Št. 18.	Trbovlje,	dne	26.	junija	1912.	L.	HI.
— fc —
Izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravn. je v Trbovljah na Štajerskem,
Glasilo slovenskih rudarjev
Avstrijske strokovne organizacije v ietu 1911.
Strokovna komisija na Dunaju je izdala poročilo o avstrijskem strokovnem gibanju 1. 1911. Poročilo kaže zelo razveseljiv napredek na polju avstrijskega strokovnega gibanja. Ugodni gospodarski časi za skoro vse industrije in obrti in pa ločitev češke separatistične organizacije so omogočali mirno in uspešno delo za pridobivanje novih članov in finančno okrepitev skoro vseh strokovnih organizacij v Avstriji.
Poročilo strokovne komisije v mesecu januarju tekočega leta je po okrogli cenitvi omenjalo, da se je celokupna organizacija okrepila za okroglo 18.000 novo pridobljenih članov. V resnici izgleda, kakor kažejo statistične poizvedbe, napredek mnogo ugodnejši: 37 zvez je pridobilo okroglo 29.000 novih članov in le 16 zvez je izgubilo okroglo 8000 članov. Vsled češkega separatizma so v poslednjem letu trpeli še rudarji, stekljarji in lesni delavci. Ločitev je povzročila rudarjem in steklarjem odpad 5500 članov; nasprotno pa so lesni delavci, ki obsegajo velik odstotek čeških delavcev v državi, izgubili le 600 članov, 75 centralnih zvez in lokalnih strokovnih društev izkazuje 421.905 članov naprav 400.565 v prejšnjem letu. Priraslo je torej 21.340 članov, t. j. 5.33 odstotkov; od prirastka jih odpade 16.015, t. j. 4,47 odstotkov, na moške člane in 5325 ali 12,51 odstotkov na ženske članice. Iz teh številk izhaja, da so žene v poslednjem letu dosegle najvišje število v strokovni organizaciji izza leta 1892. Naši so-drugi in sodružice so izvršili v tovarnah lep kos pridobivajočega dela, da so poučili delavke, jih prepričali o neobhodnosti strokovnega boja in jih pridobili za ta boj.
Finančno gospodarstvo mednarodnih centralnih zvez je bilo v poslednjem letu še ugodnejše kakor prejšnje leto. Dohodki so — brez stavkovnega sklada — narasli od okroglih
8,600.000	kron v letu 1910. na okroglih 9,200.000 kron v letu 1911. Izdatki za potno, brezposelno in za izredno podporo v sili so znašali v letu 1911. okroglo 2,075.000 kron, v prejšnjem letu okroglo 2,013.000 kron. Za bolniško, invalidno, vdovsko in sirotinsko podporo so izdale centralne zveze okroglo 1,548.000 kron. Potne, brezposelne in izredne podpore v sili izkazujejo prirastka okroglih 62.000 kron, bolniške, invalidne, vdovske in sirotinske podpore pa za okroglih 175.000 kron. Če zasledujemo obe skupini podpor izza leta 1901., lehko konštatiramo, da brezposelne podpore itd., katerim se v strokovnih organizacijah pripisuje bojni značaj, prav omahujejo pod vplivom vsakokratnih gospodarskih okoliščin. Nasprotno pa so izdatki za bolnike, invalide itd., ki imajo bolj značaj humanitarnih naprav v strokovnih organizacijah, dosledno naraščali in zahtevajo od leta do leta zviševanje prispevkov. Na to okolnost prav posebno opozarjamo, ker obstoja nevarnost, da je mnogo centralnih zvez prisiljenih uporabljati finančni uspeh ne toliko za zboljšanje delovnih in mezdnih razmer kot za ostale podporne panoge.
Za stavkovne svrhe v prostih organizacijah strokovnih zvez je došlo skupno z blagajniškim ostankom od leta 1910. okroglo 5,049.000 kron, dočim je izdatkov okroglih 400.000 kron. Prebitek celokupne strokovne organizacije v
Avstriji znaša v obeh organizacijskih oblikah okroglo 1,767.000 kron. Imetje je doseglo višino
13,145.000	kron in je narasjp na glavo od 27 na 31 kron v zadnjem letu. Seveda se je tudi sklad za vzajemne podpore, ki ga državna komisija strokovnih organizacij v Avstriji ločeno upravlja in ki ni vštet v gorenji znesek, v poslednjem letu primerno ojačil v varstvo revnih organizacij.
Splošno uvodno finančno stanje centralnih zvez, zlasti v letih 1910 in 1911, izvira iz pravega spoznanja strokovno organiziranih delavcev, da se je zoper brezobzirnega organiziranega podjetnika v letu 1913 treba oborožiti, ko pojde za zboljšanje delovnih in mezdnih razmer. Centralne zveze so tekom let vestno skrbele za to in treba je le še dveh miljonov kron za stavkovni sklad, ki jih mora tekoče leto do-nesti, da čakamo mirno, oboroženo in bojevito na usodno leto 1913.
Zahteve, ki jih organizirano delavstvo prihodnje leto predloži podjetnikom, se bodo gibale v okvirju mogočega in dosegljivega. Od organiziranega podjetništva zavisi, če bo obnovitev kolektivnih, skupnih in poedinih pogodb uspeli mirnega dogovora ali sad boja. Strokovne organizacije so se pripravile na obe strani; pripravljene so, da vestno tehtajo in uva-žujejo, ampak če bo treba, da odločno in krepko zastavijo vse, da pribore svojim članom pravične zahteve.
Spoznanje, da je močna strokovna organizacija najkrepkejša obramba zoper organizirano podjetništvo in najzanesljivejše napadalno crožje za lepše življenje, mora prešiniti vse delavstvo. Vsak delavec, ki ni tlačanskega duha in ki se udeležuje delavskih političnih bojev, mora tudi v strokovno organizacijo svoje branše!
Viktor Adler.
V	pondeljek 24. t. m. je dopolnil Viktor Adler šestdeseto leto svojega rodovitnega življenja in vsa socialno demokratična internacionala se spominja ob tej priliki moža, ki je vse svoje izredne sile, vso svojo osebnost posvetil proletarskemu boju. In ne nazadnje slovensko socialistično delavstvo! Zakaj dr. Adlerjevo ime je tesno spojeno z razvojem srcalne demokracije v Avstriji sploh in če bi hoteli pisati zgodovino njegovega delovanja, bi morali ponoviti zgodo-dovino socialističnega gibanja v Avstriji, začeti ž"ono nesrečno dobo, ko je ležalo mlado delavsko gibanje po zlodejstvih Kammererja, Stellma-cherja in kumpanov na tleh, zadavljeno od nezaslišanega policijskega terorizma in brutalnosti. Ko so se po teh dnevih jele zopet zbirati opla-šene delavske množice, opazimo dr. Adlerja povsod med prvimi: kot svetovalca, kot agitatorja, kot organizatorja. In potem, brez nehanja, ves čas na poti iz malopomembnosti in neznatnosti do mogočnosti, do katere se je razvila socialistična internacionala v Avstriji. Socialno demokratično gibanje je zgodovinski pojav, produkt gospodarskih zakonov, ki ovladujejo kapitalistično diužbo in kot tak neodusen od oseb, ki v njem delujejo. Vzlictemu ni podcenjevati žive stvar -jajoče osebnosti v našem gibanju. Dr. Adlerjev delež v organizatoričnem in agitoričnem delu avstrijske socialne demokracje je velikanski in trajen; s svojim realističnim pogledom, s svojo bistroumnostjo in preudarjenostjo je mnogo pri-
pomogel k siajnim uspehom socialističnega* gibanja v Avstriji. Slovensko dolavstvo s hvaležnostjo in z ljubeznijo pozdravlja osivelega socialističnega predbojevnika!
Krvna in kostna bilanca avstrijskih rudnikov.
Izšla je statistika avstrijskega rudništva za leto 1910. Avstrijski statistični uradi delajo splošno jako počasi in ako imamo sedaj pred sabo šele statistiko za leto 1910.. ko bi jo pričakovali že za leto 1911.
Iz statistike hočemo posneti predvsem nezgode. ki so se zgodile to leto, zakaj ravno številke o nezgodah nas uče. pod kakimi težavnimi pogoji morajo opravljati mezdni sužnji rudniškega kapitala globoko pod zemljo svoje naporno in nevarno delo. in ravno te številke najglasneje kriče po odredbah za varnost in zdravje rudniškega delavstva.
Leta 1910. se je zgodilo v avstrijskih rudnikih 169 smrtnih in 2031 težkih poškodb. V razmerju s prejšnjim letom so se težke poškodbe pomnožile za 38 slučajev. Razentega so se težko ponesrečili: 1 obratni uradnik, tri tuje osebe. 33 delavk (3 smrtno) in 3 delavke pri izdelovanju briketov. Pri rudosledbi so se ponesrečili: 8 delavcev smrtno, 30 delavčevi težko in pri izdelovanju briketov 3 mladostni delavci. Na plavžih so se ponesrečili 3 delavci smrtno in 68 delavcev težko. Z ozirom na naraščanje in pojemanje pravi uradno poročilo: Smrtne nezgode so se pri rudništvu kameni-tega premoga in pri rudništvu rjavega premoga pomnožile pri vsakem izmed obeh za en slučaj in pri rudništvu za pridobivanje železne rude za 5 slučajev. Pri drugih rudnikih so se pomnožile smrtne nezgode za dva slučaja. Te-ške nezgode so se pomnožile pri rudništvu za rjavi premog za 57 in v rudništvu za pridobivanje železne rude za 13. Zmanjšale so se pri kamenitem premogu za 18. pri kameniti soli za 9 in druigh rudnikih za 5 težkih nezgod. Po temtakem odpade izmed vseh nezgod, smrtnih in težkih. 44.97 odstotkov na rudništvo ka-menitega premoga, 45.56 odstotkov na rudništvo rjavega premoga, ostanek pa se razdeli na druge rudnike.
V	primeri s prejšnjim letom (1909) so nezgode v rjavih premogovnikih narastle za
0,86 odstotkov in za ravno toliko v kamenitih premogovnikih.
Največ nezgod se zgodi v rovih in na progah. namreč skoro ena četrtina smrtnih in nad ena tretjina težkih.
Sedanja divja in z blazno naglico se vršeča produkcija brezobzirno tepta zdravje in življenje rudarjev. V rovih in na progah, torej pri izvažanja premoga, obhaja kapitalistični delavski umor svoje orgije. Ravno to velja tudi za delo v znamenitih morilnih brlogih, v odkopih, kajti nad 31 odstotkov vseh smrtnih in skoro 27 odstotkov vseh težkih nezgod se je dogodilo tamkaj. Naravnost strašno moramo imenovati tudi število nezgod pri vnanjem delu. Pomislite: nad. 20 odstotkov vseh smrtnih nezgod in nad 25 odstotkov težkih nezgod se je dogodilo izven jame!
Na Češko odpade 79 smrtnih in 999 težkih ne/god; od teh pride 26 smrtnih in 159 težkih nezgod na kamenite premogovnike, 51 smrtnih in 7S6 težkih pa na rjave premogov-
nike. Na druge rudnike odpadeta 2 smrtni ii 54 težkih nezgod.
Naravnost strašne so številke za rjave premogovnike:	na 680 delavcev pride ena
smrtna nezgoda in na 44 ena težka!
Na Nižje Avstrijskem so se zgodile tri smrtne in osem težkih nezgod, tako da pride na 262 delavcev ena smrtna in na 98 delavcev
ena težka nezgoda.
Na Gorenje Avstrijskem odpadeta 2 smrtni in 14 težkih nezgod. Torej pride na 739 delavcev ena smrtna in na 106 delavcev ena težka poškodba.
Na Solnograškem je doletela 696 rudarjev ena smrtna 'm 4 težke nezgode. V solinah sta se dogodili dve in na plavžih 11 težkih nezgod.
Štajersko: 212 vseh težkih nezgod, 16 smrtnih: 28 nezgod več kakor prejšnje leto.
Koroško: 4 smrtne in 19 težkih nezgod.
Tirolsko:	Na vsakih 250 rudarjev ena
smrtna in vsakih 376 ena težka nezgoda; zgodili sta se dve smrtni in 3 težke nezgode.
Kranjsko: 4 smrtne in 40 težkih nezgod. Na vsakih 613 rudarjev pride ena smrtna in že na vsakih 61 ena težka nezgoda. Zlasti visoka je številka za rujavi premog:	že na vsakih
356 delavcev pride smrtna in na 46 delavcev težka nezgoda.
Dalmacija: Na vsakih 740 rudarjev v rjavih premogovnikih odpadejo 4 smrtne in dve težki nezgodi!
Istra: Pri edinem rjavem premogovniku ,v Labinju. ki zaposluje 516 delavcev, se je pripetila ena smrtna in 8 težkih nezgod.
Moravsko: 18 smrtnih in 208 težkih nezgod.
Šlezija: 27 smrtnih in 460 težkih nezgod.
Galicija; 8 smrtnih in 54 težkih nezgod.
S tem pa še ni izčrpana krvava in kostna bilanca avstrijskega rudništva. kajti manjkajo še vse lahke poškodbe. V uradnem poročilu je tudi izkaz o poslovanju bratovskih skladnic leta 1910. kjer beremo, da je bilo 25.476 obolenj vsied ponesrečenja.
Ogromen del te krvne in kostne bilance pa gre na rovaš znani nenasitnosti izkorišče-valnega rudniškega kapitala. Rudniški kapitalisti se na vse kriplje branijo zadostnih varnostnih naprav, rudniške oblasti pa ne nastopajo s potrebno energijo proti temu hudodelskemu ravnanju, porojenemu iz zločinske do-bičkaželjnosti. Delavci se nečloveško priganjajo. kljub temu pa se jim izplačujejo tako slabe plače, da so navezani še na čezurno delo. Da utrujen in brezobzirno priganjan delavec ne more zadostno paziti na varnost, je umljivo; da se ob nezadostnih pripravah vsak hip lahko zgodi nesreča vsled blaznega priga-njaštva. je jasno. Nezadostne varnostne naprave ter brezobzirno priganjaštvo pa je. plod brezmerne dobičkaželjnosti rudniškega kapitala ter njega zaščitniki 'na vesti ogromno večino nezgod v rudnikih.
Četrta državna konferenca rudarjev.
Rudniška postavodaja.
O tej točki dnevnega reda je poročal sodr. Elbert. Konštatiral je napredek v rudniški po-stavodaji, ki je prepovedala žensko in otroško delo. Tudi zakon o izplačevanju mezde znači pomemben napredek, dasi ne odreja osemdnevnega izplačevanja, kakor so ga bili zahtevali delavski zastopnki, ampak štirinajstdnevno. PrecejSnje število rudarjev ima še vedno nad-deveturni delavnik. Zelo potrebno bi bilo obrtno nadzorstvo, v katerem bi bili zastopani tudi delavci. Rudniki naj bi se vsi podržavili. Pri sklepanju o službenem redu naj bi sodelovali tudi delavci. Slednjič je govornik utemeljeval na koncu govora potrebo zakona o minimalni mezdi za rudarje. Ce pa si hočejo rudarji priboriti pravičen zakon o minimalni mezdi, morajo predvsem ojačiti svojo organizacijo.
Po obširni debati se je soglasno sprejela
resolucija,
ki je z obžalovanjem konštatirala, da vlada namenoma ovira v parlamentu rudniško zakonodajo, nadalje je izrekla, da so dosedanji zakoni v varstvo rudarjev zelo nedostatni in ravno
vsled pomanjkljivosti jih razlagajo rudniški posestniki v škodo delavstva. Treba je temeljite reforme vse avstrijske rudniške zakonodaje. Nadalje je zahtevala konferenca:
1. Popolna prepoved novih nakupov in otvoritev rudnikov po zasebni lastnini. Stopnjevana razlastitev obstoječih rudnikov in njih podržavljenje potom postavodaje.
2. Zmanjšanje delovnega časa v rudništvu za vse delavske kategorije, izven jame in v jami na osem ur; vožnja noter in ven se vračuna. Pri gorkoti 30 stopinj Celzija, pri veliki povodnji in pri močnem razvijanju prahu se mora delavnik skrajšati na šest ur.
3. Uvedba jamskega nadzorstva s sodelovanjem delavcev. Volitev delavskih nadzornikov iz srede delavcev in njih plačevanje od strani države.
4. Popoln nedeljski počitek najmanj 36 ur
za vse delavce v rudništvu. Za delavce, ki niso deležni prekinjenja, posebni nadomestni dan počitka.
5. Ustanovitev zakona o minimalni mezdi;
razširjenje reforme rudniške postave na vsa določila, ki pridejo v poštev za delovno in mezdno razmerje in za delovno pogodbo.
6. Uvedba rudniških obrtnih sodišč.
Konferenca spozna v socialno demokratičnih poslancih v parlamentu edine prave zastopnike njih interesov in jim izreka za njih dosedanje delovanje hvalo in pripoznanje, obenem pa tudi željo, da še v bodoče nastopajo z vso ener-žijo za izvršitev njih zahtev, da dosežejo skorajšnjo izvedbo taistih.
Varstvo delegatov.
Poročevalec Brda opisuje siloviti in nasilni pritisk podjetnikov na delegate rudarske zadruge. Rudniški posestniki jih škanirajo na vse načine, kaznujejo jih s težkimi globami za naj-neznatnejše prestopke ali pa še celo brez povoda, za delo jim odkažejo najlabša mesta bodisi z ozirom na zaslužek bodisi z ozirom na zdravstvene razmere, često pa jih brezobzirno vržejo na cesto. Govornik je navedel celo vrsto vnebovpijočih slučajev, prav tako tudi delegate, ki so se oglasili k debati.
Po debati se je soglasno sprejela naslednja
resolucija:
S postavo 14. avgusta 1896 ustanovljene rudniške zadruge so zgrešile svoj namen. Edno, kar ima za delavstvo vrednost, so krajevni delavski odbori, delavski zaupniki. Ti pa so zelo ovirani v svojem delokrogu, ker nimajo nobenega varstva proti šikaniranju podjetnikov. Delegati imajo važne naloge. Nastopati bi imeli kot posredovalci med podjetniki in delavci, sporočati bi imeli želje in pritožbe delavcev, zabra-njevati bi imeli izbruhe stavk in poravnati že izbruhnjene stavke, ampak kot delavci niso deležni najmanjšega varstva. Delavci neprenehoma silijo in pozivajo delegate, naj sporoče različne želje in pritožbe. Obratna vodstva in nadzorstveni organi sovražijo delegate zaradi neprestanega sporočevanja delavskih pritožb in želj, in ker so delegatje do podjetnika v službenem razmerju, se to sovraštvo Izraža v šikaniranju pri delu, v nezadostnem izplačevanju ali v odpuščanju z dela ali iz rudniškega stanovanja.
Proti takim šikanam so delegatje popolnoma brez varstva.
Zadružna postava določa, da mora vsak za delegata izvoljeni delvec izvolitev sprejeti, določa tudi dolžnosti delegatov, nima pa niti najmanjših določil o varstvu delegatov nasproti delodajalcem.
Tej okoliščini je pripisati, da tudi krajevni delavski odbori oziroma delavski delegatje niso v stanu izpolnjevati svoje naloge, in marsikateri konflikt med delavci in delodajalci, ki bi se sicer utegnil pravočasno poravnati, privede do stavke.
Ta zla se morejo odstranti samo s primerno reformo rudniško-zadružne postave, ki zavaruje delavskim delegatom zadostno varstvo in zagotovi vsaki obeh skupin avtonomno upravo.
Državna konferenca rudarskih zadrug v Avstriji poziva vlado, da kar najhitreje predloži državnemu zboru zakonsko predlogo o reformi
rudarskega zadružnega zakona, ki naj obseza predvsem naslednja določila:
1.	Varstvo delavskih delegatov proti neopravičenem odpustu z dela ali iz rudniškega stanovanja in ugotovitev mezde najmanj v višini na dotično delavsko kategorijo odmerjene povprečne mezde, in sicer v teku funkcijske dobe in najmanj eno leto po njenem preteku.
2i_Vsaki skupini se prepusti lastna uprava njenih administrativnih in finančnih postav.
(Konec prihodnjič.)
Rako se je celjski državni pravdnik blamiral.
Zadnji čas veje po avstrijskih državnih prav-dništvih pod egido justičnega ministra dr. Ho-chenburgerja sumljiv veten Državni pravdniki brezobzirno divjajo po časopisju, ki se bori za pravice ljudstva in razkrinkava kapitalistično meščaske pjavke raznih vrst. Predrznost nekaterih državnopravdnih gospodov je celo dosegla nezaslišanost, da konfiscirajo govore, ki so bili govorjeni v državnem zboru. Nezaslišana predrznost in postavolomstvo je to, zakaj postava jasno določa, da se govorov v državnem zboru ne sme dotakniti rdeči svinčnik državnega pravdnika. Tisti torej, ki bi morali stati na straži in varovati določila države t. j. postave, jih z vnebovpijočo nezaslišanost jo drzno kršijo!
V	parlamentu so socialno-demokratični poslanci že ožigosali to postavolomstvo in sam podpredsednik državnega zbora sodrug Pernerstorfer je označil to početje za nezaslišano.
Avstrijskim državnim pravdnikom je torej močno zrastel greben. Morda jim daje pogum absolutistična strahovlada na Ogrskem, pa_ mislijo, da smejo neomejeno vladati s svojim rdečin svinčnikom.
Tudi »Rudar« ima opraviti z enim takih gospodov. Ta je celjski državni pravdnik. Njegova konfiskacijska praksa je reakcionarna kakor je bila konfiskacijska praksa v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja proti socialistom, ko so nemoderno misleči državni pravdniki vsako modernejšo besedo smatrali za poziv k revoluciji in še za kaj hujšega. Mi nikakor ne pričakujemo od državnih pravdnikov, da bi bili socialističnega mišljenja. Ampak toliko pa smemo zahtevati od njih, da razumejo razvoj časa in da ne tiče tam, kjer so bili pred desetletji. Ali v Avstriji je še nekaj državnopravdnih gospodov, ki bi jim človek želel nekoliko več modernega mišljenja.
Ampak povrnimo se k celjskemu državnemu pravdniku in njegovi dvakratni blamaži! Pred kratkim smo bili priobčili dopis iz Trbovelj naslovljen »Morilec kapitalizem!« Gospod celjski državni pravdnik ga je zaplenil, češ da hujskamo k razrednemu boju in k sovraštvu proti posedujočim razredom. Ali čujte! V do-slovnem prevodu je prinesel tisti dopis graški »Arbeiterwille« in za njim ljubljanska »Zarja«, dasi graški in ljubljanski državni pravdnik nista nikakšna prijatelja socialističnega tiska. Opravičeno je konštatiral »Rudar« to blamažo celjskega državnopravdnega gospoda, prav tako opravičeno se je ponorčeval tudi iz neusmiljeno spakedrane slovenščine celjskega državnega pravdništva, konštatiral je silovito blamažo celjskega državnopravdnega gospoda ter mu prijazno, a odločno povedal, da se moti, če misli po tej poti ustaviti upravičeno kritiko vseh neznosnih razmer v pašaliku trboveljske premo* gokopne družbe. Tistemu članku smo dali naslov »Konfiskacja«. Tedaj pa se je zgodilo, da je naša kritika užalila gopoda državnega pravdnika, pa si je mislil, če sem užaljen jaz, užaljena je tudi postava, in v tem globokem prepričanju je šel pa je konfisciral ves članek. Ta nezaslišana in neutemeljena konfiskacija, ki z žarko lučjo osvetljuje skrajno reakcionarno mišljenje gospodov na državnem pravdništvu, pa je bila celo c. kr. celjskemu okrajnemu sodišču preveč! Sodišče je namreč razveljavilo konfiskacijo z utemeljitvijo, da je ves članek rtaperjen izključno proti državnemu pravdniku. Celjski gospod državni pravdnik se je torej lahko prepričal, da on še ni zakon, in če se čuti užaljenega on, s tem še ni razžaljen zakon.
Nadalje nam je blagovolil zapleniti vneti državnopravdni gospod tudi del članka »Budim-peštanska revolucija« in zadnji odstavek dopisa »Manire inženerja Vojte«.
Na to brezobzirno konfiskacijsko prakso celjskega državnega pravdnika rečemo samo to-le: Celjski državni pravdnik naj nikar ne misli, da je on zadnja instanca za zakon v Avstriji!
Morilec kapitalizem.
Dne 5. junija 1912 so vložili poslanci Cingr in sodrugi na justičnega ministra naslednjo interpelacijo:
Državni pravdnik v Celju je konfisciral 15. številko v Trbovljah izhajajočega »Rudarja« faradi naslednjega članka.
Spodaj sledi prvotni tekst, ki je bil priobčen v »Arbeiterwille«, ki izhaja v Gradcu:
Trbovlje. (Morilec kapital.) Od 13. na 14. t. meseca ponoči se je zgodila ob četrt na 4. uro zjutraj v pralnici strašna nesreča. Delavec Vo-laj Nikolaj se je v odmoru vlegel na jako široki gonilni jermen in je od utrujenosti zaspal. Tega ni opazil strojnik, ki je spustil stroje v tek, jermen je spečega Volaja prenesel med kolesje strojev, ki je vse telo in posebno glavo nesrečnega delavca v pravem pomenu besede strlo. Razume se, da je bil revež takoj mrtev. Volaj zapušča vdovo v blagoslovljenem stanju in 6 malih otročičev. Zopet drastičen dokaz, na kak brezvesten način postopa uprava rudnika v Trbovljah z življenjem ubogih trpinov. Majhne Plače, ki jih trboveljska premogokopna družba Plačuje pri njej vposlenim delavcem, dajejo delavcem v mnogih slučajih povod, da se ponujajo za izvrševanje takozvanih nadšihtov (Ueberschichten). Tudi Volaj se je z ozirom na Veliko bedo, v kateri je živel s svojo številno družino, ponudil, in tako se je zgodilo, da je šel že v pondeljek ob 6. uri zjutraj na delo ter da se je z malimi presledki nepretrgoma nahajal na delu do četrtka zjutraj. Delo bi bilo trajalo gotovo še dalje, ako ne bi bila grozna nesreča napravila temu trpinčenju od same utrujenosti že nezavestnega delavca konec. Ako ne bi bil Volaj nameraval delati še naprej, tedaj gotovo ne bi se bil v presledku vlegel na usodepolni jermen, temveč bi bil šel domov. Trboveljska Premogokopna družba si bo gotovo zopet umila roke vpričo nesrečne družine, rekla bo, sam se je ponudil. V resnici sili ta družba delavce k delu, ki presega vse človeške moči, in sicer sili Prvič na ta način, da jim za normalno delo tako sramotno malo plačuje, da delavcu, ki hoče vsaj za silo nasititi svoje lačne otroke, ne ostane nič druzega kakor udinjati se tej gospodi na milost in nemilost. Pazniški organi pa tudi vedno nagovarjajo delavce, naj napravijo namesto po ^nega kar po dva šihta. Kaj za to, da je prepovedano delati nadšihte! Saj si zna gospoda polagati v slučaju kake inšpekcije s tem, da na-Pravi iz nadšihtov kratkomalo nadure, s tem zabaši inšpekcijskemu organu oči in stvar gre po ■svojem protipostavnem potu naprej. Samo po sebi razumljivo je, da družba prihrani s takim Postopanjem celo vrsto delavcev, ki bi jih mo-rala sicer pri sedanji produkciji premoga imeti °ziroma nastaviti. Zelo pogostoma se v takih razmerah pripeti, da napravijo delavci v mesecu zelo mnogo šihtov ter da dobe ob plači za ves svoj trud naravnost smešno bagatelo. Gospodov pa vest prav nič ne peče, čeprav otrobom vzamejo hranitelja. Trboveljski rudnik je v sedanjih upravnih razmerah pravcati mlin za klavske kosti.
Ta konfiskacija je zloraba uradne oblasti, ^ jo je zagrešilo državno pravdništvo v Celju. Zategadelj vprašamo podpisani:
Ali je gospod minister voljan poskrbeti za *°’ da ostanejo članki, ki najdejo v Gradcu milost državnega pravdnlštva, tudi v Celju nedotaknjeni?
Ali hoče gospod minister zabraniti, da se s takimi konfiskacijami avstrijska časniška policija?
Ali gospod minister ne misli, da bi bil že čas napraviti konec izrodku takih konfiskacij z odpravo objektivnega postopanja?
Jokl, Volkert, Groger, Hillebrand, dr. Marek, Palme, Reifmiiller, dr. Schacherl, Cingr, Dia-mand, Hudec, Liebermann, Reger, Moraczev-ski, Klemensievicz, Grigoroviči. Dunaj, 3. junija 1912.
KARL KAUTSKY:
Strokovno gibanje.
(Konec.)
Tako pridejo »aristokratske« delavske plasti druga za drugo do tega. da ne smatrajo svojih bojev proti izkoriščanju za ločene boje, v katerih gre samo za njih posebne interese, ampak za dele velikega razrednega boja. ki ga vodi do spoznanja, da boji drugih proletarskih plasti nikakor niso brezpomembni zanje, da gre v teh bojih tudi za njihovo stvar, da imajo torej dolžnost udeleževati se jih, kjer jim je le možno, jih podpirati in pospeševati. Pridejo do spoznanja, da morajo braniti, po možnosti tudi interese tistih proletarskih plasti, ki se še ne morejo braniti z lastno močjo, ki stoje še izven okvirja delavskega gibanja.
Obenem pa se tudi iz vrst nekvalificiranih delavcev dviga plast za plastjo. 2e pogled na velike boje kvalificiranih delavcev vpliva raz-gibajoče in bodreče na mnoge njih »nekvalificiranih« bratov. Podobne vplive, ki jih rode boji za delavsko varstvo, smo že omenjali. Učinkuje pa še cela vrsta drugih vzrokov, ki vsled ugodnih okoliščin zdajpazdaj povzročajo, da vstopi kaka delavska plast v vrste bojujočega se proletariata.
Neposredni gospodarski uspehi bojev nekvalificiranih proletarcev so navadno neznatni. NiilL zgodovina je dolga vrsta porazov. prekinjena z malim številom posamičnih zmag (Engels). Toda kakor velikan An tej v grški pravljici so tudi proletarci zajemali iz poraza novo moč. Kakorkoli je izid boja, vendar samo boj moralno dviga delavstvo, samo boj zbudi in uveljavi v njih vse one lastnosti, ki smo jih bili zgoraj označili za značilne lastnosti proletariata, samo boj pospešuje njega moralni in družabni preporod, čeprav morda tu-patam nič ne koristi njega gospodarski povzdigi ali ima morda celo gospodarsko poslabšanje za posledico.
Tako se polagoma tvori iz kvalificiranih in nekvalificiranih proletarcev plast gibajočega se delavskega razreda — delavsko gibanje. To je za vse interese svojega razreda se bojujoči del proletariata, njega ecclesia militans (bojujoča se cerkev). Ta plast vedno bolj narašča prav tako na stroške prešernih, v omejeni sebičnosti živečih »aristokratov« dela kakor na stroške tope »druhalji«, še v brezupnosti in slabosti životar-jajočih spodnjih plasti mezdnega proletariata. Videli smo, da delavski proletariat neprenehoma narašča; tudi vemo, da je vedno bolj odločujoč za druge delavske razrede, katerih živ-ljenske razmere, katerih mišljenje in čutenje je vedno bolj odvisno od njegovega; in vidimo, da je v tej zmerom naraščajoči množici bojeviti del ne le sam po sebi, ampah tudi razmeroma vedno večji. Kakor hitro tudi narašča proletariat, njega bojujoči se del raste še nagleje.
Bojujoči se proletariat je pa najvažnejši in najizdatnejši vir socialne demokracije. Socialna demokracija v svojem bistvu ni nič druzega, kakor svojega cilja se zavedajoči del bojujočega se proletariata; ta ima stremljenje, da se vedno bolj enači s socialno demokracijo; na Nemškem in v Avstrij sta v resnici obadva zrastla v eno celoto.
KAR£'L KAUTSKY:
Politični boj.
Kakor posnema proletariat rokodelske pomočnike v ustanavljanju svojih prvih odpornih organizacij, tako so tudi njega prva bojna sredstva povsod, kjer nastopa v strnjenih množicah, enaka kakor so jih uporabljali rokodelski pomočniki: bojkot, zlasti pa stavke.
Vendar proletariat ne more obstati pri teh bojnih sredstvih, čem bolj se posamične plasti iz katerih sestoji, sklepajo v enoten delavski razred, tem bolj morajo dobiti njega boji politični značaj, kajti, kakor pravi že komunistični manifest, vsak razredni boj je politični boj.
Že potrebščine čistega strokovnega boja silijo delavce, da stavijo politične zahteve. Videli smo, kako smatra moderna država za svojo nalogo, da onemogoča delavcem organizacije. Tajna organizacija pa je vedno le nezadostno nadomestilo vnanje, in to velja tem bolj. čem večje so množice, ki naj bi se strnile v eno telo. Čem bolj se razvija proletariat, tem bolj potrebuje svobodo združevanja, koalicijsko svobodo.
Toda samo ta svoboda ne zadostuje, če hoče proletariat svoje organizacije kar najpo-polneje izpopolniti in kar najspretneje porabiti. Opozarjali smo že. kako lahko je bilo združevanje rokodelskim pomočnikom. V vsakem mestu jih je delalo razmeroma tako malo v vsake poklicu, da so bili v neprekinjeni osebni zvezi med sabo. Večinoma je zadostovala samo ena pivnica. da je sprejela vase pomočnike enega rokodelstva. Vsako mesto pa je več ali manj tvorilo zase gospodarsko celoto. Prometna pota so bila slaba, promet iz mest v mesta neznaten. Posamični potujoči roko-delčiči so v teh okoliščinah popolnoma zadostovali. da so ohranili stik med pomočniškimi organizacijami posamičniiu mest.
Dandanes dela v velikih industrijskih središčih na tisoče delavcev, katerih vsak stoji le z nekaterimi maloštevilnimi delovnimi drugi, ne pa z ogromno množico svojih tovarišev v ožjem osebnem stiku. Da se spravijo te množice v medsebojni stik. da se v njih zbudi zavest njih širše interesne skupnosti in da se pridobe za organizacije, ki služijo varstvu njih interesov, za to je treba možnosti svobodnega govora do velikih množic, treba je svobode zborovanja in časopisja. Rokodelski pomočniki niso potrebovali časopisja. Za malenkostne razmere, v katerih so živeli, je zadostovalo ustmeno občevanje. Da se neznanske množice današnjih mezdnih delavcev združijo v organizacijah in se privedejo do enotnega dela. pa je brez časopisja naravnost nemožno.
To velja tem bolj, čem bolj se razvijajo moderna prometna sredstva, ki so kapitalistom mogočno orožje v njih bojih proti delavcem. Omogčijo jim n. pr. naglo razpošiljanje velikih delavskih množic v velike dajjave; če pridejo s svojimi delavci v konflikt, tedaj jih lahko nadomeste z vnanjimi delovnimi močmi. \ako niso te v nobeni zvezi z onimi. Razvoj prometa tedaj vedno nujneje povzroča, da se strnejo posamična krajevna gibanja delavcev različnih poklicov v enotno gibanje, združujoče vse bojujoče delavstvo cele dežele in slednjič vseh industrijskih dežel. Ta narodna in mednarodna združitev mezdnega delavstva pa potrebuje časopisja še bolj kakor ga potrebuje krajevmo organiizacijsiko delo. ,
Zato tudi vidimo: kjerkoli se delavski razred dviga in dela prve poskuse, da si pribori povzdigo svojega gospodarskega položaja, povsod stavi razen čistih gospodarskih zahtev tudi politične, namreč zahteve svobodnega združevanja, zborovanja in časopisja. Te svoboščine so za delavski razred največjega pomena; del tistih njegovih življenskih pogojev so, ki jih neobhodno rabi za svoj razvoj. Luč
Priporočamo našim gospodinjam pravi	V’
kavni pridatek z tovarniško znamko rkavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
«1 *hrh II. V 1IB1. 13: i* II. V.
in zrak pomenijo za proletariat, in kdor mu jih popači ali vzame ali pa hoče delavstvo ovirati v boju za pridobitev in razširjenje teh svoboščin, je eden najhujših sovražnikov proletariata, pa naj čuti ali hlini zanj še tako veliko ljubezen, naj se imenuje anarhist, krščanski socia-lec ali kakorkoli. Prav tako, kakor njega odkriti sovražniki, tudi on škodi proletariatu, in vseeno je, če dela to iz zlobnosti ali iz nevednosti, boj proti njemu se mora voditi prav tako kakor proti priznanim nasprotnikom proletariata.	____________
(Kcnec)
Zapisnik
seje predstojništva združene bratovske skladnice v Trbovljah, ki se je vršila dne 7. junija 1912 v ravnateljstveni pisarni v Trbovljah.
Dnevni red:
1.	Provizijoniranja. 2. Zdravniške zadeve. 3. Odlok c. kr. rudniškega revirnega urada v Celju 26. marca 1912, št 359 v zadevi zgradbe bolnišnice. 4. Prošnja usmiljenih bratov v Gradcu za prispevek k zgradbi bolnišnice v Št. Petru v Savinjski dolini. 5. Odlok c. kr. rudniškega revirnega urada v Celju z dne 30. maja 1912, št 1729 v zadevi sistiranja sklepa predstojništva glede vštetja službenih let Franc Stradar-ju.
6.	Raznoterosti
I.
Na podlagi zdravniških izpričeval se upo-koje: V Trbovljah: Matija Bezgovšek, s 1. rožnikom 1912 z mesečno pokojnino v znesku K 23 76.
V Hrastniku: Črešnovar Matija s 1. rožnikom in K 23 33 mesečno. Golouh Ivan, s 1. rožnikom in K 35 64 mesečno. Dolinar Ivan, s 1. rož nikom in K 17 82 mesečno.
II.
V dopisu, ki se prečita, naznanja g. dr. Ber-dach, da je še vedno bolan, vsled česar bo moral službo opustiti in prosi po 171etnem službovanju za izplačanje plače za 4 mesece kot odpravnino, obenem priporoča za svojega naslednika dr. Hugona Baumgarten a, ki ima kot kirurg izvrstno klasifikacijo. Predsednik priporoča sprejetje navedenega zdravnika pod pogojem, da sc zaveže ravnati se po odredbah, ki jih predstoj-ništvo na podlagi pravil ukrene. Novi zdravnik naj bi se nastavil proti trimesečni odpovedi z isto plačo kakor jo je imel g. dr. Berdach. Na-stavljenje imenovanega zdravnika se sklene soglasno. Gospodu dr. Berdachu se dovoli kot odpravnina K 1000, toda pod pogojem, da ostane toliko časa še na svojem mestu, dokler ne nastopi službe novi zdravnik.
III.
Odlok c kr. rudniškega revirnega urada v Celju z dne 26. sušca 1912, št. 539 se prečita ter ga vzame predstojnišuo na znanje.
IV.
Prošnja usmiljenih bratov se odkloni.
Odlok c. kr. rudniškega revirnega urada v Celju z dne 30. vel. travna 1912, št. 1729 se prečita ter se sklene, da se proti njemu ne vloži ugovor.
VI.
Podpore, ki jih je od zadnje seje izplačal predsodnik, se vzamejo na znanje. V svrho obiska zdravilišča se dovoli: Topolšek Frančiški K 70-—, Polanc Ivan-u K 80'—, Bidovec Ivanki K 70'— in Letnik Pavli K 70-—. Vrhu tega se dovole sredstva za spremljevalca Topolšek Frančiške. Bolniškemu strežaju Hribovšek Alojziju se s 1. rožnikom poviša mesečna plača na K 100-—.
Uradnikom bratovske skladnice se zaprošeni dopust dovoli. Podpore se dovole: Porle Franc K 15-—, Germ Ivan K 15*—, Borstner Peter K 15—, Močnik Jurij K 50—, Žibret Franc K 15-—, Črešnovar Matija K 15—, Go-rimšek Lovro K 10-—, Čretnik Tomaž K 20— in Drnovšek Anton K 20—. Na predlog člana predstojništva Mozetič Antona se izredni občni zbor skliče na dan 7. mal. srpana 1912 z dnevnim redom kakor ga je bila sklenila zadnja seja. Nato je predsednik sejo zaključil.
Pleskovič, zapisnikar. A. Heinrih, predsednik. F. Heutman, Fl. Kronthaler, Fr. Mastnak, Fl. Majdič, Martin Kozole, Al. Bočko, Urlep, M. Kolman, P. Gosak, J. Zupan, A. Mozetič, Avg. Tratnik, P. Groblar, Mlakar Martin.
Rudarji pozor!
Agent-e hidijo okrog in nabirajo rudarje po naših krajih za nemški rudnik .Nemški cesar*. S takimi agenti ima delavstvo bridke izkušnje: zapeljana žrtev ostane navadno v tujini sama z družino in brez sredstev. Zato svarimo rudarje pred obljubami, s katerimi love taki agentje delavske žrtve. Tudi v rudniku .Nemški cesar* bo najbrž tako grdo delo in slaba plača, da se on-dotni delavci branijo dela.
Dopisi.
Trbovlje.
— Podrepnlška predrznost, Kakor povsod, kjer se naiaja večje število delavcev, se tudi pri nas še vedno najde revček na duhu, ki v svoji neumnosti računa s tem, ako bo interesom svojih tovarišev nasprotoval, da bo avanziral za kakega .aufsihta*. Tu imamo na primer nekega Bolnerja, ki drugače sliši travo rasti, ta možicelj se je dne 20. t m. ujedal nad našimi sodrugi, ki so raznašali .Zarjo*, češ v naši hiši ne sme biti nihče naročen na njo. Razume da Bolner ne ve, kaj blebeta, .on* namreč pri .naši hiši* nima popolnoma nič govoriti ker, je v njej kakor vsi drugi od danes do jutri. Če smejo biti drugi rudarji v .naši* hiši naročeni na .Zarjo* ali ne, ne bo gospodina Bolnerja nihče vprašal. Tudi je pri tej priliki Bolner psoval enega našega sodruga s šemo, po njegovem mnenju bi bilo najboljše, če bi bili na merodajnih mestih pri inštitucijah rudarjev sami .štajgerji in pjontarji*, pridušal se je, da bo pri volitvah v to svrho agitiral. No, Bolner naj le pazi, ako ne bo brzdal strupenega jezička, da ne bo naposled sam šema ostal. Za agitacijo proti delavskim kandidatom mu svetujemo, naj si vzame za pomagača dolgo uhljatega Fortetovega Miheta. Gliha vkup štriha.
— Shod In konferenca. V soboto dne 15. t. m. se je vršil ob pol 7. zvečer na dvorišču Delavskega doma javen shod rudarjev, na katerem je razložil sodrug Et. Kristan iz Ljubljane pomen strokovne organizacije in delavskega časopisja za rudarje. Želeti bi bilo, da ne bi ostale besede sodruga Et. Kristana glas vpijočega v puščavi. H koncu sta še spregovorila sodruga Sitter in Tokan. Drugi dan dopoldne se je vršila v Delavskem domu lokalna konferenca trboveljskih sodrugov, kateri je tudi prisostvoval sodrug Et Kristan. Konferenca se je bavila s vprašanjem razširjenja našega dnevnika .Zarje*, ter so se storili v tem oziru primerni sklepi Na sodrugih je sedaj ležeče, da se besede in sklepi izpremene v dejanja.
— Alkohol — sovražnik delavstva. Pri nas opažamo, da je videti ob priliki izplačevanja zaslužka jako neprijetne prizore, da alkohol, ki ovladuje še precejšnje število rudarjev, povzroča neizmerno škodo. Ne samo, da škoduje delavcem s tem, da jih duševno in telesno ubija, temveč jim škoduje tudi materijalno in sicer v dveh oblikah, prvič se zapravlja denar, za katerega bi bilo bolj pametno kupiti si tečne hrane, in drugič faktorji, ki imajo besedo pri določevanju plače, vedno pravijo »Poglejte, če ne bi dobro zaslužili tedaj, ne bi mogli hoditi pijani okoli*. Ta izrek uporabljajo najraje vselej takrat kadar gTe za boljšo plačo. Seveda ne upošteva gospoda dejstva, da delavec, ki tako-rekoč celi mesec strada, mora biti pijan, če izpije še tako malo žganja na prazen in sestradan želodec. Že z ozirom na to alkoholnost _ne bi smeli delavci nikdar udajati pijančevanju. Žganje, ki ni nič druzega kakor strup, ki ubija človeški organizem, je napravil med rudarji že strašansko veliko zlo, veliko rudarskih družin je že uničil, zato bi se morali tega zla, ki jim pripravlja prerani grob na celi črti v svojem, in v interesu svojih družin, izogibati. Stvar je sicer jako neprijetna, toda resnice si ne smemo zakrivati posebno ne takrat, ko opažamo, da alkohol škoduje rudarjem na celi črti v njihovem napredovanju, da pa tudi strokovna organizacija v takih razmerah trpi, je samoposebi razumljivo, toda o tem pri drugi priliki več. Tudi ne smemo zamolčati, da delodajalci radi vidijo, ako se udaja delavstvo žganjepitju. ker dobro vedo, da delavstvo, ki je temu zlu vdano, ni zmožno bojevati se za boljši obstanek ter da je delavstvo, ki umamlja svoje možgane z alkoholom, brez
prepričanja, brez volje, toda dober objent za brezmejno izkoriščanje. Dobro znamenje je, da v Trbovljah razsaja žganje le še med neorganiziranimi rudarji, kar je nepobiten dokaz, kako blagodejno vpliva organizacija na delavstvo. Drugo zlo, ki tudi napravlja med rudarji veliko škode, je igra na karte. Tudi o tem se bo treba ob priliki pomeniti.
— Nesreča na delu. Od 20. na 21. ob 2. ponoči je na vzhodnem okrožju št. 2 trboveljskega rudnika zasulo oženjenega rudarja Jelena Alojzija. Padla je na njega vsebina petih vozičkov materijala, ki ga rabijo za zasipanje. Njegov tovariš ga je le s težkim trudom izkopal. Pri padcu se je Jelenu zasadila v hrbet železna spona (klanfa) Težko ranjenega Jelena so prenesli v rudniško bolnišnico. Okreval bo težko. Jelen je oče treh malih otrok.
— Za „Zarjo“. Na praznik v soboto 29. junija t. 1. pojde naša rudarska godba delavskih organizacij igrat v Ljubljano, kjer priredi kranjska .Vzajemnost* popoldne na vrtu »Narodnega doma* veliko ljudsko veselico v korist našega dnevnika .Zarje*. To priliko bo več sodrugov porabilo in bo ta dan napravilo izlet v Ljubljano. Priporočamo tudi širšim krogom sodrugov naj bi se temu izletu pridružili. Kdor bi se nameraval izletu pridružiti, naj se zglasi pri sodrugu Tokanu v rudarskem tajništvu.
Zabukovca.
— Shod. V nedeljo 14. julija 1912 bo ob
3.	popoldne v prostorih gostilne g. Grainerjeve zelo važen shod rudarjev. Vabimo vse rudarje našega kraja, da se tega shoda udeleže vsi do zadnjega.
i.
Ljubljana
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
ZEPisalai strcjl
TTozzn.a, Irolessi.
Ceniki zrisLonj in franko.
Občno konsumno društvo v Zagorju
prodaja špecerijsko in manufak-turno blago po naj nižjih tržnih cenah, daje koncem vsacega leta še dividende članom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahko plača po obrokih.
Konsumno društvo rudarjev
Tr KI ra, st 23. Ilr-ul
priporoča
svojo bogato zalogo
špecerijskega In manufaktur-nega blaga, kakor tudi čevlje za otroke In odrasle. T7"se po Jalco nizlk:! ceni.
Delavci 1 Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak.
kolinsko cikorijo!
== iz EDIUI] SloTrerrsls:© T©T7-arr2.e v Z-ovuToIjani. =====
Izdajatelj in zalagatelj Ivan Tokan. — Odgovorni urednik Ignacij Sitter v Trbovljah. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.