DOBER DEN GLASILO OBCINE ZAVRC, ŠT. 1, LETNIK 24 - MAJ 2022 VSEBINA 4 10 11 4 Aktualne investicije v Obcini Zavrc 6 Vec kot 50 udeležencev na letošnji cistilni akciji 7 Ravnanje z odpadki in odvoz kosovnih odpadkov 8 O zarašcanju kmetijskih površin 9 Novi clani LAS Haloze 10 Na obisku turška veleposlanica 10 Promocija turisticne destinacije Haloze 11 Haloze nas povezujejo 12 Pomladno veselje tudi v društvu gospodinj 13 Cemaž – pravo darilo pomladi 15 Cebelarji ob svetovnem dnevu Zemlje 16 Na ocenjevanju Vino Ptuj uspešni tudi završki vinarji 16 Zahvala krvodajalcem 17 Kje prebiva KULTURA? 17 Optimisticni završki upokojenci 18 Delovne naloge PGD Zavrc 19 Odlicni mladinci ŠD Zavrc 20 Aktivni završki pohodniki 21 Iz šole in vrtca 28 Vina Statera na salonu Sauvignon 29 E-oskrba na daljavo bezplacna 30 O praznikih– prvi maj, praznik dela 31 Defibrilatorji v obcini Zavrc DOBER DEN, glasilo Obcine Zavrc Izdajatelj: Obcina Zavrc Obcina Zavrc, Goricak 6, 2283 Zavrc. Tel. št.: 02 762 01 50, 761 18 01, obcina.zavrc@siol.net Uredništvo Tatjana Mohorko, Marta Bosilj, mag. Dušan Rojko, Petra Purgaj, Jožica Belšak, Danica Bratuša in Lidija Domjan Fotografije R. Škrjanec, T. Mohorko, Sandi Kelc, arhiv obcinske uprave in arhiv društev Oblikovanje Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Glasilo Obcine Zavrc Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v obcini brezplacno. Z a nami so spomladanski prazniki: velika noc, dan upora proti okupatorju in prvomajski pra­zniki. Verjamem, da ste jih lepo preživeli in si nabrali moci za prihajajoce poletje. Zacelo se je super volilno leto. Veliko casa in energije je že bilo vloženo v prve letošnje držav­nozborske volitve. Izvolili smo poslance v državni zbor. Za nekatere je izid teh volitev pravo presenecenje, spet za druge pa normalna posledica dogodkov iz preteklih nekaj let. Vo­livci pac imamo vedno prav. Tudi tokrat smo se odlocili, da nas v lepše case popelje nova vlada. Vsem, ki so na volitvah dosegli dobre in zadovoljujoce rezultate, iskreno cestitam, vsem, ki pa bodo nastopili v novi vladi in nas bodo zastopali v državnem zboru, pa želim veliko mero uspeha, vzdržne in modre politike ter kulturo dialoga in izražanja, dobrega sode­lovanja doma, s sosednjimi državami in v evropskih poveza­vah. Prav slednje bo zelo pomembno po covid krizi in krizi, ki je nastala zaradi vojne v Ukrajini. Verjamem, da prav vsi socustvujemo z žrtvami nasilja in obsojamo vsakršno agresi­jo. Naj prevlada razum in naj se cim prej konca ta nesmiselna vojna, ki spravlja ves svet v negotovost ter posledicno v go-spodarski zlom in draginjo. Pred našo novo izvoljeno vlado so veliki izzivi. Upam pa, da bo imela tudi posluh za male, podeželske in obmejne ob­cine in da se bo nadaljeval enakomeren razvoj po vsej državi. Predvsem si želim, da se bodo izvedli že zastavljeni in prip­ravljeni projekti, in eden izmed njih je izgradnja hitre ceste Ormož–Ptuj. Na ta projekt je v celoti vezan naš projekt, izgra­dnja povezovalne ceste in viadukta iz Zavrca do hitre ceste na razcepu pri Forminu. Za oba projekta je namrec že bil zago­tovljen denar v državnem proracunu. V našem kraju se je že koncalo nekaj projektov. Prav po­nosni smo lahko na modernizirano državno cesto Borl–Zavrc, posodobljeno državno cesto Zavrc–Drenovec, ureditev poto­ka Goricak–Turški Vrh–Drenovec ter na nekatere manjše pro-jekte. V tem letu pa nas caka še precej zastavljenih nacrtov, in sicer modernizacija ceste Hrastovec–Juršek, priprava na mo-dernizacijo ceste Hrastovec–Golc, sanacije nekaterih plazov, nadaljevanje postavitve avtobusnih postajališc z nadstreški in javno razsvetljavo. Potekajo tudi prvi pogovori z možni-mi investitorji za izgradnjo poslovno-stanovanjske cone ter priprave na širitev oddelkov v vrtcu Zavrc. Nacrtov, idej in dela nam ne zmanjka. Z dobro voljo, razu-mom in sodelovanjem bomo vse to tudi zmogli. UVODNIK Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, dragi prijatelji Obcine Zavrc! Slavko Pravdic, župan Obcine Zavrc DELO OBCINE Skozi fotografski objektiv smo spremljali dela na regionalni cesti Zavrc–Drenovec, ki je tudi ena od najpomembnejših naložb letošnjega leta v Obcini Zavrc. Aktualne investicije v Obcini Zavrc Obcinska uprava Foto: arhiv obcinske uprave V Obcini Zavrc se ves cas tru­dimo za razne izboljšave, ki bodisi prispevajo k vecji kakovosti življenja naših obcanov bodisi k lepšemu videzu našega okolja. Tudi v zadnjih mesecih je bilo dogajanje na po­drocju investicij kar pestro: modernizirali smo nekatere cestne odseke, cistilo se je okolje, porezali smo drevje in veje, ki so ovirali promet ob obcinskih cestah, ureja­li smo vodotoke, vedno lepša je tudi okoli-ca dvorca Zavrc. POSODOBLJENA JE REGIONALKA SKOZI SREDIŠCE OBCINE Ena najpomembnejših investicij letoš­njega leta je preplastitev regionalne ceste Zavrc–Drenovec, na odseku med proda­jano KZ in avtobusnim postajališcem pod dvorcem, ki jo je izvedlo Cestno podjetje Ptuj na pobudo direkcije za ceste. Zakljucena je tudi modernizacija ceste Turški Vrh na odseku od Turškega Vrha 75 (Darinka Hrncic) mimo Matješa. UREJEN TUDI VODOTOK Pred kratkim je podjetje VGP Ptuj zak­ljucilo ureditev vodotoka Drenovec, ki ga je uredilo po celotni dolžini od Hrastovca do križišca proti Pungracicu. Vodotoke je treba urejati zaradi poplavne varnosti in zašcite infrastrukture. Cilj teh posegov je bil izravnavanje, širjenje in poglabljanje struge, stabilizacija dna in brežin, umirja­nje toka in zadrževanje plavin. PRI ZAVRŠKEM DVORCU USTVARILI HRUŠKOV DREVORED Nadaljuje se tudi urejanje okolice gra­du Zavrc. Hruškov drevored že dobiva pra­vo spomladansko podobo, skoraj v celoti pa je tudi že pocišcena in urejena parcela pod dvorcem. Seveda je treba omeniti, da investitor ni vedno obcina, so pa investicije na ob-mocju naše obcine in od njih bodo imeli korist predvsem naši obcani. V Obcini Zavrc tudi v prihodnje nacrtu­jemo vec naložb, ki bodo olajšale življenje vseh obcanov in tudi vseh okoliških pre­bivalcev. Zavrc–Drenovec Od Hrastovca do križišca proti Pungracicu so zakljucena dela na urejanju vodotoka. Zakljucena je posodobitev ceste v Turškem Vrhu, na odseku od Turškega Vrha 75 mimo Matješa. Tudi okolica dvorca od spomladi dobiva vse lepšo podobo. DELO OBCINE Vec kot 50 udeležencev na letošnji cistilni akciji Obcinska uprava Foto: arhiv obcinske uprave V sredo, 6. aprila, je na ob-mocju Obcine Zavrc po dvoletnem premoru zno­va potekala tradicionalna spomladanska cistilna akci­ja. Zaradi slabe vremenske napovedi in prihajajocih velikonocnih praznikov je bila akcija organizirana sredi tedna, kar pa se je na koncu izkazalo kot dobra odlocitev, saj se je akcije udeležilo približno 50 prostovoljcev. V akcijo cišcenja okolja so se vkljuci­li clani društev, politicnih strank, posa­mezniki in tudi družine. Tudi letos so se v cistilno akcijo vkljucili završki osnov­nošolci, ki so bližnjo in širšo okolico šole ocistili že v sredo dopoldan. V Obcini Zavrc pa smo tako znova dokazali, da nam ni vseeno, v kakšnem kraju živimo, da nas je mnogo takih, ki želimo svoje okolje oh-ranjati cisto in zdravo. Ob uspešno izpeljani cistilni akciji se v imenu organizatorja – obcinskega odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospo­darske javne službe – iskreno zahvaljuje-mo vsem udeležencem akcije. -centri/) Spoštovani uporabniki storitev ravna­nja z odpadki. Pripravili smo natancnejša navodila za locevanje vseh vrst odpadkov, ki jih najde­te na spletni strani: https://cistomesto.si/ navodila-za-locevanje/ oz. s skeniranjem QR-kode. Prav tako smo za odpadke, ki se pogosto napacno locujejo, navedli pravilen nacin locevanja. Dan Letni odpiralni cas (april oktober) Zimski odpiralni cas (november–marec) OPOMBE PONEDELJEK in SREDA 11.00–18.00 9.30–16.30 Vsak ponedeljek in sreda, razen praznikov SOBOTA 8.00–11.00 8.00–11.00 Dve soboti v mesecu – glej koledar odvoza ZBIRANJE ODPADKOV V ZBIRNIH CENTRIH Z letom 2021 smo povecali razpoložlji­vost zbirnih centrov v upravljanju pod-jetja CM Ptuj, kamor lahko pripeljete in brezplacno oddate odpadke, ki spadajo v okvir zbiranja gospodarske javne službe. Na zgornji povezavi prav tako najdete in-formacijo, katere odpadke lahko pripeljete v zbirni center. * Tocni datumi odprtja zbirnih centrov so objavljeni na naši spletni strani ter v urni­kih odvozov za leto 2022 – glej moder kvadratek na koledarju: Zbirni centri, kamor lahko obcani obcine Zavrc brezplacno oddajo odpadke, so še v obcinah Žetale, Majšperk, Kidricevo, Duplek in Trnovska vas. Vec o lokacijah in odpiral­nih casih najdete na spletni strani: https://cistomesto.si/zbirni-centri/. AKCIJA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Obvešcamo vas, da bo akcija odvoza kosovnih odpadkov, kot obicajno, izvede­na dvakrat v letu, in sicer prvic v mese-cu maju/juniju in drugic v mesecu sep­tembru/oktobru. Narocilnico prejmete z eno izmed naslednjih položnic. Preverite, kaj sodi med kosovne odpadke, informaci­je najdete prav tako med navodili za loce­vanje na povezavi QR ali https://cistomesto. si/wp-content/uploads/kosovni-odpadki. pdf. Zarašcanje je tudi na obmocju Obcine Zavrc velika težava. DELO OBCINE O zarašcanju kmetijskih površin Obcinska uprava Foto: arhiv obcinske uprave Ž elja nas vseh je, da se kako­vost bivanja v Obcini Zavrc dvigne na še višjo raven, da izkoristimo potenciale, ki jih ima obcina na podrocju turiz-ma, gospodarstva, kmetijstva in drugih podrocjih delovanja, ter da v najvecji možni meri izkoristimo možnost crpanja nepovratnih evropskih sredstev. Haloze v slovenskem prostoru štejemo med najmanj razvite pokrajine v Sloveniji. Kljub bogastvu naravnih vrednot te osta­jajo neizkorišcene kot posledica strmega reliefa, nekakovostne prsti, erozije, težke prometne prehodnosti, pa tudi obrobnosti in obmejnosti. Haloško kmetijstvo so najbolj zazna­movali odseljevanje, pomanjkanje delov­ne sile v kmetijstvu, zarašcanje kmetijskih površin, delitev zemlje in spremembe la-stništva. Pogoji za kmetovanje so zelo zah­tevni, treba je imeti dosti znanja, volje in prilagojene kmetijske mehanizacije. Najvecja težava na podrocju kmetij­stva v Obcini Zavrc, ki je dosegel kriticno tocko, je zarašcanje kmetijskih površin, predvsem vinogradov. S tem je povezano dejstvo, da je v Obcini Zavrc velik odsto­tek zemljišc, ki so v lasti države, torej v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov, in ravno ta zemljišca predstavljajo najvecjo težavo v smislu zarašcenosti, za­pušcenosti in neobdelanosti, najverjetneje zaradi nezanimanja za zakup takšnih par­cel ali neustreznosti zakupnikov. V Zavr-cu je 554,8 ha, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov, kar predsta­vlja 30 % celotnega obmocja obcine (ne le kmetijskih površin). V Obcini Zavrc želimo zagotoviti pod-porno okolje za cim vecjo lokalno pride-lavo in predelavo, skušamo spodbujati in motivirati svoje obcane k prijavi na javne razpise. Ker v Zavrcu prevladujejo manjše kmetije v povprecni velikosti 2–5 ha, jih poskušamo spodbujati k temu, da se vklju-cujejo v turisticno ponudbo kraja, torej v prodajo svojih izdelkov in pridelkov na domu potencialnim turistom in obiskoval­cem. Tu gre za obmejno obmocje, obmo-cje z OMD, ki je strmo in zato ni primerno za intenzivno kmetijstvo, kar tudi pomeni, da vecina naših kmetov poleg kmetovanja hodi v službo, saj se s kmetijstvom ne da preživeti. Menimo, da bi z naslednjimi dejav­nostmi in ukrepi lahko izboljšali razmere na podrocju kmetijstva: z ustreznimi ukre-pi in financnimi spodbudami motivirati kmete za nadaljnje obdelovanje kmetijskih površin ter morebitno najemanje novih, povecati podpore za obmocja OMD zaradi povecanja stroškov obdelave, povezovanje kmetijstva s turizmom (prodaja pridelkov v turisticni ponudbi), skupno trženje (eno­tna blagovna znamka) – spodbuditi pri­delovalce in predelovalce k povezovanju, vecje financne spodbude za male kmete, ker ti najbolj skrbijo za obdelanost kme­tijskih zemljišc na obmocju OMD in s tem preprecujejo zarašcanje, vecje spodbude za rejo drobnice na strmih predelih (za ograditev strmin) ter spodbude za travinje na ravninskih predelih, debirokratizacija oz. poenostavljenje postopkov za pridobi­vanje financnih spodbud oz. nepovratnih sredstev. Potrebnih bi bilo torej ogromno inve­sticij in manj birokratskih ovir, ce bi želeli zmanjšati razvojni zaostanek za drugimi obmocji v Sloveniji, kaj šele za Evropsko unijo. OGLED NA TERENU IN DELOVNO SRECANJE ZA SKUPNO MIZO Da bi spregovorili o teh težavah, so se v sredo, 9. marca, v Zavrcu na pobudo Od- DELO OBCINE bora za kmetijstvo in obcinskega odbora N.Si Zavrc na delovnem srecanju zbrali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, clani Odbora za kmetijstvo Obcine Zavrc, lokalni pred­stavniki vinogradnikov, predstavniki kme­tijskosvetovalne službe, Lokalne akcijske skupine Haloze ter Sklada kmetijskih ze­mljišc in gozdov. Glavna tema tega sreca­nja je bila problematika zarašcanja kme­tijskih površin v Zavrcu in iskanje rešitev za preprecevanje nadaljnjega zarašcanja kmetijskih površin. Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) RS sta se delovnega srecanja udeležila državni sekretar Anton Harej ter vodja Sektorja za urejanje kmetij- Izvolili nove clane organov LAS Haloze Sonja Golc (PRJ HALO) Foto: arhiv LAS Haloze N a volilni skupšcini v Po-dlehniku, 15. marca, so clani Lokalne akcijske sku-pine Haloze (LAS Haloze) izvolili nove clane organov LAS Haloze. Starim cla­nom v organih LAS Haloze se zahvaljuje-mo za odlicno sodelovanje, novim pa ces-titamo. Nadejamo se uspešnega skupnega dela. Novi predsednik je postal Brane Ko­lednik iz Obcine Videm. V upravni odbor so bili izvoljeni: Matic Šinkovec (Obcina Majšperk), Eve­lin Makoter Jablocnik (Obcina Zavrc) in Nina Lozinšek (Obcina Podlehnik) iz jav­nega sektorja; Ivan Kramer (Vinogradni­štvo Kramer, Videm pri Ptuju), Franc Mla­kar (Franc Mlakar s. p., Podlehnik) in Jožef Šmigoc (Vinarska zadruga Haloze z. o. o., so. p., Videm pri Ptuju) iz ekonomskega sektorja in Brane Kolednik (Športna zveza Obcine Videm, Videm pri Ptuju), Gorazd Šeruga (posameznik, Podlehnik) ter Stani­slav Brodnjak (posameznik, Cirkulane) iz zasebnega sektorja. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ana Petrovic (Obcina Cirkulane) – cla­nica, Aleksandra Žuran (Obcina Gorišni-ca) – nadomestna clanica iz javnega sek­torja; Mateja Težak (Haložanka d. o. o., Zavrc) – clanica, Tanja Leskovar (Eventa Tanja Leskovar s. p., Majšperk) – nado­mestna clanica iz ekonomskega sektorja in Anton Bratušek (Turisticno društvo Cir-kulane) – clan, Lidija Domjan (Turisticno društvo Zavrc) – nadomestna clanica iz za­sebnega sektorja. V letu 2022 so pred vsemi clani Lokal­ne akcijske skupine Haloze, ki deluje na obmocju obcin Zavrc, Gorišnica, Cirkula­ne, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk, veliki izzivi. Treba je uspešno zakljuciti programsko obdobje 2014–2020, ki je bilo za kmetijski del podaljšano za dve leti, za regionalni del pa gre vse po zastavljenih rokih. Predvsem pa bo treba oblikovati novo Lokalno razvojno strategijo obmocja LAS Haloze (strategija) do leta 2027. Strate­gija je pomemben dokument za obmocje, saj je osnova za prijavo projektov in crpa­nje sredstev v prihodnjem obdobju. Pri pripravi strategije morajo sodelovati clani iz vseh sektorjev enakopravno: javnega (obcine, javni zavodi ipd.), ekonomskega skega prostora in zemljiške operacije Leon Ravnikar, ki jima je bil problem zarašca­nja predstavljen na kraju samem, torej na terenskem ogledu nekaterih najbolj kri­ticnih parcel. Terenskemu ogledu je sledil kratek posvet v kulturni dvorani, kjer so prisotni predstavili svoje poglede na teža­ve kmetovanja na obmocju, kot je Zavrc, ter možne rešitve. Skupna ugotovitev vseh prisotnih je bila, da ima Obcina Zavrc ve­lik naravni potencial, ki pa je premalo iz­korišcen. Predstavnika MKGP sta obljubi-la, da se bosta po svojih moceh potrudila, da bodo naše pripombe v cim vecji meri upoštevane pri pripravi novih predpisov ter pripravi prihodnjih razpisov. (podjetniki, podjetja, vecje kmetije ipd.) in zasebnega (društva, zasebni zavodi, manj­še kmetije, posamezniki ipd.). Za pripravo strategije bodo organizirane delavnice po celotnem obmocju LAS Haloze, vabimo vas, da se odzovete in pridete na delavnice ter na ta nacin prispevate k skupnemu ra­zvoju obmocja. Vse pomembne informacije za tekoce delovanje LAS Haloze in za pripravo na pri­hodnje programsko obdobje so objavljene na spletni strani LAS Haloze: https://www. haloze.org/. Clani LAS Haloze in drugi, ki so se prijavili na naše novice, jih prejema­jo tudi po e-pošti. Pomembnejša vabila in informacije pa so objavljeni tudi na sple­tnih straneh vseh v LAS Haloze vkljucenih obcin. Ce se želite vclaniti v LAS Haloze, naj­dete pristopno izjavo na: https://www.ha­loze.org/, lahko pošljete e-pošto na: las.ha­loze@halo.si ali poklicete na: 02 795 32 00. DELO OBCINE V Turškem Vrhu si je veleposlanica z zanimanjem ogledala ostanke spomenika iz casa turških vpadov. Promocija turisticne destinacije Haloze Na obisku turška veleposlanica V sredo, 18.maja, je Obcino Zavrc obiskala turška veleposlanica, njena ekselen-ca gospa Aylin Tashan s spremljevalci. Obisk se je zacel z ogledom turkerij na Ptujskem gradu, ki so jo zelo navdušile, prav tako pa je bila navdušena tudi nad drugimi muzejskimi zbirkami na Ptujskem gradu, ki jih je predstavil dr. Branko Vnuk. Ve­leposlanica je izrazila željo po skupnih raziskavah nekaterih sticnih tock Ptujskega gradu in Turcije. Naslednja postaja je bilo Švabovo, od koder je lep pog-led na Obcino Zavrc in še po­sebej na Turški Vrh, ki je ve- PROJEKTI Obcinska uprava Foto: Rado Škrjanec P artnerice Obcina Majšperk, Obcina Zavrc, Obcina Cirku-lane, Obcina Žetale in Obcina Podlehnik so se prijavile v operacijo Promocija turis­ticne destinacije Haloze na ukrep U3: Vzpostavitev enotne blagovne znamke in povezovanje v samooskrbne verige iz Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Haloze 2014– 2020. V ospredju sta smiselna nadaljevanje promocijskih dejavnosti turisticnih de­javnosti obmocja Haloze in krepitev bla­govne znamke Vist Haloze. Obmocje in turisticni proizvodi bodo promovirani na leposlanico najbolj zanimal. Ime tega dela Obcine Zavrc je videla v knjigi Dedišcina Zavr-ca in izrazila željo, da kraj tudi obišce. Ena od osrednjih tock obi-ska je bil ogled spomenika turški babici v Turškem Vrhu, kjer smo ji predstavili zgodo-vino tega spomenika, kolikor jo poznamo, oziroma legende, ki krožijo med ljudmi o njem. Velika želja Obcine Zavrc je, da bi lahko podrobneje raziskali zgodovino turškega bivanja v naših krajih, pri cemer nam seveda lahko pomagajo v tur­ških arhivih. Gospa veleposla­nica nam je obljubila pomoc in podporo pri tem. Na skupnem kosilu so po­tekali pogovori o možnostih sodelovanja, ki bi lahko bilo najbolj plodno na podrocju kulturne izmenjave in turiz-ma. Prvi dogodek bi lahko or-ganizirali v jesenskih mesecih v Turškem Vrhu, kulinaricno­-glasbeno prireditev, na kateri bi predstavili turške jedi, nji­hovo glasbo in obicaje. Na sedežu obcine smo po izmenjavi daril zakljucili, da to zagotovo ni zadnji veleposlani-cin obisk Zavrca. Besedilo in foto: RŠ družabnih omrežjih, izbranih spletnih, tiskanih in radijskih medijih, gre za ogla­ševanje s pasicami, PR-clanke in oglase. V okviru projekta bo tudi izboljšana spletna stran Visit Haloze. Izvedenih bo tudi vec izobraževanj za ponudnike. Posneti bodo promocijski filmi, izdelan tiskan vodnik po obmocju, zemljevid kolesarskih in po­hodnih poti. Izdelana bosta elaborat ozna-citve kolesarskih poti in elaborat gorskih kolesarskih poti. Partnerice projekta bodo nabavile tudi pametne klopi, turisticne daljnoglede in pitnike. Cilj projekta je, da z razlicnimi dejav­nostmi ponudnikom približamo blagovno znamko, da jo bodo uporabljali in prepoz­nali za svojo. Z dejavnostmi za obiskovalce pa želimo povecati prepoznavnost turistic­ne destinacije Haloze in na obmocje priva­biti cim vec turistov. Projekt je namenjen ponudnikom na­mestitev, kulinarike, vina in drugim turi­sticnim ponudnikom na obmocju na eni strani in turistom/obiskovalcem na drugi strani. Skupna vrednost operacije: 184.332,06 EUR. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regional-ni razvoj in Republika Slovenija v višini 125.575,82 EUR. PROJEKTI Haloze nas povezujejo Obcinska uprava Foto: Rado Škrjanec O peracija Haloze nas povezu­jejo je celosten program razvoja novih pristopov trženja lokalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki so ga partnerji prijavili na ukrep Razvoj podjetništva iz Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko sku­pino Haloze 2014–2020. V ta namen se pri gostinskem objektu Pri Veselicu Martina Težaka posodablja terasa, ki bo namenjena predstavitvam, degustacijam, promociji, izobraževanju, druženju in trženju kulinaricnih poseb­nosti Haloz (haloška gibanica, ocvirkovka, mesni izdelki, vina). V projektu sodelujejo še turisticno društvo s promocijskimi mi-zami za degustacije in dogodke, Mesarija Kokol za vecjo prepoznavnost in promoci­jo izdelkov z etiketirko/vakuumirko in Pe­karna Blanka s pecicami za peko/dopeko za strežbo gibanic in ocvirkovk. Obcina Zavrc bo sodelovala z avdio--video posnetki z zgodbami dedov/babic razvoja, ki vkljucuje povezovanje lokalnih da za razvoj podeželja: Evropa investira v (obicaji: delo v vinogradu, »trajncenje«, ponudnikov, rabo lokalnih razvojnih po-podeželje je 54.998,17 EUR. vinska rez z namenom, da se obicaji pre-tencialov. Z izvedbo projekta se bosta po-Projekt sofinancira Evropski sklad za nesejo na mlade). vecala prepoznavnost haloške kulinarike razvoj podeželja: Evropa investira v pode- Na teh izhodišcih so partnerji zasno-in turisticni obisk. želje. vali poslovno zamisel: haloška deska s so-Skupna vrednost operacije: 79.182,56 dobnimi koncepti trženja in trajnostnega EUR, zaprošena vrednost Evropskega skla- Sejanje koruze kot nekoc Rez vinske trte DELO DRUŠTEV POMLADNO VESELJE TUDI V DRUŠTVU GOSPODINJ Društvo gospodinj Zavrc Foto: Rado Škrjanec Z ima se je poslovila že lep cas nazaj in pomlad nas razvaja s svojo barvitostjo. Klice po spomladanskih opravilih, ki se jih veselimo z upanjem, da bomo v poletju in jeseni želi sadove svojega dela. »Kar seješ, to žanješ,« pravi stari pregovor. Tega se zavedamo tudi clanice in clani Društva gospodinj Za­vrc. Z dobro voljo in veseljem obujamo spo-mine na svoje otroštvo in case, ko so naši predniki bili odvisni predvsem od svojih pridnih rok. V marcu je naše društvo na Tinkovi domaciji v Pestikah organiziralo pripravo njive za setev oziroma sajenje koruze na nacin naših prednikov (oranje s konjsko vprego, »nakapanje« z motikami). Ob delu je potekalo prijetno druženje, ki smo ga zakljucili s slastno domaco malico. Hvala gostiteljem, ki so nam omogocili vse to in snemanje tega dogodka. Veselimo se kratkega filma, ki bo pri­kazal kmecka opravila »od zrna do zrna koruze«. Gostili smo mojstrico izdelave papirnatih rož, gospo Ido Janžek, ki nas je naucila izdelati nekaj papirnatih cvet­lic. Okrog valentinovega smo se udeležili tekmovanja v pikadu v Slovenji vasi, kjer je naša clanica osvojila prvo mesto. Na obcnem zboru, ki je bil 18. marca, smo se seznanili s preteklim delom in z nacrti za delo v prihodnjem obdobju. OSTAJA SPOMIN NA USTANOVNO CLANICO ZINKO TEŽAK Prihod pomladi pa je med nas prinesel tudi žalostne trenutke. Po kratki in hudi bolezni se je od nas tiho poslovila clani-ca in soustanoviteljica društva gospodinj, gospa Zinka Težak. Mnogo dobrega je sto­rila za društvo, bila nenehno dejavna in ustvarjalna, vedno pripravljena pomaga-ti in sodelovati. Za vse smo ji hvaležni in spomin nanjo ostaja v naših srcih. Nikoli ne vemo, kje se izteka reka življenja. In ni­koli ne izvemo, kdaj bo v lucki zmanjkalo stenja. Za nami so tudi velikonocni prazniki. Velika noc ima bogato sporocilo in je med Slovenci priljubljen družinski praznik. Povezan je z obredjem in hrano, ki sta del naše bogate zapušcine in prehajata iz roda v rod. Gospodinje smo v krogu svojih dru­žin poskrbele, da je dišalo po velikonocnih dobrotah. Ceprav je danes mogoce kupiti skoraj vse, pa so še vedno najboljše jedi naših mam, babic in prababic, s kraljico potico v ospredju. Vse premalo se zave­damo, da živimo lepo, in vse premalo in pogosto ne vemo, kaj je najpomembnejše v našem vsakdanjem življenju. V praznic­nih dneh nas je spremljal znani rek: »Ce clovek pol sveta obtece, najboljši kruh doma se spece.« NASVETI Cemaž – pravo darilo pomladi Jožica Belšak Foto: Jožica Belšak, splet P omlad prinese novo upanje na sonce in toplejše dni. Spet smo veseli in polni življen­jske moci, veselimo se prve­ga zelenja in žvrgolenja ptic. Med prve znanilce pomladi spada tudi cemaž, ki se s svojim znacilnim vonjem pojavlja na mnogih gozdnih po­vršinah in obronkih, tudi po naših krajih v Halozah. V ljudski medicini je bil vse do 16. stoletja ena najpomembnejših zdra­vilnih rastlin. Ljudski rek pravi: »Jej por pomladi in cemaž v maju, pa bodo zdra­vniki naslednje leto brez dela.« Cemaž (tudi divji cesen, medvedji ce-sen, gozdni cesen, kacji lek ali štrkavec; lat. Allium ursinum) je trajnica z zdravilni-mi ucinki, ki se uvršca v rod lukovk. Je od 10 do 40 cm visoko trajno zelišce, ki ima v zemlji podolgovato cebulico, s prosojnimi in tankimi belimi luskolisti. Spomladi po­ženeta iz cebulice le dva dolgopecljata su­licasta lista, med njima pa golo, pokoncno in robato cvetno stebelce. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa sulicasti in temneje zeleni. Veliki snežno beli zvezdas-ti cvetovi se razcvetejo v maju in juniju. Rastlina mocno diši po cesnu, in po tem vonju je najlažje prepoznavna. Raste po vlažnih listnatih gozdovih. Zdravilne ucinke cemaža so poznali že stari Rimljani, ki so ga imeli raje kot cesen. Poimenovali so ga herba salutaris, zdravil­na rastlina. Vsebuje mocno etericno olje, zato se njegov okus obcuti v ustih še nekaj ur po zaužitju, je celo malce pekoc. Da v cemažu dremajo številne zdravilne moci, prica tudi to, da ga poišcejo medvedi, ko se zbudijo iz zimskega spanja, saj jim zaradi njegovega ocišcevalnega ucinka pomaga, da se po dolgem spanju precistijo, iz telesa izženejo vse morebitne nezaželene snovi in poživijo organizem. In tako kot pomaga medvedom, pomaga tudi nam. Nabiramo lahko mlade liste in cvetove v aprilu ali maju, pozno poleti ali jeseni Cemaž, lat. Allium ursinum pa lahko nabiramo tudi cebulice. Pri na­biranju cemaževih listov moramo biti previdni, ker je zelo podoben strupenima šmarnici in podlesku. Ce ste v dvomih, zmeckajte list. Mocen vonj po cesnu ima samo cemaž. Poglavitne zdravilne lastnosti cemaža Cemaž ureja prebavo, odvaja od vecno vodo iz telesa, deluje kot anti biotik in lahko pomaga tudi pri odga njanju glist, cisti kri, kožo in dihala, preprecuje nastajanje krvnih strdkov in notranjih krvavitev, pomaga pri te žavah z dihali in dolocenih boleznih, povezanih z njimi (tudi astmo), cisti ledvice in mehur, izboljša splošno po cutje in prežene spomladansko utruje nost, poživlja (daje energijo), sprošca mišice in krepi želodec, znižuje in ureja krvni pritisk in raven holestero la, pomaga zbijati vrocino in blažilno deluje na živcni sistem. Znacilne vonjave mu dajejo sulfidi, ki sprva nimajo vonja, a ko list zmeckamo, takoj zadišijo. V telesu delujejo razkužilno, razmašcevalno, spodbujevalno in krepcil-no. Poleg tega so v listih še druge varoval­ne in krepcilne ucinkovine, med njimi fla­vonoidi, karotenoidi, klorofil, vitamini in Cemaž lepo uspeva tudi v Halozah. rudnine. Vsebuje tudi veliko antioksidan­tov, ki šcitijo celice pred prostimi radikali. Cemaž deluje na telo predvsem raz­strupljevalno, je naravni antibiotik in je idealen za obnovitveno spomladansko kuro. Ucinkovito cisti kri, prebavila, seci-la, dihalne poti in pomaga pri izboljšanju kronicnih kožnih bolezni. Marija Treben v svoji knjigi Zdravje iz božje lekarne navaja švicarskega župnika, ki zdravi s pomocjo zdravilnih zelišc. Župnik Künzle tako po­udarja: »Cemaž ocisti celo telo, odstrani ško­dljive, trdovratne snovi, napravi zdravo kri ter unici strupene snovi. Vecno bolehni ljudje, takšni z lišaji, s škrofulozo in revmatiki, naj castijo cemaž kot zlato.« Cemaž je torej odlicna hrana za boljšo prebavo in presnovo, spodbuja jetra in de­lovanje žlez. Ce ga uživamo redno, koristi celotnemu ožilju in lahko pripomore pri zašciti pred aterosklerozo. Zaradi vseh nje­govih zdravilnih ucinkovin je uporaba ce-maža nadvse priljubljena v kuhinji, saj ga priporocajo kot nadomestek cesna. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, lis­tov in celo cvetov. Uživajmo ga zmerno, saj lahko v prevelikih kolicinah doseže-mo nasprotni ucinek. Uporablja se lahko kot dodatek ali kot zacimba, dodajamo ga lahko omakam, prikuham, špinaci in ju-ham. Najbolje je, da ga uživamo svežega, saj tako ohrani svoje zdravilne lastnosti. Dodajajmo ga kuhanim jedem, preden jih postrežemo, saj kuhan cemaž izgubi veliko ucinkovin. Z nekaj domišljije lahko ustvarimo neskoncno paleto jedi. RECEPTI S CEMAŽEM Cemaž v oljcnem olju Sestavine: • cemaž, • kakovostno hladno stiskano oljcno olje, • drobno mleta himalajska sol. Cemaž operemo in osušimo s papirnato brisaco. Vse skupaj z oljem in soljo dob-ro zmeljemo v mešalniku. Tak cemaž v oljcnem olju hranimo v hladilniku in je lahko uporaben vec let. Dodajamo ga k te­steninam, rižotam in namazom. Testenine s cemaževim pestom (za štiri osebe) V ponvi popražimo 80 g pinjol. Oplakne-mo 80 g cemaža, ga osušimo in na drobno narežemo. Cemaž zmeljemo skupaj s pinjolami, pos­topoma prilijemo še 120 ml oljcnega olja in zmes obdelujemo, dokler pesto ne pos­tane lepo kremast. Pesto na koncu zacini-mo s soljo in poprom. V osoljeni vodi skuhamo 400 g širokih re-zancev ali drugih poljubnih testenin in jih odcedimo. Zmešamo jih s cemaževim pestom in razdelimo po krožnikih. Re-zance posujemo s sesekljanimi lešniki ali kvasnimi kosmici ter takoj postrežemo. Pišcancji zrezki s cemaževim nadevom Sestavine: • 4 pišcancji zrezki po 160 g, • sol, • poper, • 2–3 žlice cemaževega pesta, • 150 g skute, • 1 jajce, • 2 žlici rastlinskega olja. Zrezke pokrijemo s folijo in narahlo potol-cemo. Cemažev pesto zmešamo s skuto, dodamo jajce ter sol in poper po okusu. Zrezke posolimo in popopramo, nato po njih razdelimo nadev. Prepognemo jih in ob robovih spnemo skupaj z zobotrebcem. Pecemo na zmernem ognju približno de-set minut, da po obeh straneh zlato poru­menijo. Kremna spomladanska juha s cemažem Sestavine: • 100 g cemaža, • tanka mlada cebula z zelenjem, • nekaj listov blitve ali špinace, • za eno pest vršickov kopriv, • pol kilograma krompirja, • jušna osnova (ali zacimbe za zelenjavno juho), • 50 g indijskih orešckov, • šcepec mletega cilija, • malo naribanega muškatnega orešcka, • sol in poper, • oljcno olje. Krompir olupimo in narežemo na manjše kocke. Skuhamo ga v jušni osnovi oziroma v vodi, ki smo ji dodali jušne zacimbe. Mlado cebulo narežemo na tanke kolobar­je in jo skupaj z grobo nasekljanimi indij­skimi orešcki popražimo na oljcnem olju, da malo zarumeni. Stresemo jo v lonec h kuhanemu krompirju, eno žlico prepraže­ne cebule z indijskimi orešcki prihranimo. Cemaž, koprive in blitvo vmešamo v vroco juho, zacinimo in odstavimo. Zmešamo s palicnim mešalnikom ali v me-šalniku. Ce je juha pregosta, jo razredcimo z jušno osnovo. Razdelimo jo v skodelice in okrasimo s prihranjeno praženo cebulo. Ponudimo s popecenim belim kruhom. DELO DRUŠTEV CEBELARJI OB SVETOVNEM Vlado Auguštin, Cebelarska zveza Slovenije Foto: Rado Škrjanec S vetovni dan Zemlje, katerega namen je opozoriti družbo na dejstvo, da je planet, na kate-rem živimo, minljiv in ranljiv, zato ga je treba ohranjati, obe­ležujemo 22. aprila. Prvic je bil organiziran že leta 1970, od takrat pa se vsakoletno obeležuje v vec kot 192 drža­vah. Zavedati se moramo dejstva, da Zem­ljo najbolj ogroža clovek. Zaradi cloveka so v nevarnosti rastline, ptice in druge živali, oceani, reke, travniki in gozdovi. Vse našteto je za nas nekako samoumev-no, zato si težko predstavljamo, kako bi se sprehajali, ce ne bi imeli gozdov, travni­kov, živali, rek, in kako bi živeli, ce bi Zem­lja nekoc preprosto nehala obstajati. Ob dnevu Zemlje je prav, da se spom­nimo na vse neverjetne oblike življenja, ki jih naš cudoviti planet ponuja. In ker vsi DNEVU ZEMLJE sedaj že dobro razumemo rek, da življenja brez cebel ne bi bilo, je prav, da pomislimo tudi na drobcene, pridne prebivalke zele­ nega planeta. Kakšen je pomen cebel in opraševal­ cev le na podrocju pridelave hrane, pove stavek, ki ga pogosto radi recemo: »Od opraševalcev je odvisna vsaka tretja žlica hrane na naših krožnikih ter vecina pri­ delka sadja.« Od opraševalcev in njihove­ ga obstoja je torej odvisno veliko, zato je edino pošteno, da jim uslugo vrnemo in tudi mi poskrbimo, da bodo imeli na voljo dovolj hrane v obliki cvetocih medovitih rastlin. 20. MAJ JE SVETOVNI DAN CEBEL V Sloveniji nam skrb za ohranitev teh živalic še zdalec ni tuja. Ponosni smo na avtohtono kranjsko sivko, slovensko cebe­ljo raso, ki je druga najbolj razširjena na svetu. Zahvaljujoc prizadevanju Cebelar­ske zveze Slovenije pa je zavedanje, da ce­bele pomembno vplivajo na ohranitev clo­veškega življenja in biotsko raznovrstnost, prisotno že v vrtcih in šolah. Slovenski cebelarji že tradicionalno posvecajo 20. maj praznovanju cebel, tega dne namrec obeležujejo spomin na rojstni dan Anto­na Janše, ki je pred vec kot 230 leti znanje slovenskega cebelarja predstavil svetu kot prvi ucitelj cebelarstva na cesarskem Du-naju. Medtem ko ob svetovnem dnevu Zem­lje obicajno po vsem svetu potekajo shodi, cistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, smo na Cebelarski zvezi Slove­nije 22. aprila pripravili dan odprtih vrat slovenskih cebelarjev. Namen tega dogodka, ki je potekal v vec kot 100 cebelarskih društvih po Slove­niji, je izobraževanje in obvešcanje splo­šne javnosti o pomenu cebel in cebelar­stva. Predvsem lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem ter širši javnosti smo želeli predstaviti cebelarsko dejavnost in opisati postopke pridobiva­nja medu. Ljudem želimo povedati, da so cebelji pridelki popolnoma naravno živi-lo, saj jim cebelarji v postopkih pridelave nicesar ne dodajamo niti ne odvzemamo. Poudarili smo pomen kranjske cebele kot pomembne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane. DELO DRUŠTEV NA OCENJEVANJU VINO PTUJ USPEŠNI TUDI ZAVRŠKI VINARJI Tatjana Mohorko Foto: Mojca Zemljaric, Št. Tednik D ruštvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki ga vodi vinar Zvonko Ar­necic, je 30. marca uspešno izpeljalo že 31. ocenjevanje vin, sredi aprila pa je bila v minoritskem samostanu na Ptuju še slav­nostna razglasitev rezultatov in podelitev diplom. Uspešni so bili tudi vinarji iz Obci­ne Zavrc. Letos je ocenjevalna komisija ocenila 136 vzorcev vin, predsednica komisije Ta-deja Vodovnik Plevnik pa je ob zakljucku ocenjevanja poudarila, da doseženi rezul­tati potrjujejo, da se da s spoštovanjem na-rave ter skrbnim in umnim delom veliko doseci. »Povprecna ocena vseh ocenjenih vin je zavidljive 18,10 tocke, kar uvršca DVSH v sam vrh ocenjevanj v vinorodni deželi Podrav­je,« je še dodala Vodovnik Plevnik. Najvišje priznanje sta dosegla Tilen Sedlak (S-vino) z Velikega Vrha v Obcini Cirkulane in Marjan Kramer iz Majskega Vrha v Obcini Videm, prvi je prejel naziv šampion za sauvignon (suho vino), drugi pa za laški rizling (polsuho). Podelili so tudi naslov prvak sort osmim vinarjem, preostali pa so prejeli diplomo za sodelo­vanje na Vinu Ptuj 2022. Podeljenih je bilo kar 82 zlatih priznanj, eno veliko zlato pri­znanje in kar 48 srebrnih priznanj. Med nagrajenci je tudi vinogradniška DELO DRUŠTEV družina Pungracic z Drenovca, vinarja Damjan in Ivan Kopša iz Hrastovca, Vina Gorjup iz Belskega Vrha in vinar Slavko Kotolenko iz obmejnega naselja Dubrava breg na Hrvaškem. Vsem iskrene cestitke! HVALA ZAVRŠKIM KRVODAJALCEM OO RK Zavrc N a Ptuju je 24. marca na oddelku za transfuzio logijo potekala krvoda jalska akcija, ki so se je udeležili tudi krvodajal ci, clani obcinske orga nizacije Rdecega križa Zavrc. Kri so darovali: Marijana Težak iz Turškega Vrha, Marjeta Trancar Kokot iz Brezovca, Sonja Majcenovic iz Hrastov ca, Jožef Belšak iz Hrastovca, Renato Petrovic iz Spuhlje, Sanja Mihin iz Gori caka, Marija Kocevar iz Hrastovca, Ma rija Hronek iz Pestik, Natalija Cvetko iz Zavrca in Nataša Prešern iz Goricaka. NOVA KRVODAJALSKA AKCIJA BO 28. JUNIJA Obcinska organizacija Rdecega križa Zavrc pa vabi že na naslednjo krvodajalsko akcijo, ki bo v cetrtek, 28. julija 2022, med 7. in 11. uro na oddelku za transfuziologi jo Splošne bolnišnice Ptuj. Po koncani krvodajalski akciji se ob 12. uri dobimo v prostorih Društva upokojencev Zavrc v Goricaku. Lepo vabljeni. Darujmo kri, rešujmo življenja! POVABILO NA SRECANJE STARTEJŠIH OBCANOV Obcinska organizacija Rdecega križa Zavrc pa vabi tudi na tradicionalno sre canje starejših, bolnikov, clanov RK in krvodajalcev iz Obcine Zavrc. Srecanje bo v soboto, 11. junija 2022, v prostorih završke kulturne dvorane. Podrobnejše informacije bodo znane približno 14 dni pred srecanjem. Lepo vabljeni. DELO DRUŠTEV KJE PREBIVA KULTURA? Trezika Majcenovic Foto: KIP Ptuj O kulturnih dejavnostih v Obcini Zavrc v preteklih dveh letih ni bilo veliko go-vora, še najveckrat takrat, ko so se odpovedovale pri­reditve. Tedaj smo spoznali, kaj zamujamo. Marsikaj se je preselilo na splet, a to za vecino naših obcanov ni bilo najboljše. Nekatere prireditve si je smelo ogledati le doloceno število ljudi. Ome­jitev je bilo še in še, a zdaj pravijo, da bo spet tako, kot je bilo pred marcem 2020. Potrebujemo glasbo, plese, gledališce, pet-je … Veselimo se in želimo si, da bi kultura oživela tudi v naši obcini, morda še zboro­vsko petje, folklorni plesi odraslih skupin, gledališke igre odraslih, instrumentalna glasba, likovna dejavnost. Clani KUD Maksa Furjana Zavrc si želi-mo, da se nam obcani pridružite v našem društvu, tako mladinci kot odrasli. Veseli vas bomo. Pripravljeni smo poiskati tudi mentorje, ki nam bodo svetovali, kako se je treba pripraviti na nastop. Vabljeni torej v našo družbo. Verjamem, da so marsikoga razvese­lile tudi pesmi Ivana Švajgla na Facebo­oku, ki jih zapoje sam ali jih je vcasih pel v kakšnem ansamblu, rad pa pokaže tudi posnetke domacih krajev. Nekatere pesmi nas popeljejo dalec nazaj in lepo nam je pri srcu, ko jih po dolgem casu spet sliši-mo. Gospodu Ivanu Švajglu najlepša hvala za vse melodije in fotografije naših vasi. »Knjige so dobra družba. In potrpežlji­ve so. Cakajo leta in leta, da jih vzameš v roke in prelistaš. In sploh ti ne zamerijo. DELO DRUŠTEV Z DOBRO VOLJO IN OPTIMIZMOM NAPREJ DU Zavrc Foto: arhiv društva S vet se je v kratkem casu zelo spremenil. K temu je veliko pri­pomogel koronavirus in seveda tudi vojna, ki vihra dalec od nas, pa vendar zelo blizu. Prica smo vsakdanjim podražitvam in politicnim sporom naših politikov. Os-taja nam samo upanje na boljše case, kar pa zahteva od nas veliko potrpežljivosti, optimizma in dobre volje. Pomlad je v naše kraje prinesla bolj sprošceno vzdušje in vec možnosti za dru­ženje. Tudi sprošcanje ukrepov nam je to omogocilo. Tega se zavedamo tudi v Dru-štvu upokojencev Zavrc, kjer želimo biti prijaznejši drug do drugega, si med seboj pomagati in sodelovati. Novo leto je prineslo nekaj optimizma v naše okolje in clani se spet družimo, sestankujemo in športno udejstvujemo. Igramo pikado, streljamo z zracno puško in kegljamo. V sprošcenih klepetih sprego­vorimo o vsakdanjih opravilih in obujamo spomine na mlada leta, ki niso bila lahka, pa vendar so bila lepa; nismo imeli veliko, toda kolikor je bilo, smo cenili in spoštova-Spoštovani obcani in obcanke, vabimo vas tudi, da vstopite v bibliobus, ki pri­pelje vsake tri tedne pred završko šolo in pred trgovino Haložanka. Bogato je založen s knjigami, slikanicami, revi­jami in casopisi, saj ima kar 7000 enot gradiva. Ti pa tudi vedno veš, da so tam … Tudi neprebrane knjige te bogatijo. Nenehna možnost so. Knjige so najboljše prijatelji­ce. Nikoli te ne izdajo.« KJE JE TOREJ KULTURA? Tudi pri nas, v Obcini Zavrc. Pridružite se nam! li. Pripravljamo se na obcni zbor društva, da prevetrimo preteklo delo v društvu in skupaj nacrtujemo dejavnosti za naprej. Vsem clanicam in clanom, obcankam in obcanom želimo v prihodnje vse dobro z željo, da izžarevamo pozitivno energijo, smo ljubeznivi in se potrudimo po najbolj­ših moceh za skupno dobro. DELO DRUŠTEV MINULE DEJAVNOSTI IN NACRTI Tatjana Mohorko, Rado Škrjanec Foto: Lidija Domjan V februarju smo clani PGD Zavrc izvedli redni obcni zbor, na katerem smo kot ponavadi prisluhnili po-rocilom in nacrtom dela organov društva. Glavni poudarki minulega leta so bili na izobraže­vanju clanov, dobrem sodelovanju s po­bratenim društvom FF Obergralla in Lo­vrecan Dubrava, sodelovanju z Rdecim križem, Obcino Zavrc in drugimi organi­zacijami v obcini. Štirje naši clani so preje­li gasilska priznanja v sosednji Avstriji, za vzdrževanje dobrih odnosov in sodelovan­je pobratenih društev. Društvo je imelo v preteklem letu sedem sej upravnega odbo­ra in dve seji clanstva. Na operativnem podrocju so v društvu zabeležili 31 dogodkov, od nudenja tehnic­ne pomoci, prevozov, komunalnih stori­tev, na žalost tudi požarov. Obogatili smo našo opremo ter opravili izobraževanja, da bi bila naša pripravljenost na cim višji ravni. Na obcnem zboru je prišlo tudi do me-njave predsednika društva, saj je Kristjan Lorbek zaradi drugih obveznosti odstopil in prevzel funkcijo blagajnika, funkcijo predsednika pa je do volitev drugo leto prevzel Anton Bratuša. Tudi v Zavrcu dvig gasilske olimpijske zastave Petkovo popoldne, 8. aprila, je bilo v završki obcini slavnostno obarvano. Žu-pan Obcine Zavrc Slavko Pravdic je na ta PGD ZAVRC dan z vodstvom PGD Zavrc podpisal aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v letu 2022, gasilci pa smo pogodbo podpisali tudi z vodstvom Obmocne gasil­ske zveze Ptuj. Pri gasilskem domu smo 8. aprila slav­nostno dvignili tudi zastavo Gasilske olim­pijade Celje 2022. Završki gasilci smo se pridružili gasilcem po vsej Sloveniji, po 212 gasilskih zvezah, ki so 8. aprila, na­tanko 100 dni pred prižigom olimpijskega ognja in zacetkom velikega gasilskega do-godka v Celju, v zrak dvignili olimpijsko zastavo. Slovenija in mesto Celje sta letos ponosna gostitelja 17. mednarodnega ga­silskega tekmovanja in 23. mednarodnega srecanja gasilske mladine, organizacija tega izjemnega vecdnevnega mednarodne­ga dogajanja pa je v rokah Gasilske zveze Slovenije. Gasilska olimpijada bo v Celju od 17. do 24. junija. V mesecu maju izredni obcni zbor V zacetku maja smo se že tradicionalno udeležili Florjanove maše, ki je letos sicer potekala v cerkvi svetega Miklavža. Upa-mo, da nam bo priporocilo našemu svet­niku v letošnjem letu prineslo cim manj intervencij, obcanom pa varnost. Predsednik društva je v mesecu maju sklical izredni obcni zbor, na katerem smo izvolili novega namestnika predsednika. To funkcijo je prevzel David Kokot. Na clanskem sestanku, ki je sledil, sta predsednik in poveljnik navedla najpo­membnejše tocke v nacrtu dela. Najvecji zalogaj bo obnova fasade doma, caka nas operatini pregled, na praznovanje smo povabljeni v Obergrallo in sosednje Cirku-lane, organizirali pa bomo tudi strokovno ekskurzijo. V PGD Zavrc posvecamo dosti pozornosti tudi urejenosti našega doma in njegove okolice. ŠPORT Pred nami sta še dve domaci tekmi in dve gostovanji. Zadnja tekma sezone 2021/22 se bo pred domacimi gledalci od­vila 28. maja 2022 ob 17. uri. Mladinci so v spomladanski del prven­stva MNZ Ptuj krenili kot jesenski prvaki. Prestopni rok so koncali brez pretiranih sprememb, saj se je ekipi 17 mladeni-cev pridružila le ena okrepitev. Kar nekaj izmed njih se lahko pohvali z rednimi vpoklici v clansko moštvo, pri cemer gre izpostaviti predvsem Roka Kelca Vnuka. MLADINCI PRVAKI SEZONE 2021/22 Nika G. Lorbek Foto: Nika G. Lorbek, ŠD NŠ Zavrc M oštvo clanov se trdno oklepa sredine vzhodne tretjeligaške lestvice – štiri kroge pred koncem zgolj dve zmagi za cetr­tim mestom. Zima je mi-nila brez vecjih kadrovskih sprememb, saj so se ceti Gorazda Šketa pridružili le štirje novinci. V rumeno-zelene vrste sta se vr­nila Rok Zorko in Patrik Mihalic, prišla sta tudi Niko Drevenšek in Lan Šket. Po uvodnih porazih v Dobrovcah in doma s Šmartnim so fantje zbrali misli pred haloškim derbijem in na gostovanju v Cirkulanah iztržili remi. Sledila je domaca zmaga proti Zrecam in ena najvišjih zmag na gostovanju – v Vidmu so Zavrcani mre­žo zatresli kar sedemkrat. Zmagama sta sledila dva kroga remijev in cudovita do­maca zmaga proti prvouvršceni Bistrici, ki je bila še slajša zaradi bucne podpore zves­tih navijacev! Na krilih novih priložnosti v clanski ekipi pa so mladinci že štiri kroge pred koncem postali prvaki. Nekoliko vec težav so po jesenskem delu imeli kadeti, ki so pomlad pricakali na dnu rezultatske lestvice, veliko preglavic jim je povzrocalo pomanjkanje igralskega kadra. Prestopni rok smo konkretno izkoristili in ekipo mocno okrepili – prišlo je kar šest novincev, od tega dva iz Drave in Hajdine ter po eden iz Varteksa in Cerkvenjaka. Prav tako je vodenje ekipe prevzel novi tre­ner Sebastjan Jambriško, kar se je izkazalo za dobro potezo, saj so v spomladanskem delu z remijem in tremi zmagami še zme-raj neporaženi, na lestvici pa so se povzpe­li na visoko tretje mesto. Rezultati so povecali apetite in rea­len cilj kadetske in mladinske zasedbe je preboj v kvalifikacije za drugo SML/SKL Vzhod. Z mlajšimi selekcijami že nekaj casa dobro sodelujemo s klubom iz Cirkulan. Fantje, razporejeni po starostnih kategori­jah od U7 do U15, v tekmovanjih MNZ Ptuj nastopajo v združeni nogometni šoli Zavrc DELO DRUŠTEV - Cirkulane. Precej obetavna je selekcija U13, ki trenutno zaseda drugo mesto. Pri delu z mlajšimi selekcijami je cilj, da otro­ke navdušimo nad nogometom in jim na zabaven nacin predstavimo nogometne vešcine. Strokovni delavci jih z igro posto­pno pripravljajo na tekmovalni nogomet. Dejavni smo tudi izven zelenice. Ob prvem maju smo pripravili druženje ob peki vola, ki se je ob cudovitem vzdušju razvilo v pravo rajanje. Z veseljem pa spo-rocamo, da bomo letos, po dveh letih pre­mora, ponovno organizirali tekmovanje v peki ciganskih pecenk in nogometni kamp za najmlajše nogometne navdušence. OD HRASTOVCA DO TURŠKEGA VRHA Danica Vajda Foto: arhiv društva N a praznicni ponedeljek, 2. maja, je sekcija pohodništ­vo pri TD Zavrc organizira-la pohod po naši cudoviti Obcini Zavrc. Zbralo se nas je precej pohodnikov vseh starosti, najmlajša udeleženka je bila stara osem let. Prehodili smo 17 kilometrov poti, ki je potekala skozi naselja Hrastovec, Belski se dobro okrepcali, na najvišji tocki obci-Vrhu in tam pohod tudi zakljucili. Naš Vrh, Brezovec, Pestike in Turški Vrh. Tudi ne Vrbanjšaku pa nas je pogostila družina zadnji gostitelj je bil Bar pri Veselicu. Tudi vreme je tokrat bilo prijetno. Ob poti so Fostnaric, za kar se vsem še enkrat iskreno njim iskrena hvala. Preživeli smo cudovit nas pricakali prijazni gostitelji, najprej sta zahvaljujemo. dan, v prekrasni naravi in najboljši družbi. to bila Zinka in Ivan Ogrizek, pri njih smo Pot smo nadaljevali proti Turškemu Hvala udeležencem in kmalu ponovimo. ŠOLA IN VRTEC Dve zlati priznanji Neo Mateo Kotolenko, 8. b Foto: arhiv OŠ I me mi je Neo Mateo Kotolenko. Obiskujem 8. b razred OŠ Cirkula­ne - Zavrc. Rad se ucim angleški jezik ter seveda druge predmete. V aprilu sem osvojil kar dve priznanji. Prvo je bilo zlato priznanje v anglešcini na državni ravni in zelo sem ponosen na to. Zlato pri­znanje mi bo koristilo pri vpisu v srednjo šolo, saj mi bo prineslo dodatne tocke. Vsi domaci so me podpirali pri tem in bili mo-jega uspeha tudi zelo veseli. Priprava na to tekmovanje ni bila lah­ka. Moraš poslušati pri pouku in sodelova-ti. Doma moraš veliko vaditi, ponavljati in utrjevati, tudi sproti delati domace naloge. Ko trud vložiš v nekaj, kar imaš rad, se na koncu tudi izplaca. V prostem casu rad plešem, zato obi-skujem plesno šolo Remix na Ptuju. Tam veliko plešemo, preizkušamo nove ritme in se pri tem zelo zabavamo. S pomocjo plesa sem spoznal veliko novih prijateljev in v veselje mi je, ko mi kdo rece, da poka­žem kakšen nov korak, ki smo se ga nauci­li v plesni šoli. Upam, da bom lahko vse svoje znanje dobro unovcil v prihodnosti, naj bo to šola, služba ali samo zabava. ŠOLA IN VRTEC »Beri in tvoje besede bodo tekle kot reka« Petra Purgaj, uciteljica slovenšcine Foto: arhiv šole A pril je bil za vse prav poseben mesec, saj so praznovale kn-jige in z njimi tudi knjižnice. Na šoli smo ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprila, in zakljucku bralne znacke obe­ležili še projekta Menjaj branje in sanje ter Noc branja. Tako se je zacel naš knjižni dan in nato še noc, ko so ucenci prespali v šoli. Uredili smo bralno tržnico, na kateri so si otroci iz vrtca in ucenci izbrali in izme­njali knjigice in odnesli domov tiste, ki so si jih želeli. Na obeh lokacijah smo pripravili lut­kovno/gledališko predstavo Bobek in bar­cica in spoznali pomembne vrednote, kot so sodelovanje, sprejemanje drugacnih in prijateljstvo. Izvedli smo tudi bralne toc­ke in brali malce drugace. Pod mizo, na eni nogi, leže, na drevesu, na fitnesu, pod krošnjami. Bilo je zelo zanimivo in po od­zivih otrok sodec jih je tak nacin dela pri­tegnil in jim knjigo še bolj približal. Dejavnosti smo nadgradili še z bralnim popoldnevom in ucenci, ki so zakljucili bralno znacko, so se vrnili v šolo. Opre­mljeni s spalnimi vrecami in knjigami so bili neznansko veseli, da bodo prespali v šoli. Obiskala nas je uveljavljena karikatu­ristka Aljana Primožic Fridauer in nas po­peljala v svet karikatur ter stripov. Po bra-nju v naravi so sledili palacinke in nocni sprehod z luckami. In koncno – nastopil je cas spanja v šoli. Bilo je cudovito, saj se skupaj nismo potopili le v branje, temvec tudi v sanje. S tovrstnimi dejavnostmi želimo dvig­niti bralno pismenost in prebuditi ljube-zen do knjig in branja pri otrocih v vrtcu ŠOLA IN VRTEC Pticka, poj mi Pticka, poj mi, pticka, poj mi, pticka, poj mi na uho. Pticka, poj mi na uho, da zavriskam juhuhu. Pticka, pridi, pticka, pridi, pticka, pridi v kocico. Ti v gnezdo, jaz v posteljo in obe zaspiva zdaj. Jaz vstanem, pticka spi, jaz pa na goro hitim. In ko sem na gori, kar zavriskam tam gori. Pticka moja se zbudi in zacivka civ civ civ. Me pocaka, me docaka, jaz pa k njej domov hitim. Špela Kelc, 4. b Razmišljanja 5. b o mamah Draga mamaŽivljenja brez tebe si ne morem predstavljati, saj mi ti pomeniš najvec na svetu. Ce pa se bi zgodilo, da bi te izgubil, bi izgubil najbolj pomembno osebo v svojem življenju. Zelo sem hvaležen, da imam prav tebe za svojo mamo. Jan Fostnaric Mama Draga mama, ti si moj prvi objem, prvi nasmeh, prvi po­ljubcek. Hvaležna sem ti za lepe stvari in dejanja, ki si jih naredila zame. Od srca ti želim, da bo vsak tvoj dan poln veselja in srece. Kaja Kolmacic Mami Mami, ti si vse. Najlepši cvet, ki še pozimi cveti. Ti si veselje in smeh. Nekaj najlepšega na svetu. Svet brez tebe bi bil zame nemo­goc. Tvoje lepe rjave oci in krajši lasje so cudoviti. Tvoja ljubezen je nekaj najlepšega, kar otrok lahko ima. Tvoja ljubezen je vredna vec kot tisoc zlatnikov, saj si pravo zlato. Teja Kokot Moja babica MatejaMoja babica je že v letih. Živi v Ljubljani, v bloku. Je srednje rasti. V prostem casu pogosto poseda na balkonu svojega stanovanja. Babica zelo dobro kuha. Ko sem bil mlajši, me je peljala na svojo kmetijo, kjer smo skupaj izkopavali krompir in nabirali njeno so-lato. Svojo babico imam zelo rad in mi veliko pomeni. Filip Lipovšek Stojnšek Mami Mami, ti si moj dom … Moje srce … Vsak moj obcutek … Vsak moj trenutek srece … Brez tebe je vse nepopolno. Samo ti mi polepšaš moj svet. Rada te imam. Tjaša Mihalinec Mama Draga mama, vesel sem, da si ob meni, ko mi je hudo. Ne morem si predstavljati življenja brez tebe. Hvaležen sem, da si ti moja mama. Urban Vuzem Moja mama je zame edina in posebna. Je lepo urejena. Pripravlja nam hrano in mi svetuje, kar je zame najboljše. Zelo sem hvale­žna, da imam tako mamo. Iza Domjan Draga mama, ti si ženska, zaradi katere sem na tem svetu. Ti si oseba, ki jo imam najraje. Ob tebi se pocutim varno. Vesel sem, da si tukaj in mi daješ ljubezen. Rad te imam. Marcel Kokot Mladi planinci na Donacki gori ŠOLA IN VRTEC Pohod in rekreativno druženje mladih planincev Ivo Zupanic in Maja Tašner, mentorja krožka Foto: Ivo Zupanic V soboto, 19. marca, smo se s clani planinskega krožka OŠ Cirkulane - Zavrc, ki de­luje v okviru Planinskega društva Cirkulane, odpravi­li na planinski izlet na Do-nacko goro in nato še v športni center RIM v Nadolah. Na pot smo se podali izpred šole v Cir-kulanah. Prijazni voznik Frenk nas je z avtobusom zapeljal do Kupcinjega Vrha. Tu sta nas že cakala naš gostitelj v špor­tnem centru, ucitelj Robi, in vodnik Božo. Naprej smo se usmerili proti Rudijevemu domu. Uživali smo v prelepi prebujajoci se naravi, obcudovali cvetoc žafran in no-rice ob žuborecem potoku. Vreme je bilo prijetno, bilo je prijaznejše, kot so kazale napovedi. Prvo okrepcilo in pocitek smo opravili pri domu. Nato smo se podali pro-ti vrhu Donacke gore. Vsi smo dosegli vrh. Tu in tam je pomladanska utrujenost kakšen korak upocasnila, ampak poguma ni vzela. Ob razgledovanju, uživanju tre­nutka, ki ga doživimo le, ce se potrudimo doseci svoj cilj, fotografiranju, kakšnem klicu domov, s katerim se malo opraviceno pohvalimo, cas hitro mine in treba je raz­misliti o sestopu v dolino. Sestop je sicer manj naporen, vedno pa so prisotne skrite nevarnosti na razmocenih ali krušljivih delih poti. Zato smo nekaj besed namenili tudi opremi in predvsem nujnosti uporabe primernih visokih pohodniških cevljev. Spet smo se zbrali in odpocili ob pla­ninskem domu in nadaljevali do izhodi-šca na Kupcinjem Vrhu. Sledila je kratka vožnja do Nadol, kjer smo obiskali športni park RIM in sprostili še preostalo energijo s športno-zabavnimi dejavnostmi na igri-šcu, plezalni steni, v fitnesu na prostem. Bilo je zelo lepo, ampak vse, kar je prijet-no, hitro mine in treba se je bilo odpraviti proti domu. Zahvaljujemo se Šolskemu skladu OŠ Cirkulane - Zavrc za odobritev sredstev za poravnavo stroškov prevoza. Hvala tudi uciteljici Janji za spremstvo na pohodu. Lep planinski pozdrav! ŠOLA IN VRTEC V šoli v naravi na Vojskem nad Idrijo Dominika Kotolenko, 8. b Foto: Ivo Zupanic P ot do CŠOD Vojsko je bila zelo zanimiva, zdelo se mi je, da smo v zapletenem labirintu. Ob prihodu je mojo pozor­nost pritegnila plezalna ste­na. Razmišljala sem, kakšen je obcutek na njeni najvišji tocki. Po spre­jemu smo se seznanili s pravili in se ra­zporedili po sobah. Pogled skozi okno na zasnežene vršace je bil dih jemajoc. Prvi dan smo imeli napeto orientacij­sko nalogo. Dobili smo kompas in list z nalogami. Po opravljenih orientacijskih nalogah smo dobili zemljevid z navodili, kako najti verižico. Naloga je bila opravlje­na, ko smo jo našli. Po vecerji je sledil po- Udeleženci šole v naravi na Vojskem nad Idrijo hod. Naprej v vecernem mraku in nato kar v temno noc. Naslednji dan, v torek, smo imeli po zaj­trku na programu lokostrelstvo, plezanje in nordijsko hojo. Namenili so nam nekaj prostega casa. Ko je ta cas potekel, so nas razdelili v dve ekipi. Prva ekipa je ostala v domu in imela lokostrelstvo ter plezanje na plezalni steni. Druga ekipa pa je šla ven in se naucila nordijsko hojo. Potem smo se zamenjali. Moji obcutki ob nordijski hoji: zelo je sprošcujoca in pomiritvena. Plezanje na plezalni steni je bilo napeto in adrenalinsko. Sledila je popoldanska in vecerna animacija s socialnimi igrami in kvizom, kjer so bile potrebne tako gibalne sposobnosti kot veliko znanja. Noc se je prevesila v sredo. Po zajtrku je sledil štiriurni pohod do Hudournika. Zdel se mi je naporen, saj sem bila ob vrnitvi kar malce utrujena. Po kosilu pa je sledila robotika. Ukvarjali smo se z roboti in jih usmerjali in jim dajali navodila po racu­nalniku. Zelo mi je bilo zanimivo. Pricakal nas je že zadnji dan pestrega tedna. Po zajtrku smo se odpravili na dolg pohod. Bil je kar pester in tudi dolg, saj smo hodili kar nekaj casa po hribih in na koncu po skalah. V petek smo klekljali zapestnice in mo-ram priznati, da je bila vrnitev domov že težko pricakovana. Nepozabno je bilo in to bo gotovo eden najlepših spominov na osnovno šolo. ŠOLA IN VRTEC Šola v naravi hkrati tudi zakljucni izlet Teja Kolednik, 9. a Foto: Ivo Zupanic O d 11. do 15. aprila smo se 9. a in 9. b odpravili v CŠOD Radenci, kjer smo spoz­navali življenje ob reki, na reki in v reki Kolpi ter imeli veliko zanimivih dejavnos-ti, kot so kolesarjenje, lokostrelstvo, ple­zanje po plezalni steni, vožnja s kanuji, pohodi, postavljanje šotora, kurjenje ogn­ja. Ni, da ni. Že prvi dan smo bili na kolesih in v prostem casu smo vsak dan igrali odbojko. Naš drugi in tretji dan v CŠOD Radenci je bil namenjen plezalni steni, kulturni de­dišcini, sprehodu ob Kolpi, lokostrelstvu in izdelavi lastne animacije v skupini. V sredo zvecer je sledilo še presenecenje za vse nas. Obiskal nas je Trkaj. Na svoj pred­zadnji dan smo bili v kanujih in iskali živa bitja v reki Kolpi. Vecer smo preživeli ob tabornem ognju s peko hrenovk. V petek, zadnji dan pred odhodom, smo imeli ori­entacijski tek po vasi, kjer smo iskali opor­ne tocke in vprašanja, da smo prišli do cilja. In tako smo polni novih doživetij in lepih spominov odšli domov. Novim zma­gam napr ŠOLA IN VRTEC Pomladni pozdrav iz vrtca Slavica Vindiš Foto: arhiv vrtca O d zadnjega javljanja se je v našem vrtcu zgodilo veliko, veliko novega, zanimivega. Kljub ukrepom smo se zaposlene v vrtcu trudile, da tega otroci ne bi obcutili. Ponudili smo jim razlicne dejavnosti, ob katerih so se razvijali na vseh podrocjih svojega razvoja. Bilo je pestro tudi zato, saj smo skoraj vsak mesec v vrtec dobili na novo enega ali vec otrok Mesec november je bil posvecen raz­iskovanju narave, njenim pripravam na pocitek tako ljudi kot živali in rastlin. Ni pa šlo brez navdušenja in veselega prica­kovanja ob božicno-novoletnih praznikih. Nato smo spoznavali zimski cas, se veseli­li snega, skrbeli za ptice. Veliko smo peli, igrali na male ritmicne instrumente, pre­birali razlicne zgodbice, se naucili veliko novega, se izurili v rocnih spretnostih, se naucili novih besed, rekli plenickam adi­jo. Postali smo samostojnejši. Februar je bil v znamenju kulturnega praznika, valentinovega in seveda veselega pusta. Mesec marec pa smo posvetili nam najpomembnejšim osebam – mamicam in zanje smo z otroci pripravili prisrcno prireditev. Fotografije pa bodo predstavile razlicna doživetja … KMETIJSTVO Na Salonu Sauvignon tudi vina Statera Tatjana Mohorko Foto: Tatjana Mohorko D ružina Kotolenko že vrs-to let, s tretjo generacijo, uspešno nadgrajuje vino-gradniško tradicijo. Plod dolgoletne tradicije Koto­lenkovih je tudi novo Vi-nogradniško posestvo Statera v Goricaku ob državni meji, kjer pridelujejo odlicna vina. Mladega vinarja Gregorja Kotolenka smo v soboto, 7. maja, srecali tudi na Ptu­ju, na osmem festivalu Salon Sauvignon, kjer je obiskovalcem ponudil odlicno vinsko kapljico, hkrati pa je bila to tudi Beseda Statera izhaja iz besede stat.. kakovosti. Kotolenkovim ta beseda pred­enkratna priložnost za predstavitev nove (stara gršcina) in pomeni ravnovesje, rav-stavlja vodilo in obenem izziv. Trudijo se, blagovne znamke Statera, ki je bila prvic notežje, uravnoteženost; najdemo pa tudi da najdejo ravnovesje ne samo v pridelavi javnosti predstavljena aprila 2021. prevode vrednost, cenjenost in standard vina, ampak tudi v življenju nasploh. SOCIALNA VARNOST E-OSKRBA NA DALJAVO ZA VARNO BIVANJE NA DOMU JE ODSLEJ BREZPLACNA Zveza društev upokojencev Foto: Pixaby M inistrstvo za zdravje je na podlagi Javnega raz­pisa za izbor operacije »E-oskrba na domu«, ki ga je pripravilo ob po­dpori Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, za izvajalca storitve E-oskrba izbralo Te-lekom Slovenije s konzorcijskim partner-jem Zvezo društev upokojencev Slovenije. Slovenija je sredstva pridobila od Evrop­skega socialnega sklada in virov REACT­-EU, skladno s tem pa bo uporaba storitve E-oskrba za 5000 upravicencev do 30. sep­tembra 2023 brezplacna. Telekom Sloveni­je je z vklopom prvih upravicencev zacel sredi aprila 2022. E-oskrba je socialnovarstvena storitev socialnega servisa, ki starejšim, invalidom in kronicnim bolnikom omogoca samo­stojnejše, bolj varno in neodvisno bivanje v domacem okolju, saj zagotavlja 24-urno povezavo z asistencnim centrom oz. zdra­vstvenim osebjem in organizacijo pomoci, ce jo uporabniki potrebujejo. Do brezplac­ne storitve E-oskrba so upraviceni vsi, ki: • so starejši od 65 let in pretežni del dneva bivajo sami; • zaradi pridruženih kronicnih nenalez­ljivih bolezni spadajo v ranljivo skupino prebivalstva v primeru zbolevanja za ko­ronavirusno boleznijo; • jim je v skladu s predpisi s podrocja in-validskega in pokojninskega zavarovanja priznana invalidnost; • v skladu s predpisi s podrocja invalidske­ga in pokojninskega zavarovanja preje­majo dodatek za pomoc in postrežbo; • so stari 18 let ali vec in so zaradi nevro­loških oziroma nevromišicnih obolenj ogroženi za padec oziroma so zaradi ko­gnitivnega upada pri demenci izpostav­ljeni razlicnim neželenim dogodkom v okolju. Uporabnik E-oskrbe lahko asistencni center na pomoc poklice 24 ur na dan in vse dni v letu, in sicer s preprostim priti­skom na gumb varovalnega telefona, ki je namešcen v njegovem domu, ali s pri­tiskom na gumb za klic na pomoc na za­pestnici, ki jo ima vedno pri sebi. Poleg zapestnice uporabnik prejme tudi mobilni detektor gibanja na obesku, ki ima prav tako poseben gumb za proženje klica na pomoc, hkrati pa detektor tudi samodej-no zazna padec in ob tem sproži klic v asistencni center. Uporaba opreme je zelo preprosta. Uporabniki bodo z narocilom storitve brezplacno prejeli: • varovalni telefon z gumbom za klic na pomoc; • zapestnico z gumbom za klic na pomoc; • mobilni detektor gibanja na obesku za klic na pomoc; • kartico SIM z mobilnim paketom, ki omogoca neomejene dohodne in od­hodne klice ter prenos podatkov za pot-rebe izvajanja storitve E-oskrba; • storitve asistencnega centra 24 ur na dan in vse dni v letu; • tehnicno pomoc, vzdrževanje, servis. Za brezplacno namestitev opreme na dom uporabnika bo poskrbel Telekom Slo­venije, namestitev je preprosta, brez vrta­nja in posebnih napeljav. Zainteresirani za narocilo brezplac­ne storitve E-oskrba lahko poklicejo na brezplacno številko: 080 12 13 ali pošljejo sporocilo na: eoskrba@telekom.si, vse in-formacije so na voljo tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. PRAZNIKI Prvi maj kot mednarodni praznik dela Mag. Dušan Rojko, podžupan Obcine Zavrc Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v vecini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je iz­vorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi najvecje praznovanje socialnih do-sežkov mednarodnega delavskega gibanja. Prvega maja 1886 so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po zace­tnem miru pred policijsko ceto vendarle eksplodirala bomba in ubila osem poli­cistov. Na to je policija odgovorila s strelja­njem in ranila vec deset ljudi. Ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoci, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravi-ca do osemurnega delavnika kljub vsemu uveljavljena. Po teh dogodkih je ta majski dan v dela­vskih krogih veljal za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z razlicnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kre­sov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uradni status praznika dela. V današnjem casu je obeleževanje prve­ga maja še vedno mocno povezano z veli­kimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo sindikati. Ni pa tako v Združenem kraljestvu in Združenih dr­žavah Amerike, kjer je, zlasti v slednjih, protikomunisticna politika v prvi polovi­ci 20. stoletja, znana tudi kot rdeci strah, pregnala praznovanje prvega majskega dne in ga nadomestila z dnevom prava. Skozi zgodovino se je odvilo mnogo razlicnih poskusov nadomestiti ali izniciti tradicijo in pomen prvega maja. Najbolj je uspela opustitev praznovanja prvega maja v Združenih državah, ki so znane po svoji mocni protikomunisticni tradiciji. V njih se tako danes praznuje delavski dan prvi ponedeljek septembra, ko se obeležuje pomen ameriških delavcev pri blaginji in moci države, 1. maj pa v ZDA velja kot dan Prvomajski sprevod v Ljubljani leta 1961 prava, ki izkazuje pomen pravnega siste-ma za družbo in njeno ureditev. Socialdemokratske stranke prednaci­sticne nemške weimarske republike niso uzakonile prvega maja, temvec so to nap-ravili nacisti v zacetku svojega vladanja. Imenovali so ga dan dela, ob tem pa pre­povedali kakršna koli socialisticno usmer­jena zborovanja delavcev na t dan. Nacisti so 2. maja 1933 prepovedali vse proste de­lavske zveze in druge neodvisne delavske organizacije v Nemciji. Rimskokatoliška cerkev je verski nav­dih prvemu maju skušala dodati leta 1955, ko ga je razglasila za dan svetega Jožefa Delavca. S tem je poskusila spremeniti ne­religiozno naravo tega praznika. Leta 1929 je nemška socialdemokrat-ska stranka prepovedala letne delavske demonstracije v Berlinu. Nemška komuni­sticna partija, ki je bila v tistem casu naj­mocnejša stranka v Berlinu, je kljub temu sklicala prvomajske demonstracije, posle­dica cesar je bilo 32 smrtnih žrtev in vsaj 80 težkih ranjencev zaradi policijskega na­silja. Ta incident, ki ga nemški jezik pomni kot »Blutmai« (krvavi maj), je mocno pog­lobil razhajanja med obema osrednjima levima strankama, socialdemokrati in ko­munisti. Posledicna nezmožnost skupnega nastopa je bila soodgovorna za vzpon na­cisticne stranke leta 1933. Tudi v današnji Nemciji imajo prvomajska zborovanja mo­can politicni prizvok, od leta 1987 dalje pa so znane po svoji nasilnosti, ko se radikal­ni levicarji spopadajo s policisti. V zadnjih letih so kot provokacijo svoja zborovanja tega dne organizirali tudi skrajni desnicar­ji, kar je vodilo do spopadov med obema skupinama demonstrantov. Pred drugo svetovno vojno se praznik v Sloveniji ni uradno obeleževal, ceprav so neuradne slovesnosti obstajale in jih oblast naceloma ni prepovedovala. Prvo uradno praznovanje je bilo pod nacistic­no nemško oblastjo 1941 (v Nemciji so praznik prvic uradno uvedli nacionalsoci­alisti 1933 in ga med vojno razširili na za­sedena obmocja). Mnenja zgodovinarjev o tem, ce in v kakšnem obsegu so pri pra­znovanju sodelovali domaci komunisti (v tem casu je veljal pakt Ribbentrop-Molo­tov), so deljena. Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo nageljnov. Prvi maj je po vojni s kurjenjem kresov in pos­tavljanjem mlajev nadomestil praznik sv. Janeza Krstnika oz. kresne noci. Ne glede na politicno obarvanost ali ideološki predznak velja poudariti pomen dela kot vrednote sodobnega casa. Ljudje so v preteklosti umirali in se borili za de­lavske pravice, npr. za pravico do osemur­nega delavnika, za pravico do dopusta, za pravico do zdravstvenega zavarovanja, za pravico do pocitka, za pravico do odmora, za pravico do dostojnega življenja. Danes je vedno manj zaposlenih v to-varnah kot klasicni delavci. Veliko je pre­karnih oblik dela, veliko je izkorišcanja, neplacanih obveznosti, kršenja zakono­daje. Vsak delavec, ki pošteno dela, mora dobiti tudi pošteno placilo. Smo v cetrti fazi industrijske revoluci­je, kjer prevladujejo digitalna tehnologija, robotika, avtomatizacija in umetna inte­ligenca. Naloga delodajalcev in države je, da zaposlenim omogoca cim boljše pogoje dela. Zadovoljen in motiviran delavec je tis-ti, ki je poleg zasluženega placila deležen tudi spoštovanja in upoštevanja svojega delodajalca. V Sloveniji imamo veliko podjetij, kjer delodajalci odlicno skrbijo za svoje zaposlene, in žal še vedno prevec podjetij, ki neusmiljeno izkorišcajo svoje zaposlene. Brez dela in dobrih delavcev ni uspešnih podjetij. Praznovanje prvega maja pa naj ostane praznik tudi v prihodnje, ne le kot nostal­gicni spomin na nekatere druge case. Delo je bilo, delo je in delo mora ostati vrednota. Splošna vrednota, ki bo vsepov-sod in vselej priznana in spoštovana. VARNOST Kje po obcini so namešceni defibrilatorji? Tatjana Mohorko Foto: Tatjana Mohorko A ED ali avtomatski zunanji de­fibrilator je naprava, ki lahko s pomocjo elektricnega sunka ponovno požene srce in s tem tudi reši življenje. Naprava je preprosta in povsem varna ter jo ob sledenju navodilom lahko upo­rablja vsakdo. Sama uporaba defibrilatorja še ne rešuje življenja, je pa zelo uporaben in priporocljiv dodatek k temeljnim po­stopkom oživljanja. Tudi v Obcini Zavrc so namešceni defibrilatorji in vsi so javno dostopni. Defibrilatorji so na naslednjih lokaci­jah po Obcini Zavrc: – gasilski dom PGD Zavrc, Goricak 1; – na zgradbi OŠ Zavrc, Zavrc 14; – pri Darinki Hrncic, Turški Vrh 75; – pri Baru pri Veselic, Turški Vrh 51. VARNOST Povabilo k projektu»Prvi posredovalci« Slavko Pravdic, župan Foto: Lidija Domjan, Tatjana Mohorko K adar nas usoda postavi v težko življenjsko prei­zkušnjo (srcni zastoj, hujša krvavitev, dušenje zaradi tujka v dihalih in podobno), je pomoc bližn­jih najpomembnejša, saj lahko odloca med življenjem in smrtjo. Z zavedanjem o vseh nevarnostih in oddaljenosti od nujne medicinske pomoci smo v Obcini Zavrc vzpostavili sistem »Prvi posredovalci«. Vendar lahko uspeh projekta zagoto­vimo le s tem, da se k sodelovanju prijavi veliko število obcank in obcanov. Za so-delovanje pri projektu je pogoj le, da ste polnoletni, zato ne glede na predznanje in poklic vabljeni k sodelovanju vsi. Vse zainteresirane in pripravljene za sodelovanje v projektu »Prvi posredoval­ci« vabimo, da se prijavite po elektronski pošti na: obcina.zavrc@siol.net ali po tele­fonu: 02 761 18 02. Tisti, ki se boste odlocili sodelovati, boste opravili brezplacni tecaj, kjer se bos­te naucili, kako izvajati temeljne postopke oživljanja, kako uporabiti avtomatski zu­nanji defibrilator (AED), kako zaustaviti hujšo krvavitev, kako razrešiti zaporo di­halne poti, in še kakšno drugo uporabno znanje, ki vam bo prišlo prav v primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja vašega svojca, prijatelja, sokraja­na. Datum izvedbe tecaja bo dogovorjen naknadno. Vljudno vabljeni.