PROSVETA Offlos of Publication: HIT South Lawndalo Am T«Upkoao, Rookwtli 4M« Finska poslala protest Nemčiji Potop dveh parnikov razkačil vlado kni poljskega poslaništva, »nameravali zapustiti Ru- t so še v Moskvi, dočim se Uki poslanik vrnil iz Var-\ domov. Med zunanjimi •miti v Moskvi vzbuja veli- pnornost prihod Karla Sel-i estonskega zunanjega mirt Turški zunanji minister ni Saracoglu bo ta teden l«l v Moskvo. Uradni krogi kšajo, da je ekspanzija Ru-Povetala sovjetski vpliv v lii in na Balkanu. Poroti* je Jugoslavija vzposta-diplomatične od noša je z ijo se niso bila uradno po- Hitler zaplenil lastno knjigo Mein Kampf! Pariz, 26. sept.—Tu se do-znava, da je iz javnih knjižnic v Nemčiji izginila sloveča Hitlerjeva knjiga "Mein Kampf," nacijska biblija. Vzrok je vsekakor, ker so v knjigi ostri napadi na Rusijo in boljševizem— kar je v konfliktu s sedanjimi odnošaji med Hitlerjem in Stalinom. Velika zmaga oblačilne unije New York. — Amalgamated Clothing Workers (CIO) je sklenila pogodbo z Zvezo delodajalcev, ki določa zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev. Pogodba krije čez 8000 delavcev v New Yorku, New Jerseyju in Connecticut^ življenj. Varšavo bomo še nadalje branili pred naskoki sovražnika»" Pariz, 26. aept—Anthony J. Drexel Blddle, ameriški poslanik na Poljskem, ki je včeraj dospel v Pariz, je povedal, da j« Hitler poslal 6000 bombnikov na Poljsko. TI so napadali poljska meata z bombami in terorizirali civilno prebivalstvo. V petih dneh so uničili letalske tovarne In komunikacijske zveze. Biddle je dalje rekel, da so bili on in člani njegovega štaba dostikrst v smrtni nevarnosti pri svojem begu v Rumunijo. odkoder so potem odoptovsli v Francijo. Vsčkrst ao ae moral skriti pred nemškimi letalci. fOOHOU*t TOREK. 26 >< itd.) m 'to** po4»l|»UIiu I« v elutajii. bSM>. • ^ * • m agrmmevi :-HtMMripte e# MMMMl' wM« »I H M« M NlHTMi OtW M ■torUa. plar*. »o—m*. 9U , «Ui k* nfcimi NMtot m ni. kar I»« tik $ I PKOHVKTA WMI f» Lsw4mU *«•, MCMMCM or »r KCDBBSTSD Revolucija v (armarstvu V prvem članku pod tem naslovom sipo ob kratkem omenili epohalen eksperiment profesorja a californijske univerze W. P. Gerickeja, ki je v enem samem tanku (koritu) — 10 Čevljev dolgem, dva in pol čevlja širokem in 10 palcev visokem — nahajajočem «e pod streho in obsevanem od umetne električne svetlobe ter ogrevanem od električne toplote, pridelal 26 buAljev krompirja. Ta pridelek je bit rekord za vse znane čase. Ves lanski pridelek krompirja v Združenih državah je znaial 886 milijonov builjsv, ampak sa ta pridelek je bilo treba tri milijone in 808 tisoč akrov zemlje. Ce bi bdi ves U pridelek zrastel v Gerickejevih koritih, v katerih razen vode in kemičnih gnojil ni ničesar drugega, bi zadostovalo 16 itirijašklh milj prostora. Pomislite! Iz tega lahko vidimo velikansko razliko med starim In novim farmarstvom. Pravimo: novim farmarstvom, kajti nov način pridelava-nja živeža ni več teorija, temveč je fakt. To je dokazal Gericke s svojo senzacionalno preizkušnjo. Gericke je rekel: "Jaz ne verjamem, da prst sama daje rastlini življenje in aad; prst dsje rastlini le oporo, da jo drži v tleh, toda raatlina živi od vode, v kateri dobi potrebne mineralije ln od žarkov avstlobe, v lu-tarlh dobi potrebne kemikalije — te pa Ishko dobi izven zemlje." Da je to resnica, je Gericke sijajno demonstriral s svojim eksperimentom, ki smo ga zadnjič opisali, ko je na goli vodi v tankih ali koritih iz cementa (za silo je dober tudi lesen tank, samo da drži vodo) brez vsak« prsti — le steklenico s kemikalnimi gnojili (v tej steklenici je zmes raztopljivlh soli kalcija, manga-neza, dušika, železa, bakra, žvepla, potaša, cinka, fosforja in magnesij«) pridelal rekordno obilico krompirja, paradižnikov in drugega so-člvja ter žit. Vsako korito Je zvezano z električnim tokom, ki greje korenine ln sili rastlino k bohotni raati, veliko hitrejši, kakor če je raatlina prepuščena naturi na prostem. Gericke pravi, da bo lahko pridelal štiri letine krompirja v letu že zdaj, kaaneje pa, ko ae proces izboljša, bo korito obrodilo sleherni mesec brez prestanka, kajti rastlina v tem stanju ni več odvisna od sezone, ali toplih dni poletja, temveč bo rodila sad pozimi kakor poleti. Kajti solnce tem rastlinam nikoli ne zaide, ne podnevi ne ponoči — umetni žarki neprestano sijejo s stropa na korita. Razume se, da ne bo ostalo pri Gerickovih ekaperimentlh. Farmarji v Californiji In tudi drugod se že zanimajo in delajo poskušnje. Stroški s tem "notranjim farmanjem" niso veliki in —• kar je glavno — zadostuje malo prostora. "Farma" te vrste pa ni več vezana na podeSuije. temveč so lahko začne tudi v mestih. Upamo, da slovenski farmarji in delavci no bodo zaostali, temveč bodo tudi oni čim prej poskusili s Um načinom "farmaoja" in se okoristili z njim. Revolucija je v tem, ker je "notranje far-manje" te vrste prvič v zgodovini človeveštva dalo slovo zemlji in oblakom in prešlo Je popolnoma (tod znanstveno kontrolo človeka; dalje ni več vezano na tople dni |>oletja, temveč lahko traja vse dni in vse noči v letu — in lahko se prenaša v vse kraje sveU. ker ni več vezano na podnebje. Palme in banane bodo odslej lahko rastle in obrodile v vseh krajih sveta. Revolucija Je tudi v tam. da'bo človek lahko na majhnsm prostoru in z majhnim trudom pridelal ogromno množino žita* sočivja In sadjs. Glavno pa bo to, da bo U pridelek vedno nvaž. ker bo prihajal sproti v kuhinjo. Kon-sarvirsnje in refrigeradja za prevažanje v daljave nc bonta več potrebni! Kajti vsako mesto, vsaka občina bo lahko doma pridelala vse svoje potrebščine ne glad«- ns to. kje se nshaja. Zato bodo Živila vsdno sveta, s tudi vedpo boljša In boljša, kajti atrokov n jaška pridelava bo smsrom akrbela sa trajno itboljšavanje pridelke V bližnji bodočnosti bodo korita pod streho dajals svež živež vse dni v letu v natančno določeni količini — kolikor ga bo treba. Tu Ssls bo plsnirsno gospodsrstvo mogoče! Toča lahko psds, suš« Ishko š«*. viharji Ishko tulijo, po-vodnji lahko raaaajajo in rastlinske holsani in (DsU* v aadaji totfaL) {Duhovnice v pragozdu Brazilski raziskovalci so ugotovili, da i pragozdovih Bahije najmanj 400 tisoč Iju so naravnost hlapčevsko podložni tucatu vnic. Verniki so potomci črnih sužnjev, bili prodani na sejmu sužnjem Bahiji. Ver teri pripadajo, kaže velike sličnosti h ki vuda, samo s to razliko, da je pri potomci! njev izključno v ženskih rokah. Ta vera se poslužuje često zelo strogih, vnost zločinskih pripomočkov. Navzlic sv krutnosti obvladujejo duhovnice ljudi s j no avtoriteto. Seveda jo vešče izrabljaj mnogih primerih se da dokazati, da so duh ce povzročteljice umorov, zlasti s strupi. 2 dovanje duhovnic je skoro nemogoče, ker s verniki suženjsko pokorni in vdani. Duho sO tudi zelo imovite, ker ne žive samo od < svojih naivnih vernikov, marveč tudi od kupnin. Zaradi tega je sklenila brazilska obrazovati posebno komisijo, ki bo raii razmere v Bahiji in predlagala primerne pe proti režimu oblastnih duhovnikov. Znano je, da ščitita voda in milo skupaj pred marsikakšnim bolezenskim pojavom, ki švedski zdravnik je pred kratkim v len gledu preiskal celo vrsto mil in je ugotovi imajo mastna mila največ razkuževa ne i Umivanje z dobrim milom je uničevalo pr skusnih osebah ne samo nedolžne bakterije, I več tudi povzročiteljico nevarnih »»olezni, kor bacile legarja, kolere in jetike, ki jih X koži vedno nekaj. Pred dvajsetimi leti Sfabii kot volkovi—konetrt < * Prešerna PUtsburgh. Pn.—Sezona pik-nikojLje v kraju. V poletnem časuT* **•• krasno v Um našem pennsylvanskem hribovju. Nekoliko piknikov sem se tudi jas udelsjil in ns vsaki priredbi s«m btl fiflovoljen. Seveda bi se človek rad udeležil vsak« priredbe, ako t)i mu bilo mogoče, ako bi bila blagajna na razpolago. Toda ta je Uko skromna, da j« potem treba pe na kaj drugega odlc^ti. Toda sem pa Um mo-ramoibiti tudi veaeli, pa naj po-iDsIj« aa S. itraaL) Pogled na mento SaarbruCacn * IL industrijski kraji v W L«tk?r različno raz- Kaj kraj tudi razne po- Kj, wnimivosti. Kkikimi 130 leti je v vsej Etftnilki dolini gospoda-ETie«t kmetov, ki so se K?V edini gostilni pri "Pe- Ww kier je da,K* \ WLAbela. V drugi polo- HTtoHia Je oiive,a Sava' ^En prevažal i ogromne ko-Ku in lesa. Ko je prišla K veljave kot zelo važna K* ilia, je tudi Hrastnik ^Cfe pa ni tedaj se slutil Eofistvo se skriva v do-K»k.ino življenje bo vzkli-K^ovem odkritju. L aajdbe premoga Ejenbeleiene že L 1807 in K» odkrivali vedno večje K d» leta 1822. Kot prvi iz-Kriki premoga so zabele-K»e«tniki Hčfele, Stfion-L ¡p Rggoš. Leta 1829 je BLjnik Slovenec Luznar iz Ki,., ki pa je leta 1846 BiuSirjeno rudniško po-■prodal pl. Brucku, ki je po-K> je zapustil upravno služ-Kitil v sebi podjetniško Kruck je bil res podjeten in E|u po dobri kupčiji usta- ■ u izkoriščanje rudnika Ho rudniško delniško druž- Lt je bil majhen in primi-Enulo težaven je bil trans-■vkopanega premoga. Vo-■M p po zelo slabem kolovo-Ksive. od tam po ladjah— ■»60 metrov dolgih in kakih tw Širokih čolnih, ki»so jih ■ t brega Save konji in voli ■ Ljubljani. Iz Ljubljane je Injvec naročil premoga, ki k uporabljali kot kurivo v Hljanaki cukrarni. Hrastniški Lk je zalagal s premogom ■ tukrarno v Sisku. Pri ne-kn in težavnem transportu pielo vodstvo rudnika raz-Bati o železnici, ki bi vezala Bik t Savo. Ko glavna južna pka ie ni bila dograjena, ao fttouki podjetniki že delali itt graditve obratne železni- ■ «ormalnim tirom. ■ vsakim grmom Ihoitarija" pko je označil v svojih spolih Sebastijan Koš, poznejši F v Srbiji, brat nekdanje-[iupana in narodnega borca Fjuraia ter stric sedanjih F Pestro in burno Življenje, p je začelo v hrastniški doli-f v letih 1848 do 1849 razvi-P pri graditvi južne železnice. f mirna, idilična dolina ^tajala od dne do dne bolj ^ Prihajali so v trumah «■vel, Hrvati in Italijani, Hi Nemci in Cehi. Delavc JJivali v harakah, ki so ra-««r gol»e po dežju. Delo je «iporno, zaslužek pa dober » ni . uda, da je bilo tudi 5** d» meseca več krčem domačini so dobro zaslužili. *dajali gradbeni mate-*<> hili vozniki in po- * «elsvci, največ dela pa so I rokodelci. * tujim svetom, ki «e je zli bilo seveda tudi pre-ki »o s s\ojim obna-™ med delopustom in v ^ "pod vsakim irrmom" razburjali mirno domače prebivalstvo. Prišlo je večkrat do izgredov in lpo prošnji domačinov je poslala oblast v Hrastnik za varnostno službo celo četo voja-kov. Ko je leta 1849 sirena lokomo-ti\e prevpila pesem "volarjev" ob Savi ter je bila tri leta pozneje dograjena tudi rudniška lokalna železnica, .je nastopila doba iK>i>olnega preobrata in naglega industrijska razvoja. Razvoj rudnika V prvih časih je delalo v hrastniških rudniških rovih samo 10 do 50 rudarjev, leta 1867 ih je bilo že 170 in izkopali so nad 880,000 starih centov premoga. Leto pozneje je bilo zaposlenih ie 400 rudarjev, ki so nakopali nad pol milijona cen-uov premoga. Produkcija je ras-a od leta do leta. Leta 1857 je dobila Tržaška premogokopna družba konkuren-1 e. Oblast je dovolila obratovanje desetim delničarjem. Med njimi je bil tudi dunajski pod-etnik Sarg, ki je bil znan tudi cot izdelovalec Kalodonta, še danes znane paste za nego zob. Novi podjetniki so začeli kopati premog na Ojstrem. Svojo veli-co podjetnost so posvedoČill s tem, da so od svojega rudni-ga na Ojstrem preko Spicberga na hrastniško postajo zgradili za transport premoga «žično železnico, ki je bila prva taka železnica v vsej avstroogrski monarhiji. Sarg pa je bil menda v svoji podjetnosti preveč živahen in jremailo vztrajen in je leta 1886 )rodal dve, leta 1896 pa še zadnjo tretjino svojih delnic Trboveljski premogokopni družbi, ki je nastala iz prejšnje Tržaške premogokopne družbe. Novo vodstvo je ojstrški rudnik razširilo, polagoma pa je ustavilo promet na žični železnici. Ker so mogli spravljati na trg le boljši premog, se je manj vreden drobiž kopičil doma, a je bil tudi ta kmalu dobro uporabljen, kajti v letih 1856-1860 sta bili ustanovljeni v Hrastniku steklarna in kemična tovarna, ki sta od rudnika kupovali tudi velike količine drobnega, manj vrednega premoga. Steklarna in kemična tovarna Kakor razvoj rudnika, tako sta tudi steklarna in kemična tovarna v najožji zvezi z zgradbo južne železnice. Inž. Haider, ki je bil zaposlen pri gradbi železnice, je spoznal naše kraje In tudi zelo ugodne prilike za ustanovitev industrijskih obratov. Najprej je v Jurkloštru ustanovil steklarno, v kateri so uporabljali les za kurjavo. Ko pa je podjetnik videl, da je v Hrast niku vedno več premoga, je steklarno ustanovil tudi tam In je stala stavba s petimi pečm 230,000 goldinarjev. Z ustanovitvijo steklarne je prišlo v Hrastnik spet mnogo delavcev iz tujine. Tekom let so mnogi tuj' delavci Hrastnik zapustili, osta II so se udomačili in od leta do' leta je bilo izvežbanih več domačinov za vsa dela v steklarni. Kot prva steklarna v vsej monarhiji je hrastniška že leta 1878 začela uporabljati tudi plin kot kurivo. Do svojega pravega razvoja je prišla hrastniška ste* klarna v začetku 20. stoletja pod vodstvom Franca VilČnlka. po- znejšega lastnika Radenskih toplic. Kemična tovarna je bila ustanovljena leta 1860. Bila je naslednica vrelnice za soliter v Trstu, katero je leta 1845 kupil podjetnik Franc Gossleth. Ker mu je bil premog iz Anglije predrag, je sklenil preseliti svoje podjetje v slovenske premogovne revirje. Gossleth je kot delničar Tržaške premogokopne družbe spoznal hrastniška dolino ter uvidel, da so Um najboljši pogoji^ prospeh njegovega obrata. Po preselitvi v Hrastnik so bili glavni proizvodi kemične tovarne soliter, kristalna soda in kalijev bikromat, a že 1. 1871 ao začeli proizvajati žveplene in solne kisline in sčasom tudi železo-oksidne barve, ki so jih izvažali pred vojno celo v Ameriko. U-metna gnojila pa proizvaja tovarna že od leta 1890. To je v širokih potezah pregled razvoja Hrastnika kot industrijskega kraja. !•* _______ Japonska armada ♦ i k .'».'»'/ ''tJ i obnovila ofenzivo Spopad med t angleškimi in J japonskimi vojaki Tokk* 26. sept.—Japonci ao včeraj obnovili ofenzivo z namenom, da zadajo smrtni udarec kitajaki oboroženi sili. Bit-ce so ae pričele na 70 milj dolgi ironti v provincama Kiangsi in Hunan. Glavno pozorišče japonskih vojnih operacij je med jezerom Tungingtom in reko Jangtse. Na tej fronti je zbrana kitajska armada 950,000 mož. Tientain, Kitajaka, 26. sept.— Angleške in japonske čete so es včeraj spopadle ob meji britake koncesije v Tientainu. Izmenja-e so več strelov, toda znano ni, Če je bil kdo ranjen. Spopad je sledil, ko so trije Kitajci skušali'prodreti japonsko blokado angleške koncesije. Možnost izbruha vojne v Sredozemlju Rim, 26. sept. — Fašistični tisk je ponovil Museolinijev a-pel glede ustavitve sovražnosti, zaeno pa je opozoril države, da se bo vojna razširila na Sredo-zemlje in na ves ostali svet, če ne bo konflikt kmalu poravnan. Italijanska intervencija bi bila signal za vojno v vzhodni Evropi in Sredozemlju, piše Virginio Gayda, urednik Muesolinijsva lista. To pomeni, da je Italija pripravljena pomagati Nemšijl v vojni z Vsliko Britanijo in Francijo, ker imata slednji ml-litaristične baze v Sredozemlju. Nemci dobili živilske karte Berlin, 25. sept. — Vsaka o-seba razen vojakov na front more dobiti živila le s posebnim kartami. Sedem kart v različnih barvah je bilo izdanih. Plava karta pomeni, da imsjltel' lahko dobi funt mesa na teden, rdeča pa, da lahko dob pet funtov kruha na teden. Poleg živilskih kart mora vsak Nemec imeti policijako izkaznico, da dokaže svojo identiteto, tuje pa morajo vedno imeti pri seb potne liste. Neciji v vaeh nem ških mestih so dobili navodila glede nadziranja delitve živil in drugih |K>trebščin. «Bi*** i PH08VETA • Glasovi iz - naselbin (Nadaljevani* s t. Hrani.) tem pride kar hoče. Tu ta vesela ura, ki jo užijemo med prijatelji in društveniki, nam potem ostane v spominu. Temnih ur imamo itak v obilici, in to val delavci po vsem svetu. Vsaki dan so bolj priganjaške in umazane. . Znano je, da je pohlepnost In požrešnoat v volku globoko aa-sidrana in podedovana, toda med ljudmi je še hujša požrešnoat kot med volkovi. Dostikrat aem slišal, kadar ae ta žival nasiti, da potem pesabi na svoj plen. Človek pa js ravno na-sprotsni čim več ima tem več si želi. Kje je moralnost, kje do-stojnoet? , r. •Poglejmo v Evropo, kaj ae sedaj godi v nji. Nekateri krive Hitlerja, drugi «talina, tretji Muesolinija. Jaz paobsojam vse pijavke vsega sveta, ker gledajo le na to, kako si bodo nakopičili bogastva v avojo malho in satto-patno izvajali svojo moč, ki prihaja od ibogaatva. Njim ni nič, koliko krvi preteče in koliko ml-zerije mora preatatl ubogi trpin, ki mora vae doprinesti. Naprej jim mora nakopičiti vsega, spraviti skupaj ves vojni material, potem ga pa primorajo, da se kolje Med seboj. Hdor še ostane pri življenju, je navadno pohabljen aa vae avoje šive dni. _n ti človeški ostanki vojne morajo biti po klanju zopet pripravljeni na atrašno mučenje, na veliko trpljenje. Naložijo jim velike davke, jih pahnejo v depresijo in poženejo na novo kopičenje za pohlepneže, nakar morajo zopet v novo klanje. Ako bi bil jas veegamogočen, bi'bilo vae U vojae in druge nesnage konec enkrat za vselej. Izbrisal bi pohlepnost in požrešnoat iz človeštva. Mednarodni Kapitalizem ns poina nobene dostojnosti, nima nobenega strahu >red vsegamogočnlm. On vrši car naprej svoja grozodejstva. Ej, človeštvo I Delavstvo bi moralo vsaj v takih trenotkih spregledati in se enkrat sa vselej otresti tiste mrtnje drug preti drugemu, češ ti si Rus, ti si An-gleš, Nemec. ItaUMn ali kake Iruge narodnosti ali vere. Ze delavce nima nobenega pomena, kakšne narodnosti ali vere je kdo, ker doprinesti mora vse kar je groznega na zemlji. Vas sezids, potem pe podere ns povelje gospodarjev. Ko bi se zavedal, bi mu veaj podirati ne kilo treba. Toda zaslepljen js od te Izkoriščeealske vzgoje današnjega mednarodnega kapitalizma Te bi ee moral človek naj-prvo otresti 4n upoštevati, d* smo vsi enaki, da vsakdo rad ži vi. fte mravlja si je bolj naklonjena kakor pa človek. Ne vem kdaj pride med človeštvo zaved na misel ln kdaj bo konec teh grozolh vojn In mrženj. Kam pa v nedeljo, 1. oktobra? Ntkaj zanlmlvegs bo v «loven skem domu. Pevska zbora Prešeren, mlajši in starejši, se pri-pravljata, da nam priredita koncert. Posebno malčki ae prav pridno pripravljajo z novimi pe smimi In tudi muzike ne bo manjkalo. Vsakdo bo zadovoljen, ki bo posetll ta koncert. Mlad Prešeren -ee trudi in pripravlja da nas bo iznenadil, stari Prešeren nam pa je Že znan, da Je kos svoji nalogi. Torej ne za mudite te prilike, de vam ne bo Žal potem. Apeliram na vse ti ste, ki imajo dobitne knjižice zunaj, naj Jih vrnejo pred 1. oktobrom. de nam bo mogoče urediti. Po koneertu bo oddana mi za In štirje atoli. Vstopnins je samo 2fte aa osebo. Torej pokažimo tem mladenkam in mlade ničem, de J1h ljubimo, da bodo imeli večje veeeljs do kulturnega udejstvovanje ' Joaeph Hrvatia. 118 Državni tajnik Čordell Hull (levo) opaauj« H. N. 8anneberks. ko prltlaka pečat na dokument glede embarga na Uvoz orožja v vojno »apiolenlm državam._ " Balkanske države posvarjene Nemčija bo čuvala interese nevtralnih držav Berlin, 25; sept. — Deutsche-Diplomatic Politische Korres-pondenz, glasilo nemškega zunanjega urada, piše, da je usoda »oljske nauk balkanskim državam, kaj jih čaka, če bodo zavrgle svojo nevtralnost ln se prl-drušile angleški fronti proti Nemčiji. Vae imajo priliko, da ostanejo nevtralne v tem konfliktu. |*Nemčlja Je pripravljena ščititi ogralane interese s vso svo-o silo," piše glasilo. "Države v užnovzhodnl Evropi so že ugotovile, da imajo koristi od od noša ev s Nemčijo v praktični Izmen-avi blaga. Razen teh ekonom aklh odnašajev nima Nemčija drugih političnih interesov na ugovzhodU." Sloviti amerUki reporter umrl Nsw York, 26. sept. — Floyd Gibbons, sloviti reporter, Je vče raj nagloma umrl na svoji farm pri Stroudsburgu, Pa. Zadela ra je srčna kap v starosti 62 1st i}ibbona se js proslavil kot i>o ročevalec v svetovni vojni, > ko je v službi vsčkrat tvegal svoje življenje. Nemške krogla mu je uničila oko in ranjen js bil dvs-krat v roko, ko ae je nahajal na fronti v času ostre bitke pri Gha teau-Thlerryju, Franoija, v ju nlju 1, 1918. On je šel tudi v Ru sijo po izbruhu revolucija In A besinljo, ko je italijanska arma da invadirala to afriško državo. terijal, vsem tistim, ki bodo si-dali v teku I. 1940 ln ki bodo zgradili poslopja do 81. doc. 949 od 8 odstotkov na 0 odstotkov. Gorica. — Motociklist Josip «icolsttl, ki je «poljtl HMetnegu Eorka Cerniia is St. Pstra, se je zaletel z motorjem v avto. Nl-coletti je bil pri priči mrtev, a Cemič težko ranjen in so ga s pretresenimi možgani prepeljali v bolnišnico. Kanal.—V predoru pri Lovišč-ku je padsl na glavo delavcu Antonu , Berdonu, staremu 46 let, velik kamsn. 3 težkimi poškodbami so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Miren. — Ker Js zaklal tsle brez dovoljenja oblasti je bil postavljen pred aodlšče 86-lstnl! Stanislav Lutman iz Mirna, So-dlšče ga Je oproatllo. Šmartno pri Kojaksm.—Kolo-nu Antonu Sreberniku so neznanci zažgali nekaj sena In porezali nekaj trt. Zadeva Js JaV-ljena karablnjerjem. Torino. Kvsstura je aretirala 26-ietno Doro Pare i>or. Pangotl, stanujočo v Torinu, ker je saradl družinskih razmer zbežala t doma In pustila na oe-sti svoje otroke. -V Tret. — Aretirana Je bila zaradi tihotapstvs Avrellja Lovre-čič, stara »4 let. Vipava. — Edvard Mohorčič je z avtomobilom težko povozil nekega vojaka, ki se bo mora) 40 dni zdraviti v bolnišnici, Volče pri Tolminu. — Karabl- njerjl so aretirali 24-letno Josl-plno Cenčlčevo, ker je osumljs-ns, ds je Izvršila splav. Trat. —»Trst porabi dnevno 66 milijonov litrov vode. Vodo do-bavlja Trstu nabrošlnskl vodo- HUMOR I Zobeedravnikova pomočnica odpre vrata čakalnice in vpraša: "Kdo čaka najdalje?" Pacient s močpo otečenim licem: 'Uaz, gospodična. Priti aem hotel še prejšnji teden." , Mati: "Toda otroka, ali se morata vedno prepirati? Ne mo-reta biti alošna?M Mali Peterček: "Saj složna sva še, mati. Tončsk hočs večji kos pogača In jas tudi!" Kavalir: "Postajate vsak dan mlajša, mllostlval" Dama: "Prosim, prosim, nobenih komplimentov P i, Kavalir: "Nu, pa recimo vssk drugI dan .. ." e Mali Emil, učenec tretjsga razreda, Js nsplsal aoučenkl A-nlcl pisemce: MDraga Anica, rad Te imam, poroči sa s mano. Emil." Anica mu Ja takoj odgovorila: "Dragi Emil, ns morem Te vzeti, doma nas je še dovolj o-trok t Anice." Zdravnik: .. potem vam priporočam. da bi uganjali kakšen sport!" Pacient: "To še delam, gospod doktor. Borim se vsak dan za svojo eksistenco," vod, ki Ima kapacitete 100 litrov vode dnevno na prebivalca (za 260,000 prebivalcev), Zgenlk. — V miekarlco Marijo Kudaltvo »z Hamotorče sa je zaletel ns Kontovelu neznani kolesar in Jo podrl na tla. Z rešilnim avtom so Jo odpeljali v bolnišnico, kjsr so ugotovili, da je dobila teške rane na glavi, da ae bo morala sdravltl 6 tednov. Swmund Freud, sloumtí ta učenjak, umrl ^"KreMifg, «»d «teka, kater eme je bila poverjena preiskava federalMfi London, 25 eept.—Dr. Sigmund Freud, oče glaaovlte psihoanalitične metode, je v aobo-to umri po večmesečni bolezni in v starosti W let. Lsnako le-to v juniju je moral bežeti pred i nad jI z Dunaja, ki je bil njegov rojstni kraj In kjer je živel In dotet 71 let. Prib*4al je v Ixm-i den. leda beg ge je tako potrl, da ai Ml več sdrav od takret. I Ker je bil Žid, ao mu neeijl na Donaju idpleelli ves njegovo ieietje. ~ Eksplozija v nemškem rudniku; 17 ubitih Bochum, Nsmčlja, 26, sept. m Eksplozija, ki se Je včeraj pripetila v rudniku pri Bochum-Hordelu, Js ubila 17 rudarjev, fitlrinajst rudarjev Je dobilo težke poškodbe, osem drugih pa še pogrešajo. Iz Primorja DROBIŽ IZ PRIMORJA Crnl vrh. — Do pretepe je tjri~ Šlo med 18-letnlm Francem Rupnlkom in dijakom Dominikom Sangallom zaradi dekleta. Koee je Sangalli vračal domov, ga Je Rupnlk počakal. Sangalli pa je še pravočasno odnesel peta, toda njegovo kolo je Rupnik popolnoma razbil. Dobrovo. — Družina Alojzija Marlniča Js dobila nagrado 700 lir za rojstvo dvojčkov* Oerise.—Na 3 leta In 2000 lir deaarne kazni ter plača vaeh stroškov j« bil kazneven Anton Cotič, star »8 let, zaradi fosku-sa tatvine, — Poštni uradnik iz Tribuše Peter Plemonti je bil kaznovan na eno lato in dva meseca zapora in 866 lir den. kazni ter na prepoved javne slušbe za pet let, kar Js izvršil vrsio prevar oa račun dveh domaštnov ttariea. — Umrli ao: Rregant por. Celje Tereelje 71, Kes Ma-rija por. Vernika Marija M, Ger bar por Cot* Marija 0t, Fon Joeip 80 Oerftra. — Moataa občina je znttela davek ne gredbeni ma le asreš- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Ps sklepa II. rešae keavseslje se laške aarešl aai Ust f* prišteje edea, švs, tri, ŠUrl ali pet šlaaev Is eae štallae k m alal. List Prešteta ataše ss vse easke, sa llsae sU aelUae •m leta« aereialae. Ker ss «Isel še ptefa|e prt aeeesM^a Udalk, ee JI» te »rišuje k asrešalal. Tere| eeša al V*ska, Hat rrešra« sa llaae MW, liel r^eU *. vaša «rtov« r vsaki šrašlal aekde. ki M rsš lltsl Met vssk Urnim Preštela |ei U Zšraš. šršsve Ia Raasše.MJt «s Cleere Ia CMesfe |e..,.$TJi ■ * -" i. a aa l («Snlk Ia............. SJS •I JI SS reši. da Ia I iššnšh Ia.,«,,,, ,,,,•». 4ŠI S leáelka Is.,..,.•*,*.» I tetfalke Ia., 4 lešalke Ia............ LM I udalk«? Ia........... alš t lašalk Ia.,,....,....• I («Selka la....*.......Š.IS B ušalke le............Mi 4 lešelke le......Ml • tešalker Ia...........tM Ss Krrepe Je............■•M lapeloMa eeešajl kapea. prllellt« pelr«ba« »mU S«earja aU Order f fUei« la el asrešlU Preevete, llet, ki Je rašs laelakM. 4*«I«««IU i«-VesleJ keker kltre kaUrl Uk šloaov preaeka Wtl SNPJ, sU še se pr«.«ll preš «4 šruilne In be sahtersl sam srej Udalk. be4e »oral tl.tl šisa Is Selila« šniltne, kt je lake s^-nareš«!» aa dnevnik PreeveU, U UkeJ nsenaatU «M»'• vnisi«Tj In ob«nem šoplašetl Seliš«« vseU Usta Ake tsgs as start, Ušaj »ore sprsraištv« salšsU Sata« aa U "«U aarešalka. Ilol PROS V KT A. »NP1, MST Se. UerašeU Ara. CMsage, ÜL FHIeš«» pešlljea aarašalae as U» Pr««wta feeta $...... I) Ia»..,..,..............................& šrošlte R.... Nssler UetarlU Uémlk la «e prlpIŠH« k »ejl aerWalal eš «tešeš!» Cl Srašlre M. t).................................... I),,»m»m»mimmmm.M.M»im.,M#MMHÖL kd^l ■.»•••••« D,¿-#?r*»»#*»«.»»•••••• *f••**•*«****•'*'**»O» ll« i)i|.od vsem tem je pa plavala modrost dolgih stoletij. Sledovi te modrosti so se poznali tudi na obrazu, ki je pričal o asketizmu puščavniškega življenja. Njena lica so bila si-cer rdeča, toda rdečica ni bila naravna. Morda je bila posledica mrzlice, morda pa tudi produkt kozmetike. Vstala je in njena krasna postava se je pokazala v vsej svoji nežnosti in gibčnosti. Njeni udje so bili nežni in gibčni, kakor da mesa sploh nI na njih. In vendar je bila njena postava vzor najkrasnejše ženske. Ce bi mogla Francis in Henry na glas povedati svoje misli, bi priznala, da je ta ženska najlepša, kar sta jih kdaj videla. Svečenik solnca je padel k njenim nogam. Ujetniki so stali, samo Torres Je upognil koleno in pokazal, da bi bil on prvi, če bi hoteli drugi posnemati svečenika. Vendar se je pa njegovo koleno znova iztegnilo in mož je ohranil svoje dostojanstvo videč, da tudi Leoncie in oba Morgana niso pokleknili. Spočetka je gledala Tista, ki sanja, samo Leoncio. Ko si jo je ogledala od nog do glave, je energično prikimala v znak, naj se ji približa. Leoncii se je zdel ta migljaj pregrob, ker je bil v popolnem naaprotju z njeno nepopisno lepoto. Takoj je začutila, da ima pred seboj lepšo ln mogočnejšo žensko, s katero se bo morala boriti za prvenatvo. In ni se ganila dotlej, dokler ni svečenik solnca osorno za-mrmral, da se mora pokoriti. Približala se jI je, ne da bi se zmenila za orjaškega psa. Pogumno je šla mimo njega In mimo trinožnikov ter se ustavila šele takrat, ko je krasótica drugič samozavestno prikimala. Dolgo sta si gledali obe ženski v oči In Leoncie je vsa srečna opazila, da je Tista, ki sanja naposled povesila oči. Toda njenega zmagoslavja je bilo kmalu konec, zakaj Leoncie se je prepričala, da je krasotica povesila oči samo zato, da si ogleda njeno obleko. Čudna lepotica je celo Iztegnila svojo tenko bledo roko in potipala blago tako nežno, kakor znajo samo lanske. — Svečenik! — Je dejala resno. — Danes Je tretji dan lune. 2e davno sem ti nekaj govorila o tem dnevu. Govori! Svečenik solnca se je v nerodnih poklonih ves sključil in zamrmral: — Prorokovala si, da nam prinese ta dan čudne dogodke. In res se Je zgodilo tAko, o caries! Toda carica Je v tem že pozabila na svoje vprašanje, de vedno Je gladila Leonciino blago in gledata mladenki naravnost v oči. — Zelo si srečna — je spregovorils naposled in nsmignila Leoncii, naj se vrne k ostalim ujetnikom. — Moški te zelo ljubijo. Ni mi si-cer vse jasno, vendar pa čutim, da te moški preveč ljubijo. Njen tihi in čisti glas je bil kakor daljno zvonenje, ki kliče vernike k molitvi. Toda leoncie ni mogla (»ceniti divne melodije tega čudovitega glasu. V svojem srcu je čutila namo srd. ki Ji je poganjal vso kri v glavo. — Videla sem te že poprej in sicer večkrat — je nadaljevala carica. — de nikoli! — je zakričala Leoncie. — Molči! — je zarentačil svečenik solnca. — Poglejte to-le! — je dejala carica in ji pokazala velik zlat kelih. V tem kelihu sem vas že večkrat videla. — Tudi tebe sem videla v njem — se je obrnila k Henryju. —- In tebe tudi — je dejala Francisu in njene velike plave oči so se ie bolj razširile, ko mu je pogledala naravnost v obraz. Gledala ga je dolgo, tako dolgo, da se je oglasila v Leoncii nem srcu prava Ženska ljubosumnost. CsriČine oči so se zasvetile, ko je pogledala Torresa. — Kdo si pa ti, neznanec, v tako čudni obleki, z viteško čelado na glavi in suženjskimi sandali na nogah? — Jaz sem kapitan Da Vasco — je odgovoril Torres ponosno. — Ime diši res po starodavnih časih — se je nasmehnila. — Saj tudi sem starodavni Da Vasco — je dejal in se ji brez vabila približal. Smejala se je njegovi predrznosti, vendar ga pa ni zapodila. — To čelado sem nosil pred štirimi stoletji, ko sem pripeljal pradede Izgubljenih duš v to dolino. * Carina se je še vedno smejala in videti je bilo, da mu ne verjame. — Rojen si bil torej pred štiristo leti? — Da in — nikoli. Rojen nisem bil nikoli. Jaz sem Da Vasco. 2ivel sem vedno. Moja domovina je solnce. Njene tenke obrvi so se vprašujoče stisnile, vendar je pa molčala. Iz zlatega zabojčka, ki je stal kraj nje na divanu, je vzela ičipec nekega praika. Njene divne, tenke ustnice so se strnile v prijazen smehljaj, ko je vrgla prašek v velik zlat kelih na trlnožnlku. Naenkrat se je dvignil iz keliha oblak dima, ki je takoj zopet izginil. — Poglej v kelih! — mu je zapovedala. Torres se je približal kelihu in pogledal vanj. Nobeden njegovih spremljevalcev nI nikoli izvefiel, kaj je videl. Toda carica, ki se je nagnila obenem z njim in pogledala v kelih, je videla isto, kar je videl on. Na njenem obrazu je zaigral prijazen smehljaj sočutja. Zakaj Torres je zagledal spalnico v domu, ki mu ga je zapustil oče v Bocasu del Toro. Videl je prizor svojega rojstva. Bilo je klavrno rojstvo, kakor je bila klavrna tudi njegova tajna, ki jo je carica tako hitro odkrila. Torres je zagledal ie nekaj, kar je vedno slutil in kar se je moralo zgoditi. — Morda hočeš ie gledati? — je vpraiala carica ironično. — Pokazala sem ti samo tvoje rojstvo. Poglej ie enkrat in videl boi svojo smrt. Toda Torresa je prizor v zlatem kelihu tako pretresel, da je ves prestrsšen odskočil. — Oprosti, prekrasna carica! — je zajecljal. — Dovoli mi oditi. Pozabi, kar Je bilo. kakor bom skušal tudi jaz pozabiti za vse svoje življenje, da sem lagal. — Vse je končano — je dejala in zamahnila z roko proti kelihu. — A pozabiti ne morem. To mi ostane vse Žive dni v spominu. Tudi tebe, o človek, ki si po letih tako mlad in po čeladi tako star — da tudi tebe sem videla pogosto v ogledalu Sveta. Zelo nezadovoljna sem bila s teboj, videč kakšne neumnosti uganjaš. A takrat nisi ie nosil te čelade. Nasmehnila se je v svoji Čudoviti modrosti. — Ds, spominjam se, da sem videla opeto-vano tudi podzemlje, kjer stoje dolge vrste davno umrlih iskalcev zaklada ter čuvajo na vse večne čase tajnosti tuje rase In tuje vere. Spominjam ss, da sem videla med temi mrtvimi čuvarji enega, ki je imel na glavi tvojo starinsko čelado . . . Mar naj nadaljujem? — Ne. ne! — Je zaklical Torres. Sklonila Je,glavo-in mu namignila, naj se vrne na svoje mesto. Nsto se je ozrla na Fran-ciss In ga povabila k sebi. Vstals je. kakor da ga hoče pozdraviti, potem je pa pokleknila, kakor da ji je neprijetno gledati ga od zgoraj doli. Pogledala mu je naravnost v oči in mu ponudila roko. Franci« je nekaj časa kolebal, potem jo je prijel sa roko In ni vedel, kaj naj počne. Menda je prečitaia njegove misli, zakaj spregovorila Je: (Dalje prihodnjič) Popravni izpit... Kosma Poberaj Ko to piiem, me obhaja gkv hoko nota 1 je z onimi materami in očeti, katerih decl se s orjaškimi koraki bliža groeni trenutek popravnega izpita. Tri pike v naslovu naj označijo ves strah In trepet, vse dvome in bojazen ter križe in tetave počitniškega učenja, česar vsega i beeedsmi gotovo ne bi mogel opisati do veeh strahotnih podmtmoatl. Ne vem pa, dali se smem tak on I to in s čisto vestjo ponlužitl te kumulacije ločlj. Kolikor mi je kot dvojejetiCnemu slovenskemu domoljubu znano, imata nanjo isključno avtorsko pravo—pri Nemcih Alfred Kerr, pri nas pa Osip Sest. Kerr je po neprevidnosti svoje nearijske babice sa-igrsl to pravico, niega se ne bojim. Z Osipom Sestom pa je stvar druga. Ta ai je s obilno rabo nekako pri posest voval to is-razotvomo tropičje ter ga s izredno veščino vedno postavi v stavku ravno tja, kjer bi morala prav sa prav stati duhovita poanta . . , Veliko tvegam In morda bom imel otepanja s centralo ta avtor»>ko mavo ali s birojem ta zaščito Industrijske svojine, toda |tomsgst< si res ne morem. Opravičuje pa me vsaj nekoli- kanj dejstvo, ds postavljam tropičje le it gole zadrege, ne pa da bi nakazoval nedostajajočo duhovitost. Mislim, da sem s tem naslovom tadel močno aktualen problem, za premnoge starše in njihovo potomstvo daleko važnejši od aamega sporazuma ie zato. ker ee bo njega groza daleko prej zrušila nad nesrečne njih glavo, preden bo našo javnost zadela strahota sporasuma. Ns vem. kako Je bilo v drugih rodbinah t Da mok le je vi m pri nas je bilo takole: ves julij smo pričakovali, da se bo Milan v truŠMi kopanja, vožnje s kolesom iti odbojke mords le spom- nil, da poleg teh privlačnih stvari obstoja tudi nekaka prokleta dolžnost, ki se ji pravi nemščina. Iz tega jezika, ki se ga brum-ni Slovenci učimo že tisoč let, ima namreč naš Milan hudo ne-lep red v izkazu. Pa je bilo dete menda le preveč zaposleno, ni se spomnilo ns nemško knjigo pq se ni. Poskusili smo po ovinkih. Obrisali smo prah z nemške vadnice in mu jo devali na mizo tik zraven krožnika. Kaj še! Niti pogledal je ni, marveč je vneto pripovedoval, da ga na vsem kopališču ni dečka, ki bi bolje in hitreje plaval "crawl", samo v skokih, je dejal, da je Benčanov Vladov za "pol klase" boljii. Nato smo mu knjigo odprli, pa jo je prezrl z dovršeno nonšalanao. Dejal je, da bo v nedeljo tekma v odbojki in da bi Laičani gotovo zmagali, ako bi njega ne bilo, tako pa da nimajo niti trohice nade na kak uspeh. Po tekmi sem vzel vso stvar sam in zelo resno v roke. Medtem je bil namreč že napočil mesec* avgusta in videl sem, da s samo odbojko le ne pojde in da tudi dovršeni "crawl" ne bo fc-vlekel voza iz blata. Nekoč sem ga po obedu ustavil: "Crn si kakor cigan, zdrav ai, tekma je minila, brate, zdaj pa pride na vrsto popravni i2*>it. Trdno pričakujem, da se boi z enako vnemo lotil nemščine, kakor si vžival kopanje in zmagoval v odbojki. Di šenen tage von Aranhuez zlnd nun foriber." Ta tevtonski citat je storil čudež. Dete je pokorno sklonilo glavo, globoko zavzdihnilo in napravilo gib, kakor bi hotelo seči po knjigi. Ohrabril sem ga z odobravajočim prikimom in iz giba je postalo dejanje in dejstvo. Ni mi kazalo drugega: sedel sem poleg obsojenca in poslušal mod ros ti polne stavke iz vadnice. "Papa, zakaj imajo Nemci ta bedasti der-di-das?" se oglasi naenkrat pridni učenec. "Morda jc res bedast, toda o-značuje slovnične spole," mu pojasni modri oče.. Zopet se je začelo mrmranje, mene se poloteva spanec, sinka obup in soba je polna neizgovor-jenega vprašanja: zakaj se neki moramo učiti toga težkega in trdega jezika? Učni načrt je kakor svetotajatjvo: nihče ga ne razume, vsakdo zmaje z glavo nad njim, spoštujejo ga pa vsi in se mu pokorno uklanjajo. Našim šolnikom se še ni posvetilo v glavi, da je za nas najpotrebnejši ravpp oni veliki jezik, ki ga naš učni jezik ne pozna. Imamo francoščino ln nemščino, naši dečki se lahko odločijo za anglešino in italijanščino, nimajo pa možnosti, da bi si osvojili edini občevalni jezik pol Evrope in pol Azije, edini svetovni slovanske jezik. Milan bo moral čitati Dostojevskega Utn) Puškina v prevodu, v izvirniku mu bo na razpolago le znameniti roman -Die Hoses Herrn Bredow" all kaj sličnega. Strašno kako bodo pohabili modri tvorci našega učnega načrta. Moje molčeče jadikovanje zopet prekine marljivo dete: "Papa, ali se na francoskih gimnazijah tudi uče nemščine?" "Mislim, da ne; to se pravi: gotovo »e je uče." 44Pa na italijanskih?" "Mislim, da prav tako. Pustiva sedaj Lahe." "Pa na angleških, ameriških, ruskih?" "Ne vem natanko, toda to ni važno. Ti si v tem mlinu. Vem, da se ne boš naučil niti tega niti onega jezika, toda izdelati moraš. Kar lepo uči se, to je glavno. Peter 2lebir sicer pravi: Non scholse, Med vltae discimus. aH to je znana šolmašterska laž." Pogledal sem na uro. sladki moj Jezus! šele dvajett minut! Trdno sem se bil odločil vsak dan vsaj dve uri pouka, pa se ti vleče Čas ko povožen pes! Veliko terjaš, o nebo, veliko terjaš od očeta, je nekoč obupno vsklik-I nil Gregorčičev čifut Jefte. Mi-Isn čita lekcijo o spregat vi glagolov zloženih s predlogom: ich nehme ouf, du nimmst suf, er-zies nimmt suf . . . "Lepo," gs pohvslim. "predlog mora biti vedno ns koncu, i J« res nerodno, ampak tako mora biti." Pohvala mu dobro de. vse glagole, ki mu pridejo pred oči, sprega s krvoločno strastjo. Mene se loteva svinčeni popoldanski spanec, ki ga blagodejno pospešuje otrokovo monotono Izprememba Pri Goltnlkovih so bili pri o-bedu spet enkrat slabe volje. "Kaj praviš?" je vzkliknila Breda. "Toničev Branko da ni vreden moje družbe? Ne, vse, kar je prav! Imeniten deček je in krasno pleše!" "Kaj za to," jo jO odločno zavrnila gospa Goltnikova, "če te bodo ljudje zmerom videvali v njegovi družbi, se poiteni mladi možje, ki bi se radi oženili, sploh ne bodo zmenili zate. Gospod Petrin na primer . . ." "Mama, prosim te, prizanesi mi z gospodom Petrinom!" se je razburila Breda, "človek, ki ves dan vrta po ustih tujih ljudi! Kar slabo mi postane, če pomislim na to!" "Neumnica!" se je razjezila gospa Goltnikova, in to pot je bilo videti, da je v resnici ne voljna. "Mar misliš, da sobo-zdravniški poklic ne spada med poštene poklioe!" "Vendar bi ga ne mogla nikoli vzeti za moža! Ce se kdaj o motim, bom vzela elegantnega, ži vahnega moža, ki bo znal dobro plesati ali pa," je malo pomolča la, '%elo plemenitega!" Gospa Goltnikova jo je presenetljivo pogledala. '^Plemenitega? Kaj misliš s tem reči?" "Nu, pač plemenitega!" Breda je zamahnila z roko. "Pleme nit je tisti, ki je neskončno dober in ki se lahko venomer žrtvuje za druge, ne da bi mislil ng svojo korist. Torej izkratka, plemenit bi moral biti, plemenit, kakor so nekateri junaki v kinu!" "Čas je, da greš v pisarno!" Breda je zdirjala po stopnicah na cesto. Hotela je stopiti še v trafiko, iz katere bi mogla tele-fonično poklicati Branka in mu sporočiti, naj je zvečer ne čaka pred pisarno, toda v svoje presenečenje ga je zagledala pred vežnimi vrati. "Dober dan, Breda!" je rekel, komaj dvignil roko do roba klobuka in sploh je bil videti čuden. "Na vsak način moram govoriti s teboj. Stopi za trenutek z menoj v kavarno!" "Ni mogoče! Vsak čas bo tri, saj veš, da moram v pisarno." Toničev Brgnko jo je kratko-malo prijel pod roko in jo potegnil s seboj čez cesto. "Veš, kaj se je zgodilo? Nu, radoveden sem, kako boš pogledala, ko ti vse povem. Mala kavama je bila skoraj prazna. Mlada dvojica je sedla v skrito ložo. Branko je naročil dve črni kavi in takoj položil denar pred natakarja. Potem je nervozno segel po cigaretah. Breda ga je vznemirjeno pogledala. "Čas je, da mi poveš, kaj os je prav za prav . . ." "Ne bodi tako nestrpna! Vse boš zvedela. Torej: nujno potrebujem pet sto dinarjev! Ali mi jih lahko daš?" "Pet sto dinarjev? Ali se ti blede?" "Nu, nikar se tako ne razbu ri, miška!" jo je pobožal po roki. "Zadevica je precčj nerodna . . . saj razumeš, majhen primanjkljaj v blagajni podjetja . . . Stari bi moral ostati še dva tedna v inozemstvu, a danes se je nenadoma vrnil. Ce pridem zdaj v podjetje, mora biti denar na svojem mestu, mora, ti pravim, drugače . . . nu, saj si lahko misliš kako in kaj!" "Bredi se je kar stemnilo pred očmi. "Branko! Ali si . . . ali s! ti kaj poneveril ?" ' "Nikar ne vpij tako! Poneveril! Kakšne izraze vendar rabiš! Temu se pravi majhen primanj- brbranje. Naposled sem menda pošteno zakinkal. Toda: čudovita moč dresure iz predprevrat-nih let! Takoj planem po koncu, ko mi v podzavesti udari na u-šesa tale klasična spregatev: Ich merke be, du merkst be, erzies merkt be . . .! "Kako?" sem pretrgal: "Kakšen merke be?" "Saj si dejal: predlog vedno na konec." 'Ta ne! To menda špfoh predlog ni! Ich bemerke, ne pa ich merke be!" Nemilo prekinjeni spanec me spravlja v slabo voljo. "Jat ti bom dal tvoj merke ber "Nič ne boš dal. Dve uri sta minuli, tdaj grem v zelene valove. ti pa. kakor hočeš! Dalje prihodnjič T Pa je bil ka^or blisk is sobe. Ne vem. res ne vem. kako bo z najinim popravnim izpitom. TOREK, 26 SEPTI Edward J. Gainor, predsednik unije piamonoš. kljaj, in nič drugače! Torej, kako je?" "Odkod naj vzamem toliko denarja?" "Nu, iz hranilnice. Saj si mi nekaj pravila o tem!" Breda je zastrmela v njegov obraz in venomer mrmrala: "Pet sto dinarjev! Pet sto dinarjev, moj Bog!" "Nu, zdaj je samo tega še treba, da se začneš cmeriti!" Branko ni mogel prikriti svoje osuplosti, da se vsa zadeva ni hotela tako gladko rešiti. "Saj bi si bil lahko mislil, da s teboj ne bo moči pametno govofiti! Ko bi te zdaj povabil na ples, bi takoj privolila, čeprav stane plesanje dosti denarja. Zdaj, ko sem v zadregi, pa lahko obsedim!" Bredi so se oči razširile. "Branko, ali te ni sram? Vstopnino sem si vendar zmerom sama plačala, in kadar sva kaj naročila, sem svoj račun zmerom sama poravnala. Ali hočeš zdaj meni podvaliti krivdo, da se je to zgodilo ... v vašem podjetju!" Branko si je molče grizel ustnico in segel po novi cigareti. "Ali bi mi ne hotela povedati, kaj naj zdaj storim? Ali naj mirno stopim v pisarno in čakam, kaj se bo zgodilo . . ." Oba sta bila tako zatopljena v svoj pogovor, da nista zapazila gospoda, ki je pristopil k njuni mizi. Šele ko je izpregovoril, sta ga pogledala. "Oprostita," je tiho rekel. "Gotovo nista opazila, da sem sedel pri sosednji mizi, kjer navadno pred ordinacijo pop i jem skodelico črne kave. Tako sem postal na žalost priča vajinega razgovora, kajpak popolnoma nehote!" Bil je vidno v zadregi. "Vsega seveda nisem si,nal. ne re* ne> ,e ujel ,« vajinega pogovor, v zadreg, z* ^ gto Segel je po listnici. "Ali J hta, da vamjlJ)omaifjim; mi ne bosta zamerila, da aam v vajine zadev« j dolžnost je, da drug J pomagamo, kajne? Zdaj ram pa hitro p^io^j pacienti me ie čakajo!" I Na mizi je leialo pet narjev. To se pravi, leialj mo kratek hip. p^ Branko hitro pograbil in v žep. * "Ali poznaš tega bedaj vprašal Bredo. "Temu J mak» meša!" "Kako ne, poznam ga," mišljeno odgovorila Breda! ni zdravnik Petrin je, ki d nasproti nas." "Nu, tem bolje. Toda I vi pameti gotovo ni, kajn« ka?" In malo nato ne je dvojica poslovila. Ko se je Breda zvečer iz pisarne domov, je tiho šala mamo: "Mamica, ali hotela gospoda Petrina q povabiti na večerjo? Mul bi prišel? Prav za prav zelo simpatičen!" In zard do vratu. Gospa Goltnikova je pogledala hčerko. Bila je sela. "Hm, kaj se je pa pj prav zgodilo?" Breda je objela mamo in] ljubila, da bi zakrila ■ "Veš, mamica, to je si. ker se mi zdi, da je go^ trin zelo, zelo plemenit ne, za gotovo vem, da je , nit. In Branko? Nu, naj le še kdaj prikaže pred oči da vsega tega ni povedi, glas—ampak samo v misli -(Z. Preveč Uradnik, ki se poteguj službo: "S plačo bi bil poj ma zadovoljen. Ali -je sicer o kakšni stvari spregovorit Ravnatelj: "Pripomnil da vas v vašem položaju različne dolžnosti." Uradnik: "No saj sem vedel, da ima zadeva tudi slabo stran." Litten to and Adaartm PALANDEGH9S YÜ60SÜV Folk Songs and Mi Tambwritza Orel Station WW Al, 9m¿v ISS 8. Ciar* 8t, Chios*» — Isr | Knjige Cankarjeve ^ družbe Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1IS9 i«b sledeče štiri knjige: 1. Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustrirsn. 2. Pomlad človeštva. Spisal dr. 2ivko Topalovič. 3. Taki so ljudje. Roman s francoskega podeželja. Sp sal Roger Martin du Gard. 4. Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Sptnij Spisal Arthur Koestler. Vse te štiri knjige dobite po pošti za $1.25. Naročila pošljite na naslov: PROLETAREC 2301 So. L*wndale Avonue - Chicago, M TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarske sbrt spJij* ^ Tiska vabila sa veeelice In ehode, vizitnk*. šuaO*/^ koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem. češkem, nemškem, angleškem jeziku in dru*n VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO ° • TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN' ra ■ Vsa pojasnila dsje «oriatvo tiskarn«.—Cen« *»«n*. onijsko H< Pilit« po informacij« na nas»«»: SNPJ PRINTER V 2657-59 SO. LAWNDALB AVFWr* TsL Mmekw* «SS4 CHICAGO, IIJJNOIS