tfek mk das i—*
is prasaiko*
4
»oadaf
I^tbae nvra-
totm J« *.QQ
PROSVETA
__GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urtdslftk! In tpramlikl preitorf: 1M7 8. Uwn<UU At«.
Offks« of PubneaHoa: 1MT South UwndaU in. TilipktM, Eoekw«ll 4904
CHICAGO« ILL., PETEK, 27. SEPTEMBRA (SEP. 27), 1935.
Bvbftcrlptlom |6.00 Tsartf.
STE V.—N U M H E H 189
A ZDAJ STOJI PRED SANKCIJAMI
Svet Lige narodov mora nastopiti v smislu kovenanta
A J STORI ITA-LIJA?
ženeva, 26. sept. — Svet Li-urodov je danes zaključil, Italija in Abesinija ne sme-kadeti vojne do 4. decembra Ako prva ali drug« začne osti, bo kriva prestopka vnosti in podvržena sank Lige narodov. Medtem se bodo nadaljevala pogajanja nirno poravnanje konflikta, ijanski delegat ni bU na seje bilo to sklenjeno. So-i delegat Litvinov je reda praznega besedičenja v i je konec in zdaj se za-dejanja.
eva, 26. sept. — Anglija in ncija sta »e zedinili, da se iLifa narodov zdaj posluži 15. Ligine ustave ali kove-
ta. ki je samo korak do 16. a, kateri določa sankcije ni) za agresivne države, t Lige narodov ima danes novati izmed sebe — Italija biti izvzeta — odbor, ki tavi poročilo o italijansko-sinakem sporu in predloži poročila. Tedaj bo vrsta na JWiji, da se ukloni priporoči
ali zapusti Ligo narodov. Anthony Eden, zastopnik iije, je včeraj predlagal bi-skup&ine Lige narodov, ij «e sedanja skupščina odgo-ne razpusti, da se lahko čas hitro sni de v murne mednarodne krize. Skupšči ima ta teden zaključiti svoje Delegatje, ki so sliftali ta so vedeli, kaj pomeni. w molčali, le Švica je teh-»o ugovarjala. Tudi ta za-
danes ali jutri rešena. Svet Lige narodov mora tudi P»ti o apelu abesinskega rja Haila Selazija, ki ga je ial včeraj brzojavno. A-Klasi, naj Liga pošlje pralno komisijo v A<besinijo, naj ugotovi odgovornost, »Prvi napade, kadar pride •»kanih spopadov ali vojne.
Ni te zmede in zapleteno-I* * Je včeraj pojavila še ena Uvinski delegat in zu-»•'Ji minister dr. Stasis Lo-r,tlR * zahteval, da Anglija, in Italija, ki so ga-* 2S?rnel za memelski di-F« v Litvi, Store kakšne ko-da preprečijo nacijski F/Memelu. Prihodnjo ne-J » v Memelu volitve in je tamkaj silno napet
t*«"'	in IJ-
, u- I a zadeva je zelo deli-Anglijo in Francijo, L; 'Ja' « katero je zdaj " v «PorUl Uhko izkoristi to Izrine abeslnski v ozadje.
fe 2* sept. - Mussolini <e
^^liif ■SjŽS Ž 1,1,111 wl>	tsrJnsssMaa 110», Aet of Oct. », 1017, aattsrtssd oa 14, 1I1S.
lTinJ rUVil °dhod l0'000 iU
"'"h vojakov v Libijo, to-vojaštva v vzhod-
•bri to,
• Uhajanj«
nadaljuje nepre-r Mistični tisk tolaži i ta-u " ljudstvo, da je nevar-Anglij« ponehala u	krize se ni tre-


M V
* \ tat
|Ur
Iti
iir
Katoliška akci-J' J" objavila poročilo, J« razvidno, da akcija indirektno
Jn*olinijevo kampa-

0 r<idioope-rotorje v ugpeina — Stavka radio-
'v lik pomikih bo po-kot izgleda.
Trije ubiti, 40 ranjenih v Jugoslaviji
Izgredi med kmeti in delavci v Hrvatski
Belgrad, 26. sept. — Tri ose be so bile ubite in štirideset ra njenih v krvavi bitki, ki je včeraj izbruhnila med kmeti in delavci na bivšem habsburškem veleposestvu nedaleč od meje med Jugoslavijo in Ogrsko. Na stotine kmetov se je udeležilo bitke.
Delavci so tamkaj uposleni od vlade na izsuševalnem projektu, kmetje v okolici pa smatrajo, da to delo spada njim.
Rusko-rumunski
pakt jezi Hitlerja
Tajna konferenca v Varšavi v nedeljo
Berlin, 26. sept. — Iz Ženeve je prišla vest, da sta sovjetski komisar za zunanje zadeve Li-tvinov in rumunski zunanji minister Titulescu storila vse potrebne korake za sovjetsko-rumunski vojnoobvezni pakt, ki bo nalikoval onemu med Francijo in Sovjetsko unijo. Rusija bo imela prost prehod za svoje čete čez Besarabijo v slučaju vojne z Nemčijo.
Ta vest je razburila nacijske glavarje in za prihodnjo n^de ljo je sklican tajni sestanek nemških, poljskih in ogrskih diplomatov v Varšavi na Polj skem.
Roosevelt apelira na du«w pastirje
Prosi jih simpatij in sodelovanja
Washington, D. C., 26. sept. — Danes se je izvedelo, da jc predsednik Roosevelt pred dvema (Jnevoma razposlal identič no pismo tisočerim protestan-tovskim, katoliškim in drugim duhovnom po vseh Združenih državah. Koliko duhovnov je prejelo njegovo pismo, ni še znano. Roosevelt v tem pismu prosi duhovne, naj mu sporoče, kaj mislijo o njegovem "New Dealu", posebno pa o njegovem socialnem programu, ki je bil sprejet to poletje; dalje jih prosi, naj sodelujejo v smislu tega programa, ker on ve, da so duhovni v "tesnih stikih z ljudstvom in uživajo veliko zaupanje".
Vest o tem pismu je nemalo razburila Rooseveltove nasprotnike in izzvala ploho ugodnih in neugodnih komentarjev.
Sovjeti odpravili odmerke in znizali cene
Moskva, 26. sept. — Sovjetska vlada je včeraj odredila, da 1. oktobrom preneha po vsej Sovjetski uniji sistem živilskih odmerkov in cene kruhu ter o-stalim živilom bodo znatno znižane. Kruh bo 20 odstotkov cenejši in meso, maslo in sladkor 40 odstotkov. Sistem dvojnih cen na odprtem trgu In v javnih zavodih je odpravljen.
r Socialni kredit ar ji" aktivni v Kanadi
Vancouver, Kanada. — Tukajšnji "socialni kreditarji" so se vrgli v parlamentarne volitve in obljubili, da bodo dobili vseh pet poslanskih mandatov __ v tem meetu. Svoje kandidate ■'"■.morske"družil P™^ tudi v n«- kateri h in podt>i»ale dru^h kr»Jih P™vince BriUke takoj prve dni! Kolumbije, povsod, kjer niso e U M^.vl mogli dobiti kandidate drugih
še Mackay
kateri je 90% organizira-
strank, ki bi bili v celoti pri-1 pravljeni sprejeti njih pro-i gram.
NOVE ARETACIJE STAVKARJEV V TERRE HAUTU
Vojaštvo je udarilo z novo silo po delavcih
STAVKOVNI ODBOR ARETIRAN
Terre Haute, Ind. — Vojaštvo je zadnje dni udarilo z novo silo po stavkarjih pri Columbia Stamping & Enameling Co. Vsled kampanje proti obsednemu stanju pod socialističnim vodstvom se je vojaška in policijska oblast nekaj časa potuhnila, ko pa so stavkarji zadnji pondeljek zopet pričeli piketiranjem, je milica pod vodstvom majorja Weimarja u-prizorila silovit napad na delavce.
Več stavkarjev je bilo brutalno pretepenih, večje število pa aretiranih in med njimi skoraj ves stavkovni odbor. Ker vlada obsedno stanje, se vsi a-retiranci nahajajo v vojaškem zaporu, o katerem nimajo civilna sodišča nobene besede.'
Stavkovni odbor je bil aretiran v torek in poslan v okrajne zapore, kjer je bilo za omrežjem že nad dve sto stavkarjem. Mali fašist major VVeimar je v pondeljek zvečer dal aretirati tudi Louise Condorjevo in Em-mo Crovvesovo, ki sta se vrnili z agitacije po bližnjih mestih srednjega zapada v Interesu stavkarjev.
Odvetniki Delavskega in socialističnega obrambnega odbora, ki so vložili tožbo na zveznem sodišču proti diktaturi go-vernerja McNutta ("Hitlerja Indiane"), »o mnenja, da je to zadnji poskus milice in open-šaparjev, da zdrobe stavko predno bo sodišče rešilo vprašanje injunkcije proti obsednemu stanju.
Proces o tej injunkciji je bil ponovno preložen na 30. septembra. SHčno je bila odgode-na tudi obravnava proti Aronu S. Gilmartinu, tajniku obrambnega odbora, I^eonu Vernonu in Powersu Hapgoodu, ki so bili aretirani vsled — "potepuštva". Pred sodišče imajo priti 10. oktobra.	*
Gilmartina so skušali že na razne načine forsirati iz mesta, a je še vedno tukaj kakor tudi ostala dva. Obrambni odbor sodeluje tudi s centralno unijo okraja Sullivan, kjer obstoji obsedno stanje že od l'J33! Mc-Nutt ga je oklical proti rudarjem, toda ga še ni preklical, čeprav so dotični delavski boji že skoraj pozabljeni. Obrambni odbor in unije v tem okraju so zadnje ^ase imele več shodov proti McNuttovi diktaturi.
Za boj proti McNuttovemu fašizmu potrebuje obrambni odbor denar. Potrebuje ga za obrambo aretiranih stavkarjev, zs prosekucijo injunkcije in o-brambo Hapgooda, Vernona in Gilmartina.
"Delavstvo po vi»eh Združe-nih državah mora pomugati v tem boju, če že rudi drugega ne, radi svoj«* lantne protekci-je," pravi Gilmartin. "Ako McNutt in major VVeimar u-•peta * svojo met<»do, tedaj m» j« bodo posluiili tudi governer-ji v drugih državah Vsi ljubitelji ameriške svobode morajo pomagati ljudstvu v okrajema Vigo in Sullivan, da uničimo ta napad ne fundamentalne a-merišk«' tradicije/' Prispevk« Je pošiljati na I<aW and "o* cialist Defenm- Committee, Moxlfy HlrJg, Chicago, lil.
Domače vesti
Amerika ta Jugoslavija
Warwood, W. IVa. — Barbara Peršič, članica društva 363 SNPJ, je odpotovala na obisk v staro domovino na Hrvaško. Tam je slišala pomenek, da v Ameriki ni več hrvaških časopisov, nakar je pojasnila, da je dosti hrvaških listov v Ameriki in da jim dokaže, je rekla, bo pisala po te liste, katere jim pokaže čim jih prejme. Res je pisala znancu v Wnrwood, naj ji pošlje kak brvaški časopis. Ta se je odzval in poslal ženski — komunistični Radnik (zdaj Glas Radnika). Barbara Peršič ni pa nikdar prejela tega lista, namesto tega jo prišel k njej žandar, preiskal njeno stanovanje in jo odvlekel v zapor kot komunistično agentinjo. V zaporu je še danes in to "inco-municado", to je, da ne sme nikogar videti in c nikomur govoriti. Tajnik društva ji je ie pisal več pisem, a ne dobi nobenega odgovora. To vest mu je sporočil neki njegov znanec v starec kraju.
Clevelandake vesti
Cleveland. — Te dni je naglo umrla rojakinja Mary VVedzi-cki, rojena Pečjak in vdova, stara 29 let. Rojena je bila v Ameriki in tu zapušča mater in šest majhnih otrok. — Frank Mramor je prejel žalostno vest, da je v Sv. Trojici pri Blokah umrl njegov oče Janez Mramor v starosti 87 let, ki je v Ameriki zapustil tri linove. Nadalje je prejela Mary Fortuna žalostno vest, da je v Lužah na Dolenjskem umrla njena mati Marija Perko v starosti 80 let. V Ameriki zapušča hčer in bra ta.
Calumetuk« novice
Calumet, Mich. — V Green-landu je umrla Mary McClautz (Miklavc), stara 73 let. V A-meriki je bila 45 let in zupušču (v Duluthu, Minn.) moža in sedem otrok. — Poročili so se; Edward Grahek in Theresa Ar-banas ter Eugenc S u pel s in Mary Novak,
Nov grob na zapadu
Bingham Canyon, Utah. ■ Zadnje dni je tu umrl George Stanuga, star 63 let in doma iz Bele Krajine. Dolgo let je živel v Calumetu, Mich. Pokopala ga je rudarska bolezen. Bil je samec.
Francoska vest o revolti v Italiji
Balbo namerava »trmo-glaviti Muoolinija?
BOJ PROTI 'ZAŠČITNIM PLA-CAlOflZAMAN
Delo na Astorjevem projektu zopet stoji radi stavke
STAVKE V PENN-SYLVANIJI
Pariz, 26. sept. — Francoski listi so včeraj |h>natisnili iz angleškega lista l»ndon Keferee vest, ki se glasi, da italijanxki kronprinc Uml**rto nasprotuje vojni z Abesinijo in general Italo Italbo, governer Libije, vodi revolto proti MussoliniJu. Ballsi, ki je zelo naklonjen kralju in pronprincu, je tudi nasproten vojni v Afriki. Vest se nadalje gla«i, da višji vojaški častniki podpirajo Halba in g«t urgirajo, naj čim prej organizira vojaško revolto proti Mus-solin I ju.
(V Kimu je bila včeraj ta vo«t označena za |»odlo izmišljotino.)
Druga vlada for-
mi rana v Španiji
Madrid, 2<i sept. — Ker Man-
New York.— (FP)—Boj proti "zaščitnim plačam" gre naprej kljub Rooaeveltovemu ediktu: "Delajte ali stradajte" in kljub slični odredbi: "Delajte ali pa v ječo," tukajšnjega župana La Guardije in tudi kljub rohnenju generala Johnsona, ki je zadnjič grozil vsevprek, končno jt pa priznal, da bi se rad umaknil ii "šmira."
"Zaščitne plače" so posebno •med tukajšnjim organiziranim delavstvom tako nepopularne, da ima administracija relifnih del veliko sitnosti s kaoso^ Oni dan sta šla do predsednika Roosevelta v Hyde Park Župan LaGuardia in general Johnson z namenom, da ga pridobita za zvišanje plač izurjenim delavcem, ki kažejo največji odpor proti "laščitnim plačam."
LaGuardia je Rooseveltu povedal, ako ne pride do sporazuma z organiziranimi delavci, ne bodo mogli iti naprej z gradbenimi projekti. Do tega koraka je oba "nevvdealerja" prisilila največ ponovna stavku na tako-zvanem Astorjevem stanovanjskem projektu, ki je zopet izbruhnila. "Zaščitnlkarji" so se zudnji teden enostavno pridružili piketni straži in delo je prenehalo.
In ker na administracijo dužu-jejo protesti proti "zaščitnim plačam" od |10 do $94 na mesec za 140 ur dela iz vseh krajev Amerike, je zadnje dni rellfni direktor Ilojikins naznanil, da bodo o minimalni plači v bodoče ukrepali direktorji državnih relifnih del. Tb je prvi znak kapitulacije v "newiiealskih" relifnih krogih.
V«*čje stavke so zadnje dni izbruhnile tudi v vzhodni Penn-sylvuniji, V Allentownu, Ful-lertonu, Cutasau<|ui, Northam-toriu in Keadingu so delavci ustavili večino relifnih del, v nekaterih mestih |>o|>olnoma. Zustuvkali so tudi delovodje (formen), ki prejemajo po $flr> na meneč. Stavka grozi objeti tudi Kaston in Bethlchem.
Direktor relifnih del Henry Mark je zagrozil stavkarjem, da l/odo črtani z relifa, če se ne vrnejo na delo; voditelji stavke so pa zagrozili z velikimi demonstracijami, če bo administracija skušala izvesti to grožnjo. V Keadingu je stavko relifnih delavcev indorsirala tudi centralna unija ter druge delav-nke organizacije.
Roosevelt definiral vojni material
Sirovine niso uključene v embargu
Ua^hingliMi. I). C. — Predsednik Roosevelt Je 2ft. *»ptem-| bra določil seznam blags, ki j< na podlagi zakona nevtralnosti
■■■■■■■■■■■■■■■M
Rudarji in baroni še niso zedinjeni
Stavkujoči rudarji začeli s piketiranjem
Washington. 1). C„ 26. sept,— Ožji odbor, ki zastopa rudarsko organizacijo UMVVA in magna-te mehkega premoga, se tudi tretji dan pogajanja za novo mezdno pogodbo nI aedini! in "počitek" 300,000 rudarjev se nadaljuje četrti dan. Kakor poročajo, je edina sporna točku med pogajalci v zaprti sobi \va-sh i ngt onskega hotela, koliko plače naj imajo rudarji od tone izpod rezanega in naloženega premoga. Ruzliku, zaradi katere se pričkajo že četrti dan, znaša cent in pol. Unija zahteva devet centov, magnutje premoga pa dajejo največ sedem in pol centa.
Medtem je prišla vest, da ho stavkujoči rudarji v dolini Hocking v Ohiju včeraj prvič začeli s piketiranjem. Pi-keti so ustavili avtotruke na cesti in ne dovolijo odvažarija premoga od jam; isjema je le premog za šole in mestne ter državne zavode.
Farmarji prejeli drastične kazni
Obsojeni so bili radi "motenja" šerifskih prodaj
Kanuas City, Mo. — (FP) — Na tukajšnjem zveznem sodišču Je bilo 14 mllltuntnih farmarjev Iz Missmtrfja kaznovanih r
/.uporom od enega dne do treh let, ker so vodili več sto far marjev proti "postavi", da preprečijo šerifsko prodajo neke farme. Rlčet bodo jedli v federalni ječi.
Sam Divelbiss, lastnik zarub Ijene farme, Je dobil eno leto in en dan zapora. Cllfton Tali, u radnik Farmarske proteklivne zveze, je dobil mukslrnulno ku zen — pet let zupora, tri radi "žaljetija sodišča" in dve leti radi "zarote proti federalnim uradnikom".
Najbrž bi bili tudi ostali far marji dobili še hujše kazni, da jih niso zagovorniki zadnjo mi nuto pregovorili, naj se pred sodnikom Keevcsom in drugim zveznimi uradniki opravičijo. Kljub temu so pa celo sodni sluge strmeli nad drakonično kaznijo, ki jo je izrekel sodnik.
Predno je začel deliti kazni, Je Modilik Keeves rekel: "Izjave prič jasno pokazujejo, da se je veliko oseb zarotilo za kršenje zakona. Namenoma so žalili Modiščc in so bili nevarno blizu izdajstva v svojih akcijah. Njih grožnja, da bodo šli v Washing-ton in skušali forsirati predned-nika, je po mojem mnenju prišlo blizu napovedi vojne Združenim d rta vam."
"Dobri možje so tint i, ki sprejmejo kužen," je filozofiral strogi Mod ii l k Keeves, ko je obtožencem delil d ra konične kazni. Farmarji m bili obtoženi kršitve aveznega zakona z vrta AAA.
Toronlšhi iupan
razialil MuMBolinija
Toronto, On!., Kanada.
SRDIT BOJ PRI M00NEYJEVEM ZASIPAVANJU
Državni zagovornik se poslužuje nečedne taktike
NOVA EVIDENCA O OMRE2ENJU
Združenih držav vojni malerial { Tukajšnji župan James Sirnp-tisfru Albi ni unpelo, da bi bi! in čigar izvoz ne lahko vsak čai* »on je 'Jft t. m. prejef platneno
test a vi I novo d<4jil mandat
•psnsko vlado, je Joatjuin fhapa-
UMtavi z emlmrgom. Na listi j«? orožje vsake Vrsti*, strelivo, I«-
prieta, bivši finančni minister,. tale, bojne ladje in plin, msnj<
zahtevo itnIijaniikcKa konzula, naj prekliče, kar je zadnji teden govoril o Mu»M<iJinlju na kon-
rguniziral novo kajo pa vm* sirovine, ki lahko veruiji kanad»kib delavakih vladi
ki je včeraj vlado. V n<
republikanski radikalci, trije nt r* hvu Liota tneljuje šea! ka
cedisti, dva neodvisna, en Ka- teporij blaga.
«o trijr »lomijo izdelavanju orožja
talonec in en agrarec. Prejšnji premier l/errou- Je zunanji mini »ter, Nova vlada J«' kompromisna krpanja, ki predatavlja
"koalicijo politi*' ga pn-mirja".
l(>*o«<>\elt- ju< Je d<H»|< dn
InjniJ v llallfasu Italijanaki kon /ul »e |artM*bno jezi ne«! aled« čim i županovimi b ^«lami "« < o oz™! Hoče (Munuolmi} tiu vaak na«'in se Je on ral na prj|>oročilo fe^lerslneiri* biti stekel |ies, j« tietm ravnati ka\ariju kontrolra ga o/Haira, ki )* bil z njlrn kakor s steklim psoni" imenovan r.M'ln)l me*«*c v «mi- Zupan je odgovoril kon/ulu *lu omenjen« ga zakona.	n« preklK« ni<«*«ar.
San Francisco. 26. sept.— Izrael Weinberg iz Clevelanda, ()., je včeraj na Mooneyjeven\ Uslišan ju izpovedal, da je bil on šest dni pred bombno eksplozijo v paradi za vojno pripravljenost letu 1016 vprašan, naj pomaga omrežiti Toma Moo-neyja.
Weinborg je bil takrat avto-taksnl isvošček v tem mestu in dobro znan z Mooneyjem. Mil je tudi uretirun pod obtožbo soudeležbe pri bombnem atentatu, v ku tereni je bilo ubitih deset oseb. Obtožen je bil, du Je v svojem taksiju pripeljal na lice aksplozije bombo, oba Moone.v-ja, Hlllingsa in Nolana. Po 20 mesecih preiskovalnega zapora Je (ill pri obravnavi oproščen.
VVelnberg je izpovedul, da ga je šest dni pred bombno eksplozijo na Market cesti nagovarjal k omreženju Mooneyja notoričnl detektiv cestnoželesniške družbe pokojni Martin 8wan*on, ko se Je peljal v njegovem "jitney-ju." Suunson ga je vprašal, če je znan z Mooneyjem in če Je bil prejšnji večer nu shodu tramvajskih delavcev. VVelivberg tnu je pritrdil na obe vprašanji, "$W*Mion mu je nuto pokazal plakat, na kateremu Je bila razpisana nagrada fftOOO za prijetje "dlnamitarjev," ki so razstrelili neko električno napravo družbe. Keksi mu Je, da to nagrado lahko <m dobi , "Ker si njegov (Mooneyjev) prijatelj, ti ne lat treba dosti govoriti, Treba je le nekoliko indirektne evidence, pa bo obtožen." VVelnberg mu je odgovoril, Je Izpove-dal ou, da mu nI nič znanega o omenjenem dinamitiraiiju in da Swansoiiu ne rnore ugoditi, po usodni bombni eksploziji je bil tudi on aretiran.
San Pranctsro. — (FP) — Pri Tom Mooncyjevem zasllšavanju je priAlo med njegovimi zagovorniki in pomožnim državnim Justičnim tajnikom OearyJem že do vročih spopadov radi taktike, katere se »lednji poslužuje proti Mooneyju, njegovi ženi in drugim pričam pri izpraševanju. Z državnim proNckutorjem navadno |*otegne v vseh a|a>rnih slučajih tudi zastopnik (refe-ree) državnega vrhovnega stališča islvetnik Shaw, ki v<all /a slišatije,
Dr/a\ni proaekutor Je MkuAal zaplenit Mooncyjevo ženo v svežo /. neko »otorlčno akupino uiiijHkib "dlnamitarjev" po imenu MartiiufZ, ki Je bila aktivna na zapadni obali pr«*<l 20 leti. John I im rty in la'iank WsUb, Klavna Mt»oneyjeva zagovornika, > ata protestirala proti takemu izpraševanju VValsh Je grmel, da je ('learyjeva taktika nelegalna, Klnertv um je pa vrgel v obraz, la *e Je ponlu/iije rdi no z namenom, da pride do |aa'estnr pulili-cltete, nakar bo nam proarkutor predlagal, da M* črta iz zapianika kakor Je to atoril tudi pri M<a>-neyjii.
Ren« MooiieyJeve sicer lil mogel imi -ah niti ni kompromitiral "obtoi-i um " Njen« jaištenost, ki meji do naivnosti, »e je dvignila viaoko nad taktiko državne* ga pro-i kutorja.
C'l<ar> Je vmi) la nekaj čaae o|iuatil svojo ailtirdečkarako kampanjo. To ne je zgialilo, ko lan dveurnem zaali-Mgml Mooney In pro-sekutorju direktno |aive«lal »vola jo filozofijo. "Jaz sem socialni
|i'«ij« na S. iUMi.1
rieivati
PROSVETA
THH ENLIGHTBNMENT
GLASILO IN LASTNIKA SLOVtHSSB NABODNS PODrOENK JEUNOTE ml mm4 »afcllrfirt kr Ih« M**«« NiIImmI EaaaOl IiijK>
Naročnina: u ZdruArr.r driara (iMta Cfclaaaal la Eaaado |4 00 M Mo. P M m pol Ma. H M aa	IM. m Cklemgm
m numiu $1*0 aa mrlo krtu. »1.7« trn pui lata; aa iummMm H W
»uWrip«U>f< raUil for 1».. Ur.llad »Ui* <ne*pt Ckimm**) aad Canada M prr yMT,	Ctaavv 91.M »mr »mr.
tofrlgn eounlrUa H«l par »'»r.
(♦n« oclaaov |M< d«<uw>r( l'.»«»plal dopUov i« nanaroianlfc m mm vratejo	HUrarna vaafclA« <*rUoa. po-
dra*" pa»a>l M > m vrnajo poAiljatalJu la « alateju.
trn ja polotil poftnlM*. AdvanUln« rataa o»i arr«. <na»t.~lta»«»a«rtpU of comrnunl-
caUona and unaoUciUd ar tule« »III not |a rrUunad. Otbar »aauacrlpta, nurh aa atona«, plar«, i»oa«M. «U., »Ill b« r«rfi,ra»l t« (atMlrr oni, »ban aaaooipaniad —U-mddrmmmi and »Umpad n**kft.
NuIm ta Vaa, kar ima at* a IMomi
1'KOSVKTA
MIT-lt IU. I.a*ndalr Ara.. Cfcirapa. llllnaU » UEMSKE OF Tllfc KEllEBATlD rEMS

Vprašanje je, kdo se vtika—
Vlada Združenih držav je nedavno ostro protestirala proti nekim besedam na kongresu komunistične internacionale v Moskvi, češ, da so tiste besede bile "vtikanje v notranje ameriške zadeve." Oni ljudje v Združenih državah, ki sovražijo holjševike, so temu protestu navdušeno pritrdil. Boljševiki se absolutno ne smejo vtikati v ameriško politiko in nobeno notranjo ameriško zadevo! Amen.
Toda oni, ki zahtevajo, da se ruski boljševiki ne smejo vtjkati v ameriške notranje zadeve, se — silno radi vtikajo v notranje stvari boljševišfce Rusije. Razmere v sovjetski Rusiji jih bolj zanimajo kakor razmere v Ameriki. Vsak dan klepetajo samo o Rusiji in če bi le mogli, bi še danes — strmoglavili boljševiško vlado in jo zamenjali z drugo svojega kova. To velja predvsem za kralja vseh demagogov liearsta iu njegovo burbonsko ban do. •
Dvojna morala! Ti se ne smeš vtikati v moje zadeve, toda jaz se smem vtikati v tvoje! Ce se ti poslužiš moje taktike, si falot, ako se pa jaz poslužim tvoje, sem božji poslanec!
Prav takšno dvojno moralo uganjajo z Mehiko. Katoliški aparat propagande v Združenih državah vodi strahovito kampanjo obrekovanja zoper "ateistično-socialistični" režim Mehike. Kadar kak oficielni predstavnik Mehike na ameriških tleh odgovori na podla obrekovanja, takoj pade obtožba, da se "vtika v notranje ameriške zadeve", ampak aparat katoliške propagande ne samo vodi bojkot proti Mehiki, temveč- pritiska na Roosevelta za intervencijo v čisto notranji mehiški zadevi! Kar ni prav za Združena države, mora biti prav za Mehiko!
Pred kratkim smo opazili vest, da se Jugoslavija pripravlja na priznanje boljševiške Rusije, toda jugoslovanska vlada bo baje zahtevala od sovjetske vlade kot pogoj priznanja, da sovjeti j/ovrnejo pravoslavni cerkvi v Rusiji vse one privilegije, ki jih je ta cerkev imela za časa carjev.
Dali je ta vest avtentična, nam ni znano. Ce bi ae Jugoslavija tudi tako spozabila in zahtevala od sovjetske Rusije kakšne notranje reforme, upajmo, da dobi odgovor, ki ga za-aluži. Jugoslavija bo gotovo zahtevala garancije proti boljševiški propagandi na svojih tleh, enako pravico pa imajo sovjeti zahtevati, da Jugoslavija in katerakoli druga država drži roke proč od notranjih zadev v Rusiji.
Dvojna morala reakcionarnih prena|>etežev je že davno znana. Ves svet mora držati roke proč od njihovih malikov, ampak oni smejo vtikati svoje umazane prste povsod in vsemu svetu diktirati čaščenje svojih malikov. Ti hinavci imajo demokracijo zmirom na jeziku, toda demokratičnega principa, naj si vsakdo uredi svojo hišo kakor sam hoče, ne poznajo. Oni hočejo vsem ljudem urediti hiše po svojem kopitu!
Zato pa se navadno zgodi, da si o pečejo avoje dolg« prste in prav je tako!
Glasovi iz naselbin
Zasmehovanje demokracije
Poročali smo že, da je ameriški učenjak Millik un hud reakcionar v politiki. Na polju svoje vede, fi/.lke, je velikan, čim pa stopi na polje politike, je pritlikavec, ki s«« osmeši.
Dr. Alexi* Carrel je tudi, velik ameriški znanstvenik na polju medicine in biologije. Na tem polju mu gre vse priznanje. Toda dr. Carrel je spisal knjigo, v kateri ae norčuje iz demokracije In tu *e tudi on smeši, Njegova politična in socialna filozofija je, da masa ne bo nikdar sposobna za samovlado, zato Je |kv-tr*bno, da vladajo — znanstveniki. Dr. Carrel hi na čelo vsega sveta postavil znanstveni svet kot vrhovno vlado.
< loveštvo ima že dovolj izkušenj z razn-d-niml vladami Vladali so vojaški despot je in vladala je duhovščina Danes vladajo bankirji in industrijski magnatje |toleg raznih pustolovcev. Kjerkoli *e pojavi demokracija, vlada večine, jo skušajo d^kreditirati in potlačiti.
Kljub temu ima demokiarija btidočnost Delovno ljudstvo, ki proizvaja življenjske po-
t rebši t« mu šina r pa
ae dobro i/u pride njen i Veruj v d
iore ma
Zanimive beležke
fte o ' načrtu"
Pueblo, Colo.—Ko je George Gornik poročal v Proaveti z dne 9. sept. o Tounsendovem shodu v Bellinghamu, Wash.t je takoj naslednji dan odgovoril Anton Garden, da Town*endov načrt je neizvedljiv, je utopija. Gor nik je mnenja, da načrt je Izvedljiv in da s socializmom ni mogoče priti nikamor.
Townsendov načrt starostnega ali socialnega zavarovanja je danes v Združenih državah postal veliko masno gibanje. Ne samo GOmik, temveč tudi drugi učeni in neučeni ljudje ga lahko razumejo.
Townsendov načrt je v glavnem ta, da se ljudje, družba, delavci delijo v tri dele. Prvi del: življenje šole, mladina; drugi del; življenje dela, produkcija; tretji del: življenje počitka, ostareli ljudje. Prvi del ali mladina se ima šolati, da prevzame delo za produkcijo vsega kar rabi družba. Drugi del, recimo od 25. do 60. leta. bi bila delovna armada, in ko doseže dobo starosti, naj bo počitek s primernimi pokojninami. To je misel Town-sendovega načrta za starostno zavarovanje.
ki bodo imeli toliko dohodkov od kje drugje, bodo morali iste opustiti ali pa ne bodo dobiH ničesar. Ti bodo še v velikem številu razni bogati ljudje. Pa državljani? Le državljani bodo upoštevani. Torej to bo nekaj ameriškega za Ameriko. Dva odstotka davka na transakcijo bosta zadostovala, tako Imajo preračunano. Ne od dohodkov, ampak od transakcij trgovfoe bo davek. Ako ima delavec z družino, recimo, tisoč dolarjev stroškov na leto za vse potrebščine, bo plačal davka dvajset dolarjev. V Coloradu imamo nakupni davek dva odstotka. Hi tudi državni "denar" (tokens) je v cirkulaciji v ta namen. Od deset centov naprej je davek na vse kar kdo kupi. Tak daviek bi odpadel ob splošnem davku za Townsendov načrt. Ali ni že čas, da se uvede splošen, za vse države enak transakcijski davek? In ali ni že tudi čas, da se uvede enak sistem starostnega zavarovanja ža vse drtave, s federalnim zavarovanjem vseh?
Kakšen pa'je plan za stare ljudi, ki ga je sprejel kongres v zadnjem zasedanju in predsednik podpisal? Ako si star 65 let
„ ,	, * , . . in nimaš ničesar, boš dobil 15
,	dolarjev. Ako bodo otroci kaj
zaslutili, ne »bo nič. Ako boš imel vrednost v nepremičninah, hišo ali kaj takega, boš moral dati državi, ako boš hotel biti deležen 15 dolarjev na mesec. In le ako ti bo toliko dala tudi država, v kateri Živiš. Ta!k je sedanji načrt sedanje administracije v naših državah. In od vsega tega, ako se prične izvajati, bodo morali delavci plačevati za tak "inšurenc," mednarodni . _	®	bankirji pa bodo /-Hi profit. Ves
l!!*!^^™* ta plan so preračunali bankirji.
In tudi ves denar bodo bankirji
tak načrt, tedaj ne bo toliko mladine na potu pohajkovanja po deželi, kakor so to delali razni rodovi pred tisoč leti po evropskih planjavah. Koliko manj bo Žaloiger v družinskih domovih; koliko manj umorov in samomorov; koliko manj skrbi in žalosti za prežitek na stara leta; kako veliko bi bilo zmanjšano breme držav za oskrbo umobolnic. Umetnost in literatura bi se znatno pospešila. Načrt bo
Prizor iz vojaikih manevrov d ena, N. Y.
' — Federatad Mcturea
ameriške armade v bližini TII-
Ijudstvo, ki so državljani Zdru ženih držav. Ali ni tak načrt socialističen? Vsaj v tem smislu je, kar se tiče pokojnine ostarelim delavcem.
Ta načrt, kakor rečeno, je danes zelo razširjen, ne samo razširjen, ampak organiziran. V vseh državah, v vseh mestih so Tbwnsendovi klubi. Na sejah teh klubov nastopajo govorniki, ki so v gibanju ne zato, da bodo izvoljeni h kakšnemu koritu, ampak zato, ker vidijo revščino in ponižanje delovne mase in kopičenje bogastva pri velikih korporacijah. Vidijo prenapolnjene občinske ječe ter državne zapore, polne ubožnice in sirotišnice, premajhne prostore za umobolne, ker se z vsakim dnem veča armada teh reveže v. Največ je zato umobolnili, ker jih je v to pripravil sistem večnih skrbi za obstanek. Nekako in na nekakšen način lai moral priti preobrat v produkciji in distribuciji bogastva. In Town-sendov načrt je popolnoma na mestu glede distribucije.
Ta načrt ali plan bo uveljavljen v naših državah v bližnji | l»odočnosti. Nikar ne mislite, da bodo deležni vsi tega. Tisti,
posodili, pa velike inšurenc kom panije. Ali bo dežela kaj na boljšem s takšno miloščino? Ali moremo pričakovati, da se bo na tak način ublažila brezposelnost ? Ali bo mogoče dobiti delo deset milijonom mladih ljudi? Nikdar ne po sedanjem načinu produkcije in distribucije! 1
Proti Townsendovemu planu so najbolj inšurenc kompanije. To se razume; kadar bo tak načrt v veljavi za vso državo, ne bomo rabili inšurencev, in t,udi v veliki meri ne naših podpornih organizacij. Razumeti moramo, da so inšurenc kompanije del kapitalizma, del profitnega sistema.
V našem mestu je neki prote-stantovski pridigar odgovoril nasprotnikom načrta, naj država poskrbi, da se hitro iznebi starih ljudi, ako jim noče dati dostojnega preživljanja na stare
ljen oddelek za socialno zavarovanje, in ta oddelek bo izvajal Townsendov načrt. Townsend in drugi, ki mu sledijo, so "ekonomsko nevedni," pravi Garden. Niso nevedni, oni vedo, da mora priti preobrat v ekonomski strukturi, zato hočejo nekaj ameriškega. Prihodnji kongres bo Tosvnsendov kongres, ako bodo le dosti močno organizirani. Town§endovi klubi bodo enkrat sovjetske celice v Združenih državah. Baš sedaj, Če ie drugega ne, organizatorji tega načrta drezajo in uče maso socialne pravičnosti.
Kakšen načrt bi postavila socialistična stranka, da bi bil izvedljiv v naših državah? Vse je zanič, po mnenju nekaterih socialistov. Toda o tem next time. Ima pa Garden prav, ko prftVi, da bi potrebovali 19 milijard (taUurjer na leto. V Warfh-ingtomi' fmajo mašine za tisk denarja in ga lahko natisnejo za začetek in se ga ni treba izposojati od bfcnkirjev. Tako je zapisano v konstituciji in je prav lahko izvedljivo in ne bilo
bi inflacije.
»T f it
Nekaterim se zdi vsota 200 na mesec velika. Gotovo, da je velika za nas, ki smo vajeni revščine in težkega dela, odkar smo na svetu. Kaj je to res tako velika vsota? Upravni odborniki naših jednot in zvez imajo po dvesto na mesec, pa se včasih jokajo, da nimajo dosti. Ali ni človek upravičen do enakega življenja v starosti, ako dela do šti-
dni. Neandertalski Človek, ali še rideset let za družbo? Kaj pa v novejši dobi človeštva, je sta-1 tisti ljudje, ki imajo milijone rega človeka s kamnom ali kost- letnih dohodkov, In še nikdar
jo |H>bil, ko mu je bil v jami v napotje. V sedanji civilizaciji
niso kje delali, niti videli kako se dela! Samo kupone strižejo,
pa zavlečejo stare ljudi v ubož-1 njih agenti in bankirji jim pa
nico.
V VVashingtonu je že postav
i'e» svet. je v večini povsod lu i pripada vl.y4a! Nobeni« manj-dolgo tlačit i \ ečlne. Večina m-/huja, uči s«- in organliira Cim l in organizira — poaor' Tedaj »n zmage.
mokracijo, v samega sel*-'
1'rlfor ir pogrebnih «%ečano«ti senator iu Longti pred palačo di Zavite fin.mite % I oui*iani.	|
pripravijo denar. Poroči jedo, pijo in plešejo, podnevi pa spijo. Kadar jim je vsega tega preveč, gredo v Monte Carlo, da zapravljajo denar iz čistega dolgočasja. To so plutokratske ameriške družine. Postavljajo se s filan-tropijo. ki je sramota za sedanjo civilizacijo ob taki strašanski naglici strojne produkcije. ()d očeta na sina, od matere na hčer se vleče bogastvo, jiodedo-vano ali naropano od tistih, ki vse izdelajo, da takšna lena ljudska družba živi v največjem razkošju in zapravljivosti. In ljudem, ki delajo vse življenje, ki so pomagali do vsega kar je izdelanega, se izčrpali r. dolom, naj bi bilo preveč 200 dolarjev na mesec ua stare dni?
Vem, da predno ho tak načrt zavarovanja za ostarele ljudi prodrl, bo moral priti temeljit preobrat mentalnosti ameriške delovne mase Tak pmibrat. da bodo lahko napisali novo ali pa takšen amendment k ameriški ustavi. Slovenski naseljenci, ki nofete slišati ničesar o socializmu ter samo poslušate nedeljske pridige, ene in iste stvari od trdna do tedna, pridružite se temu gibanju, ker sicer ne boste vedeli, da ste živeli, sploh živeli od rojstva do groba
Joe Hočevar. 21.
"Razkrinkana morala"*
Cleveland. — V nedeljo, dne 18. oktobra, se bo razpravljalo o morali in dobrodelnosti v Slovenskem delavskemu domu na VVaterloo rd., Cleveland, Ohio, ko bo dramsko drufttvo Ve rov-šek otvorilo svojo dvanajsto se-zijo s komedijo Razkrinkana morala v treh dejanjih. Pisatelj te komedije, ali bolje rečeno farsa-komedija s socialnim obliležjem, je Jože Mottcrič, avtor socialne drame Rdeče rofte, ki jo je dramsko druitvo Ve-rovšek uprizorilo lani z zadovoljivim uspehom in je gotovo marsikateremu našemu poset-niku še dobro v spominu. Prejeli smo jo od Prosvetne matice iz Chicaga in bo sedaj prvič na slovenskem odru v AmerMri.
Komedija nam prikazuje, kako se lahko najde pod lepim plaščem slabe reči, čednosti, posebno pri takozvani boljši u gledni družbi. Kako se rešuje depresija, se posebno poudarja: hinavsko izigravanje, izsiljevanje na račun bednih, da ostane preobjedenim dovolj za pustolovščine in končno razočaranje "uglednemu" kompromisnemu vodstvu.
V igri nastopi 17 oseb, vse dobre moči, ki bodo izvršile svoje vloge v zadovoljstvo ljubiteljev naše drame.
^ Odločimo dan 13. oktobra za Verov&kovo predstavo. <Pri6e-tek igre ob 330 popoldne; zvečer ples in prosta zabava v spodnji dvorani. Za ples bodo igrali bratje Krištof. Vstopnina pri blagajni 50c k igri, v predprodaji pa samo 45c. Je predvsem priporočljivo, da si nabavite vstopnice čimprej. Vstopnina zvečer samo za ples je 25c. Uljurfno vas vabimo na poset naše otvoritvene predstave v nedeljo 13. oktobra v Slovenskem delavskem domu na VVaterloo rd. "Čimveč nas too, tem fletneje bo."
L. Kafer le.
Vabilo na proalavo
Pierce. W. Va.—Društvo Domovina št. 29 SNPJ v Thomasu, W. Va., naznanja, da ni Imelo nikakega slabega namena. Ae nI povabilo vseh ustanovnih članov na slavje svoje 30-1etnk?e, kajti društvu ni znano koliko ustanovnih članov je še med Sivimi niti ne ve za njihove naslove.
-Na poslovnici ali čarterju so označeni sledmi ustanovni člani: Ivan G rudi* n. Aifton Merhar^ Martfn Luzdr. Jvan 'Merhar, Frank Kaferle. Frank Udovlč. Matija Petfovčič in Jakob zar.
Veselilo nas bo, ako mtigoče, če ImkIo vai navzoči ua slavju nagega društva, ki »e bo vršilo 28. sept. v telovadni dvorani na 3/ cesti v Thomasi^ W Va. Društvo Domovin* v«m kllde: ] Dobrodošli!
Za društvo št. 29,
Frank l'olanr
st
Ukročena strela
m Vso zgodovino elektrotehnike bi lahka m za boj proti motnjam Eden T sovražnikov prenosa električne sil" Tv'3 se.vrši z daljnovodi nad zemljo, p*^ Se prej, a posebno v povojnem času so v vseh tehnično naprednih deželah že , Ba bi proučfli tega motilca samega in „fc ncivMce na električne naprave $ tem h
i*™1!! * W e'!lr*"e »»»ture «„.' »varovali zoper učinke neviht.
V to svrho je bilo treba ustvariti pred naprave, iti so same sposobne "izdelovati ske, 1d naj bi bHi po avojih učinkih čim rodnejši naravnim. Takšno napravo 80 i dile sedaj Siemtns-Schuckertove deiavnJ Nuernbergu. Sposobna je proizvajati r tost 3 milijonov voltov in toke do 25,000 perov. To niao .najmočnejši električni kar jih zmorejo dandanes, saj smo še kratkim ponočali, da delajc v Ameriki po se za drobitev atomov še s petkrat motri mi, vsekakor pa ao tudi 3 milijoni voltov kaj ogromnega.
Tehnična skrivnost za proizvajanje take šokih napetosti je v tem, da dovedejo z meroma majhnimi stroji, tako zvanimi denzatorji, ki si jih predstavljamo najl kot akumulatorje za visoke napetosti, v ni Iiko sekundah energijo 42,000 vvattnih sek 6 primernimi iskrnimi programi se vsi ti L denzatorji zaporedno vključijo v nepojrri kratkem času milijontinke sekunde. Z i redno vključitvijo 30 kondenzatorskih ba po 100,000 voltov dobivajo
napetost 3 mil
nov voltov. Pravi generator za bliske j« deti na zunaj kakor 5 m dolgo in široko 21 m visoko porcelansko ogrodje, v kate so nameščene kondenzatorske baterije in ge potrebne priprave. V zadostni razdalj se ravna po probojnosti visokih napetosti, je betonski jambori, ki imajo na dolgih p kah velike kovinske krogle za merilne sv V posebnem prostoru so potrebni vključit aparati, v drugem prostoru je manjli skovni generator «a milijon voltov, dalje fi za proizvajanje visoke polnilne napeto«! kondenzatorske baterije itd.
Najvažnejši merilni instrument, ki opai in beleži dogajanja, ki bi jih človeško nikoli ne moglo dojeti, je tako zvani "kat oscilograf". Ta beleži na svetilne zaslon fotografske filme električne dogodke, ki vršujejo celo v fantastičnem času stomili *tinke sekunde. To gre s pomočjo preko gratfske plošče ali zaslona nihajočega sve nega žarka, ki opravlja svoje delo z br 5000 km na sekundo.
Naprava je namenjena, kakor red proučevanju skrivnosti bliskov, t. j. izr< visokih napetosti, a tudi tehničnih problei ki so v zvezi f prenosom električne enerjd napetostjo do 280,000 voltov, kakrino in danes v največjih omrežjih in seveda «še jimi napetostmi, s katerimi bo praksa o rala v bodočnosti. Kakšne sile so spVMM razvijati, je najbolj razvidno iz tega, da sežejo lahko do 7 m dolge umetne bliski karakteristične drobilne učinke bliskov drevesih, ki feo visoka do 10 m.
Umetna oživitev
Ali ate naročeni na dnevnik 'Proaveto'? Podpirajte svoj list!
Na kongresu fiziologov, ki se vrši ta a Moskvi, je sloviti ruski biolog prof. Brji nenko predvajal zbranim učejakom svojo! zacionelno metodo za oživljanje mrtvih <t nizmov.
Prof. Brjuhonenko je izumil pripravo, ko zvani avtojektor, ki sestoji iz črpalk priprav, ki omogočajo kri obdržati na dol ni temperaturi in pod pod določenim skom-' Pri demonstraciji je narkotizirai kega psa in mu izčrpal vso kri. L trip, refleksi in vsi življenjski znaki so prenfl pes je bil sigurno mrtev. V tem stanju ostal deset minut, nakar je raziskovalec čil avtojektor, ki je kri ponovno sprsviMa v žile. -Po petih minutah ji je »čelo srce i lo utripati, potem je začel pes Pragom« bati, zenica je reagirala ponovno na « in končno je bil pes živ kakor prej, pr«! Jo smrtjo.
• K poskusu, ki je napravil na navzme vtis, je ruski učenjak Izvajal, da je tr. smrti razlikovati dve fazi, jKsetno in čno. Dokončna se prične v trenutku, to* Čne organizem razkrajsti. Dokler se n ta razkroj, je mogoče mrtvi o**?1"" k ti. Do dokončne smrti poteče kako jr gnal z neštevilnlmi poskusi, 35 # J Ves ta čas je mogoče mrtve organizme u^
no oživiti.
"KarncvaJbarv*
V Rusiji pričakujejo .	f
barvnih filmov, ki jih je ^ ^ ska tovarna "Me4rabpomf.ini ^^ znanega režiserja Ekka.	. ^
predvajali v kinomatgorafih in™ ( barv", ki je nckakAna sinteza ' . kf
Najprvo bodo predvajali neg. » ^ ne slike in skulpture v narauu ^ ^ tem prave filmske prizore, pr- ^ ,r}. *ko proslavo na morirovs*'-™ * n je dala z bledimi bsrrsrnl «s ^ In oranžnih trfkofev Movn<*e ^^ , form vojakov d«v->:.i " " _ , Neka filmska rfpofUU	m
peneče ee sinje	. JJ; ^vr-
-adežev »u^mpfVIh ssdnm
jesensko listje. Me	""	a
kih in slične pripre E* ■ ^ tudi prvi ruski historični MrT
j^eptembra-
.jJ)MM»»«f............. *•■ •■lt<fMM<((t,,),JJ
Vesti iz Jugoslavije
n grREU ZMEDENEGA OROŽNIKA
20-M no Faniko Peč-Bjko»o i« tovariša Stojanoviča
Trbovlje, 9. septembra. ril trboveljska dolina je pod grozovite žaloigre, ki jo {il v nastopu blaznosti podnarednik Ludvik Dve nedolžni žrtvi le-mrtvaškem odru, a ne-„"arožnik čaka, da ga bodo »vili v varno zavetje med Novega Celja.
prednik Ludvik Gajšek t orožnikom Nikolajem jvičem v nočni službi. Po ju trboveljskega rajona precej izmučena vračala i domu in sta se davi okrog mimogrede še oglasila v
tudi Gajšek pognal skozi okno na cesto.	r
Tedaj se je vendarle našef rešitelj, ki je obvaroval Trbovlje pred nadaljnjim početjem blaznega orožnika. Mimo je prišel krepki mornariški podnarednik Albin Pisanski, ki pravkar biva na dopustu. Z rokama, močnima kakor klešče, je obvladal Gajška in ga zadržal, med tem pa so seveda že bili alarmirani orožniki, ki so prihiteli in prevzeli Gajška, ga odvedli s seboj na postajo in ga varno zastražili, dokler ne pride odločitev, da ga odpeljejo v Novo Celje.
Mnogo tragičnih dogodkov se je že primerilo v Trbovljah, ali enakega še ne beleži lokalna kronika. Sočustvovanje je globoko in iskreno. Fanika Pečnikova ozdravim, je bila v cvetu svojih 30 pomla- možev novi klobuk
Cigani dobro zaslužijo pri ko-' tlarakih delih, ženske pa znajo premamiti marsikatero lenlco i čarovnijo in prerokovanjem. Najprej so taborili btizu Vač, v petek pa ao prispeli v Zagorje z več votovi. Utaborili so se nad cesto med Zagorjem in Trbovljami. V popravilo so dobili toliko kotlov, da so morali Še v nedeljo delati. Zvečer so potem piH in se bahali z zasluženim denarjem. A ciganke so ae bistrooke ogledovale po svojih irtvah. V pouk ln svarflo naj bo naslednji dogodek:
K neki . rudarski ženici je prišla ciganka, da ji pove srečo. "Zdravja mi dajte", je rekla ženica, "ker sem vedno bolehna" . . . Ciganka je takoj spoznala, da ima opravka s slabotno, lahkoverno ženo. Iz rok ji je brala, da ji je nekdo bolezen začaral. "Prinesite sveže jajce!" je velela. "In aveto obljubite, da osem dni ne boste nikomur o tem govorili, pa vas Prinesite 100 Din, in svojo
j pri Škratu. Nikola Sto- f1'"* &,asu P° 8V°j» poštenosti	pleteno jopico!" ... Med moli-
rit sicer ni bil voljen sle- f1 lePem	Bila je 8oko-	tvami je ciganka delala nad
toda predpostavljenemu se1 »cajjodnačelnica in vaditeljica	jajcem križe, ženica je morala koril in vsedla sta se v go- naraščaja.
u mizo. Gajšek je naro->kaj žganja in Črno kavo. zganja se nihče izmed nji*-dotaknil, sploh je bil Sto-ir ve« molčeč in je pozor-sotril Gajška, ki je preoej govoril. Tudi gostilni-ni ostalo neopaženo, da je nenavadno zmeden. Ko iil kavo, je Gajšek dejal ličarki:
Gospa, kakšno dekle mora-Jicati v gostilno! *č, da pač gre za šalo, je ničarka poklicala v bližini Ijočo Faniko Pečnikovo, poduradnika, naj pride Ko je Fanika stopila v iško »obo, je Gajšek ne-planil po konci, potegnil res in pozval vse, ki so gostilni: irno!
deni od nenadnega po-ocitno blaznega orožnika, a zgrozili in obstali na me-footilničarka in njen sinko, Pečnikova kakor tudi Stojanovič, ki pa se je medel nevarnosti. Videč, (ajšek že manipulira z orož-in da sv pripravlja na strel I Nikola skočil proti blaznemu Ali tisti hip je že za-1 in nesrečni Nikola je t»drt v trebuh.
«»o se iz gostilne pognali v i beg, a Gajšek je streljal kiwimi in žal je zadel. Po-j* Faniko Pečnikovo v
t kjer ji je strel presekal odvodnico. Na strele sta
jWa Fanikina starša, na ka-
je tudi streljal, vendar se je posrečil beg na stopnjl-*ta našla svojo hčerko o ze mrtvo.
rtno zadet se je Nikola P*ovič z zadnjimi močmi W na cesto. Mimo je rav-tfpeljal Kodavičar Romih, ki to«"" usmiljeni samaritan •»i »videl, kaj sv jt» zgodilo *bednega ranjenca, kr-'m voz in ga jadrno JM v rudniško bolnišnico. . potrudili in iz-takojAnjd operacijo, ven-^ J" vsaka |>omoč bila za-
NOVA SREČNA VERIGA
Začeta je bila v čast sv. Antonu Padovanflkemu
Za "prijateljsko srečo", ki je s svojo verigo mnogim naivne-žem izvabila desetake z obljubo tisočakov, se je pojavila sedaj nova veriga, ki sicer ne zahteva denarja, a je prav lahko predigra kake na lahkovernosti množic zasnovane sleparije. V velikih masah krožijo ter obremenjuje po nepotrebnem poštne urade naslednji cirkularji:
Veriga Sv. Antona Padovan-skega. — Ta veriga je bila začeta iz spoštovanja do sv. Antona iPadovanskega. Namen je, da obide ves svet, ker je sv. Anton velik in močan priproš-nik, ki more svojim pripraviti velike čudeže. Zato je treba moliti 18 verovanj v 13 dneh in poslati vsak dan po en prepis te verige najprej vsem onim, ki jim želimo največ sreče. Prvi je prejel del te verige neki a-meriški vrhovni general v času francoske revolucije. Naročeno nalogo je izpolnil in ostal je srečen pri življenju, četudi mu je pretila velika življenjska nevarnost. Prosim vaa, ne prekinjajte verigo, ker vas more zaradi tega zadeti velika nesreča. Ako vam je le mogoče, pošljite že v 24 urah prvi prepis te verige in po 13 dneh vas bo razveselil vesel dogodek. O-pomba: Gospa Franica je zadela na loteriji 60,000 lir, g. Koman je izgubil v 23 dneh celo svojo obrt, ker je pretrgal to verigo. Filmski igralec Rudolf Valentino ni verjel tej verigi in je bil v treh dneh živ in mrtev. Mnogokratni ameriški milijo nar ima zahvaliti svojo sreč i samo verigi sv. Antona Pado-vanskega in pa temu, da ni pretrgal verige.
'Zato bodi večna čast in hvala sv. Antonu Padovanskemu.
Podobne verige raznim svetnikom v čast z napovedjo sreč«* in čudežev so krožile tudi med vojno po zaledju in tudi med
moliti v enem kotu in ker je med tem prišel tudi mož, je še on moral na kolena v drugi kot. "Vstanita!" je naposled velela ciganka. 2e je ubila jajce in glejte, v njem sta bila dva zoba. Ob tem je ciganka še posebno zabičila rudarskemu paru, da je treba strogo molčati, sicer kazen ne bo izostala. Na vso srečo pa so ljudje poslušali ceremonijo pred vrati. In ko je ciganka ravno hotela poba-sati bisago s plenom, so vdrli v hišo, vzeli ciganki blago in jo nagnali, da se je kar kadilo za njo. Tu je torej bila sleparija preprečena, a od drugod prihajajo poročila, da so cigani oškodovali ženice. Zdaj je nadloge konec, orožniki so cigane odpravili proti Trbovljam..
SMRTNA VOŽNJA Z MOTORNIM KOLESOM
» ()t 1 i' "* '" ni orožnik' vojaštvom na frontah. Nekajkrat pa se je tudi zgodilo, <lu
erT:
''lažni Gajšek.izstrelil »"rfie, h«. ni našel nih-ukrotil. Sicer se je ;ra'" ' a "«I igrala s filmsko Gostili,irarka se je s - *r na podstrešje, le dW'tajoča v strahu, \ ' Gajšek pa «e podal po cesti, dr-rokah. Srečal _ "'Jp a < atra in ga je ta-A ' ,,r Vh r*nll z udar-1 'I aki*to je napadel „ u -1 Miheliča. Odpra-l»roti hiši klobu-Tu ao k sreči r'i vrata in Je poizkušal svojo •'h. Nato se je 'vi hiši, ki stoji Hamlecove. Ho-' lt;«. ki pa se niso j • i« Gajšek sil-• in zlomil klju-r»*«na je tedaj J blaznega orožja Pcpca Mar-'*» Orožnik jo' r*\o|\«.rj*>ni po' Kospf uspelo po-1
' m
so takim čudodelnim verigam sledile razne sleparske ponudb«' in izsiljevanje.
C igani izkoriščajo Ijudnko lahkovernost
Zagorje, 11. septembra.
V litijskem srezu je bilo dovoljeno nekaterim ciganskim družinam 14 dnevno bivanje, da bi kmetom popravili kotle.
V polnem diru sta se dva vozača zaletela v avto
rrosTfn —
njem še popolnoma siguren ter je tudi mogoče, da koless v hipni zmedenosti, ko je opazil av-tomobil tik pred seboj, ni motel ustaviti. «*r je letal ves čas v nesavesti, ni mogel dati nobenih pojasnil. Njegove poškodbe ao ailno hud« in ker je tudi aioer bolj šibak, najbrže ne bo ostal pri tiv^euju. Težka nesreča je zlasti v Turnišču ■budila mnogo sočustvovanja s ponesrečencema in njunima rod. binarna.
Hoan imenitiio potegnil patriote
Izdal je delavsko pro-klamacijo sa ustavni dan
Milwaifkee. — Mlhvauški profesionalni patriot je Hearstove-ga tipa najbrt ne bodo več iskali proklamacij od tukajšnjega socialističnega župana Da-niela W. Hoana. lakupili so jo
Italijani se upirajo Mussoliniju
Sporadične revolte pro-1 ti Muaaolinijevi voj- 1 ni politiki
l^mdon. — (FP) — Kljub strogi cenzuri so ii Italije dospele v Londonu nadaljnje ve-ati o sporadičnih revoltah proti Muaaolinijevi vojni politiki in predvaem proti pošiljanju vojakov v vzhodno Afriko.
Do proti vojnih demonstracij je prišlo le v mnogih mestih in vaseh in v Siciliji ao rudarji v Iveplenih rudnikih zopet za-stavkali, pravi vest iz laneaUI* vih virov. V nekaterih krajih ni poklicano vojaštvo hotelo nastopiti proti demonstrantom.
V	Parni, Leghornu, Caltania-aetti in v drugih krajih so lene in matere navalile na želes-niške postaje, da zabranijo odhod svojih mož in sinov.
V	Sieni ae je mobilizirana
		
Slomški Narodna		Podporni Jednota
UataMvliM. a aprita 1S04		I7 M1. ItOf . 4r>>.< I1W>
namreč preveč prejšnji teden,1 milica uprla odhodu, matere in ko je šla do njega deputacija žene ao pa uprizorile demon-"boljše družbe" in ga urgirala,' atracije pred glavnim stanom
Lendava, 10. septembra.
V nedejlo popoldne se je pripetila na križišču cest v Gente-rovcih huda prometna nesreča. V smeri proti Lendavi je vozil tovorni avto lendavskega trgovca g. Weissa, na katerem je sedelo osem oseb. Po cesti iz Turnišča proti Lendavi pa se je peljal turniški trgovec g. Roua Josip na motornem kolesu, na katerem je bil še mizar Ka-rika iz Turnišča. Obe cesti se v vasi Genterovci v ostrem kotu stikata in zastira pogled z ene na drugo paromlin z raznimi drugimi poslopji. To je bilo najbrže krivo, da Roua ni videl po drugi cesti, vozežega avtomobila in je z nezmanjšano brzino zavozil v sredino avtomobila od strani.
Trčenje je bilo tako močno, da se je zazibal težki tovorni avtomobil in se je zlomil pločnik na njem, motor pa se je odbil in nekaj metrov stran obležal razbit. Tudi oba vozača sta obležala poleg motorja polomljena in krvava v nezavesti. Trgovec Rous si je razbil lobanjo in so mu izstopili možgani/fru poatave." poleg te pa ima še več drugih ran. Mizar Karika ima zlomljeno nogo in več drugih hudih poškodb. Oba ponesrečenca so prenesli v bližnjo Hersenjljevo gostilno, ksmor je Ml takoj po< klican zdravnik dr Preias iz !*ndave, kl je ranjenca obvezal in odredil prevoz v aoboško bolnišnico.
naj za ustavni dan izda posebno prokiamacijo, češ, da je konstitucija sveta stvar in kot župan ima dolžnost, da pokaže avoj patirotizem.
Hoan je deputaciji obljubil, da bo tako storil in na ustavni dan je res izdal sledečo prokiamacijo:
"Ker je bila ameriška konstitucija ratificirana in uveljavljena leta 1787; in ker je bi) ta važni dokument namenoma tako sestavljen, da ae ga lahko od čaaa do čaaa amendira in s tem vaoglasi s spreminjajočimi ae političnimi, ekonomskimi in aoci-alnimi razmeri; in ker je bila konstitucija v zadnjih U* letih amendirana direktno nič manj ko enaindvajsetkrat, neštetokrat pa indirektno z odloki sodišča in adminiatrativne akcije, kadar je bila potreba za a-mendiranje že razvidna; in ker je skrahiranje finančnega in industrijskega sistema povzročilo izredne razmere (national emergency), ki kličejo po novem amendmentu, 1tat»rega so sponsorji naz>va!} ^amendment delavskih pravic", ki bi omogočil zvezni vladi, da štori vse potrebno in preskrbi vsemu ljud stvu pravico do življenja, svobode in sreče ter promovira splošno blagostanje, kar ne more storiti po sedanji ustavi kakor jo sedaj interpi^irs vrhovno sodišče; In ker bi tak a-mendment dal ustavi novo vi-talnost In nov pomen kot izraz kolektivne volje današnjega a-meriškega ljudstva,
vsled tega kot župan mesta Mi1waukeeja proklamlram torek, 17. septembra, za ustavni dan in počivam naše ljudstvo, da pri svojih svečanostih polaga važnost tudi vitalni potrebi za prilagoditev naše ustave potrebam modernih razmer ter omogočenju milijonom noprivi-legiranih, kakor tudi bodočim generacijam, da praktično demonstrirajo, da demokratična institucije lahko uspešno funkcionirajo pri promovlranju javnih Interesov in splolnoga blagostanja na miren način v okvi-
Hearatovi pristaši, burbonaki republikanci in demokrati vsaj enega župana niao mogli potisniti v gosjaško parado na u-stavni dan. In ta župan je !)a-niel W Hoan v Mflwauk<*eju. Sploh ae pa "patriotje" zakrivajo z ameriško zastavo in "branijo" ustavo zato, da ohranijo svoje privilegije In svoj Trgovec Rous je kolo šele roparski sistem mezdnega in pr«*d kratkim kupil in ni bil na1 profitarskega izkoriščanja.
fašistične stranke. V Siciliji, Palermu, Južnem Mouru, Cor-leoni in Vittorljl je prišlo do spopadov med protivojnim! demonstranti In policijo. V ne* kem boju med demonstranti ln vojaštvom v Acuaaanti, v provinci Abruzziji, so bili ubiti štirje, dva kmeta in dva rezervna častnika. Ko je prišlo povelje, naj vojaki streljajo na demonstrante, se mu vojaštvo ni pokorilo.
V	Genovi je pobegnilo večjo Število od 70 pristanlščnih delavcev, ki so imeli odpotovati v Abesinijo. V Milanu so pa de-monstrantje navalili na barake in med klicanjem protlvojnih in antifašističnih gesel razbijali šipe.
V	Cremonl so kmetje v demonstracijah prepevali "Ban-diera Rosa (Rdeči prapor), pesem italijanskih razredno zavednih delavcev. Ta uporniška pesem se je pričela prvič po dolgih letih zopet razlegati v mnogih krajih. Slišala se je celo iz vrst vojakov v Milanu, ko so se spopadli z milico, katera jih je gonila na železniško postajo.
Iz Pavije na severu je došlo poročilo, da se je uprli regiment vojakov, ki so odstavili oficirje, ustavili vlak in se odpeljali domov. Cec jugoslovansko mejo uhaja mnogo vojaških deserter-jev.
Stavka v sicllijanskih žvep-lenih rudnikih je zadnjič izbruhnila le drugič, odkar ae jc pričela mobilizacija in je situacija jako na|wta. Med vojaštvom baje kroži tudi nova u-porniška pesem, ki za Mussoli-nlja pomeni vse kaj drugega kakor pa podjarmljenje Abesinije.
Naraščanje tuberkuloze v Illinoisu
Chicago. — Cikaški zavod za pobijanje tuberkuloze poroča » alarmantnem naraščanji! U-proletarske bolezni v Illinoisu Zavrni pravi, da Je število teli bolnikov "veliko večje ko lani", prav tako se je zvišala tudi u-mrljivost radi te bolezni v prvih sedmih mesecih v primeri t isto dobo lani. Zavod urgira ljudstvo, naj ae da. zdravniško preiskati, da ae s tem zauatavi širjenje te bolezni. Znano pa je, da zdravljenje simptomov ne |x>maga, ker je izvor te bolezni revščina — slaba hrana in slaba stanovanja, To naraščanje tulierkuloz* je le dok ar, da je dolgoletna kriza pričela ifpodjedati ljudsko zdravje
H37-M UwmUU At^ Chltag«. IIL	T»L Korkw.ll 4t*4
GLAVNI ODBOR 8. N. P. J.
UPRAVNI ODRSKi VINCENT CAINKAR. pr«U«lBlk... M*7 B. LawndsU A*., ChUac«. Ill
VlWCR' tL ^ntk.........8A57 U*ndsU A v., Chicago «1.
UAWRKNCC URAU1SUEK, taj.bol.odd. 20A7 8. Lawnd.l. Avs., Chica«o, III
i?.HJ5 Y0GIUCH. «>• hlsgajaik.......8A67 8. Lawndal. A v.., Chicago, Ih.
riUP OODINA, upravtulj glsitls.., .»<1(17 8. Laendal« Av»., Chlosgo, IU.
JOHN KOLEK, urodnlk glasila......«M7 8. LawndsU A v«., Chicago, IU.
ODBORNIK 11
FRANK SOMRAK, prvi podprodsodnlk.....Wfl K. 74th Bt., ClovoUnd, O.
IOHN E. LOKAR JR., drugi podprodstdnik.UMI E. 170th Ht., CUvoiaad. O. G08P0DARHKI ODSKK:
MATH PETROVICH, pr«da»dnlk............6M E. I40th dt, Clttolsad O.
ANTIIONV CVETKOVICH..............»83 Saaoca Av.„ Hrooktya, N. Y.
IOHN O LIP....................ut) S. P r«« poet Ava., Ckr«ndon HUU IU.
POROTNI ODRKKt
JOHN GORSEK, prodaodnlk..............414 W, Riy It., Hprlngflold, DI.
JNJONJlULAR...................................»o« 87, Ann., Kana.
JOHN TRcElJ...................................Boa 867, Str.ban«, Pa.
fRANK PODBOJ..................................Bos «1, ParkhiU, Pa.
FRANK BARBICH....................Itffiu Muskoka Av.., Cl.v.l.nd, O.
NADZORNI OD8RKi
FRANK ZAIT2, pr.d«.datk................8089 W. 8flth St., Chicago, IIL
FRED MALO Al..............................M Cntr.i Psrk, P.ru, IIL
IACOB AMBROZ1CH......................41» Piaro. St., Ev.l.th, Mian.
«»"sau. m mm* » at Ita, m »Ni *»*	IS N MMUI, HiMbil. urMJ M ...I.H M >IM.U|K
vas DBNABNS Milil*««, ta .O.H. kl •• tU»|» WiM|i .SmS. ta J^Mta »SU M| m Mtatal« M «1. tajnut««.
Vta ua«(, Mfcsj.1« m tol.ua«	Ml m mIUIM* m tol. tajulll«*
J"1"SS. 1 • "MM«IWH«I Mat. mj m mistai« m MMM.III««. I	f	^ M -IIU.I. "ul atrn,
vsi raiaivi M vi.
m Ml mlluata m Jaka OmAIm.
"	^	uhIiIm ta a.Mi m,lu|i«md
•	M "raoavBTo," iut a. u«i>toi« ih, cm«m». at
Morsi OvmnitoM *lta »to a«»f«aM umM SmM to ailiiini aa Mtavai OM«..ta.ttaM ta« Ito M.rMM »rnitoi «to«M to a*lr«a«M to k»m. Ali IWWMW» al mvi m4 toalM«M mutnimi |«Mia «M ■•■Mn «Um« *m toMni «to«l4 to Uš^mmt ta aaaaataar** alflM
Maltota al «1* tonalit «to«M to ^44,mm4 to Ito irrlUal —t*Urr
Ito tariatflatlM al Ito .nimf. «(fw« atoaM to tato. m
tetta, «tolrw»M

a Adsti
ki
C
k v' 1
ki ■.
L.;
L i ii
a
' '* i,
Srdit boj pri Mooney-jevem saaliiavanju
(N ada IJ. vanj« « afr.nl.)
revolucionar In verujem, da bi moralo biti vse bogastvo sociali-zirano," je rekel Mooney.
Državni prosekutor ga potem ni več izpraševal o njegovih nazorih in je predlagal, da se vse skupaj črta iz zapisnika. "Rt<-feree" Shaw je bil v zadregi, ker je alično zahtevo prej odklonil Mooneyjevim zagovornikom.
Prvič je prišla na dan važna evidenca v obliki zapisnika prvega Mooneyjev«gB zaslišanja po njegovi aretaciji v uradu tedanjega distriktnega odvetnika in Mooneyjevega prosekutor J a Fickerta. Ta zapisnik ni prišel nikdar prej prod sodišče in tudi Tom ni vedel, da obstoji,
Do njega je prišel zdaj Frank P. Walsh, načelnik obrambe, ki ga je prečital pred sodiščem. Za Mooneyja ji) izredno važen dokument, ker pokaiuje, da Je Tom zahteval odvetnika prodno odgovori ua nekatera vprašanja in da so ga Fickert In njegovi pomočniki skušali prisiliti, da bi priznal; da so v Ismihno afero zu|)letene tudi nekatere druge oaebe, m«»d njimi liillings.
Zapisnik vsebuje tudi tole značilno izjavo Hreiiuanu (Fl-rkertovega pomočnika); "Kskor te dotrro poznamo, nikdo ne trdi, da si ti položil Inimbo; edina pot (nam) preostaja, da te zapletemo s tistimi drugimi ljudmi." Namen omreženja Je razviden že Iz te izjav* tedanjega pomožnega difttrlktnega prosekutor ja
('leary je pristal ua dogovor r. obrambo, da so edine priče, kl so izpovedale, da so videle Mooney-ja na mestu eksplozije, in ki pridejo v poštev pri tej obravnavi: John MacDonald (on je že izpovedal, da Je prisegel |hi krivem), glavna priča Frank Oaman (on je že mrtev, toda na dan eksplozije 1010 sploh ni bil v San Kranciscu, marveč v Oregonu) ter mra, F,dati, katere "preleat-no" bitje Je bilo baje na mestu eksplozije (tudi ona Je že mrtva, izpovedala pa Je pred nekaj leti, da Je prisegla po krivem, nakar je to izpoved preklicala). Ta dogovor bo proceduro dokaj olajšal.
Francisoo. Njegovo prisotnost ao MooneyJevi zagovorniki prej zastonj sahtevall. Ce mu l>o sodišče dovolilo tudi izpraševanje Mooneyjevih prič, zna to kom-plicirati ta sloviti proces.
Pogajanja med por-terji in Pullman Co.
Chicago. — Po desetih letih boja je bratovščina Pullmano-vlh postreščkov končno prisilila to mogočno družbo h kolektivnemu pogajanju, ki ae Je pričelo te dni, toda Je bilo od-godeno do 2. oktobra radi drui-bi ne želje, da študira unljske zahteve. Te uključujejo akrkj-šanje delovnika, ki zdaj znaša do 820 ur na mesec, in zvišanje plač, Proti tej uniji se Je družila dolga leta borila z vaeml sredstvi — špionažo, grožnjami, podkupovanjem in s kompanij-sko unijo. Pri zadnjih volitvah za delavsko zastopnike In o u-ni ji meseca Junija pa Je družba kljub temu temeljito propadla. Za kompanljsko unijo se Je izreklo samo 1422 porterjev, za svojo unijo pa ftOfll. Vseh Puli-manovlh |H>streščkov Je 1800, »hI katerih spada v unijo hooo. Njen predsednik Je A, Philip Kandolph. Unija spada k ADF.
Dolga stavka zlato-kopalcev zaključena
Jackson. < !al.—F.no leto stara atavka pri Central Kureka Mining C<o. v okraju Amador Je bila te dni Eaključena s kompromisom Družim je priznala unijo, toda ne zaprte delavnico. Tudi plače oalansjo stare. Proti stav-karjem ho liiNtniki zlatih rudnikov organizirali vlgilante, ki so jim enkrat zažgali šotorlšče, toda stavke niso mogli razbiti. Htavkarjl so dobili večjo |»omoč od organiziranega delavstva v CallfornlJI.
A l JTH OKI TI KM RKIOMMKND MILK FOR ALL A<iF.H
Th«» "mo«t nrarly prrfart f»M»d" -fr.ah |*.«n>iirla»d milk! Whjr? H« o.um I! «ii|>|illa« mor« of th« mnh-ti.I »Ivmfiita iikmIihI In build, m.in Uln .ml prolM'1 h«.ltb Ib.n any olbar a I i« f«»od,
1^1 i)i*>««f .lithurKi.* on nutrltlon ■utigt.rill.tr i hal «l.l*rni*nl|
Dr H«nry C. HhHfin.ni "Milk la bolh th« i'Ii»«|mniI and th. «ur«at pro. U>ction fnim lhr nutrition.1 dafictan Negotova to^kn V tem proeesti fiM trhirh oj»«n th« to di.«a««« je presenetljiva akcija Wsrreiia tlfe l«»ri|r Injurl«« tO h«.Hh, h.p K Hllllngsa, ki Je zagrozil z ln-|	0t1\e\«%ef "
junkcljo proti nadaljevanju ob-	»"> \mj!k) ^
1 ' ' 4 . / . I oiool imfoiiant airi^lr arlMl« of f"«<l ravnave hr+r njegove prvotno-] #iit iKi ................ tif , |0l ,(f Wh
Injlč
je
Radioopiratorji «
[	»itllUl rIrttMI
pnde^nih demtm-imriJ.h v Sem Vufku. k<i jr neka parubrorfaa dru/b. <*dkWmila prijuiaaje nph aaijs.
sti, češ, da t<i lahko škodi |aizne-Je njegovim interf.om, llsine-f no izjavo je odklonil dni I In a j A« tem fsfka/al net»rl|a*no*l do svo Jega blvš«frn prijatelja in nomti čenika
Njegovi zahtevi za «r.«*bno na
\-z*ično«l na M«Hrneyj*v! irbrav.]	••rv" •• lh* '»esd^Jm .n
.	. .	..AIL/—1 Uhutl* di«t, Uor.UM n« «th»r rtla-
navi je vrhovno državno a«Hl|wy'	. t
' ' *	! f,tnmM || a( M MiMiijr |«oHita. It ta for
Ug«»dH»# iti V torek je bil preme |(|4g rMM> lh„ lh# l#rf„ 'protMtlv. ščeri iz fol«<m)ske Ječe v Kani	i« .ptty *ppli.d to milk."
f<>r th«- rn.intrn.rM <
rhild .ml »'brit."
Jot j mal >>t th« Airi«rl«*.n M«dir.l "TliMr .rrui.iil.tlng (br rti.n|r w.ya In wtiirh ona In n.trlllfHi h. v« l^iuii* it« indi«p«iMal»il-ln th« dl«t of th« chiid, .rtolt. No <>rfc«r fond r.n
ll.fl< »v id«n<«« milk fui Mrv«d to Hy, aot «i hut atoo t
P10SVITI
Dolina meseca
ROMAN
Spisal JACK LONDON—Posloveail Vladimir Levstik
"PosluAaj, kaj ti povem," je nadaljeval. "Nekaj je, kar lahko imaA za gotovo — namreč to, da je zame gotovo." Ta bistra misel mu je tolikanj ugajala, da te je odobravajoče zasmejal. "Ce se jaz č«*a lotim, tedaj tudi dosežem in gorje, če pride kaj vrne*. Razume*? Moja boš, drugega izhoda ni; zato je vse eno, če se takoj odločiš in prideA delat k meni na dom, namestu da delaA v pralnici.
Saj ni vredno besede. Koliko posla boš pa imela? Skoraj nič. Jaz zaslutim lepe denarce, ničesar ti ne bo manjkalo. Veš, zdajle sem se »amo umil po delu in pritekel semkaj, da ti to Ae enkrat povem, češ, naj ne pozabi. 6e večerjati nisem utegnil. Potem lahko vidiš, koliko mislim nate."
•Tedaj bi bilo bolje, da greš večerjat," mu je naavetovala, čeprav je vedela, kako jalov je vaak up. da bi se Ka iznebila.
Toliko da je slišala, kaj je dejal. Kar iz-nenada jo je obAla zavest, da je tako silno utrujena in majhna in Aibka zraven tega velikanskega moža. "Ali me bo zmerom zasledoval?" se je v obupu vpraAala in tisti mah je z duhom ie zagledala svoje bodoče življenje, kako jo vaelej in povsod preganjata postava ln obraz trAatega kovača.
"Daj, dekletce, kar udari," je nadaljeval. "Zdaj je toplo poletje — ravno pravi čas, da ae vzameva."
"A jaz te ne mislim vzeti," se je uprla. "Že tisočkrat sem ti povedala."
"Oh, kaj bi tisto! Take misli ni kar iz glave izbij. Seveda me boš vzela. To je dogna-na stvar. In zdaj ti Ae nekaj povem. V petek zvečer se popeljeva skupaj v Frisco. Pri podkoVkčih bo velika reč."
"Samo mene ne bo," se je oporekla.
"O, pač, bo*," je zatrdil s popolno gotovostjo. "Vrneva se i. zadjkn parnikom in zabavala se bo*, da bo kaj. Seznanil te bom z nekaterimi dobrimi plesalci. Oh, saj nisem malenkosten in to vem, da rada plešeš."
"Ce ti pravim, da ne morem," je ponovila.
Nezaupno jo je oAinil izpod srAeče strehe svojih Črnih obrvi, ki-so se nad nosom zrašča-le v črto.
"Zakaj ne more*?"
"Dogovor Imam."
"S kom?"
"Z nikomer takim, da bi bilo tebi mar,. Char!ey U>ng. Dogovor imam, to zadoAča."
"Pa mi bo mar. Kar spomni se tistega mleč-nobradegu knjigovodje! Da, le spomni se ga — ali Ae ve*, kako je bilo z njim?"
"Tak pusti me Že namo," je rekla užaljeno. "Ali ne moreA biti vsaj enkrat spodoben?"
Kovač se je zoprno zasmejal,
"Ce kak frfoiin gospod.ski misli, da se lahko vrine med naju dva, tedaj bo zvedel, da ni tako, in jaz sem tisti, ki ga bom poučil. — V petek f večer, a? Kje pa?"
"Tega ti ne |»ovem."
"Kje?" Je ponovil.
Molčala je in stisnila ustnice; dve jezni rdeči lisi sta se ji začrtala na licih.
"Uh — kakor da ne bi mogel uganiti! V Germania. llallu- Prav, jaz pridem tja in te potlej spremim domov. KazumeA? Gizdalinu pa rajAi povej, naj ne hodi, če nočeA videti, kako mu razbijem obraz."
Saxon, užaljena, kakor le more biti ponosna ženska po neviteAkem ravnanju, mu je že hotela klikniti ime in sloves svojega novega za-*čltnika v obraz. A zdajci jo je obAel strah. Charley je bil krepak mož, Hilly pa namo deček. Vsaj njej se je zdelo tako. Spomnila se je svojega prvega dojma o njegovih rokah in
se naglo ozrla na roke moža, ki je stopal zraven nje. Videle so se ji dvakrat tolikAne kakor Billyjeve in debela plast kocin na njih se ji je zdela znamenje stra*ne moči. Ne, Billy se ni mogel spustiti v boj s to veliko zverjo. Ni se smel! A že v naslednjem trenutku se je oglasilo v Saxoni majhno, zlobno upanje, da bi bii Billy s pomočjo tiste skrivnostne in neverjetno spretnosti, ki odlikuje boksače, vendarle zmožen kaznovati nasilneža in jo re-Aiti iz njegove oblasti. S prihodnjim pogledom se je dvom vrnil, zakaj njeno oko se je ustavilo na kovačevih Airokih ramenih. Suknjič je bil ves nagiban od miAic in rokavi so se napenjali nad silno nadlahtnico.
"Ce se Ae kdaj predrzne* položiti roko na koga, ki bom Ala z njim —" je pričela.
"Seveda, tedaj gorje tistemu," se je zare-žal Long. "In prav se mu bo zgodilo. Vsak, kdor se vrine med poAtenega človeka in njegovo dekle, zasluži, da jo izkupi."
"A jaz nisem tvoje dekle in tudi nikoli ne bom, če Ae tolikrat reče*, da sem."
"Tako je prav, le huda Mi," jo je pohvalil. "Tudi zaradi tega si mi vdeč. Pogum ima* in bojevito kri, meni to ugaja. Tega, vidi*, hoče človek^ v svoji ženski — ne pa teh tolstih vsakdanjih krav. One so mrtve, ti si pa živa, prav takAna kakrAna mora* biti."
Obstala je pred hiAo in poiožila roko na vrata.
"Z Bogom," je rekla. "Noter pojdem."
"Pridi potem ven kaj in pojdi z menoj v Idora Park," ji je ponudil kovač.
"Ne, slabo se počutim. Takoj, ko povečer-jam, pojdem spat."
"Aha!" je zarenčal. "Da se spočijeA za jutri zvečer, kaj ne?"
Nestrpno je odprla vrata in stopila noter.
""Povedal sem ti odkrito," je nadaljeval. "Ce jutri zvečer ne pojdeA z menoj, se bo nekomu slabo godilo."
"Upam, da tebi!", je viknila maAčevalno.
Zasmejal se je, vrgel glavo nazaj, napel mogočne prsi in privzdignil težke roke. Ta pogled jo je zoprno spomnil velike opice, ki jo je bila nekoč videla v cirkusu.
"Nu, lahko noč," je rekel. "Do svidenja jutri zvečer v Germania Hallu."
"Saj nisem rekla, da pojdem v Germania Hali."
"Pa tudi ne, da ne pojdeA tja. Jaz vsekako pridem, fn tudi domov te bom spremil. Za-nesi se in prihrani zame kar moči dosti plesov. Tako je prav. Le jezi se. To te dela Ae zalAo."
OSMO POGLAVJE
Na koncu valčka je godba utihnla in pustila Billyja in Saxono pred velikimi vhodnimi vrati plesne dvorane. Njena roka je lahno ležala na njegovem komolcu in ravno sta promeni-rala, da bi si poiskala dva sedeža, ko se jima je priril nasproti Charley Long. Očividno je bil pravkar priAel.
"Tak ti si tisti izzivač, a?" je vpraAal in njegov obraz je 'bil od jeze ve« zloben in grozeč.
"Kdo? Jaz?" je vljudno rekel Billy. "To bo pomota, prijatelj. Jaz nikoli ne izzivam."
"Glavo ti razbijem, če hitro ne izgine*."
"Tega pa že ne bi maral, za ves svet ne," je zategnil Billy. "Pojdiva, Saxon. Ta okolica ni zdrava za naju."
Hotel je oditi z njo, a Ix>ng je spet skočil preden j.
"Premoker si Ae, mladi človek," je zarenčal. "Treba te bo nasoliti. KazumeA?"
(Dalje prihodnji*.)
Math liahor (Pittsburgh):
Doživljaji vojaškega prostovoljca
(Nadaljevanje.)
Nekega dne je priAel v bol-niAnico vojni kurat pravoslavne veroizpovedi. Vsedel ne je na mojo posteljo in začela s\n se pogovarjati; dal mi je tudi nekaj cigaret. VpraAal sem ga. kako je to, da ne pride noben duhovnik okrog, da bi izpovedal umirajoče. Odgovoril je. du oni ne potrebujejo nolrene spovedi, ker gredo naravnost v odprto nebo. Dalje sem ga vpraAal. kaj je njegovo mnenje o tej vojni in če je Im kdaj konec. Nato »c mi Ji* Ae bolj približal in zaAe|»e-tal v uho, da bo končana \»ak čas in da ne more trajati dalj ko en mesec.
To se mi je zdelo aeveda neverjetno, toda on je zatrjeval, da govori resnico in du s«, naj spomnim na njegove besede, če ostanem pri življenju. Povedal mi je tudi več zanimivih dogod* bic z bojiAča. katere sem m dobro za|Mimnil.
Nekega dne so prinesli v U>l-niAnico (»omorščaka in gu |m»|o-lili na posteljo poleg nioj»- tako, da sva ležala nasproti. C«>j nekaj ča*a je začel tako čudno gledati, da se me je lotevala Jaz*n. Takoj aem slutil, da je hi-sterik in bil sem na vae priprav-
ljen. Ko se je vsedel, sem poklical strežnika, on jm je nenadoma planil s postelje in skočil na mojo in jaz sem se hitro u-maknil. Medtem je priAel strežnik in ko je hotel prijeti bolnika. ga je ta zagrabil za vrat in treAčil na, tla, da se ni mogel (»obrati in |>otem je tudi padel. Nato je prihitelo več strežnikov, ki so dvignili oba in Inilnl-ka 8|iet |M>ložili na posteljo.
Cez nekaj časa je bolnik začel s|m*t sumljivo gledati okrog sebe. Ko je videl, da ni strežnikov v bližini, je planil |H»konci in kakor blisk skočil skozi odprto okno na pločnik, kjer je obležal z razbito glavo. Strežniki in strežnice so imeli dosti dela. ker so bolniki v napadu mrzlice skakali s |Hmtelj in je bilo treba nekatere privezati, da niso uAli.
Moja liolezen tli bila nevarna, kajti vročica je tretji dan Izgi-nila in šumenje v glavi je pojenjalo. Moral sem hliniti bolezen, da sem ostal Ae nadalje v bol-niAnici. kajti drugače bi moral narediti prostor drugim bolnikom. Ifckrat so bile tudi velike poplave, ki so ustavile ves promet od koltalvora do ImlniAnice lin tako je bila transporta*ij«
bolnikov otežkočena. V bolniš-nlci sem bil deset dni, da je voda upadla, nakar so mene in več drugih naložili na vozove ter nas odpeljali na Opčine nad Trstom. Tu je bilo Ae straAnejAe kakor v Latesani.
Bolnike, ki so se nalezli malarije, so vozili v Atiri bolnišni-ce in smrtni slučaji so bili tu bolj pogosti nego v Latesani. Hrana je bila pičla in zanič. Za nas, ki smo hlinili bolezen, Je bilo bolje, ker nam ni bilo treba podnevi ležati v bolniAnici. Morali smo na prosto in večkrat smo se (Nitikali v bližini grada Mirnmar, kjer smo lahko občudovali krasno zgradbo.
Nekega dne so izbrali dvanajst mož, nas oborožili z moti-kami in grabljami ter nas poklali na pokopal iAče bolnišnice, ki ne je nahajalo v neki dolini. Tu smo lcpAali grobove, deset mož pa je bilo stalno zaposlenih pri kopanju grobov. Jame so bile dva metra dolge in dva metra Airoke in v vsako Je Alo deset mrličev. Pokopavali so jih skupni ne glede na vero in duhovnika ni bilo nikdar zraven. V dolini sem opazil neko barako! in radovednost ml ni dala miruj dokler nisem Ael pogledat, kaj' ** * nji nahaja. Ko sem odprl j nezaklenjena vrata, se bi bili kmalu sesedel od strahu, ker' •em na deskah ofiatil devet tru- ( P« I poginoma nagih mrličev.
Radovednost me je minila in hitro sem jo pobral iz barake.
K maki potem sem opazil dva vojaka, ki sta nosila mrliča in pela v hrvaščini. Nato so priAli grobarji, ki so začeli nositi trupla iz barake. Vsako truplo ao 'na povelje nekoliko zavihteli in zletelo je materi zemlji v objem. V skupni jami so trupla ležala vse križem kakor drva in potem so jih sagrebli. Na gomilo ao posadili lesen križ, na katerem je bila pritrjena tablica, na kateri ao bila napisana imena mrličev, odkod so doma in h kateremu polku je vsak spadal. Poleg barake je bila velika tabla, na kateri je bil seznam in šte-vilo vseh, ki so jih zagrebli na tistem pokopaliAču. Večina tistih, ki so jih pokopali v tisti dolini, je podlegla malariji.
Po tistem, ko sem opazoval, kako so ookopavali mrliče, nisem imel več obstanka v dolini. Zdelo ae mi je, da mi leži na srcu nekakšna mora ter ga razjeda. Nedaleč stran med nizkim borovjem sem naletel na malo njivico, na kateri je rastla repa, katere sem se najedel in jo nekaj tudi vzel s seboj. Moji tovariAi so medtem odAli iz doline, nakar sem se tudi jaz napotil za njimi.
Neko lepo popoldne po trinajstih dneh bivanja na Opčinah sem se s tremi vojaki sprehajal in zijala prodajal po ulicah in vse se nam je zdelo bolj živahno. Srečali »mo skupino deklet, ki so zahtevale, naj odstranimo znake cesarja Karla s kap, ker on ni več cesar. Tega seveda nismo storili, ker smo mislili, da se dekleta norčujejo. Kmalu potem smo videli, ko so Atirje civilisti obkolili vojaAkega zdravnika iz naAe bolniAnice in mu u-kazali, naj odstrani cesarski znak. Ker se je branil, mu je nekdo snel kapo z glave in odtrgal znak, Potem mu jo je spet posadil na glavo in rekel, da sedaj lahko nadaljuje svojo pot.
Ko smo opazovali to komedijo, se nam je začelo svitati, da mora res nekaj biti na stvari in zato smo se vrnili. Ko smo ponovno dospeli pred bolnišni-co, smo bi)i Ae bolj presenečeni« kajti tja je dospel voz ulične železnice iz Trsta, v katerem so bili natrpani prostovoljci iz kadra s poveljnikom vred. Na kapah, kjer so bili prej znaki cesarja Karola, ho bile pritrjene rože. Med njimi je bilo mnogo mojih znancev, ki so me nagovarjali, naj grem z njimi domov, ker bodo Italijani kmalu na Op-čini. Silno rad bi se jim bil pridružil, a vendar sem se premagal, ker nisem mogel verjeti, da je stvar tako resna. Pijava je bila daleč od Opčine in nisem mogel verjeti, da bodo Italijani že naslednji dan priAli v tisti kraj. Vsedel nem se na visoko Akarpo ter opazoval velike množice ljudi, ki ho prihajale druga za drugo peA in na vozovih in prepevale. Vae je bilo nenavadno dobre volje.
Ko ne je znočilo, nem Ael v po-nteljo, toda spal nisem vso noč, ker je bilo na ulicah preveč ropota, kričanja in petja. Z ljudmi, ki ho prepevali, nem se tudi jaz veselil, ker sem bil prepričan, da je tista noč zadnja, ki jo bom prebil na Opčini.
Naslednje jutro Hta priAla v ho bo zdravnik in bolničarka h Aopi dokumentov, ki Hta jih metala po posteljah. Vaak je dobil Hvoje in potem je zdravnik rekel, naj vsak, ki more hoditi, beži kamor ve in zna, tisti pa, ki ne morejo, naj ostanejo v postelji brez strahu, ker bolniku ne bo nihče nič žalega storil Razume se, da je vsak. ki jt mogel laziti, zapustil bolniAnico, | ker se je bal, da bodo Italijani z njim surovo postopali, če ostane.
Ko smo doapeii na kolodvor, je bila tum taka gneča, da je ni mogoče opisati. Od vseh strani so namreč prihajali vojaAki oddelki in drenjali smo se ob progi. Čakali smo vlaka, ki pa ni hotel priti, ker so vsi odAli. Na stranskih progah je stalo polno vagonov, natriainih z razno ropotijo in živili. Kljub močni
Črtica iz življenja avtomobilskega delavca
Detroit, Mich. — Dolge so ure in Ae daljAi dnevi človeka, ki mora, kakor jaz, delati v avtomobilski tovarni. Tam, kjer je pred leti stalo Aest strojev in delalo Aest delavcev, je sedaj en sam stroj in strežem mu sam. Ostalih pet delavcev je zletelo na "socialno smetiAče" z javno miloAčino.
Ta stroj sedaj sam opravlja vsa tista dela na koščku avtomobila, ki jih je poprej opravljalo Aest strojev. Spodaj je nekak obroč s Aestimi vdolbinami, kamor se vlaga omenjeni kos. Zgoraj pa je v krogu nad vdolbinami Aest različnih rezil in svedrov. Ta del se vsede na spodnjega, opravi svoje delo na Aestih kosih obenem, nakar se zopet dvigne, spodnji obroč z vloženimi kosi se pomakne naprej, kos, ki je že priAel izpod vseh Aestih rezil, izpade in na njegovo mesto hitro vložim drugega. To se ponavlja neprenehoma, osemkrat na minuto, 480 krat na uro.
Sčasoma ti postane to delo zelo monotono. Z levo roko pripravljaš kose v vrsto, z desno jih vlagaA in zamuditi ne smeA nobenega giba, ker sicer gre ena vdolbina prazna na okrog in en kos manj je izdelan. To pa se ne sme zgoditi, ker Akodo bi trpeli delničarji, ki so, ka kor ste lahko že mnogokrat či-tali, skoro same vdove in sirote. Ure so dolge, iz nosa ti začne kapati, pa ni časa, da bi ga osnažil. Potegneš enostavno z nosom po rokavu in stvar je opravljena. Pot ti zaliva oči, a se nima* časa obrisati. Samo z glavo streseš in kapljice frče na vse strani, a stroj neprene homa brni naprej svoj večni rrrun-rrrung-rung. Kako sem vesel, ko je čas polurnega odmora, ko se lahko vsedem in použijem svojo malico.
Pri jedi se zberejo delavci v grupe, razdeljeni v razne narodnosti in jezike in se pogovarjajo med seboj. Človek b; pričakoval, da bi tukaj sliAa kaj, kar bi nam bilo v korist, o organizaciji ali kaj takega. A kaj slišiš? Nič drugega kot "baseball". Kdo bo zmagal da nes, Tigers ali Y^kees? — Stavim dolar na Yankeje! — Stavim pet na Tigre. — Por ko djavolo, aj lost five bucks on Tigers — kol ne tretji. Jaz se ne zanimam za te vrste spor ; in ga sovražim kot svoj stroj in njegov rrun-rrung. Kmalo je pol ure pri kraju in godba se začne znova. Gibljem se natančno v tempu s strojem, oti-ram rokav z nosom, otresam pot z oči in štejem ure, ki so čedalje daljše. —- Oh, da bi že kmalu minil dan, si želim, in štejem — še tri dni — še dva dni, pa bo nedelja. Poleg želim, da bi že kmalu minila vročina, pozimi pa zopet, da bi že kmalu priAla pomlad
Sedaj delamo po navadi le po pet dni na teden. Sobota in nedelja je pa "naA dan". Ko petek skončam svoje delo, sem neznansko vesel. Težak kamen se mi odvali iz srca, globoko se oddahnem in zdihnem: Hvala Bogu! — Sicer nimam več vere, a ne najdem pripravnejAih besed, s katerimi bi dal duAka svojim čutom. Hitro na pro stor, kjer me čaka moja "lizika" in hajd proti domu- Bližje doma prihajam, bolj sem vesel Zopet nem "pretolkel" en teden in zdaj imam dva dni za svoj počitek in zabavo. Hitro de-nem liziko v hlev in ne morem se premagati, da ne bi z veli kini navdušenjem objel in poljubil ženo, ki mi je prišla vra ta odpreti. Začudeno m«« gleda, ker tega ni vajena. A ko stopim v hišo, pa je mahoma vsega veselja in navdušenja konec. Zagrmi mi na ušesa z gromkim glasom, da šipe na oknih klepetajo: "Bali one! — — Strike! — Gvhringer is on!
--Zdi se mi kot bi me kdo
lopnil z desko po glavi. Ta pro-kleti žogomet. —. Hčerka je prišla pred menoj z dela in j«
J hi-
. ® .	, ®	tro navila domači radio na svoj
straž, so civilisti zlasU ienske. priljubljeni "basebal". Kaj ho-kradli ko srake. Iz vagonov so ■ | ~~ vlačili vreče z moko. stražniki so streljali, seveda v zrak. da bi jih preplašili, a vse to ni nič pomagalo. krmili mi kar naprej.
(DaUe prihodnjti )
čem? Hčerki he kaie kaziti ve-Helja. treba se je pač gluhega narediti in mirno prenašati peklenske muke. K sreči je igra kmalu končana, ker pri-dem bolj potno od dela. Po ve-
čerji pa prebiram Prosveto in Proletarca in tako kmalu pride čas, iti spat in se s počitkom pripraviti za svoj "prosti" dan. Utrujen človek pač lahko hitro zaspi, zaspi, a kakšno spanje je to? Kmaj zaspiš, pa ti že začne stroj brneti po glavi. V sanjah se sedaj ponavlja vsa zgodba minulega dne- Zopet se giblje* kakor ti stroj poje, se potiš in otiraš z nosom rokav in bliskovito hitro vlagaš kose v stroj, ki vse sproti pogoltne in prebavi in brni svoj "rrrun-rrrung." Toda sčasoma opaziš, da je stroj spremenil svoj glas. In tudi tempo se je zmanjšal. Pesem se sedaj glasi: "Rrrun-zzz-phh! Kaj pa je vraga narobe, se strahoma vprašuješ. Zdaj se še le zaveš, da si v postelji in poleg tebe žena "žaga polena", da šipe klepetajo v oknu. Seveda jo je treba zelo rahlo in previdno zbuditi in se opravičiti s kakim namišljenim vzrokom, ker sicer se ji zameriš, da te ne bo ves teden pogledala; ker ona sploh nikdar ne smrči, kak<>r ti bo energično zatrdila. Zdaj lahko zopet zaspiš, vesel v zavesti, da si doma v postelji, in spiš do jutra, ako imaš srečo. Včasih pa se igra še parkrat ponovi predno je jutro.
V soboto zjutraj pa, ko se zbudiš, strahoma planeš pokonci in pogledaš na uro, če nisi že prepozen za na delo. Potem ti šele pade v glavo, da je danes sobota, ki je tvoj "prosti" dan. Z veseljem se vležeš nazaj v spominu na prejšnja jutra, ko si tako iskreno želel, da bi lahko vsaj Ae malo poležal. A danes pa ti ne da dolgo ležati vesela zavest, da imaš pred seboj ves dan prost, za svojo zabavo in užitek. Toraj se kaj kmalu skobacaš iz postelje, se za silo malo "očediš" in popiješ vsakdanjo jutranjo kavo. Zdaj pa je treba najprvo opraviti še razna dela in opravke, ki si jih odlagal celi teden za soboto, ko boš prost. Ko si vse to opravil in se tudi že vrnil domov od brivca, kateremu si nesel svojo brado in glavo obtesat, se še le lahko komodno vsedeš in vza-meš v roke svoj priljubljeni dnevnik. A zdaj ti pride žena z raznimi predlogi: Prinesi mi to in to! — Popravi mi tole! Te predloge je seveda treba enoglasno sprejeti in izvršiti, ker
i
m«
m
«icer pride *Vetovni ^ varnost. Tako t, ! Jetno mine dopol^J Pa je treba "mi.u.0 market, da * pr,sk ^
njavo in sadjem * orih P«' dni. Potem pa k prvemu, drugemu, tretje-^ dolgo, da se najde" J ima meso za en dem ce^ drug,. Iz ravnotm **
potem kupi moka tukaj in kava tam, makaroni gem koncu mesta, in ko zi* kakih 50 milj, ,Ja Hi
V teh slabih časih mora znati gospodariti in če se cent prihraniti, zakaj bi ne Ael, četudi pet milj da
Tako mine tudi sobota goče ni bilo vse tako kot zjutraj predstavljal, ali Saj je še jutri eden dan lja pa ti bo cela na razn da jo boš zapravil po sva li volji. Mogoče io ae j danes že nekoliko umirili coj se bo pa sladko spali sta milodoneča melodija:" zzz-phhh" »e sicer še poi v kratkih presledkih sk« noč, a tebi se sanja, di Ijavi nekje grmi.
(Dalje orihodnjii.)
Otroška
"Ko bom velika," meni šestletna Milena, "se bom čila z Markom."
"Kaj pa misliš otrok!" uči mama. "Za poroko sti dar potrebna dva!"
"Res?" Nu, bom pa vi Cirilčka."

d

DOCTORS ADVI! MILK FOR HEAL1
Fresh pasteurised milk dc by VOUR milkmsn pr more food value per pennjr 1 any other single food.
DRINK 4 glasset OF MILK «oday
TISKARNA S. N
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, 1 koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaške češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih iU ■ ■ '
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P-
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijsko delo pr
Pilite po informacij« na naslov:
S. N. P. J. PRINTER
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweIl 4904 CHICAGO, ILL.
_Tam aa doba na ftaljo tudi vsa ustmena pojasnila.
naročite si dnevnik PROSVETO
Pa aklepa 10. redne konvencije m lahke aaroti ss liat PreivrU iteje eden. dva, tri. Miri ali pat «aaav is ene dniiine k eni aarofr • Proaveta aUne u vsa enaka, aa flaae aH natisne H— " nino. Ker pa tlaa! ia pla*a)a pri aaeameata SI.20 ta tednik, se Ji« Iteje k naročnini. Torej sedaj al vireka. re«. ds Je liat P"^«* 8. N. P. J. List Prosveta Ja vaia lastnina ia foioro Je f »-ki dn.il« ki bi rad tltal list vaak dan. Cena liatu Prosveta ie:
Za ZdrnL države la Kanada H-00 Za Cieero ia Chirsr* )••
1 tednik la................ 4J0
S tednika la............... IM
S tednike In............... 2.40
4	tednika Hi............... 1J0
5	tednikov la............. alf
Za Evropo Ja...............—-
11 pol al te apodnji knpoa. prllaiHe jetrabae vaoto denarja Order v piama la si naročita Proevete. liat. ki Je vala lastalaa
Pojaaaila: -Vselej kakor hitro kateri teh *lsm»v pn-neh. b t •II če aa praaeti proč od drallne ln bo sahteval tY9[ " n> moral tisti član i« dotične dniiine. ki Je tako skupno	,
Prosveto, to takoj nasnaiiti npravaiitvti lista. In obeoem a r« ^ eaoto liatu Proevota. Aso tega ne store, tedaj m*« uprB datum sa to vsoto naročnika.
n
1	tednik Is.
2	tednika In
t tednike la.. 4 tednike la. • tednikov la l»0#
PROSVETA. SNPI, 2457 So. U«radale A»e- Ckfca«e. Prilofeno paMIJam naročnino sa Met Proe»*e	•
I) ima.........................................A	"
.......................................-'.^lim
U ata vita terfaik la r« pripišite k ■•»» ••mč*'*' *
draiiae:
I)
n i) I) II _ Nov
fl	4ra**» *
. fl	dra**s *
Cl Cl
a a
Drteea