavnice se je število zmanjšalo na štiri. Do leta 1961 se bo število kovinskih obratov v družbenem sektorju povečalo na osem. Ustanovili bodo novo obrtno delavnico v Kopru za splošno ključavničarstvo, dalje livarsko delavnico, delavnico za optične instrumente in delavnico za popravilo šivalnih strojev. Delavnico za popravilo šivalnih strojev bo ustanovila tovarna Mirna. V zasebnem sektorju bomo ustanovili eno obrtno delavnico za precizno mehaniko in 2 kovaški.
Električna stroka je imela leta 1956 tri obrate. Med temi predvidevamo, da bo prišlo pri Elektro-servisu do reorganizacije s pripojitvijo tega obrata k Elektro-Koper. Elektro-Koper bo s tem imel v svojem sklopu obrat, ki se bo ukvarjal z uslugami za potrebe prebivalstva. «Antena« si bo morala priskrbeti nove prostore za laboratorijska dela. Prav tako bo morala delavnica «Hladilnik« bolje opremiti svoje delavnice ter opraviti manjše adaptaicje. Novih obratov elektro stroke v perspektivnem obdobju ne bomo ustanavljali. S tem se bo porizvodnja v kovinski stroki predvidoma povečala za 114 %, v električni pa za 50,9 "/c. To povečanje bo doseženo v glavnem zaradi štirih novo ustanovljenih obrtnih delavnic v kovinski stroki.
Ker so zmogljivosti obstoječih delavnic v splošno družbenem sektorju v glavnem izkoriščene, je treba predvideti prostore pri novih stanovanjskih gradnjah za delavnice usluž-nostne obrti.
V	primerjavi z letom 1956, ko smo imeli v gradbeni obrti pet delavnic, se bo v letu 1961 število povečalo na sedem. Za opravljanje manjših uslug v zidarski stroki predvidevamo ustanovitev nove obrtne delavnice. V pleskarski stroki je že ustanovljena nova obrtna delavnica «Slikoplesk«, ki bo preraslo v obrtno podjetje.
Število obratov družbenega sektorja v lesni stroki bo ostalo nespremenjeno. Od treh obstoječih obratov bo treba likvidirati «Gaber« in namesto njega ustanoviti novo in boljše opremljeno mizarsko delavnico. V tej stroki imamo v Kopru štiri zasebne obrtnike, zaradi tega ni potrebe po novih obrtnikih.
V	stroki predelovanja tekstila in usnja smo imeli leta 1956 tri obrtne delavnice. Novih obrtnih delavnic ni potrebno ustanavljati, ker imamo v zasebnem sektorju 31 obrtnikov, ši-viljsko-krojaška stroka se mora nujno povezati s trgovskimi podjetji, da bi začeli z izdelovanjem konfekcijskih izdelkov, zlasti otroških oblačil.
V	živilski stroki sta bila leta 1956 dva obrata. Zaradi povečanih potreb je nujno treba ustanoviti štiri mesnice, in sicer eno v škocijanu, eno v Semedeli in dve v Kopru. Obstoječa klavnica v Kopru ne ustreza naraščajočim potrebam, ima pa tudi slabo opremo in higiensko ureditev. Predvidevamo. da bomo zgradili v perspektivnem obdobju novo klavnico, ki bo krila potrebe širšega področja.
Slaščičarska obrt je v mestu dokaj dobro razvita in je dovolj obratov. Slaščičarno v Kopru bo potrebno re-novirati in jo opremiti z električno pečjo za peko peciva. Prostori v slaščičarni so bili obnovljeni.
V	splošno družbenem sektorju smo imeli leta 1956 tri delavnice frizersko-brivske stroke. Frizersko-brivski salon v Kopru bo ustanovil v Ankaranu in Semedeli svojo delavnico. Ker imamo razen navedenih še šest zasebnih obrtnikov v mestu, ni potrebno v tej stroki ustanavljati novih delavnic.
Glede drugih obrti, v katerih so bili v letu 1956 «Tapetnik«, Graver-stvo, Foto Jadran in Prevozništvo, je stanje zadovoljivo. Obstoječe obrtne delavnice bodo morale izboljšati opremo in poslovne prostore. To velja
Stran 274
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
Pregled potrebnih investicij za razdobje 1957 do 1961 po virih finansiranja:
v tisočih
Lastna sredstva
18.000
Sredstva ObLO 90.521
Iz natečaja 67.979
Skupaj
176.500
V	znesku je predvidenih 20 milijonov za ustanovitev servisnih delavnic stanovanjskih skupnosti.
V	dosedanjem razvoju so najbolj
zaostale naslednje stroke usiužnostne obrti:	elektromehanična. kovinska,
kemična, stavbna, gradbena, predelava usnja in gradbena obrt.
Za zadovoljitev rastočih potreb v usiužnostni obrti bo treba zaposliti 122 obrtnikov; pri tem je zajeta tudi delovna sila, ki bo prešla iz zadružnega v splošno družbeni sektor obrti.
število zaposlenih v		uslužnostn	i obrti v	razdobju 1957	—1961:	
		1956		1961		Indeks
Skupaj		304		426		140,1
Predelava kovin		44		77		175,0
Eiektroobrt		26		50		192,3
Gradbena obrt		92		113		122,8
Predelava lesa		34		29		85,2
Predelava tekstila		20		30		150,0
2ivilska obrt		61		70		114,7
Osebne usluge		14		21		150,0
Druge obrti		13		36		276,9
Družbeni bruto produkt uslužnostne obrti bo naslednji:						
		1956		1961		Indeks
Skupaj		528.892		928.188		175,:.
Predelava kovin		145.978		238.688		163,5
Eiektroobrt		46.371		70.000		150,9
Gradbena obrt		42.660		67.500		158,2
Predelava lesa		23.256		22.000		94,5
Predelava tekstila		6.595		15.000		227,4
Predelava usnja		—		—		
Živilska obrt		247.365		464.000		187,5
Osebne usluge		4.040		12.000		297,0
Druge obrti		12.627		39.000		308,8
posebno za «Tapetnik« in Foto Ja-			viti v zasebnem sektorju			knjigovez-
dran, medtem ko je Graverstvo z usta-			niško obrtno delavnico.			
novitvijo zlatarske	delavnice	že raz-	Gibanje	osnovnih in	obratnih sred-	
širiio svojo dejavnost.			štev v usiužnostni obrti nam prika-			
Kaže, da bi bilo	potrebno	ust an o-	zuje naslednja tabela:			
					V	tisočih
	Osnovna sredstva			Obratna sredstva		
Stroka obrti	1956	1961	Indeks	1956	1961	Indeks
Skupaj	95.506	197.606	206,9	47,098	89,998	191.0
Predelava kovin	52.330	96.830	185,0	26.640	57.640	216,3
Eiektroobrt	1.504	8.004	532,1	5.183	5.883	113,5
Gradbena obrt	2.279	3.279	143,8	3.224	7.884	244,2
Predelava lesa	5.080	19.080	375,5	774	4.574	590,9
Predelava tekstila	1.416	4.416	311,8	844	1.844	218.4
Živilska obrt	30.016	46.116	153,6	8.923	9.623	107,8
Osebne usluge	606	4.106	677,5	277	477	172,2
Druge obrti	2.275	15.775	693,4	1.233	2.083	163,9
Plan potrebnih	investicijskih sredstev v usiužnostni obrti				za obdobje	
	1957—1961 je		naslednji:			
					v	tisočih
	Za osnovna sredstva Za obr. sredstva					Skupaj
Skupaj		102.100		42.900		145.000
Predelava kovin		44.500		31.000		75..100
Eiektroobrt		6.500		700		7.200
Gradbena obrt		1.000		4.650		5.650
Predelava lesa		14.000		3.800		17.800
Predelava tekstila		3.000		1.000		4.000
Živilska obrt		16.100		700		16.800
Osebne usluge		3.500		200		3.700
Druge obrti		13.500		850		14.350
Da bomo lahko zadostili naraščajočim potrebam, se bo v proizvodni obrti predvidoma povečalo število zaposlenih za 50 "/t.
Porast delovne sile po strokah nam
Število zaposienih obrti:		v proizvodni	
Stroka obrti	1956	1961	Indeks
Skupaj	21	31	147,6
Kemična obrt	9	10	111,1
Živilska obrt	12	21	175,0
Povečanje	celotne	proizvodnje v	
proizvodni obrti nam prikazuje naslednja tabela:
Družbeni bruto proizvod v proizvodni obrti:
v tisočih dinarjev:
Stroka obrti	1956
Skupaj	34.782
Kemična obrt	20.123
2ivi!ska obrt	14.659
1961 Indeks
70.132	202
36.132	180
34.000	234
njo za 79 %. Podjetje se bo zaradi graditve novega pristanišča preselilo v nove prostore, kjer bo lahko bolje organiziralo delo, izboljšalo njegovo storilnost in prešlo na izdelovanje čistilnih preparatov za či.čenje mastnih madežev. To podjetje bo organiziralo tudi servisno službo za čiščenje vrat in oken po končanih pleskarskih delih.
Obseg proizvodnje živilske obrti se bo povečal za 131 '/D, to pa predvsem zaradi ustanovitve obrtne delavnice z močnimi pijačami in predvidene rekonstrukcije obrata -Sodavica« v Kopru.
Obrtna delavnica «Sodavica« si mora nabaviti poltovorni avtomobil, da bo lahko redno stregla svojim odjemalcem. Ko bo obrat preurejen, bo njegova zmogljivost porasla, izboljšala pa se bo tudi kvaliteta pro-
Osnovna sredstva
izvodov. Pri mletvi moke in v proizvodnji mlevskth izdelkov, ki jih proizvajajo Zadružni mlin. Koper, Valjčni mlin. Rižana, Mlin KZ-Smar-je in Zadružni mlin, Kubed, so potrebne reorganizacije. Razen Mlina KZ-Smarje bodo vsi prešli v sklop na novo ustanovljenega podjetja za proizvodnjo in promet z mlevskiml izdelki «Žito«, Koper. Podjetje «Žito« pa bo predvidoma prešlo v sestav mlinskega obrata v Ajdovščini.
Gibanje osnovnih in obratnih sredstev v proizvodni obrti bo naslednje:
V zasebni obrti se bo povečalo število zaposlenih do leta 1961 v primerjavi z letom 1956 od 170 na 214 ali za 25 %. Število obrtnih obratov od 145 na 175 ali za 15 '/t. celotni dohodek pa se bo povečal za 18 '/o. Ker je na podeželju obrt v zadnjih letih nazadovala in napredovala v mestu, bo treba razvijati zasebno obrt na podeželju. zlasti obrt kovaške, mizarske, čevljarske in šiviljske stroke. Občinski ljudski odbor bo tak razvoj omogočal s potrebnimi olajšavami pri določevanju družbenih obveznosti.
Predvidevamo, da bomo ustanovili tri kovaške delavnice na podeželju. Od teh bo ena v Marezigah, ena v Šmarjah in ena v Dekanih. Prav tako zidarsko obrtno delavnico v Šmarjah in Marezigah, mizarsko delavnico v Marezigah in Dekanih. Glede krojaških in šiviljskih obrtnih delavnic si bomo prizadevali, da izboljšamo stanje na podeželju, ker je sedaj nezadovoljivo.
Od skupnega števila 455 obrtnikov, ki so bili zaposleni v obrti leta 1954, je bilo kvalificiranih in visokokvalificiranih 397 ali 87 '/o, vsi ostali so bili priučeni in nekvalificirani. Po odhodu Italijanov in s prihodom obrtnikov iz notranjih krajev naše dežele se je stanje znatno izboljšalo. Leta 1956 smo imeli v obrti 525 zaposlenih, od teh 90 "/o kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Tako razmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci je vsekakor ugodno. Za izboljšanje tega razmerja v korist kvalificirane delovne sile bo potrebno organizirati še razne strokovne tečaje, spremeniti pa se bo moral tudi odnos obrtnih podjetij in delavnic do vajencev, da jih bodo sprejemali v obrtne stroke. Za oboje, tečaje in vajence, se bodo morale predvsem zavzeti obrtna zbornica in sindikalne organizacije.
XVII poglavje
KOMUNALNA IN OSTALA PODJETJA
Med komunalna podjetja v občini Koper štejemo naslednja: "Kruh«, Koper, «Mleko«, Dekani, Rižanski vodovod. Pralnica in kopalnica, Koper, in podjetje za predvajanje filmov «Globus«. K tem se bodo v perspektivnem obdobju pridružila še podjetja Hladilnica. Dekani, ki se bo osamosvojila od podjetja «Fructus«. in Mestna klavnica. Prav tako bo priznan status komunalnega podjetja Elektro-Koper.
Preskrba s kruhom je skrajno pomanjkljiva. to pa zato, ker so zmogljivosti peči premajhne. Zato je nujno, da se sedanja zmogljivost od 7.600 kg poveča na 15.000 kg kruha na dan, kar bi zadostovalo za potrebe prebivalstva in turizma. Zato mora podjetje izdelati načrte za gradnjo nove pekarne, zgraditi pa jo je treba že v letu 1959. Stroški gradnje bodo predvidoma znašali 32 milijonov dinarjev.
Podjetje «Kruh« bo v tem obdobju moralo na novo urediti obstoječe prodajalne kruha ter osnovati nove še v koprski tržnici, Semedeli in Ankaranu.
Potreba po delovni sili se bistveno ne bo povečala, ker bo v novi pe-
v tisočih Obratna sredstva
Stroka obrti
Največji razvoj bo dosegla kemična stroka. Obrtno podjetje «Soda« bo predvidoma povečalo svojo proizvod-
Skupaj Kemična obrt Živilska obrt
1956	1961	indeks	1956	1961	Indeks
7.648 7.648	19.148 12.148 7.000	250,3 158,8	3.806 1.965 1.841	3.806 1.965 1.841	100,0 100.0 100.0
Štev. 32 — 14. novembra 1958
URADNI VESTNIK
Stran 275
kam: možno bolje organizirati delo. pač pa mora podjetje zagotoviti nov kader s tem, da vzame v učenje čim-več vajencev.
. podjetje «Mleko«, Dekani, se je preselilo v nove poslovne prostore in ima tako vse možnosti za dobro higiensko poslovanje. Zaradi prevelikih obveznosti do anuitet pa je rentabilnost podjetja ogrožena. Zato bo treba poskrbeti, da se podjetju odpišejo investicijski krediti in se mu tako da možnost za prehod na poslovanje po ekonomskih cenah.
Podjetje «Mleko« bo moralo opremiti mlečno restavracijo na Belve-deru, na Mudi in prodajalno mleka v Semedeli. Tudi obstoječe prodajalne bo moralo urediti po higiensko-teh-ničnih predpisih.
Naraščanje potreb po pitni vo<ii je eden izmed osnovnih problemov v občini Koper. Večanje števila prebivalstva in splošni gospodarski razvoj terjata, da Rižanski vodovod išče novih poti. Podjetje mora izvršiti raziskovalna dela v Sečovljah ter na ta način najti nove vire za napajanje vodovodnega omrežja. V ta namen so določena podjetju sredstva iz obresti na osnovna sredsva in iz sredstev podjetja za družbene investicijske sklade, oboje mu ostane za namensko uporabo. Ta sredstva bodo znašala letno 35 milijonov dinarjev.
Obnova vodovodnega omrežja je prav tako nujna naloga, ker so napeljave že močno iztrošene. Podjetje bo moralo oskrbeti turistični predel Ankarana z vodo, ker tam nastajajo novi počitniški domovi in campingi.
Pralnica in kopalnica v Kopru do sedaj ni v celoti služila svojemu namenu, ker njene zmogljivosti niso bile v celoti izkoriščene. Zato je s pravilno organizacijo in politiko cen treba v celoti izkoristiti zmogljivost, predvsem pa doseči rentabilnost. V ta namen je podjetju treba omogočiti nakup poltovornega avtomobila za dovoz in razvoz blaga. Z istim namenom pa mora ustanoviti poslovalnice za sprejem blaga v Umagu, Piranu, Portorožu, Izoli, Hrpeljah, Divači, Sežani in Postojni.
Podjetje za predvajanje filmov «Globus« ima le eno kino dvorano, ki je za potrebe Kopra že premajhna in tudi urejena ni sodobno. Zato bo podjetje zgradilo letni kino s 1.200 sedeži. Po projektih, ki so že izdelani, pa bo začelo graditi novo kino dvorano s 700 sedeži. Stroški zanjo so preračunani na 160 milijonov dinarjev. Sredstva so deloma zagotovljena iz virov občine, deloma pa jih bo podjetje iskalo na natečajih. Prav tako bo podjetje izpopolnilo potujoči kino za predvajanje filmov na podeželju.
Predvidevamo, da se bo Hladilnica v Dekanih osamosvojila in odcepila od podjetja «Fructus«. Novemu podjetju bo treba določiti status komunalnega podjetja, predvsem pa bo treba urediti vprašanje odplačevanja investicij, ker bo podjetje sicer nerentabilno.
V perspektivnem obdobju bo potrebno pričeti z gradnjo nove klavnice v Dekanih. Zato je treba izdelati potrebne načrte. Sedanja klavnica ne zadošča namreč niti potrebam, še manj pa higienskim predpisom. Z Gradnjo pristanišča in zaprtjem Sta-njolskega zaliva se je slabo stanje še poslabšalo.
Predvideni razvoj podjetja Primorski tisk v Kopru sloni na predpostavki. da bo podjetje do konca leta 1958 v celoti rekonstruiralo svojo tiskarno. Zaradi pretesnih upravnih prostorov bo podjetje v teku dveh let adaptiralo tudi zgradbo za upravne prostore in prodajalne. Skupne investicije podjetja bodo znašale v obdobju 1957 do 1961:
skupaj	107.675.000 — dinarjev
za tiskarno	79.675.000 — dinarjev
za upravo	28,000.000.—dinarjev
Viri finansiranja bodo naslednji.
Lastna sredstva	57,280.000.	din
Lokalna sredstva	10,310.000.	din
Zvezna sredstva	40.185.000 — din
Število zaposlenih se bo povečalo
od 88 v letu 1956 na 124 v letu 1961.
" '° "V"" "°
Predvidevamo, da v podjetju «Pri-potrebe po obratnih sredstvih ne bodo naraste in da bodo obratna sredstva v višini 71 milijo-Mrc °'"aL)ev zadostovala kot v ietu
Da bo podjetje kos postavljenim nalogam, bo moralo:
Izboljšati organizacijo dela, maksimalno izkoristiti zmogljivosti, pridobivati strokovno delovno silo m povečati naklado pri izdajanju knjig.
Predvidevamo, da bodo komunalna podjetja dosegla v perspektivnem obdobju naslednje uspehe:
Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek
Predvidevamo, da bomo v komunalna in ostala podjetja vložili investicijska sredstva v višini 160 milijonov dinarjev brez vlaganja v kino podjetje «Globus«, in sicer: za gradnjo pekarne in ureditev prodajaln kruha,
za polnilne naprave mlekarne in prodajalne mleka ter mlečne restavracije.
za pričetek gradnje klavnice, za nabavo kamiona Pralnici in kopalnici.
Za kritje gornjih potreb predvidevamo iz občinskega investicijskega sklada 54,940.000 dinarjev. Razliko pa bodo podjetja krila iz lastnih skladov in iz sredstev, ki jih bodo iskala na natečajih.
Tako se bodo komunalna podjetja razvijala v perspektivnem obdobju skladno z ostalim gospodarstvom občine Koper.
Četrti del
UKREPI ZA REALIZACIJO PLANA XVIII. poglavje
KREPITEV SOCIALISTIČNIH ODNOSOV
Zelo važen pogoj za uspešno izvrševanje tega plana je razvijanje in krepitev socialističnih odnosov pri gospodarskih organizacijah in na drugih področjih. Zaradi tega bomo morali še nadalje razvijati in krepiti delavsko in družbeno samoupravljanje s tem, da bomo vključevali požrtvovalne, socializmu predane in sposobne državljane v organe upravljanja.
Organi družbenega upravljanja v gospodarskih organizacijah so dolžni sproti preverjati izpolnjevanje svojih planskih nalog in sproti odstranjevati vse, kar ovira realizacijo. Pri teh svojih nalogah naj se organi delavskega samoupravljanja naslanjajo na široko iniciativo vsega kolektiva. To iniciativo je treba krepiti z doslednim izvajanjem socialističnih načel pri nagrajevanju. V gospodarskih organizacijah je treba v skladu z zakonskimi predpisi uvesti tak sistem norm, tarifnih in premijskih pravilnikov, da bo dejansko postal spodbuda za povečanje storilnosti. V ta namen je treba posebno skrb posvetiti izboljšanju organizacije dela, proizvodnega procesa in strokovne izobrazbe kadrov ter delovni disciplini.
Istočasno pa morajo vodstva gospodarskih organizacij skrbeti za izboljšanje delovnih razmer, zdravstvene in higienske zaščite delavcev in za družbeno prehrano, kjer je to potrebno in obstajajo možnosti. Da bi omilili stanovanjsko stisko, bodo morala podjetja sorazmeren del svojih sredstev vlagati v gradnjo stanovanj za člane svojega kolektiva. Zaostriti je treba odnos do izkoriščanja surovin in reprodukcijskega materiala, kar bo vplivalo na znižanje materialnih stroškov.
V kmetijstvu je treba vse napore posvetiti, da se dvigne proizvodnja. Na kmetijskih posestvih je potrebno uvajati poleg modernih agrotehničnih in agrokemičnih ukrepov ter ekonomične uporabe mehanizacije nagrajevanje po učinku dela.
Na melioracijskih področjih je treba izvršiti komasacijo in rajonizacijo kmetijske proizvodnje. Rajonizacijo ic treba izvesti tako. da bo kar najbolj ustrezala klimatskim prilikam,
v tisočih
1936	1961	Indeks
295.552	532.700	180,0
136.749	292.689	214,0
geološki sestavi tal, tržnim prilikam in smernicam tega plana.
Posebno velika odgovornost za izboljševanje planskih nalog v kmetijstvu morajo prevzeti zadružne organizacije. saj imajo neposredno možnost, da vključujejo svoje člane v plansko proizvodnjo.
Da bi pridobili privatne kmete za široko kooperacijo s kmetijskimi zadrugami, bodo morale naše zadružne in gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo z odkupom kmetijskih pridelkov, ob upoštevanju tržnih prilik voditi tako politiko odkupnih cen, da bo planska proizvodnja pritegovala privatne kmete. Zlasti pa morajo gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo z odkupom kmetijskih pridelkov, organizirati svo-je poslovanje tako, da bodo sposobne odkupiti vse tržne viške na področju naše občine.
Da bi se v občini izboljšala preskrba s sadjem, zelenjavo in drugimi kmetijskimi pridelki, bodo morala kmetijska posestva in kmetijske zadruge sorazmeren del tržnih viškov nuditi neposredno domačim potrošnikom.
V trgovini je treba v čimvečji meri zaščititi interese naših potrošnikov. V ta namen je treba poleg ukrepov, ki jih določa ta plan, reorganizirati in razgibati potrošniške svete, tako da bi bil potrošniški svet pri vsaki prodajalni posebej. Trgovska podjetja pa si morajo prizadevati, da bodo pri svojem poslovanju zniževala prodajne stroške, iskala najcenejše vire pri nabavi blaga in izboljševala postrežbo.
Sindikalne organizacije, strokovna združenja in zbornice naj aktivno pomagajo pri graditvi socialističnih odnosov v vseh področjih svojega udejstvovanja.
XIX. poglavje
MERE ZA REALIZACIJO PLANA
1.	Za uspešno izvrševanje perspektivnega piana občine Koper je potrebno ustvariti široko in tesno sodelovanje med občinskim ljudskim odborom, njegovimi organi, ustanovami in zavodi, gospodarskimi organizacijami, političnimi in družbenimi organizacijami ter z vsemi prebivalci občine.
Preko zborov volivcev je treba seznaniti vse prebivalce naše občine z določbami tega plana in ji mobilizirati za njihovo izpolnjevanje.
2.	Občinski ljudski odbor in njegovi organi morajo s svojimi ukrepi uresničevati cilje perspektivnega plana. Vsi odloki in predpisi, ki jih izdaja občinski ljudski odbor ali njegovi organi .morajo biti v skladu z določbami tega plana.
Vsa sredstva družbenih skladov in ostala sredstva, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor Koper in njegovi organi, se morajo razporediti tako, kakor je določeno v tem planu.
3.	Gospodarske organizacije kakor tudi občinske ustanove morajo v vseh svojih dejavnostih izpolnjevati naloge perspektivnega plana. Gospodarske organizacije, ustanove in zavodi morajo v ta namen izdelati in sprejeti svoje perspektivne plane za obdobje od leta 1957 do 1961, ki bodo v skladu s smernicami tega plana. V teh planih si morajo gospodarske
Stran 276
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
organizacije postaviti določene naloge in obveze, a izpolnjevanje teh nalog m obvez morajo pristojni organi teh organizacij stalno spremljati.
4.	Občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije bodo na osnovi smernic tega plana izdelali in sprejeli letne plane. Razporejanje sredstev v letnem družbenem planu občinskega ljudskega odbora in razporejanje sredstev skladov gospodarskih organizacij, občinskih zavodov in ustanov mora biti v skladu s smernicami tega plana. Za vsa investiranja, ki so predvidena po per-
spektivnem planu, bo treba pravočasno narediti take investicijske programe. ki so v skladu s smernicami tega plana.
5.	Pristojni organi občinskega ljudskega odbora morajo stalno preverjati izpolnjevanje nalog tega plana in o rezultatih vsaj dvakrat letno obveščati občinski ljudski odbor. Kolikor se v posameznih primerih naloge plana ne izpolnjujejo ali pomanjkljivo izpolnjujejo, morajo ti organi občinskemu ljudskemu odboru predlagati, naj naknadno izda ustrezajoče ukrepe, ki bodo zagotovili izpolnjevanje planskih nalog.
XX. poglavje
ZAKLJUČNE ODREDBE
Perspektivni družbeni plan za razvoj gospodarstva občine Koper od leta 1957 do leta 1961 stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Gospodarski odnosi in rezultati, ki so bili doseženi na podlagi družbenega plana za leto 1957, se štejejo v izpolnitev tega plana.
St.: 01/5-7484/2.
Koper, 12. avgusta 1958.
Predsednik Mirko Jelerčič, 1. r.
295
Na podlagi 2. točke Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39/58) in 26. člena Statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na predlog Sveta za blagovni promet na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 30. oktobra 1958 sprejel
3.	Svinjsko meso
a)	Prednji del	1 kg din 340.—
b)	Zadnji del	1 kg din 400.—
2.
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št. 04/9713/58
Koper, 25. oktobra 1958.
ODLOK
O	SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O EVIDENCI IN KONTROLI CEN NA DROBNO DOLOČENIH PROIZVODOV IN STORITEV NA OBMOČJU OBČINE KOPER
1.	člen
Besedilo zadnjega odstavka 4. člena odloka o evidenci in kontroli cen na drobno določenih proizvodov in storitev na območju občine Koper (Uradni vestnik okraja Koper, št. 31/58) se črta.
2.	člen
Za 5. členom se doda nov 6. člen, ki se glasi:
"Svet za blagovni promet je pooblaščen, da določi naj višje cene na drobno za posamezne proizvode in storitve, ki imajo poseben pomen za preskrbo državljanov, oziroma način njihovega oblikovanja.
Svet za blagovni promet mora predložiti pravne akte, ki jih izda, ljudskemu odboru v potrditev na njegovi prvi naslednji seji.«
3.	člen
Dosedanja 6. in 7. člen postaneta 7. in 8. člen.
4.	člen
Ta odlok začne veljati takoj.
Št. 01/5-9493/2
Koper, 30. oktobra 1958.
Podpredsednik
Miran Bertok, 1. r.
296
Na podlagi 5. Člena Odloka o evidenci in kontroli cen na drobno določenih proizvodov in storitev na območju občine Koper in na podlagi 2. točke 64. člena Statuta občine Koper je Svet za blagovni promet ObLO Koper na svoji seji 25. oktobra 1958 izdal
ODREDBO
O	NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH MESA NA DROBNO NA OBMOČJU OBČINE KOPER
I.
Odrejajo se naslednje prodajne cene mesa na drobno:
L Goveje meso
a)	Prednji del s kostjo
b)	Zadnji del s kostjo
c)	Stegno brez kosti
d)	Pljučna pečenka
e)	Ostalo meso brez kosti
2.	Telečje meso
a)	prednji del s 20 "/a kosti
b)	Zadnji del z 30 "/a kosti
c)	Stegno brez kosti
d)	Ostalo meso brez kosti
1	kg	din	250.—
1	kg	din	280 —
1	kg	din	390 —
1	kg	din	440 —
1	kg	din	350 —
1	kg	din	300 —
1	kg	din	380 —
1	kg	din	580.—
1	kg	din	480 —
Podpredsednik
Občinskega ljudskega odbora
Miran Bertok, 1. r.
Predsednik
Sveta za blagovni promet
Zoran Zlobec, 1. r.
OBČINA PIRAN 297
Na podlagi drugega odstavka 5. točke Odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 7/58, 28/58 in 39/58) in 26. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 28. oktobra 1958 sprejel
ODLOK
O	EVIDENCI IN KONTROLI CEN NA DROBNO DOLOČENIH PROIZVODOV IN STORITEV NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.	Men
Uvede se evidenca in kontrola cen na drobno na območju občine Piran za industrijske in obrtne preoizvode, za živila ter za storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov.
Evidenca se uvede za čas od 1. oktobra 1958 dalje.
2.	člen
Gospodarske organizacije in zasebni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: ^gospodarske organizacije«) morajo o nameravanem zvišanju cen na drobno za industrijske in obrtne proizvode, živila ter za storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov, obvestiti oddelek za gospodarstvo Občinskega ljud-skgea odbora Piran in okrajno zbornico, kateri pripadajo po svoji dejavnosti.
Gospodarske organizacije morajo obvestilo iz prejšnjega odstavka poslati vsaj 15 dni pred prodajo proizvodov in storitev po zvišanih cenah; v tem roku ne smejo prodajati blaga in uslug po zvišanih cenah.
Obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora gospodarska organizacija priložiti dokumentacijo in razložiti vzroke (kalkulacija), zakaj namerava zvišati cene.
3.	člen
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora pregleda razloge za zvišanje cen in predlaga potem, ko si predhodno nabavi mnenje pristojne zbornice, izdajo ustrezne odločbe svetu za blagovni promet in turizem Ob-čisnkega ljudskega odbora Piran.
Ce svet ljudskega odbora, pristojen za blagovni promet, odloči, da zvišanje cen ni upravičeno, gospodarska organizacija ne sme začeti s prodajo po zvišanih cenah.
Svet za blagovni promet in turizem odloči o
Štev. 32 — 14. novembra 1958
URADNI VESTNIK
Stran 277
organizacije za zvišanje cen v 10 dneh od dneva predložitve zahtevka, v kolikor pa gre za predlog zvišanja cen kot posledico višie nabavne cene pri trgovcu na debelo ali proizvajalcu, pa v roku 5 dni po prejemu zahtevka
prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v gostinstvu in trgovini na drobno, je Občinski ljudski odbor Pivka na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 8. oktobra 1958 sprejel
4.	člen
Industrijski in obrtni proizvodi, storitve in usluge ter živila, ki imajo poseben pomen za preskrbo državljanov, so:
a)	industrijski proizvodi:
1.	vse vrste tkanin,
2.	volnena in bombažna preja za ročno pletenje,
3.	vse vrste sukancev in šivalnih svil,
4.	vse vrste moških, ženskih in otroških nogavic,
5.	vse vrste usnja in obutve,
6.	vse vrste pralnih sredstev in tekoči detergenti,
7.	vse vrste gospodinjskih potrebščin, kot posode itd.,
8.	vse vrste drv in premoga za kurivo;
b)	živila:
vsa osnovna živila, za katera je cena določena ali pa se cene kalkulativno oblikujejo z odrejanjem stroškov trgovine;
c)	kmetijski pridelki:
vsi kmetijski pridelki, za katere je dogovorjena cena pri proizvajalni organizaciji;
č) ostala živila:
vsa živila, ki niso zajeta v tč. b) in c): riž, testenine, kavni nadomestki, kis, sveže meso, suho meso in mesni izdelki, sveža in prekajena slanina, suhe in konzervirane ribe, mleko in mlečni izdelki ter jajca;
d)	obrtne storitve in usluge:
vse storitve in usluge krojaške, šiviljske, čevljarske, brivsko-frizerske, inštalaterske, pleskarske in ostalih obrti.	/
Svet za blagovni promet je pooblaščen, da dopolni seznam navedenih industrijskih in obrtnih proizvodov.
5.	člen
Svet za blagovni promet mora pravne akte, ki jih izda po odločbah tega odloka, predložiti ljudskemu odboru v potrditev na njegovi prvi naslednji seji.
6.	člen
Gospodarske organizacije morajo v 15 dneh od dneva objave tega odloka predložiti na način, ki je predpisan s tem odlokom, oddelku za gospodarstvo ObLO Piran obvestilo o cenah, katere so zvišali v času od 1. oktobra 1958 do dneva objave tega odloka.
7.	člen
Natančnejše predpise in navodila za izvajanje tega odloka izdaja po potrebi svet za blagovni promet in turizem občinskega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št. 01-1644/12
Piran, 3. novembra 1958.
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1 r.
OBČINA PIVKA 298
Na podlagi 3. člena Uredbe o spremembah m dopolnitvah tarife prometnega davka	,
FLRJ, št. 3/58 in 16/58), odloka ° oj^^h občinskega prometnega davka	'
št. 16/56) ter 50. člena Uredbe o pnstojnosti obč* skih in okrajnih ljudskih odborov m njihovih oij-ganov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) ter s s^i^asje Gospodarskega odbora Izvršnega sveta LK&, sr 06-2054/1-58 z dne 3. julija 1958 glede občin g
ODLOK
O	OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU NA OBMOČJU OBČINE PIVKA
I.	DEL — SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg zveznega davka na promet, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira na območju občine Pivka občinski prometni davek, ki je predpisan v tarifi v II. delu tega odloka.
2.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku je dohodek proračuna občine.
3.	člen
Glede občinskega prometnega davka po tem odloku se primerno uporabljajo določila Uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, Navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2/54, 4/55 in 25/57), Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33/53 in 25/57) ter Uredbe o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih investicij (Uradni list FLRJ, št. 19/56).
4.	člen
Občinski prometni davek se ne pobira v primerih določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih oprosttive zaradi mednarodnih običajev z državami, s katerimi obstoja vzajemnost.
5.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda Svet za družbeni plan in finance Občinskega LO, za izvrševanje odloka pa skrbi odsek za finance Občinskega LO.
6.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno, št. 01/2-266 z dne 12. 10. 1957 (Uradni vestnik okraja Koper, št. 45/57).
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
II. DEL — TARIFA
TARIFA — A: PROIZVODI ZASEBNIH OBRTNIKOV IN DRUGIH ZASEBNIH OSEB:
Tar. št. Vrsta proizvoda	Stopnja
Proizvodi iz panoge 123
1	Fotografski izdelki, razen slik za neposredno osebno uporabo naročnikov . . .
2	Izdelki iz papirja, kartona in lepenke, razen šolskih zvezkov, risank ter drugih
šolskih potrebščin.......................
Proizvodi iz panoge 124
3	Konfekcija vseh vrst................. . .
4	Volneni, bombažni in svileni trikotažni izdelki in pleteni oblačilni predmeti . .
5	Vsi drugi proizvodi iz panoge 124 . . . . Proizvodi iz panoge 127
6	Proizvodi iz kakaoa......................
7	Bomboni..................................
8	Slaščice, keksi, ratluk, sladoled in tem podobni slaščičarski izdelki.................
9	Testenine................................
10	Vsi drugi proizvodi iz panoge 127, od ka-
terih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi................................
Drugi proizvodi
11	Vsi drugi proizvodi, ne glede na panogo gospodarske dejavnosti, od katerih se ne
10"/.
10 "/o
3 "/.
5"/. 3 "/.
15"/. 10 "/o
10"/.
8"/.
5 "/.
Stran 278
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
plača prometni davek po zvezni tarifi in niso imenovani v prejšnji tar. št...... 8 "/o
Opomba: Osnovo občinskega prometnega davka po tej tarifi tvori prodajna cena proizvoda. Občinski prometni davek se ne plača od naslednjih proizvodov:
Od moke in drugih mlevskih izdlekov, pekovskih izdelkov, izdelkov, pridobljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od obleke in perila, izdelanega po meri za račun individualnih potrošnikov iz njihovega osnovnega materiala ter od ortopedskih pripomočkov, med katere se šteje tudi umetno zobovje in umetne oči.
TARIFA — B STORITVE ZASEBNIKOV
Tar. št. Vrsta storitev	Stopnja
1	Odplačila za storitve privatnih obrtnih de-
lavnic in privatnih oseb, razen od gradbenih in prevoznih storitev..............8 "/o
2	Odplačila za opravljene storitve samostoj-
nih poklicev (zdravnikov, dentistov, arhitektov, veterinarjev in podobnih), razen odvetnikov in duhovnikov...............5 "/v
Pripomba : Davčna osnova je skupen znesek plačila, v katerem je obsežen tudi prometni davek od storitev.
Občinskega prometnega davka po tej tarifi ne plačajo: krojači, šivilje, pletilje, tapetniki, kovači, brivci, čevljarji in kolarji ter obrtniki brez stalngea delovnega mesta, ki plačujejo dohodnino v stalnem pavšalnem znesku.
TARIFA — C: SPLOŠNA TARIFA
Tar. št. Naimenovanje	Stopnja
1	Od prometa kinematografskih vstopnic in
vstopnine na fizkulturne prireditve ter na prireditve, združene s plesom ali s točenjem alkoholnih pijač, razen prireditev kulturno-prosvetnega in umetniškega značaja ......................................5	"/o
2	Od odmerjenega zveznega prometnega davka po uredbi o davku na promet z nepremičninami in pravicami ter po zakonu
o davku na dediščine in darila............10	"/o
3	Od zakupnine za v zakup ali podzakup
dane nepremičnine, razen od najemnin za zgradbe....................................5	"/o
4	Od prejemkov za reklame v kinematografih .....................................5	"/o
5	Od vlog za javne stave....................5	"/o
6	Od prireditev loterij in drugih iger na
srečo od vrednosti prodanih srečk, tombol-skih kart in podobno, razen srečk Jugoslovanske loterije.........................5	"/o
7	Od obrtnih storitev socialističnega sektorja privatnikom.......................2 "/o
8	Od prejemkov za gostinske usluge v go-
stinstvu, razen uslug za prehrano in prenočišče, uporabo kopalnic, pranje perila, likanje perila.........................10 "/o
Pripomba: Osnovo za občinski prometni davek po tej tarifi tvori znesek prejemkov, v kolikor pri posameznih postavkah ni drugače določeno.
TARIFA — D MALOPRODAJNI PROMET
Tar. št.	Naimenovanje	Stopnja
1	Od prometa od prodaje na drobno v trgovini ..................................2 "/o
2	Od prometa od prodaje alkoholnih pijač
v trgovini na drobno..........*. ...	10 "/o
Pripomba : Pod prometom blaga na drobno je mišljen ves promet, ki ga ustvarjajo:
a)	trgovska podjetja neposredno ali preko svoje prodajalne, razen od prometa na debelo, ki ga
dosežejo trgovska podjetja na drobno, ki imajo do- .
volj en j e za prodajo na debelo,
b)	trgovske delavnice,
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo,
d)	prodajalne proizvodnih podjetij,
e)	prodajalne zadrug in zadružnih organizacij,
f)	komisijska podjetja in delavnice,
g)	obrtna podjetja in delavnice in to le od onega dela prometa proizvodnje, ki je dosežen neposredno s potrošnikom, promet proizvodov, prodanih trgovskim podjetjem, se ne smatra za promet na drobno po predpisih tega odloka.
Občinski prometni davek na maloprodajni promet se plača:
a)	od prometa proizvodov, za katere je po zveznih predpisih odobreno povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
b)	od prometa proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je zanje določen način oblikovanja prodajnih cen;
c)	od prometa z živili razen alkoholnih pijač;
d)	od prometa s kolki in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami in drugimi vrednotnicami;
e)	od prometa s časniki, revijami in knjigami;
f)	od prometa z osebnimi avtomobili, avtobusi, kamioni in s prikolicami;
g)	od prometa z oficirsko opremo (uniformo in njenimi poedinimi deli);
Osnova za davke po tej tarifi je prodajna cena na drobno.
Davčni zavezanci po tej tarifi prometnega davka so dolžni na viden način (v poslovnih prostorih, delavnicah ali v izložbenih oknih) obvestiti kupce o znesku odnosno procentu občinskega prometnega davka, ki se plača na promet vseh ali posameznih vrst blaga z navedbo številke in datuma odloka ob-čisnkega ljudskega odbora, s katerim je predpisano plačevanje občinskega prometnega davka.
Ce se ob prodaji blaga, za katerega je treba plačati prometni davek, izstavljajo fakture, so davčni zavezanci dolžni v računih posebej izkazati vsoto — znesek občinskega prometnega davka.
Št. 04/1-1901/1
Pivka, 8. oktobra 1958.
Predsednik Milan Zakrajšek, 1 r
299
Na podlagi 2. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 16/58) in 26. člena Statuta občine Pivka je Občinski ljudski odbor Pivka na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 8. oktobra 1958 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OLOKA O UVEDBI OBČINSKIH TAKS NA OBMOČJU OBČINE PIVKA
1. člen
V II. delu Tarife — Odloka o uvedbi občinskih taks na območju občine Pivka (Uradni vestnik okraja Koper, št. 48, z dne 13. 12. 1957, se tarifni številki 10 in 11 spremenita in se glasita:
"Tar. št. 10 — Za napisne table — firme in reklame, ki se zaradi materialne koristi obešajo ali kakorkoli pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove na javnih mestih ali v notranjosti javnih lokalov, na ograjah, v izložbenih oknih, na vozilih za javni promet, na javnih oglasnih deskah in podobno se plača letno taksa od napisne table — firme ali reklame v površini:
a) do '	'/zrn'		din	400.—
b) nad	*/: ms do 1 m-		din	500.—
c) nad	1 m3 za vsak začeti nadaljnji		
m-	PO		din	400 —
Taksa za napisne table — firme sme znašati letno največ.................................din 20.000.—
»Pripombe* k tej tar. št. veljajo nespremenjene še naprej.
Tar. št. 11 — Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije), za dobave ali dela za državne organe, zavode, gospodarske, zadružne in
Štev. 32 — M. novembra 1958
URADNI VESTNIK
diužbene or^^nizRcijc sc placa od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi in sicer:
a)	od	vrednosti	do 1 milijona . . .	din	500.__
b)	od	vrednosti	nad 1 do 5 milijonov .	din	1.000._
c)	od	vrednosti	nad 5 do 20 milijonov	din	2 000_
d)	od vrednosti nad 20 do 50 milij. din 5 000 —
e)	od	vrednosti	nad 50 do 10 milij. .	din	10 000 —
f)	od	vrednosti	nad 100 milijonov . .	din	20.000.—
»Pripombe« k tej tar. št. veljajo nespremenjene še naprej.*
Doda se nova tarifna št. 16, ki se glasi:
»Tar. št. 16 Za potrdila o lastništvu in zdravju živine (živinski potni listi), ne glede na to, ali gre živina v domači promet ali v tujino, se plača občinska taksa:
1.	Za velike živali:
a)	za konje, goveda, bivole, mezge, mule
in osle.............................din 40.—
b)	za žrebeta, teleta, mlade bivole in
drugo do 1 leta starosti............din 15.—
2.	Za drobnico:
a)	za prašiče nad 80 kg teže .... din 30.—
b)	za prašiče nad 25 do 80 kg teže . din 15.—
c)	za prašiče do 25 kg teže, za ovce, koze, jagnjeta, kozličke, prašičke in
drugo ..............................din 5.—
3.	Za prenos lastninske pravice na kupca se plača ista taksa, kot je predpisana v 1. in 2. točki glede na vrsto živine.
Pripomba; Za podaljšanje veljavnosti potrdila o zdravju živine (živinskega potnega lista) se ne plača taksa.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št. 04/1-1901/	Predsednik
Pivka, 8. oktobra 1958. Milan Zakrajšek, 1. r.
OBČINA SEŽANA 300
Svet za blagovni promet in turizem Občinskega ljudskega odbora Sežana je na podlagi drugega odstavka 6. člena Odloka o kontroli cen določenih proizvodov in storitev na področju občine Sežana, št. 3790/1-58 z dne 18. oktobra 1958 (Uradni vestnik okraja Koper, št. 31/58) izdal na seji 30. oktobra 1958
ODREDBO
O DOLOČITVI NAJVIŠJIH PRODAJNIH CEN ZA NEKATERA ŽIVILA V PRODAJI NA DROBNO, KI IMAJO POSEBEN POMEN ZA PRESKBRO POTROŠNIKOV
1.
Določijo se najvišje prodajne cene za živila, navedena v naslednjih točkah te odredbe, ki so obvezne za vsa trgovska in gostinska podjetja ter mesnice na območju občine Sežana.
2.
Krompir kvalitetnih sort: (bintje fruhmdle, kardinal, bemovec, vera, urgenta, rdeči kifeljčar, fu-toški rožnik (djulbaba), beli mesečar, zlatar, oneida, tolminc) se sme prodajati največ din 15, - za kg
Krompir navadnih sort. (vse druge merkatilne sorte) se sme prodajati največ po din 11. za kg
3.
Jabolka visokokvalitetnih sort (ananasova rene-ta, beličnik, beli zimski kal vil, boskopski kosmac, delicious (rdeči), delicious (zlati), grafenštajnec, Jonathan, kanadska koksova oranžna reneta, rumeni bellefleur, londonski peping, newton pepmg, z a a parmena, ribstonski peping, beli rozmanncek, s king) se smejo prodajati največ:
a)	ekstra kvaliteta
b)	I. kvaliteta
c)	II. kvaliteta	-*r v ^
Jabolka kvalitetnih sort (beli ^trahan, rde
astrahan, zlata (blenheiska) reneta, neta, rdeča zvezdasta reneta, dolenjska	.
damasonova reneta, harbertova reneta, k	,	-
ka, pisani kardinal, kaselska reneta (orja ),	.
kosmač, kraljev kratkopecelj, cronccljsk
din 45 — za kg din 35,— za kg din 25.— za kg
Stran 279
ko, renski krivopecelj, coulonska reneta, ladzberška reneta, mošancelj, oberdieckova reneta, ontario, orleanska reneta, parker, prinčevo jabolko, rdeči rožmarinček, rdeči jesenski robač, viginjska rožica, tafel, tetovka, goriška sevka, šampanjska reneta, winesap, rumeni žlahtnik, rumeni rikardo) se sme prodajati največ po:
a)	I. kvaliteta	din	33.—	za	kg
b)	II. kvaliteta	din	24.—	za	kg
c)	III. kvaliteta	din	20.—	za	kg
Jabolka navadnih sort (alamanka,	bakulenka,
bismark, bobovec, boikovo jabolko, birindžika, bu-dinka, car aleksander, celini, gdanski robač, dapsi-čanka, djulabija, funtača, jakob lbbel, kaduman-ka, kolačarska, ilcerjev rožnik, ljaljče, ovčji noe, pašaima, pašinka, pisana prespanska karapaša, ro-me beaty, slavonska srčika, šarlamovski, turška ša-runka, šarunka, šerbetka, schmidtbergerjena, rdeči štetinec, zeleni štetinec, podolgasta šumatovka, velikonočni rožmarinček, vizajka, prijedorska zelenika) se smejo prodajati:
a)	I. kvaliteta	din	28.—	za	kg
b)	II. kvaliteta	din	22.—	za	kg
c)	III. kvaliteta	din	15.—	za	kg
4.
Fižol I. vrste (struški, tetovski, pasta bianca, koks, prepeličar, Cipro) največ po din 75.— za kg Fižol II. vrste (gradiŠČanec in češnjevec) največ po	din 64.— za kg
Fižol III. vrste (enobarvni drobni in srednji) največ po	din 53.— za kg
Fižol IV. vrste (mešani) največ po din 42.— za kg
5.
Orehi v lupinah I. vrste največ po	din 120.— za kg
Orehi II. vrste v lupinah največ po	din 90.— za kg
Orehi III. vrste v lupinah največ po	din 75.— za kg
6.
Cena maščobam se oblikuje tako, da se na tovarniško ceno pribije marža in sicer:
masti in odprtemu olju največ din 20.— z^ Kg olju v steklenicah največ din 20.—
na steklen.
7.
Meso se sme prodajati;
1. goveje meso:	L
a) prednji	del	— povprečno			
največ			din 240.* —	za	kg
b) zadnji	del	— povprečno			
največ			din 290,—	za	kg
telečje meso:					
a) prednji	del	— povprečno			
največ			din 280..—	za kg	
b) zadnji	del	— povprečno			
največ			din 40fl—	za	kg
svinjsko meso:					
a) prednji	del	— povprečno			
največ b) zadnji	del	— povprečno	din 3U0.—	za	kg
največ		8. se določi tudi	din 400.—	za	kg
S to odredbo			marža za vina		in
sicer za bela in črna istrska in vipavska vina ter za kraški teran v višini 55 */o na na' oavno ceno pri kmetijski zadrugi.
Cena teh vin se formira Iz na bavne cene pri kmetijski zadrugi, marže (55 %), pr ometnega davka od vina pri proizvajalcu (25.— din od litra), prevoza (za bela in črna vina 5.— din in za teran 3.— din) ter prometnega davka od pi podaye alkoholnih pijač (20 "/o od prodajne cene).
9.
Ta odredba začne veljati z. dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper,, upmraiblja pa se takoj.
Št. 03-4526/1
Sežana, 30. oktobra 1958.
Predsednik sveta	Predsednik
Vladimir Fakin, 1. r. Vladimir H Talttnic^ 1. r.
Stran 280
URADNI VESTNIK
Štev. 32 — 14. novembra 1958
AKTIVA
fv 000 din)
Bilanca na dan 31. decembra 1957
PASIVA
(v 000 din)
TRGOVSKO PODJETJE JAVORNIK PIVKA
A Osnovna In iztočena sredstva Osnovna sredstva . 			 Investicije v teku 			 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 			000 1.152 1,250	A. Viri osnovnih in iztočenih sredstev Sklad osnovnih sredstev .......... Dolgoročni kredit za dokončane investicije . . Razni skladi . 			 Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . . Ostali viri finansiranja investicij		MO 1,152 2,023
B.	Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .......... C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva	23,412	B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .... Sklad obratnih sredstev ........ Investicijska posojila za obratna sredstva . . Pasivne časovne razmejitve ........	15,325 166 1,128 74
Kupci ln ostale terjatve		 . Ostala aktiva ...............	1,520 70	C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva Dobavitelji in ostale obveznosti ....... Ostala pasiva		6,537 999
D. Finančni uspeh Razdeljeni dobiček ......... Izguba		—	D. Finančni uspeh Dobiček	 Kritje izgube				—
Skupaj . . .	27.404	Skupaj . . .	27.404
Vodja računovodstva: R. Kobav, 1. r.		Predsedn k upravnega odbora: A. Rol h, 1. r.	
Direktor: O. Cantarutt), 1. r.
KMETIJSKO POSESTVO SEČA SV. JERNEJ PRI PORTOROŽU
A.	Osnovna In iztočena sredstva
Osnovna sredstva.....................  10393
Investicije v teku	.............	30.103
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva ............................ 516
B Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva ..........	9.800
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve............ 2.913
Ostala aktiva ...............	113
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček ...........	—
Izguba ................. . . . .	—
Skupaj . . .	61.936
Vodnja računovodstvo: (podpis nečitljiv)
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev .................. 3 912
Dolgoročnt kredit za dokončane investicije . .	19.418
Razni skladi . ................................  516
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . .	16,t05
Ostali viri finansiranja investicij .......... 9.569
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....	2,625
Sklad obratnih sredstev......................... 465
Pasivne časovne razmejitve ................... 2.004
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti.............. 5.920
Ostala pasiva ...............................  1.342
D Finančni uspeh
Dobiček .................	—
Kritje izgube  ........................... .	—
Skupaj . . .	61.936
Upravnik: (podpis nečitljiv)
PROJEKT KOPER
A. Osnovna In Izločena sredstva
Osnovna sredstva..................  6.625
Investicije v teku................  1,154
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva ......................... 663
B Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva ..........	2,961
C. Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci In ostate terjatve ..........	7.270
Ostala aktiva ...............	1.090
D. Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček........................ —
Izguba ............................... . ..	—
Skupaj . .	.	19.763
Vodja računovodstva: Ljudmila Paincr
A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev ..........	1,632
Dolgoročnt kredit za dokončane investicije . .	4,813
Razni skladi...................................  4.211
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . .	t24
Ostali viri finansiranja investicij............. 1,210
B Viri obratnih sredstev
Banka — kredit	za	obratna sredstva ....	1,089'
Sklad obratnih sredstev .......................... 203
Pasivne časovne	razmejitve ................... 1,500'
C.	Vlrt sredstev v obračunu ln ostala pasiva
Dobavitelji ln ostale obveznosti .......	2,540
Ostala pasiva .................................. 2.441
D.	Finančni uspeh
Dobiček ............................................ —
Kritje izgube ...................................... —
Skupaj . . .	19,763
Predsednik upravnega odbora: Vida Medvešček, 1. r. inž. Dušan Raič, 1. r.
, 1. r.
D rektor
Izdaja in tiska časoptsno-založniSko podjetje ^Primorski tisk« — Ureja uredniški odbor OLO Koper, Verdjeva ul. 10. telefon 205 — interno 3 — Odgovorni urednik Jože Ropolar