XIII. letnik.
V Gorici, dne II. maja 1905.
19 Številka.
Uhaja vsat (Mrli* r.li tl. im dopoldne. Kiikopisi s>* ut* via-fajn. Nelrankovana pisma sp ne sprejemajo.
Cena istu ?na5a 73 celo leto 4 krone, ra pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne 73 celo leto 3 krone, za pol leta K l‘.r>0 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije r. K.
Rokopise sprejema .Naiodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vet-.lurini St. 9.
slovensko
i
tor-
Naročnlini In i> > znanih s p r r j >• im i npravniSIvo v <lm(< i SemenlSk.i ulici S. 1 fi Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-k.aliSču nasproti me stnemu vrtu''in na Korenjskeni brepu (Riva Corno) St H po 8 vin,
Oglasi in poslanice se računljo po petll vrstah, in sicer: te se tiska enkrat II vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Več krat po pogodbi.
izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič)|v Gorici.
Ha SHalnico — na Sv. Goro!
.Čas je, ljudstvo moje, liiti znova
prosit me za svoje delo blagoslova 1“
Našemu naznanila, da bo tretjo nedeljo po Veliki noči slovesna procesija na Sv. Goro, odzvalo se je delavstvo cele naše dežele z velikim navdušenjem. Mesec maj je posvečen Mariji, prečisti Devici, ki Jo krščanski delavci in krščanske delavke srčno ljubijo in goreče častijo. Od Nje upajo pomoči. Saj je obljubila, kakor pravi ustno izročilo, pastirici Uršuli na Skalnici : »Reci ljudstvu, da naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi«. Krščanski delavci Jo bomo prosili izboljšanja tužnih razmer, v katerih živimo, olajšanja velike revščine, v katero je pahnil delavsko ljudstvo liberalizem, prosili Jo bomo poguma in vztrajnosti v boju, ki ga bijemo proti kapitalizmu. Ona ima moč od Boga. Ona je močna ko ceder na Libanu, ko javor kraj potoka, je strašna ko zvrščena vojaška četa!
Kvišku torej, delavci in delavke! Naj vas ne zadrži doma ne slabo vreme, ne katerikoli opravek! Tretja nedelja po Veliki noči bodi vaš dan, dan dušnega veselja, dan popolne svobode! Cvetoči maj je zavladal v naravi. Vse je oživelo, vse se je pomladilo! Tudi mi moramo vstati v čvrsto življenje. Pridobiti si moramo po Mariji novega navdušenja za sveti boj.
Upamo, da pojdejo z nami tudi drugi stanovi, da pokažejo vsi složno, da nas navdaja en duh, ena misel,
LISTEK.
Kako jo je skupil Skalarjev Janez
ali
Oiulotvorni prašek.
Skalarjev Janez js bil znan daleč na okolo kot najhujši pretepač. Kjer je bil kak pretep, tam je bil Skalarjev Janez gotovo zraven. Seveda je imel radi tega marsikaj opraviti s sodnijo. Letos o pasta je bila tudi taka domača vojska. Najpogumnejši je bil Skalarjev Janez. Tudi sodnija je o tem zvedela. Ker se pa za take junaške čine zelo zanima, zato je poklicala našega Janeza k sebi, da bi iz njegovih ust zvedela kaj in kako. — Z Janezom so šli vsi njegovi sobojevniki, prijatelji in sovražniki in ž njimi skoro pol vasi za priče. Med temi tudi stari Luka Slatnar.
Obravnava je končala in pogumne bojevnike je povabil sodnik na večerjo v — zapor. Stari Slatnar je še počakal, 'la je dobil izplačano potnino za pričevanje, potem pa je krenil v gostilno h „KaTalinu*. — Koj pri vstopa mu je pogled obvisel na velikanskem rdečem lepaku. Slatnar sede za mizo in naroči pol litra vipavca in porcijo golaža. Ko
e n ;i skrb za čast Božjo in za prospeh pridnega slovenskega delavskega ljudstva.
♦	*
*
Vsporod smo že zadnjič objavili in je ta-le :
1. V soboto dno 13. t. m. od 6—8 zvečer spoved v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Ob 7'/a govor.
2. V nedeljo dne l t t. m. ob 372 zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Ignacija. Ob 4?,/a odhod na Sv. Goro. Procesijo bo vodil preč. prelat dr. Josip Gabrijevčič.
Na Sv. Gori okolu 9. ure govor, potom sv. maša in sv. blagoslov. Okolu 10'/2 shod na trati za svetogorsko cerkvijo.
Glede sv. odpustkov veljajo določbe rimskega papeža Loona XIII. Po teh določbah dobe popolni odpustek enkrat v letu vs: remi, kadarkoli obiščejo Sv. Goro, prejmejo sr. sakramente in molijo po namenu sv. očeta za sv. kat. cerkev, in odpustek 200 dni kadarkoli le obiščejo v milosti Božji svetogorsko cerkev.
Udeležencem priporočamo lepo obnašanje in red. Vse v slavo Bogu in čast Mariji Devici !
Odbor
„Slov. kat. del. draštva“ v Gorici.
„Prosveta“ v - temi!
Pisali smo že zadnjič, da je „Soča“, ki je glasilo .Prosvete" v Gorici, prinesla .glasoviti govor Strossmayerjev“, ki pa ima že sam na sebi taka znamenja, da bi bile spoznale „prosvitljene" glave lahko na prvi pogled, da to ni govor Stros8mayerjev, ampak potvara. „Novi List“ na Reki, iz kojega je „Soča" prepisala, se je že nekdo opravičil radi hude zmote, „Soča“ pa tega noče storiti ter nadaljuje še v včerajšnji številki z govorom, katerega ni pokojni vladika SlrosBmayer nikdar govoril. Minuli pe-
se napase in napoji, vzame iz zelo oguljene škatlje starinska očala, natakne si jih za ašesa in začne študirati velikanske črke na lepaku. „Hm,u pravi sam pri sebi, „moram pa vendar pogledati, kaj je ta gori napisano. Hm, črke so res relike, ali tako nekam meglene oči imam danes, ne vidim prav čisto. Aha, zdaj že vidim: Cirkas „Zavata“, danes zadnjikrat, velika predstava, slavni rokoborec .Ivan Grozni”.
—	Streha! to mora biti pa lepo I Še moj živi dan nisem bil v cirkusa, danes pa grem, naj bo kar hoče." — Z misli na delo. —
Kmalu potem vidimo Slatnarja v cirkusu. Z velikim zanimanjem gleda učene konje, vratolomne telovadbe in druge take občudovanja vredne reči. — Naposled pa nastopi lepo počesan moži-celj in naznani, da bo imelo slavno občinstvo priliko gledati borbo med dvema najmočnejšima človekoma na sveta, namreč med .Iranom Groznimu in nekim slavnim italijanskim rokoborcem.
.Ivan Grozni1*, mož srednje rasli, ali zelo žilav, nastopi in zgrabi svojega nasprotnika, debelega velikana ter ga po kratkem ruvanju vrže ob tla.
Ko Slatnar to vidi, šine mo naenkrat neka misel v glavo, od veselja se
tek jo tudi .Primorec", ki je tudi malo glasilo „Narodno Prosvete" v Gorici. prinesel „glasoviti govor". Naj omenimo, da je „Primorec“ izšel še potem, ko je „Slovenec“ in za njim drugi listi že dokazali sleparijo. Ali naj ostane torej „Prosveta“, ki je, ako sodimo po MSoči“, .največja luč na'Gbriškom, r temi?
Pa zdaj pride še lepše! Ta „gla-soviti govor“ je bil znan že Strossma-yorju samemu. Strossmayer sam je povzdignil glas proti tema govora v pastirskem lista z dne 4. febr. 1896, kjer pravi tako-le :
„Pred več kot dvajsetimi leti je širil po Ameriki nek lahkomišljeni in izprideni duhovnik neki govor, ki sem ga baje jaz govoril na vatikanskem koncilu. Ta govor je grd, hudoben, skozinskoz krivoversk, poln sumničenj, napadov, mržnje in odurnosti nasproti svetemu očetu p a p e ž u i n s v e t i rimski stolici. Ta govor je pravi izrodek pekla. Duhovnik in škof, ki bi bila rstani izustiti tak goror, ne bi bila niti en trenutek vredna svetega svečeniškpga in apostolskega imena. Zaslužila bi, da se jih takoj izobči in pahne iz svete matere cerkve. Tega govora so bili seveda neizmerno veseli vsi sovražniki katoliške cerkve in svete rimske stolice, a katoličane je objela neizmerna toga. Jaz sem pa takoj, ko sem izvedel za ta govor, ga označil kot laž-njiv in sem ga najodločneje odvrnil od sebe."
.Tisti lahkomišljeni duhovnik, ki je bil gdvo?~BesIavn — ne vem, iz kak-SnTh namenov — je smrtno - zbolel. Izpovedal se je .katoliškemu duhovnika i n ga na smrtni postelji prosil, naj mi p i £ e in ne r njegovem i m e n n prosi o d p u š č a n j a, k e r mi .j e ta govor podtaknil. Ker je to bilo proglašeno tudi v rimskih listih, sem bil trdno prepričan, da ni nikogar
plošči po stegnih in govori sam pri sebi muzaje se: „Hm, to je Brečna misel, to bo pomagalo, ta bo odvadil Janeza pretepanja." Po dokončani predstavi se obrne stari Slatnar do nekega uslažbeuca, češ, da bi rad govoril s slavnim rokoborcem nIvanom Groznim". Dolgo časa sta se pogovarjala „Ivan Grozni" in stari Slatnar. Naposled sta si prijateljski segla v roke in stari Slatnar je dejal: „Pa hudega mu ne smete storiti, samo tako en-malo — za zdravja"
Poldrugi mesec je sedel Skalarjev Janez v zaporu, o Veliki noči pa je prišel domov. Velikonočni pondeljek je bilo v krčmi .Pri žejnem slaniku" vse polno pivcev, med temi tudi stari Slatnar in Skalarjev Janez. Pili so in kadili. Stari Slatnar je pripovedoval svojema soseda o varčnosti rajnegaGrabeža. .Malokateri človek," tako je govoril, „rečem ti, malokateri človek je bil tako varčen kakor raujki Grabež. Samo enkrat v letu, namreč o Veliki noči, si je kupil .pakelc" tobaka za štiri krajcarje, debelega se razume. Ia kako je tisti tobak porabil ! Najprej je čikal, ali čik ni nikdar pljunil na tla, ampak stavil jih je sušit, potem je tiste posušene čike kadil in pepel po-nosljal. Ta je bil varčen, kaj ne?" Kar
več na svelu, ki bi se drznil še lagati, da je oni krivoverski govor moj. Žalibog, da temu ni tako."
„Uprav stvarno je nemogoče, da bi bil kdaj kak katoliški škof mogel tako govorili, ker ga ne bi potem trpeli v okrilja svete cerkve niti tre-n u t e k".
Vprašamo, ali je mogoče, še bolj osmešiti se, kot ata se osmešila „Soča‘‘ in „Primorec", glasili „Prosvete" v Gorici ?
Užitnina na Cerkljanskem.
V	zadnjem številu našega lista smo prinesli povsem zanesljive ker uradne podatke o dohodkih od užitnine na Tolminskem, o katerih smo se osebno prepričali na merodajnem mestu, da imajo realno podlago, predno smo jih objavili. Sami nismo verovali, da je kaj tacega mogoče, sami dvomili ua tem, da se r 20. stoletja dobi cel okraj, r katerem se tako malomarno zametara držarni, deželni in občinski denar, kakor se je zametoval leta in leta na Tolminskem. Ne-čuveno je, da je dobil leta 1904 privatni podjetnik od državne in deželne užitnine nad 5000 K več v teku treh mesecev nego je on plačal za celo leto imenovanima činiteljema. Nehote se nam usi-Ijuje vprašanje, ali je res, da državni organi niso vedeli ničesar o teh kričečih razmerah v tolminskem sodnem okraju, da so molče potegovali tam 13.200 K pristojbin na užitnini, kjer bi bili lahko dobivali vsaj štirikrat toliko? In to je tem bolj nerazumljivo, ker je vlada dobro znala, da isto izgubo, kakoršno trpi ona, mora trpeti tudi dežela, katera nima po sedanjih določbah niti pravice, da bi smela pobirati Bvojo ažitnino r lastni režiji.
Naša dežela nosi ogromne doklade za ceste, šolstro, deželni zalog, insol-rentne bolnike in občinske potrebščine vkljub temu, da je pri nas zemljiški davek primeroma navečji r Avstriji ; a
se odpro vrata in r sobo stopi člorek srednje rasti z velikansko krošnjo na hrbtu. „Hej, krošnjar, kaj pa prodsjaš, pokaži i" zavpije nad njim Skalarjev Janez. „Ej, fantje, le počasi I" odgovori krošnjar, „take reči imam, da mi bodete vse pokupili. Glejte, tokaj imam nek ču-dotvorni prašek. Kdor ta prašek izpije v kozarcu vina, ta postane takoj tako močan, da lahko zmaga največjega junaka." nAli mene tudi?" zarenči Skalarjev Janez. .Tudi tebe in vsakega, tudi če bi bil desetkrat močnejši od tebe." .Hoho, ta pa je bosa I" reče Janez. .Bomo videli," odvrne krošnjar in si natoči kozarec vina, ki mu ga je med tem prinesel krčmar, potem nadaljuje : „Glejte, ta le prašek stresem v vino in izpijem, tako, sedaj sem jaz najmočnejši med vami.* „Ne laži!* zavpije Janez, „če nese vzdignem." „Prosim, le vzdigni se,* pravi krošnjar. „Jezik za zobe, če ne te denem na kolena in ti jih naštejem pet in dvajset," zatuli Janez. nAli pa jaz tebi,* odvrne mirno krošnjar. .Kaj? ti meni? ti krotal" zarjove Janez in skoči proti krošnjarja. — Niti eno minato ni trajala borba in že je imel krošnjar Janeza na kolenih in mu jih je v resnici tudi naštel pet in dvajset. Ves zasopljen vstane
denar, katerega bi morale dežele in občine dobivati v pokritje onih Btroškov, moral je romati v žepe podjetnih Špekulantov valed 70 let starih tozadevnih vladnih odredb in njene kratkovidnosti. Dežela ni imela pravice varovati v tem oziru svojih koristij.
Deželni odbor je bil osebno dvakrat v tej zadevi pri centralni vladi na Dunaju in ji je gotovo razložil, kako stvari stoj6; potrebno bode, da objavi, kaki razlogi so silili vladne organe, da so toliko časa dopuščali tak .šlendrijan" v deželi.
Tako kričeče razmere o dogodkih užitnine niso sicer v drugih okrajih kakor v sodnem okraju tolminskem ; vendar pa so tudi te za dežele in občine žalostne dovolj. Pri tej priliki ogledali smo si tudi dosedanje rezuatate o užitnini za cerkljanski okraj ter dobili sledeče podatke:
Za mesec januvarij 1905
1.	je d o S1 o : 162 816 K, za mesec februvarij 1906 1. je d o S I o 6 6 382 K, za mesec marec 1906
I.	je d o š 1 o: 76 62 0 K, na preostanki h 6 91 3 K, skupajtoraj 2901*30 K. za erarski delež. Ker je erar dobil za vse lansko lete le 3920 K potom navidezne k o n v e n c i js k e p og od b e o d zadevnih obrtnikov, prav za prav od privatnega podjetnika, dobi letos gotovo v tem sodnem okraju trikrat toliko nego lani. V teku treh mesecev je d ob i I t or e j le 101 0 K manj nego lani v celem letu. A tudi d e -ž e 1 a j e imela toliko izgube, in gotovoje, da so biletudi občine, katere niso pobirale doklad v lastni režiji, vsaj v istem razmerju prekrajšane.
Nočemo vže sedaj prirokovati celoletne razlike med letošnjimi in lanskimi dohodki na tem poljn la cerkljanski okraj, o čemur bodemo koncem leta Se govorili; a vže ti dosedanji vspehi Kažejo jasno, kako grdo so se pregrešili proti deželnim in občinskim interesom oni, ki so svojčas tako divjali proti našim poslancem in so zagovarjali sprejem užitnine v deželno režijo. Altro che sleparji ljudstva I
Politični pregled.
O potovanju avstrijskega cesarja v Rim. — Glasilo sv. Stolice »Osser- I vatore Romanou je povodom razširjanja | (''asov, čeS, da je sv. Stolica sporazumna ja obiSče avstrijski cesar Fran Josip italijanskega kralja v Rimu, izjavilo, da to ni res in da v to papež ne more privoliti, ne da bi Škodil lastni avktoriteti.
Sestanek škofov v Rimu. — Za dan 21. t. m. je sv. oče papež Pij X. sklical Škofe metropolij zadarske, goriSke in zagrebške na sestanek, ki ima namen’ da reSi vpraSanje glede staroslovenske službe božje v omenjenih metropolijah.
O	tem vpraSanju bo se že posvetovali dalmatinski Škofje na predhodnem sestanku pri nadškofu Dvorniku v Zadru me»oca februvarija tega leta. Kaj da so Škofje sklenili, ni prodrlo v javnost.
Ogrski državni zbor. — V ogrskem državnem zboru je Se vedno na dnevnem redu razprava o adresi na oe-
Janez, popravi si hlače in — smuk skozi vrata. Ostali pivci bo strmeč z odprtimi ustmi gledali strahovit učinek čudotvor-nega praška. Seveda je kroSnjar takoj poprodal vse praške, po pet kron vsak praSek, in skupil zanje lep dobiček. Ko pa se je poslovil od pivcev, ata si skrivaj pomežiknila stari Slatnar in krošnjar — »Ivan Grozni*.
Osem dni ni prišel Janez na spregled, naposled je vendar krenil v krčmo. Komaj ga zagleda Štefuljev Jaka, se hitro postavi pred njega, strese dva praška v vino ter v enem dušku vse skupaj izpije. Nato zaničljivo pogleda Janeza, skremži obraz kakor od bolečim in se začne z zasmehovalnim izrazom drgniti po zadnji plati. Divje zatuli Janez in skoči nad Jako. Ta hip zavpije stari Slatnar: »Janez, stoj I ali nisi videl ? dva praška je izpil.u Janez obstoji kakor okamenel, potem pa se prihuli in zbeži iz gostilne. Korajžen je bil, ali čudotvornega praška se je vendar bal. — Tudi drogi fantje se niso več pretepali med seboj. Vsak si je mislil o svojem nasprotniku: Kdo ve, koliko praškov je izpil ? ...
sarja. V pondeljek je govoril tudi hrvat-ski poslanec Geza Josipovič. Začel je svoj govor v hrvatskem jezika, nakar je nastal v zbornici ropot, a čuli ho se tudi klici, naj se ga pusti govoriti v hrvatskem jeziku, ker ima za to pravico. Tudi predsednik je opominjal poslance, naj ne motijo govornika. Grof Appony, govoreč o zahtevi Hrvatov, da se tudi v njihove polke uvede hrvatski poveljni jezik, je bil mnenja, da bodo imeli Hrvatje le takrat pravico to zahtevati, ako bodo v borbi glede poveijnega jezika v armadi stali zvesto ob strani Madjarov.
Rusko-japonska vojska.
„Times“ poroča, da se je največja japonska oklopnica .Mikasha* v korejski morski ožin! potopila. Ena verzija pravi, da je .Mikasha" zadela ob plavajočo mino in zletela v zrak ter da se je 700 mož potopilo, druga verzija pravi, da je „Mikasha“ zadela v megli ob skalo in se pogreznila. Izguba to ladije bi bila velikanska nesreča za JiiponBko.
* *
*
„Daily Telegraph" poroča iz Tokija od 8. t. m.: Meseca decembra minolega leta je Japonska potom ameriškega poslanika v Petrogradu predlagala ruski vladi, naj bi se zamenjali vojni ujetniki. Pred nekoliko dnevi je francoski odposlanec v Tokiju v imenu ruske vlade vsprejel ta predlog.
* *
*
Raška ambulančna Iadija Kostroma je dospela v Saigon, iz česar se da sklepati, da bo bliža eskadra Nebogatova. Šestnajst tovornih ladij se nahaja blizo predgorja St. Jacques. Eskadra Rožde-stvenskega je usidrana baje blizo anamske obali.
* *
♦
„Daily Telegraphu poroča iz Tokija, da je francoska vlada v svojem odgovoru na drugi protest Japcnske izjavila, da je bila ruska naprošena, naj zapasti zaliv Hongoe. Sodi se, da porabi Rož-destvenski kakor nov temelj svojemu brodovju zaliv Leongdoi na južnovztočni obali Anamski.
* *
*
O ruskih torpedovkah, ki so iz Vladivostoka šle na pohod, ni došlo več nikakih nadaljnih poročil. Sodi se, da so se vrnile v vladivostoSko luko.
* *
*
General Linevič je 7. t. m. brzojavil : Dne 4. t. m. je japonsko konje-ništvo potisnilo nazaj naše sprednje Btraže na konjih.
* *
*
.Petit Journal" poroča iz Petro-' grada : Vesti iz Mandžurije značijo, da
I	se čim dalje bolj množe japonski napadi na rusko deBno krilo. Vojaški dopisnik lista „Novoje Vremja* meni, da utegne sredi meseca maja priti do Bplošne bitke.
• «
*
„Agence Havas“ poroča iz Saigona: Opazovalne ladije admirala Jouquieresa, so našle brodovje Roždestvenskega v nekem zalivu, ki se nahaja južno od zaliva Honkoe. Koždestvenski je izjavil, da knjalo odpluje.
* *
*
V	Konghang dospeli nemški parnik „NeumQlenu poroča, da je v petek videl blizo zaliva Kam-Rank 46 ladij, od teh je bilo 20 vojnih ladij. Parnik „Haimun" je istega dne videl blizo Amoja eno japonsko križarko.
* *
*
.Petrogr. brz. agentura" je zvedela iz Sitiase dne 8. t. m.: Na rusko levo krilo je dne 6. t. m. naletela v soteski Ingoling japonska kolona, močna 2 ba-talijona s 6 topovi. Čete so streljale. Na ruskem desnem krila so baje zapazili znatne japonske Rile. Straže Japoncev so tako pojačene, da nikakor ne morejo naše patrulje konjeništva prodreti njiho .m sprednjih straž.
*	*
*
General Linevič je dne 7. t. m. brzojavil carju: Kapitan baron Kaden je s torpedovkami rekognosciral ob japonski obali ter dve milji od predgorja Sutsuki zažgal neko japonsko ladijo, potem ko je bilo možtvo odvedeno na kopno; 16 milj od japonskega obrežja je ulovil drago ladijo, ki jo je vzel seboj v Vladivostok kakor plen.
Dopisi.
I/, Mirna. — (Irendentistična demonstracija v Mirnu.) — Dne 19. m. m. popoldne je doletela vseskozi slovensko vas Miren velika čast. Zakaj ? Kako? PriSlo je dvajset tržaSkih ali hogve kterih iredentovcev. Morda so bili celo kaki vohuni vmes, kdo ve? Bili so kaj čedno oblečeni, bede se jim tudi ni poznalo. Pravijo, da so bili oboroženi vsak s svojim revolverjem. Po vasi so se obnašali ti polentarji prav surovo in žaljivo. Ob 4. uri so prikorakali v vas po dva in dva ter ropotali z bobnom, po katerega taktu so hodili. Do večera so prehodili celo vas ter naposled izginili. Ob 8. uri zvečer so se pa zopet javili sredi vasi, se po vojaško vrstili vsak s svojim bengalom v roki ter začeli slovesen obhod po vasi, prepevajo iredentovske popevke. Prižigali so pri tem bengale, ki so odsovali v krasni triko-lori. Ko jih nekdo opomni, naj mirujejo, se vstavijo pred njim, začno se mu zaničljivo posmehovati in izzivajoče govoriti. Nato Se nekaj koračnic po vasi. Ko se naveličajo, gredo spat na Breg k Pahorju, po domačo „Jerabu“ na skedenj Palico, palico ste mogli vzet Jerah, no pa jih prenočit. In to so naši starojšine ter zvesti župan A. M. mirno glodali. Ej, ko bi pa kak naš domač fant kako zapel in veselo zaukal, bi ga gospod A. M. e compagnoni hitro ukazali ukloniti. Iredentovce polentarje pa puste svobodno razgrajati po slovenski vasi in če treba še hrbti zaslonijo. Tako daleč smo priSli.
Občinski zantopniki, ki se znate večkrat pobahati, da ste za delat mir, kje ate bili takrat, da niste pokazali „košpitonom“, da je Miren čisto slovenska, ne pa italijanska vas. Naj se nikdar več kaj takega ne pripeti. V slučaju, da bi 8e to ponavljalo, kličemo vam : Pokažite, da ste narodnjaki, vredni sinovi slovenske matere, ne pa sivčki.
Mladi vstaSi.
St. Viška gora. — Ali so nedelje in prazniki še dnevi Gospodovi? Pred dvemi leti jenakvaterno nedeljo mej sv. maSo zažgala maščevalna roka nekemu posestniku tukaj senik, poln sena.
— Letos 26. marca, t. j. na praznik O z n a n e n j a M. D., je izginil zopet tukaj 23 leten mladenič; o njem ni Se do danes nobenega sledu. — Letos zopet na sredpostno nedeljo zvečer so je obesil mlad družinski oče. — Letos slednjič na Veliko noč mej slovesnostjo Vstajenja Izveličarjevega je brezvesten tat-domačin ukradel ubogi, zadolženi posestnici 300 kron, t. j. vse kar si je s trudom prihranila v dolgem času. Ali bo tudi v tem slučaju roka pravice prekratka, da bi dosegla in kaznovala zlobnega tatu in skrunitelja praznikov?
Tem potom moram sporočiti še žalostno novico, da je 2. maja t. I. ob 11. uri predpoludne pogorela tukaj vas Polje. Ogenj je nastal v neki kuhinji valed vetra, torej popolnoma po nesreči. Vni-čenih je 21 poslopij; škodu znaša okroglih 200.000 kron. Nadejamo se, da se bo naše županstvo pobrigalo za kako podporo pogorelcem.
Sv. Lucija ob Soči. — Novice — ali ne vesele, ampak žalostne in pretresljive. Denar igra veliko ulogo na svelu, da, eno najvažnejših. Ni čuda tedaj, da gledajo ljudje, kako bi priSli ob lahkem do vladarja sveta. A Se manj čudno, ako se lačni Italijani poganjajo za denarjem. Na veliki petek so dobili delavci ob železnici plačilo. Izplačujejo navadno akordanti. Med temi je bil tudi pritlikavi sin lačne Italije. Dobil je denar za svoje delavce, a mesto da bi vsem pošteno izplačal, pobegnil je kar čez noč v žalostno domovino. OdneBel je kakih 1400 K plačila, a pustil je samo
— dolgove. Delavci so bili seveda v skrbeh in zelo razburjeni radi plačila. Sčim naj živijo? Na energičen protest delavcev jim je podjetništvo vse pošteno izplačalo. Kdo pa dolgove v prodajalnicah
— se ne ve. Saj je samo na enem kraju do 120 K.
Dne 4. maja je nosil na spodnjem Logu mlad dečko, kakih 17 let, rodom Slovenec, vodo od bližnjega studenca. Blizu je bila podjetniška kuhinja. Kahar, rodom Dalmatinec, napade dečka, naj mu da vode. Dečko mu je da enkrat, dvakrat. A voda je bila namenjena dragam. Ko se mu dečko tretjič postavi, da mu je ne da, in to po pravici, zakaj bi dočko nosil vodo zastonj, tedaj ga
zgrabi kuhar in ga vrže čez rob po skalovju proti Soči. Pobil se je močno, zlasti glavo. Možgani ho se mu pretresli in ranili, ter ni več upanja, da bi okreval. Knhar je takoj na to šel k akordantu po plačo in jo odkuril kam
—	ne ve nihče.
Ob nedeljah po plačilu je pri Sv. Luciji pravcati semenj. Ni čudno, ako misli kak delavec, kako bi prišel najceneje do potrebnega in včasih tudi nepotrebnega blaga. Črnogorci navadno ne nosijo klobuka, ampak svoje narodno pokrivalo. Ali svet hoče biti modern, in opušča rad stare očetovske navade. Tako bh je hotel modernizirati tudi mlad Črnogorec, ter priti ob lahkem do kakega klobuka. Priložnost se mu kmalu ponudi. Trgovci zabavljeni z drugimi, pak — smuk s klobukom pod pazduho — in hajdi I Toda ni se veselil dolgo ukradenega blaga. Kmalu ga zapazi Bokolovo trgovčevo oko — pak prime ga. Močna post g. trgovca Muniha zgrabi Črnogorca za prsi — pak lirja klobuk. Bevež ni vedel, kako bi se oprostil iz železne posti Munihove — pok — cmok — mu prisoli kropko zaušnico, tor naznani vso Htvar orožnikom. Prišla je kmalu žele/.na pravica in odgnala krivca s „corpm dolicti'1 v tolminsko hladne zidovo.
Ta je imel preklicano smolo, ali drugi je bil srečnejši. Na trgu prod Jer-molovo hiSo je obesil gospodar svoj telovnik, da bi se najbrž nekoliko osašil. Ko se mu je dozdevalo, da mora biti aže dovolj suh — gre pogledat — ali glej vraga — telovnika ni. Ali kaj, da bi zmanjkal samo telovnik, ampak zmanjkali ho tadi neki vrednostni papirji in kar je najslabejSe — debela mošnja. Komu je bila sreča tako mila, se ne ve.
V	pondeljek, dne 8. t. m. so potegnili iz Soče ob mlinu pri Jezu mladega utopljenca. Bil je rodom z Idrskega pri Kobaridu, a ime mu je Matevec Ivan. Prenašal je prej pošto pri podjetništva, a poslej imel Se drugo delo. Bil je jako dober in pošten mladenič, kakor pravijo. Ni bil udan pijači ali zapraljivosti. Po rani nad desnim očesom se sodi, da ga je moral kdo napasti in potem vroči v Sočo.
Zadnjič sem vam obljubil, da povem še kako — skrivnost — toda naj bo dovolj za sedaj — da ne bode predolga klobasa.
Iz Sebreij. — Cenjeni »P. L.“ ! V Tvoji 16. št. čitali smo dopis od tu. Naš g. dopisnik Jur-vodovod je namreč opisal tukajšnje strankarske volilne boje, ki so bili za časa volitve.
Na ljubo resnici — katero zagovarja naS „P. L.“, prosim tadi jaz podpisani v njem prostora, da podam našim čitateljem resnično poročilo povodom došlega dopisa po Jur-vodovod-u v zadevi volitve.
Kaj ne g. d. Jur-vodovod — možje Šebreljce, ki niso Sli Vas volit na volišče, ste kar naenkrat morali v časopisu krstiti za .liberalce"? Za to ime morate gotovo vedeti za kake naše verske prestopke — da nas kar tje postavite. Kajti bilo je ra*no pred dnevi, ko sem sam slišal domačega g. župnika izreči doslovno: „Tu jaz ne vem za nobenega liberalca". Torej znamenje pač kaže, da ste Vi, g. dopisnik, tu ^liberalce" kar sami naredili — in k tem prištevate tudi — osebo — katero sle imeli — pravzaprav namen ribati s6 svojim dopisom. Videlo se je, da ste bili celo v dvojbi, ko ste o lej osebi pisali, jo Seli smete sedaj za moža imenovati ali ne. Kdo Vas ktemu sili? Seveda on Vas ni volil, potem pa kar po njem Kaj porečete ? Kako daste ime pa neki višji glavi, ki tudi ni bila za Vas?
G. dop. Jur-vodovod piše: nZmagali smo v vseh treh razredih. Sedaj pa pravijo, da se niso brigali za volitve in taka poročila so poslali tudi Tebi, „P. L.“. Da je bila zmaga v vseh treh razredih — pač lahko; saj razen istih, ki ste jih Vi snubili za volitev, ni bilo poleg na volišču nobenega nasprotnega glasu. Volilnik je menda kazal vseh volilcev 171, glasov oddanih je bilo okolo 63 — torej vse ostalo Število — je „Iiberalno“.
Kako pa se Vam g. dop. Jur-vodovod to sanja, da bi bili mi v „P. L." poročali, da niso nas volitve brigale, kje Bte to čitali? Ali pač Vam ni bilo v istem listu nekako povoljno pisano o zmagi volitve z besedami. *Šlo je mirno, ker naši ljudje so razsodni in vedo, da se s kričaujem in vpitjem nič ne dosežo*.
Mislili smo, da je bil dopis iz pravega mesta — a ker pa sedaj g Jur-vodovod vanj žvižga — je pa že znamenje, da ni bil — sam zraven.
Vprašate g. dop. Jur-vodovod: Zakaj
je Slo kar pet mož skupaj agitiral? Mogoča ho no kje slučajno naleteli? To pa, kakor Vi menite, r. dotičnim možem ni nič v zvezi, Ako ho Ali, Sli ho iz proste voljo. K VaSemu vpraSanju vprašam tudi jaz: nKedaj jo mož poslal liberalec?" belite vedeti : „/,akitj ho je oni Sele letoH začel meniti za vodovod, dani ima v to že .‘50 lot ponujano priložnost, /a četek te^a, g. Juri-vodovod, ni bil Se le letos, kot Vi piSete, ampak preteklo bode HO. aprila 1.1. že pol let, ko je on lastnoročno izročil in priporočil dotično proSnjo g, dr. Grogorčičn, kakor tudi dež. poslancu g. Lapanju.
Takrat ni bila volitev v in tem pomenu on tudi IctOB ni delal. Sicer pa ne mora občina edino njemu zahvaliti za podpore, katero je nakazal dež. odbor za zgradbo vodnjaka, katero pa, kakor ho vidi, sedaj ne potrebujete, ker je vodnjak jako v izvrstnem stanju.
PiSite očitno, ne zahrbtno, da Bla v mu potem kot cerkvoniku zaprla žnpniSča lin cerkov — v drugo hiSo pa mislim, da ^bolj brez skrbi stopi ko Vi g. Jur-vodovod. .
Ker pa renegat ni bil poštol, glejte ,g. Jur-vodovod da boste Vi veliko poStet
fn občini povsod veliko koristil.
G. Juf-vodovod ste li bil navzoč tu pri velikonočnem vstajenja in kaj sle videli po Vam ^liberalnih'1 hišah? — Dne 20 marca izvoljeni so bili tu polog župana kakor navadno tudi 4 podžupani, pisali ste o dveh, kje sta pa draga dva? Povem Vam v obraz, da dopis, kakoršnega ste Vi pisali v zadnjo St. „P. L.“ t. j. brez podpisa ali s takim ponarejenim podpisom ni bil za „Prim. List1*, ki resnico zagovarja. Podpišite se, kakor jaz
Janez Lapa nja, organist.
Novice.
Duliovske Npremeinbe. — C. g. Miroslav Lenardič, duhovni pomočnik v Kojskem, je imenovan kaplanom v Solkana. Dosedanji kaplan v Solkana, č. g. Peter Šorli, je odšel na vseučilišče t Gradec, da se posveti naravoslovnim itadijam.
Romanje v Rim. — Na razna vprašanja odgovarjamo: Kdor se Loče udeležiti italijanskega romanja v Rim, mora odpotovati ali 29. ali 30. t. m. tako, da doseže posebni vlak, ki pojde iz Florence dne 30. t. m. ob 11*3B zvečer. Izkaznice se dobe pri veleč. mons. Alpiju v Gorici. Cena vožnji iz Kormina skozi Florenco v Rim je za III. razred 2986 L, za IL razred 68 L, za I. razred 9460 L in sicer tje in Bern. Kdor bi se pa hotel vrniti iz Rima na Assisi in Lo-ret, moral bo plačati za III. razred 32 36 L, za II. razred 67 40 L, za I. razred 102 60 L. Vozni list velja za 20 dni.
Za »Slovensko s|rotlščc“ : P. n. gg. Terezija Čaje 1 K, monsignor Franc Sedej 20 K, Terezija Remcc 1 K, za brezplačno vožnjo iz Devina v Jamlje 2 K, družba „Slovenska Beseda11 1 K.
Bog vsem stotero poplačaj 1
/a .Šolski Dom" je darovala družba „Slovenska Beseda" t K.
IV. zaznamek daril došlih c. kr. okrajnemu glavarstva v Gorici za pogo-relce v Čepovanu : Občina Deskle 60 K; občina Dornberg 26 K; župni urad Skedenj 8 K 20 v; župni arad Oprtelj 3 K 58 v; župni arad Tinjan 11 K; župni urad Buzet 60 K ; c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru 8 K 8 v; c. kr. okr. glavarstvo v Palju 13 K 90 v; o. kr. pol. espozilura na Krku 22 K 50 v; škofijski ordinarijat na Krku 2 K 60 v ; c. kr. okr. glavarstvo v Sežani 183 K 64 v; Škofijski ordinarijat v Poreču 41 K 34 v; c. kr. okr. glavarstvo v Tolminu 77 K 70 v; c. kr. okr. glavarstvo v	Lošinja	32	K	10 v;	dekanijski urad
v	Kastvu	72	K. Skupaj 601 K 54 vin
Pomožni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem. — V Gorici, dne 19. aprila 1906. Za pomožni odbor: Attems, c. kr. dvorni svetovalec.
Za pogorelce na Srednjem so doSli Se ti le darovi: Preč. g. J. Lukežič, drkan v Komna 6 K; preč. g. J. Ivančič, kaplan v Ročinju 2 K; sl. uredništvo »Pr. L “ 6 K	in	g. Jož.	čigon, cerkovnik
v	stolnici	2	K.	Vsem	gg. darovateljem
srčna hvala!
Srednje, 1. maja 1906.
J. K u n š i č,	J.	P e r S i č,
vikar.	žapan.
A. (iabrfaVk zn*. —	Uprava	„So-
(V je pisalu v zaprtem	pismu	ne-
kemu gospodu dne I febr. 1906:
„Ker imamo neko tirjatev na g. . . .. ,, Vašega brata, si dovoljujemo Vas uljudno prosili, blagovolite nam Vi iati dolg na naročnini „Soče“ v znesku K 23' 10 poravnali. Ker jo la dolg zelo zastarel, se nadejamo, da nam ga poravnate v najkrajšem času.11
Dno 28 aprila 1905 pa je ista uprava pisala istemu gospodu na d o-pisnici:
„Usojamo si, Vam sporočati, da	nam
še vedno dolžuje g. brat ........ na	na-
ročnini „Soče“ K 2310. Ker nam je neznano, kje se nahaja, prosimo, da poravnate Vi ta dolg. Pričakuje kmale poravnave bilježimo spoštovanjem .. .“
Kaj naj dotični gospod, katerega ima „Soča“ že vsega gnjilega v želodcu, odgovori na tako represalijo? — Čakal bo tretjega pisma, ki pride od uprave „Si>če“ morda sod n i j s k i m polom ... Čilatelji „Sočo“ pa dobro poglojto, ali ato že plačali „Sočo“, ludi če niste bili naročeni nanjo ?
„L’ Eco dul Lltorale", ki ga podpirajo tudi Slovenci, imenuje našo Pod-g tro že ponovno P i e d i m o n t e, kakor drugi čifatski listi. Zapomnimo si tudi tol
Egiptovska bolezen na očeh. — Po gorenji vipavski dolini se čim dalje bolj razširja egiptovska očesna bolezen. Bolnih je nad 300 oseb. Vse šole so zaprte.
Vabilo k občnem zbora „Hranilnice in posojilnice11 v Čepovanu, ki bo v nedeljo 22. maja ob 3. nri popo-ludne. Vspnred:	1.	Pregledovanje	ra-
čunov za I. 1904; 2. Volitev načelstva in nadzorstva; 3. Morebitni predlogi.
Odbor.
Člani „SIov. kalol. političnega in eospodArskega društva za kobariški okraj” so vabljeni v nedeljo, 14. t. m., k rednemu občnemazbora, katerega priredi društvo ob 2. ari popoladne v Nemčevem salona v Kobarida.
Vabilo k občnemu zboru ,, Hranilnice In posojilnice v Št. Petru“. — Podpisani odbor »Hranilnice in posojilnice v Št. Petru" vabi svoje člane k redr.cmn letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil v društvenih prostorih v nedeljo dne 21. t. m. po domačem blagoslovu. Dnevni red po pravilih.
' Odbor.
Okraju« posojilnica v Kanalu naznanja: Ker se pri občnem zboru dne 7. maja ni zglasilo zadostno število zadružnikov, skliče se v smislu § 33. zadružnih pravil nov občni zbor ob treh popoladne v občinski dvorani. Dnevni red po pravilih. Ta občni zbor je sklepčen pri vsaki udeležbi zadružnikov. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Bralno In pevsko društvo „Školj“ v Šmarjah naznanja slavnemu občinstvu in bratskim društvom, da je prisiljeno radi nepričakovanih ovir odložiti 14. t. m. nameravano veselico na dne 28. maja.
Na Trnovem so praznovali v nedeljo sv. Florijana. Pevci so pokazali, da ne res trudijo in dobro uč6: uspeh je gotov, ako ima človek dobro voljo in vstrajnostl Še leto in dan — in gospod Adolf se bo lahko ponašal z izurjenim zborom.
Na Lokve prihaja pomlad z vso krasoto, naši delavci pa odhajajo: Bog ž njimi, da se vrnejo zdravi in vsi I
Izdred sodišča. — Posestnik And. Klavžar iz Zakriža pri Cerknem izročil je pred leti svojemu sinu Andreju vse premoženje in si pridržal zase, kakor je to pri nas navada, le vžitek in stanovanje. Kakor je dandanes povsod nehvaležnost plačilo za storjeno dobrote, tako je bilo tadi v tem slučaju. Sin Andrej grešil je proti četrti božji zapovedi s tem, da je začel očeta preganjati in ga celo pretepati. Že pred par leti je bil zaradi tega obsojen na 15-dnevno ječo. To pa je v grdem sinu Sele pomnožilo jezo do očeta. Ko je prejšnji mesec stari Klavžar zahteval od sina, naj mu da to, kar mu je po pogodbi dolžan, spravil se je zopet sin nad očeta ter ga ranil na glavi in na rokah. Zaradi tega se je moral v pondeijek zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem, ki ga je obsodilo na 6-mesečno ječo, poostreno z jed n im postom vsaki mesec.
Nokul za potnike. — Je voč vrst potovaleev: eni pol-ujejo, drugi cest-ujejo; onim jo znoj, drugim mraz (posebno če jih šnops premoči I); oni radi hodijo peš, drugi so rajši vozijo .. . Gorje pa njemu, ki trudon poprosi za voz, pa
—	ga no dobi za nobeno ceno, čeprav ima la konja in voz, uni koleselj in konja, tretji cel6 kobilo in voz .. . Tak revež jo bil nekdo že parkrat nekje na Goriškem I Zalo, potniki, priskrbite si voz, predno greste na pot, če ae hočete domov — peljati ... — Pa še nekaj! Tudi prašajle prej, koliko Btane — če se že hočete voziti —, da ne plačate za uro vožnje 10 K, kakor dva potnika na krauj-sko-goriški meji. Ali v naprej nikar in in nikdar plačati I Sicer se vam utegne zgodili, kakor nekomu nekje nad Vipavo, ki je plačal za voz 10 K, a ae je vozil lo 10'minul... Uvažajte, potniki, te le opomine — ljudje na svetu so žleht I
Potovanje generalnega štaba je pričelo v soboto. Do 10. t. m. bodo vaje t Postojni. Dne 12. t. m. pride generalni štab v Sežano, kjer bo v okolici ostal 6 dni. Dne 19. t. m. je povratek na Dunaj.
Iz Trsta so nam piše : „Edinost“ št. 126. prinesla je dopis, v katerem trdi, da je škof Nagi prepovedal slovenske Šmarnice v cerkvi bv. Jakoba, za katere so župljani prosili, ker jih dosedaj ni bilo. To ni resnično. Nasprotno je res, da je škof dovolil slovenske Šmarnice : razume se pa, da je izkušal stvar tako prirediti, da ne nastane hrup med Italijani. Dosedaj je bila vsak dan ob 6. uri maša, pri kateri se je pelo italijansko in zvečer je bil italijanski govor in blagoslov. Tako je bilo vpeljano pred škofom Naglom. Kdor pozna občutljivost Italijanov, lahko razume, da jim škof ni mogel odvzeti, kar so že pred njim imeli, zato je odredil, da naj po prvi maši bo slovenski šmarnični govor, oziroma branje, a zatem precej sv. maša na oltarju Mat. Božje. In tako se dela vse od 1. majnika. Torej, ako je bilo krivičnosti Slovencem pri sv. Jakobu, je ni storil škof Nagel, ki jo le popravlja, kolikor se pri tukajšnjih razmerah popraviti more.
Strašen čin maščevanja.- V pondeijek zj. okolo 7. ure, ko je šel prvi inženir ladjedelnice pri Sv. Marka pri Trstu g. Karol Jaegersen v svoj urad, srečal ga je neki Franco Zegler, ki je bil pred letom zaradi nepovoljnega obnašanja odpuščen z dela. Zegler je zopet inženirja nadlegoval s prošnjo, naj ga vzame na delo. Ko mu je pa ta prošnjo odbil, potegnil je Zegler iz žepa revolver ter ustrelil iz njega 6 krat na inženirja. Zadel ga je dvakrat v glaro in trikrat v hrbet. Inženir zgradil se je v nezavesti na tla. Zegler pa je zbežal, pustivši na licu mesta svoj dežnik. Med tekom pa je zopet nabasal revolver, in prispevši do nekega mesta, ustrelil se je še samega sebe v sence ter ostal takoj mrtev. Inženirja prenesli so v bolnišnico, ^jer se nahaja sicer v nevarnem stanju, a je vendar upanje, da ostane še pri življenja.
Otrpnjenje tilnika. — Ta bolezen, ki se je prikazala najprej v Ameriki in ki je zelo nevarna in kakor pravijo celo tudi nalezljiva in ki je zahtevala posebno na Nemškem-Poljakem premnogo žrtev, pojavlja se zadnji čas tudi drugod. Jeden slučaj take bolezni imeli so te dni tudi v Celovcu, v Trstn pa celo štiri. Jedna deklica, ki je pred nekaj dnevi na li bolezni obolela, je tadi umrla.
Na Trčmnnu, na Beneškem, je umrl premožni, občečislani pa katoliško vneti gospodar Valentin Trinko po samo dvadnevni in jako mučni bolezni. Osl^vil je mlado vdovo in petero sirot. Pokojnik je brat preč. gospoda profesorja Ivana Trinko v Vidmu. — Naše najiskrenejše sožalje !
Samomor. — V celjskem „Na-rodnemu Domu" se je ustrelil v torek Ivan Vrečko, bivši trgovski uslužbenec v Celju. Pokojnik je živel v dobrih gmotnih razmerah in je pred nedolgim časom kupil celo lepo posestvo v Št. Jurju. Revežu se je najbrže zmešalo, kajti posebnega vzroka, ki bi gnal Vrečkota v smrt, ni najti. To je že drugi samomor v celjskem „Narodnem Domu".
Starši Izstradali otroka — Zakonska Hiesiger v Enzersdorfu pri Dunaju sta bila pri svojih sosedih zelo na slabem glasu, ker sla s svojim 8-letnim otrokom ravnala tako zelo grdo. Ko
sosedje otroka dolgo niso videli, so lo naznanili orožništvu. Mati je Hledujič priznala, da je svojega 8-letuega sina zaprla v klet. Ondi so v kotu naSli otrokovo truplo. Kevež jo umrl od la kole.
Alisijon za Slovane na Nemškem.
— Sv. misijon za Slovane, (Poljake, Slovence in Čehe) so je obhajal v ham-bornski župniji od 9.	15.	aprila. Deloma
je bilo navzočih 20 slovanskih pridgarjev in spovednikov, med njimi trije slovenski frančiškani. Slovenci ho se povoljno udeležili sv. zakramentov. Mnoge je sveti misijon vzdramil; nekateri bo pa sveto vero že popolnoma izgubili; tudi sv. misijon jih ni zbudil iz grešnega spanja.
Kandidat za djiikovsko škofijo.
— Iz Zagreba javljajo, da utegne biti naslednikom Strossmayerjevim imenovan zagrebški posvečeni škof dr. Ivan Krapac.
Visoka starost. — V Svjohulci pri Bosanskem Novem živi kmet Božo Boreviu, ki je nad 116 let star, vendar je zdrav in krepak, da opravlja vsa dela na polja kakor mlad mož. Zobe ima Se vse čvrste, da orehe hrusta. Daši je živel vedno v siromašiva, vsndar ni bil nikoli bolan. Oženjen je bil samo enkrat in s 70. letom je dobil zadnjega otroka.
V	svojem rojstnem kraja je bil nad 100 let pastir. V istem kraju je še več starčkov nad 100 l6t starih.
Listnica. — Divo vegliardo. Pravite že zopet, da je dotičnik vložil toibo v znani zadevi. Odgovarjamo, da je trdil to že prej večkrat, a prizadete osebe ne vedo o tem nič. To je staro slepilo — pesek v oči I V slučaju pa, da bi prišlo do kake obravnavo, Vas zagotavljamo, da se ne bo končala pravda kakor tista zadevica v Vidmu. Mi Be tožbe ne bojimo, ker imamo dokaze o tej prežaloBtni zadevi v rokah. Poročati hočemo o vsem natančno. Videti pa je res, da ni gospode niti zdaj nič sram, ampak da pričakuje še kakega — odlikovanja za to.
Za kratek Sas.
l.Ivan Gramovnlkje potegnil pri ame-rikanskem dvoboja črno krogljioo ; torej bi se moral v osmih dneh ustreliti. — Po štirnajstih dneh ga sreča njegov prijatelj Anton Blisk in ga začudeno vpraša : .Kaj, Ivan, še živiš ? Ali se nisi ustrelil ?" Ivan se moško odreže: .Seveda sem ustrelil, pa se niBem zadel".
2. Pijanec se vrne kaBno po noči domov in žena ga začne hudo oštevati. Mož pa položi prat na nsta in šepeče : „Tiho, žena, da ne zbudiš otrok, kar mi hočeš povedati, napiši sedaj na list papirja in jatri bom jaz tisto prebra."
3. Vprašal je gospodek kmeta : „ Sliši te, očanc, ali imate pri vas letos dosti snega ?" Kmet: „Hm, nekteri ga imajo več, nekteri manj". Gospodek: „Kako to ?" Kmet: „Glejte, to je tako, nekteri imajo več posestva, torej tudi več snega, nekteri manj posestva, torej tadi manj snega". Gospodek : „A tako I" Kmet: „Ravno tako I?
4. Iz domače vojske. Žena moža: „Ti pokveka, same neumnosti delaš I" Mož: „Res je I In največjo neumnost sem takrat naredil, ko sem tebe vzel".
Vabilo
občnemu zboru
„ Hranilnice in posojilnice “
v Cerknem,
registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bode vršil
21. maja 1905 ob 2. uri pop.
v dvorani 'GospMeiaSfv Cerknem
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva;
2. Odobritev računa za I. 1904;
3. Popolnitev načelstva (dveh članov);
4. Volitev nadzorstva;
6. Poročilo o izvršeni reviziji;
6. Slučajnosti.
Opii/. k a: Ako bi so ob 2. uri ni* mlole-lt*iilo zadostno število £I:iim>v /.a sklepčnost ob čnega zbora, prični« se ob pol H. uri novi občni /bor na istem mestu in s istim vspuredom, kateri bode sklepal ne glede na Jtevilo navzočih članov.
Odbor.
Loterijske Številke.
6. maja.
Dunaj.............. 70	30	86	84	61
Gradec.............. 30	59	22	3	48
J
Rojaki! kupujte narodni kolek!
T
v mestu ali okolici. Nastopi lahko 15. maja ali pozneje. Eventualna vprašanja na upruvništvo »Primorskega Lista« pod šifro ,,{Štajerka 20“.
mojo
ki®J®čnie»
v obilo naročilo. Ivan Bajt Placuta št. 28. — Gorica.
* 9************
ilntnn KuStrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častiti duhovičim in »lavnemu občinstvu v mestu in na deleli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santoi, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korf& istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko 1(. 0, 1, 2,8,4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in aruge vrste, namreč od '/, kila m ob enpga funta. Testenine iz tvomice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Žve-plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jocbmami-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
And. Fajt,
pekovski mojster, (iorlcn, |—— tekališče Fr. Josipa it.2(lastna podrvMoi^^O^
Izvršuje naročila vsakovrstnega (te civa, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po helji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina Jteciva, fina vina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Anton Potatžky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaliiče nlrnherškega lu drobnega Iliada ter tkanin, preje iu nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
NaJbolJSe švanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
sa krojače in Čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne Sase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Karol Draščik,
pekovski mojster iih Korun v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlšjega prltnanju Jubilejne razstavo na Dunaju I. IB98. n v fiorlul na razstavi I. 1‘JOO s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsa k o vrstnega pecivH tudi najlinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najaljudneje.
Št. 1248 Op.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil 1. 6 etrtletj a t. j. mesecev
januvarja, februvarja in marca 1904,
začne v ponedeljek dne 5. junija 190f>. ter ae bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
()<1 ravnateljstva zastavljalnico in i, njo združene hranilnice.
V Gorici, 4. maja 1906.
Anton Hrušič
krojaški mojster in trgovec v Gorici Corso Gius Verdi 33.
Izdeluje vsakovrstne obleke za vsaki stan In sicer za civilne, vojaške in državne uradnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško in doma&e blago za bližajočo pomladansko sezono.
Inia zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan.
o o o Cene zmerne o o o.
ulica Municipio št. 1,
Gorica.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, Črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi «e tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier“ in slamoreani stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Olroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno po- ' hištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za ' spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.	(
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Kaz-lično poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
C. kr .krojački kroji, vsakferemu razumljivi, raznih velikosti. Cena /a celo olileko 18 K, s mo telovnik in |opj 10 K.
— M. Poveraj =
v Uorlel na Travniku.
Vojaška in uradniška krojačnica. Trgovina i nianllaklurnlm blagom in gotovih oblek. Nizl.e cene brez konkurence. Vse priprave za duhovnike . in vojaštvo. Častniške in uradniške uniforme z ' orožjem.
Ivan Bednarik
priporoča, svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
f.okarna
I! I) CII! I' li
M Ji
Prave In edini' Kol kapljici'
k znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna m o č leh kapljic je ne-prekosljiva.— ’l’e kapljico uredijo redno prebavljanje, čo so jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjjo< . ()krepi
Helodec, slor6, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna linost (mrtvost). Te kapljice tadi stor6, da človek raje ji. (U^
^ Cena steklenici 60 vin.
^	v
najbolje stiskalnice vino
in za MASLINE »n stilskalnice „EU<’OLE‘ n;ijnovejšemu in izvrstnega sestava n prikrojeni 7.u dvostrokl in trajni pritlsek; zajamčena naj veča izraba, veča ml vneli (IruKl.Ntlskalnle ;najboIje autOmatiČne
škropilnice za trte i»»t«nt.
^YPHO\rl \ “ koje delajo name,
, brez obrai anjn.
Mlini za grozdje, vočje in masline. Knbkalniee t mastilom za grozdje. 1’liinl za vinograde,
Slišlliee za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinski', živinske iu rudne. llydr ulit ne stiskalnice, stiskalnice za seno, slamo itd. za	Samodolujoča
ročno delo. l>IIatilo za pSenico. čistilo za žilo,	fikropilmoa
pr blrolo mečkalo za krmo iu mlini za brašrsu, roJni in. razne v«h' kosti, plugi, ter vseli drugih gosilorfaokihji-trojev
Isdelujejo in popravljajo s jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, obistinite, pripoanato najbolje in odlikovane tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z več kut 530 zlatih, srebrnih ln počastuih kolajn. Iustrovani ceniki ln mnogobrojna izpričevala pohvalna. Prekupei in zastopniki dobro došll
Stiskalnica za vmo.
,.Centralna posojilnica"
registroVana zadruga ff Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9.
Ponojnje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje :
na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0
z '/s% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.
I
Prosiva zahtevati 1 i s t k p I
1»
I
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso npeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
EllO krano nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove dmerikanske blagajne, da je kapil pri naju za 100 kron blaga.
i
►tj
o
M
0
1
to
&
O
i
Prosiva zahtevati listke!