PRIMORSKI DHEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaSko ozemlje OSVOBODILNA FRONTA SE BO SE VZTRAJNEJE BORILA, DOKLER NE BO SLOVENCEM POVRNJENA VSA PO FAŠIZMU POVZROČENA SKODA. PRI TEM POSTAVLJA OSVOBODILNA FRONTA NA PRVO MESTO POVRNITEV ZAŽGANEGA IN OROPANEGA ((NARODNEGA DOMA». Stev. 59 (1747) Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon. post. 1. gr. VLADA k bi Me TRST, nedelja 11. marca 1951 Danes 6 strani - Cena 20 lir ^arci FLRJ NE BO STORILA NIČESAR v iiasirolhi z upraiiičenimi miM interesi vPraš eij na predvo||vnem zborovanju v Ljubljani: „Za sovjetsko politiko je anje Trsta samo drobiž za poravnavanje velikih evropskih računov" 10. - Na da-Vanju v rredvolivnem zboro- P°!eg veliv lia.ni’ ki so mu Valj n-„j ® množice prisostvo- ha nik vlade LRS M1- vlMe zi K° 2 nekaterimi člani k ZmS* KPS in dru** IodPred=;.ri ."nanji minister in zvezne vlade dat za vVard Kardelj, kandi-venije vi? ° skupščino Slo-Moste_ lobljanskeni okraju y ** je^k” ,de,u Sv°jega govo-ootrarij] arde!3. obširno orisal zvezi z . j Jugoslavije v daliajj al>0(ri za izgradnjo so-zunan- pa se le dotak-^ med vprašanj feKa^a^0meni1 tudi trža' 'V jtovf. i® dejal dobesedno: "*k«*enh državah %j0 .‘a bloka tudi še ob-ki mislijo, da je °^iu, j sedaj v takem po-8 ^ bila pripravljena aa razne nenačelne Sfi n;,,11 koncesije. Toda ti ^d° ve kako vpliv? *' se ,l lam, kjer so vpliv- di v Parizu na pripravljalni konferenci za sestanek štirih zunanjih ministrov velikih sil. To vprašanje je tam postavil sovjetski delegat Gromiko, češ da ne pristane na mirovno pogodbo z Avstrijo, če se prej ne izvrši mirovna pogodba z Italijo glede vprašanja Trsta. Nimam namena spuščati se ob tej priložnosti v podrobnosti tega vprašanja, želel pa bi vas opozoriti samo na eno karakteristično potezo sedanjega sovjetskega stališča. Vi vsi veste, da je sovjetska vlada ostro protestirala, ko je pred nekaj leti tovariš Tito v svojem govoru na zborovanju prav tu v Ljubljani rekel, da mi ne moremo pristati na to, da bi naši nacionalni interesi — a govoril je tedaj prav o vprašanju Trsta — služili kot drobiž za poravnavanje računov med velikimi državami. Sovjetska vlada je takrat protestirala,, češ da se ona s tako politiko ne peča. Tovariš Tito takrat ni govoril o sovjetski vladi, toda sedanje stališče Gromika na konferenci v Parizu samo potrjuje, da se sovjetska vlada ni zaman čutila prizadeta, kajti za Gromika je vprašanje Trsta zopet samo drobiž za poravnavanje velikih evropskih računov. Ce so tu v vprašanju življenjski interesi narodov Jugoslavije, se to seveda Gromika ne tiče. In zopet se — kar se sovjetske zunanje politike tiče —- zgodovina ponavlja: kadar gre za nacionalne pravice malih naro- dov, tedaj gre sovjetska politika s prezirom preko njih. Mi pa seveda nismo pripravljeni, da bi se jim odrekli.# Kardelj je nato dejal, da se jugoslovanski narodi ne borijo danes samo zase, temveč za stvar demokracije, miru in socializma; zaradi, tega uživa nji. hova borba vedno večje simpatije v svetu. «Zaradi tega nismo in ne moremo biti sami« — je poudaril Kardej, «ne glede na bodoči razvoj mednarodnih oanošajev. Jugoslovanski narodi se niso nikoli čutili tako močni kot danes, ko branijo svojo neodvisnost«. Poprej je Karedj analiziral kominforraistično zunanjo in notranjo politiko in poudaril, da je ZSSR danes največja birokratska centralistična država, kar jih pozna zgodovina. Jugoslavija je šla na drugo pot, je rekel Kardelj, in noče postati taka birokratska kasarna njena glavna naloga je danes bistvena razširitev in poglobitev demokracije na vseh poljih. Kardelj je poprej obširno goyoril o jugoslovanskih notranjih vprašanjih in poudaril: ((Nikdar ne bomo kapitulirali pred trenutnimi težavami, da bi zapravili bodočnost«. Kardeljev govor, ki je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem, so prenašale tudi slovenske radijske postaje. Zavlačevalna taktika Gromika na konferenci namestnikov Daviesove izjave ob prihoda v London - Komentar ji ameriškega tiska 'J**! ealn, sčasoma morali so take špekula- e in zato tudi njim ?° s tern bi Se rad sa-Nje . asrede ? L?Trsta" Siav«a dotaknil kam-ki se je zadnje v italijanskem ti- zaradi odhoda t* “dibeni italijanske a 1 °bisfc vlade London. '^eni^/očila mnogo raz-0(*a jaz bi vam s ve- važnost”e pridajate Preti‘ k<) Va-in k,krajani ™ vPr*anja, kot Se "e rešu’ fifi ali na jlh pa borao Iv bom ’ Potem jih re- Si PO- “no. kar smo že !«W. ** dosegli li>« nk 'J“ našo, "" v sedanjem z Ita' m ^ n-- l,e Preoričani. da *Ha ttaš»—v Prepričani, da k; V?da ničesar sto- takimi * v nasprotju . "‘teresj ltentani narodni. ^rstu s. , te dni govori tu- PARIZ, 10. — Današnji seji namestnikov zunanjih ministrov je predsedoval Davies. Prihodnja seja bp v ponedeljek popoldne. Davies je danes odpotoval v London, da poroča zunanjemu ministru o dosedanjem delu. Ob prihodu v London je Davies dejal; «Kljub težkočam, ki obstajajo v različnosti predlogov, ne mislim spremeniti svojega stališča, da je med štirimi prizadetimi vladami mogoč sporazum o vprašanju dnevnega reda. Upam. da se vsi zavedajo dejstva, da narodi Evrope gledajo na nas kot na stroj*, zadnje upanje za pri- ..... iikimi silami«. Na današnji seji so zahodni delegatje predlagali novo formulo glede prve točje dnevnega reda, ki predvideva proučevanje vzrokov sedanje mednarodne napetosti. Sovjetski delegat je dejal, da bo še podrobno odgovoril, pripomnil pa je, da novi predlogi ne zadoščajo željam njegove delegacije, ker da bi bilo treba v dnevnem re du izrecno imenovati vprašanje razorožitve in zopetne oborožitve Nemčije. Jessup je izjavil, da je sovjetski načrt dnevnega reda nesprejemljiv, ker skuša poudariti stališče sovjetske vlade o posameznih vprašanjih. Dejal je dalje, da je uspeh prvega tedna razgovorov zelo skop, in prip-omnil, da je od zunanjih ministrov samih odvisen način, kako bodo razpravljali o točkah, ki bodo na dnevnem redu. Francoski delegat Parodi. ki je v imenu zahodnih delegatov predložil omenjene nove predloge, je izjavil, da po enem tednu razgovorov ni obračun konference kdove kaj zadovoljiv. Pripomnil p? je, da so vendarle dosegli sporazum o nekaterih vprašanjih, ki naj bi o njih J0rrison bo v ponedeljek 5!®vzel zunanje ministrstvo 5tllee izrekel P°Udar i i priznQn>8 ®evinu za njegovo dosedanje delo in 1»da se britanska zunanja politika ne bo spremenila bfeuON m S ' ^burivij, Ekme« j,e na «binJ^lcaem zborova-predsednik je bivše. dV^livafa T°Va hf? Politik*, 5 spremembo * ,ue]a,l utlke britanske vla- & H,rja„Du.. verjame hai bjgj ^arnfh0 do Imnference S fcistrov' ^ Je v1?- 'lab?!?' .^nson t .sto b. ?‘de javiti vi ^.m Sfe? Po^P^PotovaJ" V Priho|nforzo. kf STOehGa-Hu !i t6den v 1%: ntanSki 2,,„ . nli mini- ster Herbert Morrison je bil rojen 3. januarja 1888, v Brix-conu, južnem predmestju Londona. Po nekaj šolskih letih je bil vajenec v neki drogeriji v Pimlicu, revnem londonskem predelu med Viktorijino postajo in okrajem Chelsea, nato je bil prodajalec, in kasneje telefonist v neki pivovarni. Leta 1914 je postal tajnjk osrednjega odbora londonske laburistične stranke in je bil odslej glavni organizator stranke v angleški prestolnici, kjer so pod njegovim vodstvom laburisti napredovali od 14 sedežev v mestnem svetu leta 1919 na 48 v letu 1929 in v letu 1934 prvič dosegli absolutno večino. Med drugo svetovno vojno je bil Morrison minister za nabave, nato pa je kot notranji minister organiziral pasivno protiletalsko zaščito v najhujših dneh nemškega bombardiranja angleških mest. Po laburistični volilni zmagi leta 1945 je imel celo nekaj izgle-dov, da bi namesto Attleeja postal predsednik vlade. V At-tleejevl vladi je bil podpredsednik vlade in leader spodnje zbornice. Pravijo da se mora laburistična stranka zahvaliti prav Morrisonu za uspeh na zadnjih parlamentarnih volitvah. V parlament je bil prvič izvoljen leta 1923, minister pa je bil že v MacDonaldovi vladi. razpravljali. Pripomnil je, da je glavna točka nesporazuma način, kako je treba vprašanja postaviti, bodisi glede njihovega vrstnega reda kakor tudi glede njihove stilizacije. Parodi je izjavil, da je mnenja, da sovjetski dnevni red ne omogoča koristnih pogajanj, pač pa da služi bolj propagandi. Britanski delegat Davies je izjavil, da novo besedilo prve točke vključuje vsa vprašanja, ki jih je Gromiko želel izrecno navesti, izvzemški umik okupacijskih čet iz Nemčije. Dejal je, da to ne more biti vključeno v dnevni red, ker bj prejudicira-'o . ■. vinarji^« ”>iuistr»y( Glede vprašanja Trata, ki ga je sovjetski delegat postavil pou sebej, je Davies izjavil, dia bi o tem lahko govorili v okviru prve točke dnevnega reda zahodnih predstavnikov, ko Ibi govorili o izpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz že uveljavljenih mirovnih pogodb. To vprašanje naj bi se torej razpravljalo v zvezi s kršitvijo mirovnih pogodb z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, Davies je poudaril, da zahodne delegacije pripisujejo največjo važnost proučitvi vzrokov sedanje mednarodne napetosti, ker brez te proučitve ni mogoče nobeno izboljšanje položaja. Strah pred napa. dom in višina oborožitve spadata (ned te vzroke. Ker je Gromiko izjavil, da bo še podrobno odgovoril na nov predlog zahodnih delegacij, je bila seja zaključena in razgovori se bodo nadaljevali v ponedeljek popoldne. V poročilu o včerajšnji seji namestnikov zatrjuje sovjetska agenoija Tass, da sta Parodi in Davies v svojem govoru ponovno potrdila, da sc zahodne države bojijo razpravljati na sester., ku zunanjih ministrov o nekaterih perečih vprašanjih. «New Yonk Times« pa komentira zavlačevalno taktiko Gromika in piše, med drugim: ((Sestanek namestnikov začenja kazati na napor, ki gre za tein, da se ne bi sporazumeli o dnevnem redu konference zunanjih ministrov Edina gotova stvar je. da razgovori o dnevnem redu kažejo, kako je zahodno .'tališče umestno, t j. da ne bo mogoče razpravljati o nemškem vprašanju ir. tudi n« rešit, ga, ne da bi govorili tudi o drugih vprašanjih, ki predstavljajo grožnjo za mir«. «New York Times« prav tako kakor tudi «New York Herald Tribune« poudarja nevarnost tretje svetovne vojne zaradi sovjetskega stališča do Jugoslavije, ki jP razvidno tudi iz jugoslovanske Bele knjige. List poudarja, (te se mora sovjetski politbiro zavedati, da napad na Jugoslavijo — tudi s pomočjo satelitov — lahko samo poveča nevarnost tretje .svetovn„ vojne zaradi sedanje mednarodne napetosti. «New York Herald Tribune« poudarja včerajšnji odgovor jugoslovanskega namestnika zunanjega ministra Vejvode, ki je dejal, da mora biti jugoslovansko ljudstvo vedno pripravljeno za vsak primer. List pravi: «To opozorilo bi moral poslušati ves svet. Pripravljenost je najboljše, pravzaprav edino sredstvo, da se prepreči, da bi grožnja postala resnica«. Arabska liga razpravlja o Maroku KAIRO, 10. — Politični odbor Arabske lige je imel danes sestanek, na katerem so razpravljali o maroškem vprašanju. Po sestanku je ministrski predsednik Nahas Paša izjavil, da so skrbno proučili maroško vprašanje in da se bodo ponoyno sestali v ponedeljek, da sprejmejo tozadevne sklepe. Na seji je Abd El Krim, ki živi sedaj v izgnanstvu v E-giptu pozva! vse ljudstvo Severne Afrike, naj se združi pro- ti skupnemu sovražniku: Franciji. Na koncu svoje izjave je dejal, da je potrpljenje afriškega ljudstva pri kraju in zaključil: «Sedaj hočemo našo svobodo in našo neodvisnost brez pogojev«. Egiptski list «A1 Misri« piše, da pomeni odpoklic egiptske-ga - poslanika v Parizu diplomatski protest proti postopanju Francije in njenega poslanika v Egiptu in proti grozilnim izjavam nekaterih francoskih osebnosti. Egiptski poslanik v Parizu, ki se je danes vrnil v Kairoj, se je takoj sestgi z zunanjm ministrom. Po razgovoru je pol slanik novinarjem izjavil, da general Juin ni izrekel groženj v smislu, kakor jih je objavil tisk, in da je prav egiptski tisk povzročil napetost z napačnim tolmačenjem Juino-vih besed. Ravnatelj za politična vprašanja v francoskem zunanjem ministrstvu je danes popoldne sprejel poslanike Irana, Pakistana in Afganistana ter ministra Iraka, Sirije, Libanona, Jordana in Saudove Arabije ter jim je izročil resolucijo o dogodkih v Maroku ki jo je včeraj sprejela komisija za zunanje zadeve v narodni skupščini. Kakor je znano, poudarja ta resolucija, da »urejuje odnose med Francijo in Marokom pogodba v Fezu iz leta 1912, katere uveljavljanje ne more v nobenem primeru biti odvisno od ocenjevanja neke tuje vlade, katera je še povrhu samo enostransko informirana«. Iranski petrolej TEHERAN. 10. — Na zborovanju, ki se ga jg udeležilo nad 50 tisoč oseb, je poslanec narodne fronte Bazu poudarjal važnost sklepa o nacionalizaciji petrolejske industrije, ki bi dal Iranu petrolej, ki mu pripada. Drugi govorniki so tudi poudarjali potrebo nacionalizacije petrolejskih vrelcev v Iranu. Poslanec Maki je izjavil, da predstavlja sklep komisije za petrolej odgovor na izjavo podtajnika v angleškem zunanjem ministrstvu Daviesa, ki je pred kratkim v spodnji zbornici poudarjal veljavnost določb o koncesijah petrolejski družbi «Anglo-iranian Oil Company». Poudaril je. da bo iransko ljudstvo branilo svoje pravice pred vsemi silami, naj bodo Sovjetska zveza, ZDA ali Veli ka Britanija. Sah Reza Pahlavi' je danes nadaljeval razgovore za sestavo nove vlade. Iz zasliševanja morilca ministrskega predsednika izhaja, da pripada morilec neki verski ekstremistični skupini. Glasilo te skupine danes odkrito poziva oblasti, naj morilca izpustijo, ker da bo sicer sledilo novo razdobje terorizma. Isti list poziva na križarsko vojno proti Veliki Britaniji. Borbe na fronti Hoengsong Pangnim TOKIO, 10. — Mac Arthurjevo poročilo štev. 818 pravi, da je ofenziva oddelkov OZN, ki se je včeraj nadaljevala, naletela na odpor sovražnika, ki je bil ponekod šibak, drugod pa močnejši. Francoske enote in nekateri drugi oddelki so se zapletli v ogorčene borbe na vzhodnem delu osred. nje fronte, med Hoengsongom in Pangnimom. Zahodna in vzhodna fronta sta bili razmeroma mirni. Z zahodne fronte poročajo še da so enote ameriške XXIV. divizije, ki so pri Jangpjongu prekoračile reko Han danes zjutraj ponovno osvojile grič, ki so ga izgubile po štirih nočnih protinapadih kitajskih čet. Oddelki 25. divizije, ki napredujejo na visoki planoti vzhodno od reke Puhan, „o na- leteli danes na ogorčen odpor. Častnik obveščevalne službe je izjavil, da so ti oddelki dalj časa ležali pod ognjem lahkih minometov. Drugi oddelki 25. divizije so danes zjutraj začeli napredovati iz mostišča na reki Han in so se pomaknili za 2 km naprej na vsej fronti, ki jo drži divizija. Poročajo o močnih koncentracijah severnokorejskih in kitajskih čet na fronti 25. divizije. Poročilo glavnega stana VHI. armade govori o močnih protinapadih nasprotnika v goratem ozemlju kakih 15 km vzhodno od Hi engsonga, kjer se je Kitajcejraj],,!. j.Se.venioko-rejcem pod zasir.uj nnnoineiov posrečilo ponekod polastiti se zavezniških položajev. 6 km severno od ceste Pangnim-Hoengsong še trajajo borbe, ki so se začele v petek zjutraj. Izid borb še ni znan. Cenijo, da so Severnokorejci na tem odseku zbrali tri polke. V Washingtonu so danes zanikali vesti, da so ameriški lovci včeraj naleteli na 60 severnokorejskih reakcijskih lovcev, in pravijo, da so nad Korejo včeraj opazili samo 15 severnjaških letal. Lovske in bombniške enote OZN so izvedle včeraj 625 poletov; leteče veletrdnjave so bombardirale prometna središča in koncentracije čet. Mornariško poveljstvo je sporočilo, da je mornariško letalstvo uničilo 10 važnih železniških in cestnih mostov v zaledju. Ameriška križarka »Manchester« je v zvezi z dvema ameriškima in enim holandskim rušilcem s topovi obstreljevala področje okoli Song. jina, vzdolž sevreno vzhodne korejske obale. VVASHINGTON, 10. — John Fo-ster Dulles je poročal senatni komisiji za odnose s tujino o svojih razgovorih na Japonskem, Filipinih, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Senatna komisija za zunanje zadeve je odobrila napore vlade za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. TOKIO, 10. ;— Včeraj je umrl predsednik parlamenta SitJehara, ki je*bil član demokratsko-libe-ralne stranke. DniieS, v nedeljo 11.3. ob 10. uri, bo v prostorih SNG v Ul. S. Vito 17 važna seja širšega odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu Vsi, ki so prejeli vabilo, naj se seje gotovo udeleže. zavezniški komisiji BONN, 10. — Zvezna vlada je danes izročila visoki zavezniški komisiji noto o vzpostavitvi enotnosti Nemčije, ki jo je včeraj odobril bonnski parlament. Vsi listi Zahodne Nemčije obširno pišejo o včerajšnji razpravi y zveznem parlamentu in odobravajo pogoje za obnovitev nemške enotnosti ter tozadevno noto zahodnim vladam. Francoski visoki komisar v Nemčiji Francois Foncet je danes odpotoval v Pariz, kjer bo ostal do 13. t. m.. Ministrski predsednik Vzhod-nj Nemčije Grotevvohl ie v razgovoru z berlinskim dopisnikom britanskega komunističnega glasila «Daily Wor-ker« ponovil že znano sovjetsko stališče glede Nemčije, ki ga je tudi sovjetski delegat na konferenci namestnikov v Parizu te dni obrazložil. Neki predstavnik socialdemo-kratične stranke je izjavil. da se ta stranka ne odpoveduje svojf izrecni opoziciji proti Schumanovemu načrtu in da rahle spremembe tega načrta niso nikakor vplivale na stališče te stranke. Pozdrav tržaških partizanov kongresu Zi/eze horcei/ Jugoslai/ije Na kongresu so tudi zastopniki gibanja odpora Francije, Italije, Španije. Norveške, Trsta in Slovenske Koroške - Poročilo je podal notranji minister Aleksander Rankovič - Veliko predvolivno zborovanje v Beogradu 0 Wj3l v ZDA WASHINGTON, 10. — Senat je z 79 glasovi proti 5 odobril celoten načrt zakona, ki omejuje na štiri milijone stalež ameriških oboroženih sil. podaljšuje se sedanji zakon, ki določa starost 18 let namesto 19 za vpoklic pod orožje. Dalje navaja določbe za uvedbo obvezne vojaške službe za v&e moške, ki dosežejo 18 let starosti. Obvezno službo bodo uvedli, ko bo to mednarodna >apetost zahtevala. BEOGRAD, 10. — Maršal Tito je danes odprl II. kongres Zveze borcev Jugoslavije ob navzočnosti 1200 jugoslovan. skih delegatov ter predstavni-kov_ gibanja odpora Francije, Italije, Španije, Norveške, Trsta in Slovenske Koroške. Španski predstavnik Felix Montiel je pozdravil kongres v imenu ((Socialistične akcije« in je med drugim poudaril, da ima Jugoslavija zaslugo, da je razkrinkala hegemoni stične težnje Sovjetske zveze in da je sovjetska vlada vodila sovražno politiko tudi proti republikanski Španiji. Govoril je nato predstavnik Zveze partizanov Tržaškega ozemlja tov. Evgenio Laurenti, k-i je med drugim dejal: «Tudi pri nas v Trstu se kljub objektivnim težkočam vedno bolj širi resnica o jugoslovanskih narodih, in za popolno zmago te resnice se mi borimo. Zveza partizanov Tržaškega ozemlja pozdravlja ta kongres, jugoslo. vanske narode in njihovo komunistično partijo želeč jim mnogo uspehov«. Govoril je nato poveljnik divizije ((Italia« Giuseppe Maraš, ki je poudaril, da si danes resnica o Jugoslaviji zmagovito utira pot in da v vsem svetu in še posebno v Italiji narašča število tistih, ki so t0 uvideli. Predstavnik div;zije «Gari, baldi« dr. Gustavo Silvani, prol fesor na turinski univerzi, je izjavit: «Danes gre vse naše občudovanje jugoslovanskim narodom, ki so kljub veTkim težkočam znali braniti svojo svobodo pred tistimi, ki bi jim hoteli vsilit; svojo voljo«. Tajnik organizacije in notranji minister Aleksander Rankovič je podal poročilo, v katerem poudarja. da je Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne postala močan čanitelj v vsem jugoslovanskem družbenem in političnem življenju. V svojih mednarodnih stikih ta organizacija aktivno sodeluje v borbi za mir in za enakopravne odnose med narodi hj državami, malimi in velikimi. Rankovič ie poudaril, da je dolžnost Zveze borcev v skladu z načeli miroljubne zunanje politike Jugoslavije, biti ved- no v prvih vrstah borbe miroljubnih sil y svetu za ohranitev miru proti napadu s katere koli strani in v kakršni koli obliki. «Ne moremp ostati mirni ob oboroženih izzivanjih, incidentih in grožnjah na naših mejah. Danes moramo bolj ko kdaj prej biti budni zaradi teh izzivanj, ki jih organizirajo hesemonisti iz Moskve«. Dalje je Rankovič dejal, da vojna na Koreji ne pomeni samo merjenje sil med vojskujočimi se strankami pač pa tudi nevarnost za nadaljnje in obsežnejše zapletljaje. V tekem položaju ostaja jugoslovanska vlada zvesta svoji dosledni politiki borbe za mir na podlagi svobode in enakopravnosti med narodi. Nato je Rankovič obsodil obrekovanje proti Jugoslaviji in poudaril, junaštvo jugoslovan. ske ijudske vojske v osvobodilni vojni. Navedel je, da je v Zvezi včlanjenih 1,214 000 bivših borcev, od katerih 300.000 žena. ter ie nato podal pregled dosedanjih uspehov organiza. cije. V Beogradu je na velikem predvolivnem zborovanju govoril podpredsednik vlade FL RJ dr. Blagoje Neškovič, ki je poudaril, da je rožljanje z orož- i HominiormiHiov na sinialnili volilvah v Avstriji DUNAJ, 10. - V četrtek so bile v Avstriji volitve v sindikatih javnih nameščencev. Po nepopolnih podatkih je dobila lista sccietističnie in ljudske stranke 70.900 glasov, lista sindikalne e-notnosti, ki ji stoje na čelu ko minforrr.isti, je dobila 5.381. nestrankarska lista, na kateri je bila tudi skrajno desničarska Zveza neodvisnih, pa je dobila 1.635 glasov. Iz omenjenih podatkov se vidi. kako majhen vpliv imajo v sindikatih javnih nameščencev Kp Avstrije in njene skupine. Komimfarmovskia lista je dolbila celo v sovjetski coni zelo majh. no število. jem ob jugoslovanskih mejah med -jugoslovanskim ljudstvom utrdilo voljo, da najodločneje zavrne vsak poizkus proti varnosti Jugoslavije. Poudaril je nato. da se je jugoslovanska vlada pokazala vedno pripravljeno rešiti nere. šena vprašanja z vsemi državami in še posebno s sosednimi državami. Nadalje je govoril o poizkusiti sovjetske vlade, da bi Jugoslavijo izolirala, zato da bi jo nato laže vkbučila v svoje interesno področje. Obsodil je nato politiko in te. resnih področij in poudaril, miroljubno politiko Jugoslavije. Pripomnil pa je, da to stališče Jugoslavije ne izključu-e stališča jugoslovanskega ljudstva, da je danes mir nedeljiv. Slaba proizvodnja v premogovnikih ČSR PRAGA, 10. .— Predsednik sindikalne zveze rudarjev' Fran. tišek Zupfca. je očital sindikalnim rudarskim organizacijami da ne opravljajo svoje dolžno, siti in da so odgovorne za slabo proizvodnjo v premogovnikih, Zupfca je izjavil, da je količina premoga, ki jo izkoplje en delavec, sedaj manjša od predvojne količine. Vzroki za zmanjšanje proizvodnje v premogovnikih s0 po Zupkovem mnenju v pomanjkljivem delovnem sistemu, slabi razpet, reditvi dela, v nezavzemanju delavcev in malomarnem v 'o. vanju tehničnih naprav. 0 ČEH BOSTA GOVORILA De Gašper! in Siorza v Londona Jutri skupni sestanek izvršilnih odborov PSU in PSLI v zvezi z napori za združitev obeh strank RIM, 10. — Italijanski ministrski predsednik De Gaspe-ri in zunanji minister Sorza bosta jutri predpoldne odpotovala v London, kamor boste prispela v ponedeljek proti večeru. V njunem spremstvu je več višjih funkcionarjev predsedstva vladg in zunanjega ministrstva. Pio londonskih razgovorih bo Sorza odpotoval 13. marca v Pariz, kjer se bo udeležil zasedanja odbora zunanjih ministrov evropskega sveta. medtem ko se bo De Gaspe-ri prihodnjo nedeljo vrnil v Rim. Nov element v londonske razgovore, o katerih je bilo v Italiji, zlasti pa v Trstu, že toliko hrupa, je vnesla včerajšnja ostavka britanskega zunanjega ministra Bevina, zadnjega izmed ministrov, ki so 20. marca 1948 podpisali znani tristranski predlog. Nekateri ven- dar izražajo mnenje, da bo razgovorom, ki jih bo imel’Sfor-za z novim angleškim zunanjim ministrom Morrisonom, prisostvoval tudi Bevin. Kot poroča agencija Ansa, bodo na iondonskih razgovorih, ki sicer nimajo določenega dnevnega reda (kot znano, je neki tržaški list že pisal, da je prva točka dnevnega reda razpravljanje o Trstu); pregledali splošna vprašanja, ki se tičejo italijansko - angleškega sodelovanja y Evropi in na Sredozemlju, vprašanja evropskega sodelovanja in atlantskega pakte in še razna vprašanja, ki se neposredno tičejo Anglije in Italije. V italijanskih političnih krogih pričakujejo, kot pravi Ansa, da se bodo v Londonu raz-govarjali o sledečih točkah: 1. Mednarodni položaj, zla- aueuille sestavil vlado V novi vladi so isti ministri kakor prej, nov je le Bidault - Pesimistični komentarji tiska BARIZ, 10. . Henri Queuille je danes nadaljeval razgovore in protj večeru se mu je po. srečilo po dolgih pogajanjih sc. staviti novo vlado. Okrog polnoči je predsedniku Auriolu predložil seznam novih ministrov. Prva seja ministrskega sveta bo v ponedeljek zvečer. V novi vladi so iste stranke, ki so bile od lete 1947 dalje v’ vladi, in sicer socialisti, demokristja. ni, radikali, člani demokratične in socialistične zveze odpora in skupinica neodvisnih. V novi vladi so isti ministri kakor v prejšnji Plevenovi vladi. .Od novih ministrov je le Bidault, izostal pa je radikal Giaccobi. Glavna ministrstva bodo vodili: ministrski predsednik Hen. ri Queuille (radikalsocialist); podpredsedniki Rene Pleven (dem. zveza odpora); Georges Bidault (MRP) in Guy Mollet (socialist); minister za odnose s pridruženimi državami je Jean Letourneau (MRP); pravosodni minister Rene Mayer (radikalsocialist); zunanji minister Robert Schuman (MRP); minister za obrambo Jules Moch (socialist); finančni mini ster Maurice Petsche (brez stranke); proračun Edgard Faure (radikalsocialist); prosveta P. O. Lapie (socialist); javna dela, promet in turizem Antoine Einay (neodvisen); industrija in trgovina Marie Lou-vej, (MRP); poljedelstvo Pierre Pflimlin (MRP); prekomorska Francija Francois Mitterand (dem. zveza odpora); delo in socialno skrbstvo Paul Bacon (MRP). Giaccobi ni več v vla. di, ker je bilo ukinjeno njego. vo mesto državnega ministra za pripravo volivne reforme. Vsi komentatorji v pariškem tisku pišejo, da ostaja vprašanje isto kakor pred desetimi dnevi, in še vedno prevladuje mnenje, da je ravno skrb, da bo predsednik Auriol lahko potoval v ZDA, vplivalo na sklep narodne skupščine bolj kakor program Queuillea, List «Les Echos« piše, da se je Qoeuille zadovoljil zamenjati Plevena in da se je s tem pokazalo, da bi bili lahko preprečili krizo. ((Franc Tireur« pravi, da je treba sedaj ((povzročiti med francoskim ljudstvom, ki noče ne vojne ne diktature, združitev med vsemi razpršenimi ali umetelno ločenimi silami, ki ho-čejo napraviti kraj napakam in kompromisom ter postaviti nasproti likvidacijskemu duhu de. mokratično obnovo«. «Combat» pa se sprašuje, ali bo nova «vlada z omejeno akci. jo dejansko začela borbo proti zvišanju cen in za dvig kupne zmogljivosti množic. Vsaka politika, ki bi zanemarjala ta vprašanja«, dodaja list, «je obsojena na neuspeh in. kar je še slabše, na volivni neuspeh«. ((Parisien libere« se sprašuje, ali bo Queuille izpolnil obljubo, da bo še pred poletjem razpustil sedanjo skupščino. «Le Figaro« se sicer veseli, da je bila kriza rešena, vendar pa poudarja, da «te vrste premirje ne pomeni, da so odpravljeni vzroki nesporazuma, med kat(* rimi je v prvi vrsti vprašanje volivne reforme, katere, težka rešitev se je samo odložila«. List zaključuje, da se bo vlada lahko obdržala, samo če se bo omejila na malo vprašanj pred splošnimi volitvami, ki jih predvidevajo za junij. Beograd, 10. — Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je odobril splošni dogovor o socialnem zavarovanju med Francijo in Jugoslavijo, ki so ga podpisali 5. januarja lanske leto v Parizu, . ,9|hO, 10. — Danes se je zaključila konferenca zunanjih ministrov skandinavskih držav. Na koncu so izdali poročilo, ki pravi, da so se ministri sporazumeli, naj severne države v čim večji meri podprejo sedanje napore za mimo rešitev korejskega spora. sti v zvezi s politiko obeh dežel; 2- Vprašanja, ki bi se neposredno tikala Italije na morebitni seji štirih zunanjih ministrov; med temi vprašanji bi bil tudi Trat; 3. Politično in gospodarsko evropsko sodelovanje; 4. Politična in gospodarska vprašanja na Sredozemlju; 5. Vprgšanja v zvezi z razdeljevanjem surovin; 6. Izseljevanje italijanskih delavcev v Veliko Britanijo, v države Commonwealtha in zlasti v Afriko; 7. Položaj Italijanov v Eritreji in Libiji; in 8. Vprašanja gospodarskega značaja, ki zanimajo obe deželi. Pred odhodom v London je De Gasperi danes sprejel bivšega poslanika v Londonu Ca-randinija nato podtajnika na zunanjem ministrstvu Brusasco in končno še Saragata, ki je Po seji izjavil, da je z De Ga-sperijem govoril o raznih vprašanjih, med njimi tudi o Trstu in izrazil upanje, da bo ((londonsko potovanje prispevek k italijansko-angleškemu prijateljstvu«, kar da je posebno važno za socialiste, zaradi njihovih prijateljskih zvez z angleškimi laburisti. De Gasperi se je nato razgo-varjal z zunanjim ministrom Sforzo, nakar ga je sprejel predsednik republike Einaudi. V italijanski notranji politiki bo jutri važen skupni sestanek izvršilnih odborov PSU in PSLI, v zvezi s poskusi za združitev raznih nekommfor-mističnih italijanskih socialističnih struj. Kot znano, sta bila tako Sa-ragat kot Romita pooblaščena, po skupnih sejah izvršilnih odborov obeh strank 22. in 23. februarja, da nadaljujeta razgovore s ciljem združitve obeh gibanj. Nekaj dni kasneje sta se Saragat in Romita dogovorila, da oba sprejmeta atlantski pakt in da novo skupno gibanje ne bo več sodelovalo v vladi. Včerajšnje pismo vodstva PSU je vsebovalo nekaj dvomov glede posledic brezpogojnega sprejetja atlantskega pakta in glede Saragatove formulacije, da bi bil ponoven vstop v vlado možen «v nekaterih primerih«. To pismo je skoraj povzročilo spor, ki ga je preprečil danes Romita z novim pismom, v katerem pravi, da namerava PSU nadaljevati razgovore o združitvi "brez ultimativnih zahtev«. Še čisfke v ČSR PRAGA, 10. Radio Praga je danes naznanil, da je tudi general Reicin, pomočnik češkoslovaškega vojnega ministra, zapleten v zaroto "Sfingo* ve Skupine«. Radio je oddal re. solucijo častnikov češkoslova. ške vojske, ki obtožuje Reicina< da pripada "bandi Otona Slin-*»» ki je bil pred kratkim odstranjen s položaja jn aretiran kot "izdajalec«. Češkoslovaške oblasti so danes obsodile praškega nadškofa Berana na denarno globo in mu določile prisilno bivališče izven Prage. Njegove posle bo opravljal generalni vikar Steh. lik, postavljen na to mesto 8. marca. Trije češki kmetje so bili včeraj obsojeni na smrt. Bili so obtoženi, da so ovirali prizadevanje za kolektivizacijo kmetijstva in da so ub!li predsednika krajevne kmetijske za' druge. Potres v Španiji MADRID, lO. — V srednji in južni Španiji so danes zabeležili najhujši potres v zadnjih 40 letih. Po zadnjih poročilih je škoda dosti hujša, kot pa so prvotno domnevali, vendar se zdi, da smrtnih žrtev ni bilo. Epicenter potresa je bil v Al-hami v provinci Granada, kjer je potres 15. decembra leta 1884 porušil nad 300 hiš in povzročil smrt 2000 oseb. o rasisn&nem z i CAPETOWN. 10. — Reuter poroča, da se je začela v južno, afriškem parlamentu razprava o vladnem predlogu zakona, da se morajo vsi diugopolti volivci črtati iz skupnega voliv-nega seznama v pokrajinah Cape in Natal ter zanje uvesti posebni volivni seznami. Ta predlog zakona določa tudi por sebne volitve, na katerih bi drugopolti volivci volili svoje predstavnike za parlament. Vodja opozicije Johann Strauss je pozval poslance, naj odklonijo ta vladni predlog, ker nasprotuje določbam zakona, ki ga je lete 1909 izdala britanska Spodnja zbornica. Vlada pa meni, da ima vso pravico do spremembe ustave. Pri razpravi v parlamentu o tem zakonskem predlogu je prišlo v Capetownu do demonstracij, pri katerih je sodelovalo 8000 ljudi. Demonstranti so pro. testirali zaradj poskusa vlade, da bi uveljavila še en rasistični zakon. Kratke vesti LONDON, 10. — Jugoslovanska delegacija Članov Ljudske skupščine, ki jo vodi Moša Pijade, je prišla danes v London, LAKE SUCCESS, 10. — Na včerajšnji seji Varnostnega sveta je indijski delegat zavrnil obtožbe pakistanskega delegata proti indijski vladi v zvezi s Kašmirom, Pakistnnski delegat pa je vztrajal na svojem stališču. Razprava se bo nadaljevala v četrtek. SAN SALVADOR, 10. — Ker so odkrili zaroto proti sedanjemu re. žimu, so razglasili obsedno stanje na vsem salvadorskem ozemlju in za trideset dni ukinili ustavna jamstva. KOLEDAR Pred konfe slovenskih 18. in 19. t. m. fco v Skednju konferenca slovenskih šolnikov. Namen konference je, da prikaže stremljenja in napore vseh slovenskih šolnikov v coni A Tržaškega ozemlja za obrambo slovenske šole. Na konferenci bodo obravnavali vso sedanjo šolsko problematiko, zato bo to zitorovanje važno za vsakogar, ki mu je mar slovensko šolstvo na našem ozemlju in k'i strafra, da je pravično le enakc+>rauno uveljavljanje slovenske kulture in prosvete na ozemlju, ki je stičišče dveh narodov. In ker je prav šolstvo osnova za nadaljnje razvijanje kulture se morajo predvsem šolniki za vsa šolska vprašanja zanimati in jih skupno reševati, da bodo tako doseženi uspehi na tem področju, ki je še vedno stalno ogroženo. Prav zaradi problematike slo. venskega šolstva pri nas, je dolžnost vsakega učitelja in profesorja, da ima udeležbo na konferenci za svojo dolžnost in da s svojim sodelovanjem pri razpravljanju o izboljševali ju'slovenskega šolstva da svoj dlelež za njegov procvit in njegovo bodočnost. S polno udeležbo na konferenci bodb vsi šolniki dokazali pred vsem svetem-, da znajo braniti slovensko periferno šolstvo v blaginjo vsega slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju. Istočasno s konferenco bo ZVEZA PARTIZANOV Tržaškega ozemlja naproša vse Tržačane, ki imajo točne podatke o tovariših, padlih v uličnih borbah v Trstu, da jih pošljejo na sedež ZPS v Ul. R. Manna 29. Posebno priporočamo točen opis kraja kjer je kdo padel. tudi odprta razstava slovenskega šolstva, katere namen bo, da d okumentarično prikaže zgodovinski razvoj slovenskega šolstva in borbo vseh tukajšnjih Slovencev za slovenske šole. Razstava bo odprta 17 ter bo trajala odi 18. do 21. marca. Se o nekaterih proslavah marca praznika žena V P lev ja h Tudi letos je bila v sredo zvečer ob 20. uri proslava 8. marca - praznika žena v Plav-jah. Tako lepe in pestre proslave, po splošnem mnenju naših vaščanov, še ni bilo. Dvorana pri Coku Slavku je bila domala vsa zasedena. Najprej je pozdravila vse navzoče in prečitala program tov. Eler Branka. Otvoritveni govor pa je imela tov. Sabina Hrovatin. V kratkem govoru je obrazložila pomen tega praznika in orisala borbo vseh demokratičnih žena za mir in blaginjo našega ljudstva. Nato so žene zapele koračnico pod vodstvom marljivega in neutrudljivega dirigenta tov. Guština Brajnika. Po končani pesmi je tov. Žitka poklonila šopek rož tov. Brajniku Guštinu in se mu v imenu mater in ostalih žena zahvalila za trud in skrb, ki jo ima s poučevanjem mladih godcev na pihala. Sledila je najlepša točka sporeda, zborna recitacija Zdravka Ocvirka «Prizor za praznik žena». Tovarišice so recitirale s pravilnim poudarkom in s POGREB ZRTET Z „BERENICE“ Zanimivi spomini o dnevu, ko je bila ladja v Miljskem zalivu potopljena Včeraj je bil v Trstu pogreb petih italijanskih mornarjev z ladje »Berenice«, ki so jo poto. pili Neme; 9. sept. 1943, Trupla so našli, ko so pred nedavnim pričeli ladjo dvigati v Miljskem zalivu, kjer je ves ta čas ležala. Od tej priložnosti smo prejeli od entga naših čitateliev Pismo, v katerem nam sporoča svoje sipomine na dan, ko je bila potopljena «Bereni'ce». «Bilo je na Trgu Unta«, pra. vi pismo, «ko Smo 9- septembra 1943 prvič Po tolikem času sli. šali javno besede antifašistov-Na trgu je bilo mnogo ljudi. Pri prefektu, ki je bil skrbno zastražen, pa je bila delavska delegacija. Tukaj se je med na. Skedenj Zii/ahne priprave za 10. obletnica UF V , Skednju na sedežu OF je bila preteklo sredo seja okrajne tekmovalne komisije OF. O poteku tekmovanja je poročal tov. Davorin. Dejal je, da po organizacijski okrepitvi sek. torskih odborov OF, ki so se v februarju sestajali ob polnoštevilni udeležbi, je bilo sklicanih več množičnih sestankov OF, na katerih je bil zlasti, poudarek na 10. obletnici OF. Posebno živahna je aktivost osnovnih odborov OF, kakor tudi skupie članov, ki so prevzeli nalogo zbrati gradivo o NOB. Zbranega je že mnogo zanimivega materiala. Med zanimivo gradivo, ki zgovorno priče, kako se je naš človek organiziral sredi okupatorjevih postojank, spadajo važne okrožnice iz leta 1942., obveznice o posojilih, potrdila za obdani živež, sanitetni material itd., dalje osebni predmeti živih in padlih borcev in aktivistov, prepustnice, kakor tudi zastave z rdečo zvezdo, ki so jih izdelale požrtvovalne žene leta 1943-44, itd. Zanimiv je opis ustaje in borb, katere je vodila Komanda mesta tega sektorja za osvoboditev Trsta. Tako so prišli na svetlo izpod zemlje in iz raznih že pozablje. nih skrivališč zgodovinski vojni dokumenti, ki bodo kot prispevek za obogatitev slavne zgodovine tržaških Slovencev. Na seji pa je bilo kljub temu ugotovljeno, da je še marsikje dragocen material, ki mora priti na razstavo, zato so prisotni sklenili, da bodo podvojili napore, da bo delo do razstave dokončano, da bo razstava, ki bo prirejena od 1. do 7. aprila v Skednju čim popolnejša. Za vse to delo je določenih 9 požrtovalnih tovarišev, ki bodo skrbeli med drugim za prireditev razstave. Tekmovalna komisija je nadalje razpravljala o poteku priprav za proslavo 10. obletnice. Petčlanska komisija, ki je bila sestavljena na seji, bo skrbela za bogat program. Pripravlja pa se že dramska družina iz Skednja, dalje recitatorji, pevski zbor itd. mi prvič razširila vest, da so Nemci potopili v Miljskem zor livu neko ladjo. To vest so prinesli miljski delavci, ki so rešili nekaj članov posadke, ki so priplavali do miljske obale. Na podstavke drogov na tr. pu so se povzpeli govorniki. Tu sem prvič videl tovariša Ste ko in Legišo. ki sta v kratkih besedah naznačila delavcem naloge, ki jih sedaj čakajo v zvezi z nemško nevarnostjo. Obla. sti niso na vse to gledale kaj preveč prijazno in so zato po. slale na trg bataljon alpincev, ki naj zaščiti prefekturo. Medtem ko je šel povelju'oči major na prefekturo po navodila, so detavci stopili v stik z vojaki in novica o potopu ladje se je širila kakor blisk. Vojaki so postali na mah nezanesljivi in major jih je odvedel s trga. Na njihovo mesto Pa so poklicali bataljon karabinjerjev, ki so »očistili« trg. Ko smo še umikali s trga, srng ob Ltopdavi palači opazili mnogo pušk, alpinskih klobukov in suknjičev — to je bil pozdrav žrtvam z ladje eBere-nice«. Na Borznem trgu sta prej omenjena tovariša zopet spregovorila. Poudarila sta. da na dnu miljskega zaTva že leže žrtve borbe orO*i Hitlerju — s tem se je tudi v Trstu priče, la uporniška borba proti nacističnemu okupatoriu Pri tej priliki so žene in dekleta razorožile dva preveč vneta karabinjerja. Med potjo Po Korzu se je po. vorki pridružilo mnogo vojakov brez pušk in suknjičev Tov. Stoka je rozva l množico, da je treba nasilno odpreti zapor Coroneo, kar se je v popoldanskih urnh tudi zgodilo, čeprav so Hitlerjeve čete korakale Po Trstu. Tak je bil dan, ki ga je preživljal Trst, ko so v Miljskem zalivu nad potopljeno ladjo «Berenice» plavali na površini ostanki naften. Danes so žrtve s križarke »Berenice« slovesno pokopali. Tflesne ostanke so že pred dvema dnevoma prenesli k Sv. Justu. kjer je bila včeraj do-poldne maša. Popoldne pa se je razvd sprevod skozi mesto k Sv. Antonu, od koder so po opravljenem obredu žrtve pre- fPlpd {otoefiafom... ^ ir Konferenca slovenskih šolnikov v Trstu V nedeljo 18. in v ponedeljek 19. t.m. bodlo slovenski šolnika v Trstu priredili konferenc^ na kateri bodo premotrili vprašanja današnjega stanja, pomena in razvoja slovenskega šolstva v obrobnih slovenskih pokrajinah. Istočasno bo prirejena tudi razstava, ki bo v zgodovin, skem prerezu prikazovala raz. voj in borbo slovenske šole. peljali na pokopališče. Pogreba so se udeležili predstavniki oblasti ter raznih združenj, V sprevodu je bilo mnogo vencev, ki so jih poklonile oblasti, razna združenja, podjetja, športne organizacije, itd. Tudi majhen oddelek italijanske mornarice je korakal v sprevodu. Med ljudmi, ki so se zbrali v velikem številu, jih je bilo gotovo mnogo, ki so se zavedali, da prisostvujejo pogrebu žrtev nacizma, a brez dvoma jih je_ bilo tudi mnogo in vse preveč takih, ki jim je bil bolj zanimiv tisti «picchetto anna-to». Komaj in težko so se zadrževali, da niso pričeli z manifestacijami na čast prav teh nekaj mornarjev, v katerih so videli nek simbol. Tudi Bartolijev govor pri Sv. Antonu, čeprav skoraj s solzami zalit, ni niti najmanj izražal duha tfitih, ki so dali SvO-ja življenja hoteč boriti se proti nacizmu in fašizmu. tako ljubeznijo, kakor bi same doživljale to dejanje. Pionirka Veselka se je z izbranimi besedami zahvalila vsem materam in ženam, za nenehno skrb, ki jo imajo s pionirji. Poklonila jim je v imenu vseh pionirjev šopek rož. Zelo lepo so se tudi izkazale pionirke z baletom «Lipa zelenela je«. Izvajale so ga s takq prisrčnostjo da jih je bilo veselje' gledati. Nato je sledila zborna recita, cija «Samo milijon nas je«, katero so recitatorji odločno in s pravim razumevanjem deklamirali. Zatem je pevski zbor žena prisrčno in z občutkom zapel tri partizanske pesmi. Godba na pihala je zaigrala koračnico. Tu sp se zelo izkazali naši mladi godci in opazilo se je da bodo kmalu dosegli v igranju svoje starejše godce. Prisrčna je bila naslednja točka in sicer prizor «Fionirji ob tabornem ognju«. Ta prizor je vseboval več pesmi in tudi recitacij, kjer so se zlasti izkazali petletna pionirka Majdiča, potem Nelica in pionir Edi. Program se je zaključil z nastopom ženskega zbora Zapele so tri pesmi in sicer «Moj dom«, «Moja domovina« in «Naša nova zastava«. Nato je sledila splošna zabava in ples, pri kateri so žene pogostile pridne in neutrudne muzikante. Tako je v splošnem veselju kar naenkrat nastopila polnočna ura. Vsi navzoči so se zadovoljno vračali proti domu in bili veseli, da so tako lepo proslavili praznik žena. Vaščan iz Plavij V Lonierju Postavile so se žene! Dvorana «Pri županu« je bila polna naših zavednih vaščank in vaščanov, ki so prihiteli, da dostojno proslavijo mednarodni dan žena. P0 govoru o pomenu tega praznika se je razvijal neprisiljeno in prisrčno pester, lep program. Zenski zbor nas je iznenadil s tremi narodnimi pesmimi. Kljub celodnevnemu delu so naše žene našle čas, da so prihitele k pevskim vajam, da bi čim lepše proslavile svoj dan. Sledili sta dve recitaciji, ki sta proslavljali že. no, mater in dekle v borhi. Nato nam je domači sojist Pečar Maks zapel dve narodni. Solistka Betka je občuteno za- pela «Nezakonsko mater«. Sledi] je duet »Drago rožica«, ki sta ga zapeli tov. Betka in Kristina Lavrenčič. Tudi mešani zbor domačega društva je prispeval k prazniku. Zapel nam je 5 pesmi pod vodstvom neumornega pevovodje tov. Justa Lavrenčiča, ki je tudi spremljal vse pevske točke. Bil je res lep večer, poln užitka in prisrčnosti. Zaslugo za tako lepo uspelo proslavo imata zlasti naši članici tov. Tončka Čokova in Anica Kalanova. SLAVA PADLIM BUHCEM! Ivan Pipan Knjižni razstavi v Sv. Križu D a n e s bo v prostorih prosvetnega društva v Sv. Kri- žu knjižna razstava. Občinstvo si bo razstavo lahko ogledalo danes nepretrgoma od 9 do 18. v Nabrežini Danes bo knjižna razstava tudi v Nabrežini, in sicer v prostorih društvene knjižnice. Obiskovalci si bodo lahko razstavo ogledali danes ob 9 do 18. Obvestilo brezposelnim , Rodil se je, v Vižovljah pri Nabrežini 6.VIII.1936. Po poklicu je bil kovač; sledeč klicu svojega zavednega srca je stopil v partizane 3.1.1944, kjer je kot borec južnoprimorskega odreda padel v borbj proti okupatorju 2.II.1944. Tovarišu ki je žrtvoval vse za delovno ljudstvo, bomo ohranili tra jen spomin. Otokar Kerševan Upravni odbor sklada za zimsko pomoč, pododbor za pritožbe, obvešča, da bo Zavod za socialno zavarovanje nadaljeval do 14. marca izplačila podpore od 9. do 12. ure vsem koristnikom, ki se navzlic prejetemu vabilu še niso javili za vnovčenje. Tisti, ki še niso prejeli podpore, pa smatrajo, da imajo potrebne pogoje za drugo katego. rijo koristnikov (delavci . glavarji družin, brezposelni na 21 novembra 1950 m ki so bili redno vpisani v seznam brezposelnih na conskem Uradu za delo in prejemajo podporo za brezposelne, ter so še brezposelni oU vnovčenju podpore, in niso bili deležni prve podpore), lahko predložijo priziv do 24. marca 1951 pri Uradu za delo, Trg Oberdan 6, pritličje. Požar v Rojanu Tovarna parketov v plamenih Rojen leta 1915, stopil v partizane leta 1943; v minerskem vodu južnoprimorskega odreda je pokazal z največjo žrtvijo zvestobo svojemu ljudstvu. Padel je v borbi proti okupatorju dne 11.111.1945 pri Škofih na Krami. Od obletnici njegove junaške smrti, se ga s ponosom, spominjamo. Slava mu! QiecLaiidče - 'dO*K>- - 'JladiO- Nedelja 11. marca Sofronij, Stana Sonce vzide ob 6.28, z8t.onf„?? 18.03. Dolžina dneva 11-35. dum vziae ob 7.33, zatone ob »ja- Jutri, ponedeljek 12. marca Gregor, Radoja SPOMINSKI DNEVI 1944 so se enote dolenjskega odreda v velikem snegu spopadle z Nemci in domobranci severno od ceste Novo mesto-Skocijan. 1945 so Nemci nenadoma napadli z 2.000 možmi XV. divizijo, bili so odbiti in vrženi nazaj na izhodišče postojanke. OF Seja okrajnih tajnikov bo v ponedeljek 12. t.m. ob 11.30 na sedežu v. Ul. R. Manna 29. KULTURNA PRIREDITEV ZA PROSLAVO 8. MARCA bo danes na Opčinah ob 20. uri SHPZ SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ V četrtek 15. marca t. I. ob 16. uri bo v običajnih prostorih seja glavnega odbora SHPZ. Prosimo odbornike, da se seje gotovo in točno udeležijo. SINDIKALNE VESTI Glavni odbor ERS pekovskih delavcev se bo sestal v četrtek 15. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Stanko Gruden 18 marca gremo v Slov. Benečijo ZAM organizira v nedeljo 18. marca izlet v St. Peter Slovenov. Kdor bi rad spoznal lepote Slov. Benečije in se obenem razvedril v prijetni in veseli družbi, naj se takoj prijavi na sedežu ZAM, Ul. Machiavelli 13. Vpisovanje do 14. marca. Op .zarrj mo na koncert Komornega zbora, ki bo prihodnjo soboto v Avditoriju. Slišali bomo skladbe tega našega znamenitega komponista. Poleg teh pa še nekaj pesmi njegovih velikih sodobnikov Paiestrine, Monteverdija in Orlanda Lassusa. KI RADIO lil JUiiOSL.CONE TRSTA DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško Matico so darovali: v spomin Miloša Senica ki je umrl v Švici in visoko-šolca Pavla Semca, ki je umri v Pragi, teta Ančka in stric Jakob iz Sv. Križa pri Trstu 1.500 lir. V spomin na peto obletnico smrti tov. Mare Curk roj. Ro-jac, darujeta sestri Amalija Ro-jac in Pina Novak 1.500 lir. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. delFIstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Ubita 4: Prendini, Ul. Tkaano Veoellio 24: Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. Huda nesreča na miljski cesli Z reševalni«* avtomobilom Rdečega krijfctirt: JMilj so včeraj popoldne ob 17,20 prepeljali v tukajšnjo splošno bolnico 33 letnega Edvarda Fieberger-ja iz Ulice Madonnina št. 5. Pieberger ima resno poškodbo na čelu, strto nosno kost in izbita dva zoba. V trenutku ko so ga prepeljali y bolnico, sam ni mogel dati nikakega pojasnila, ker je bil še vedno brez zavesti. Policijska poizvedovanja pa so dognala, da se je ob 16.55 vozil z lambretto iz Milj proti Trstu. Na zadnjem sedežu se je z njim vozil inšpektor magdalenske bolnice Bruno Pegan, ki je povedal, da sta se I na asf altni cesti nenadno! se veča iz dneva v dan prevrnila, pri čemer je pie- Rodii se je v Sempolaju 5.V.1926. Stopil je v partizame 8.IX.1943 im bil bbvešSaVaiec istrskega odreda, kjer je padel v borbi proti sovražniku našega ljudstva 10.1.1945 pri Borštu. Ljudstvo mm bo ohranilo hvaležen in- trajen spomin. Izžrebane loterijske številke BARI 51 75 5 52 29 42 12 50 22 33 57 86 74 77 16 13 9 82 6 46 86 84 59 36 73 46 87 21 43 17 40 35 38 81 6 41 85 40 22 71 52 34 19 7 26 3 81 79 6’ 72 CAGLIARJ EIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA Število samomorov berger dobil vse one poškodbe, medtem, ko je sam ostal le lažje potolčen. 300.000 lir je šlo z žeparjem Včeraj popoldne so bili tržaški gdsilci klicami v Rojan, ka. mor so pridrveli v šestih minutah z dvema avtomobiloma, za njimi pa še ameriški gasilski voz. V Ulici Moren 136 se je namreč vnela tovarna parketov, last tvrdke De Comiotti, Ogenj je zavzel zelo velik obseg; ognjegasci so ostali na pogorišču na straži še vso to noč, kajti ni bila še popolnoma odstranjena nevarnost, da se plameni ponovno ne dvignejo. Po prvih pavšalnih cenitvah znaša škoda tleč kot 10 milijonov. Malone vsaik dan si tramvajski žeparji privoščijo tega ali onega potnika, vendar je plen po večini bolj skromen pač za. to. ker je tramvaj najbolj ekonomično prevozno sredstv0 in se v njem prevažajo manj petični ljudje. Ko bi 49 letni Giuseppe Pa-r.ebianco predvčerajšnjim prišel do takega zaključka, bi sj bržkon*. najel dva av. tomdbila, kar bi ga stalo malen. kost v primeri z izgubo, ki jo je imel v avtobusu. S tristo tisoč lirami v hlačnem žepu je namreč stopil na avtobus št. 8 ter: na poti °d ribarnice do Ulice Milan0 obupan ugotovil, da mu je neikdo izmaknil dragocen zavitek. Starec se je vrgel pod vlak Včeraj še pred sedmo uro zjutraj je povozil vlak 69 letnega krošnjarja Viktorja Mon-tecchija, stanujočega v Ulici Del Poggio 15. Do grozotnega dogodka jg prišlo na progi, ki vozi skozi mesto in veže obe tržaški pristanišči. Kakor se zdi si je starec izbral najbolj osamljeni del te proge, in sicer v Ulici Grumuia. Izpod težkih koles železniških voz so ga potegnili v obupnem stanju in čeprav je bil takoj prepeljan z reševalnim avtomobilom v splošno bolnico, mu niso mogli več rešiti življenja. Mon-tecchi je imel zdrobljene noge in desno roko ter je umrl pol ure po prevozu v bolnišnico. Vzrok njegovega obupnega koraka doslej še ni pojasnjen. Popoldne okrog 16 pa so prepeljali v splošno bolnico drugo kandidatinjo .smrti, in sicer 23 letno Ondino B’acchi, stanujočo na Trgu Vico št. 8. Mlada ženska je kazala znake zastrup-ljenja in kakor je kasneje pripovedovala, je imela res namen odpraviti se na oni svet. Po resnem sporu z materjo je namreč zaužila deset tablet «veramona». Zlom lakti pri telovadbi Včeraj popoldne so pripeljali sorodniki v splošno bolnico 14 letno učenko Magdo Gregorič iz Bazovice št. 128. Zdravniki so takoj ugotovili, da ima dekletce zlomljeno desno laket, zaradi česar se bo moralo zdraviti 25 do 40 dni. (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc> Nedelja 11. marca 1951 7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila v ital. 7.30: Napoved časa -poročila v slov. 7.45: Jutranja glasba. 8.00: Tijardovič: Odlomki iz operete «Mala Floramy». 8.30: Kmetijska ura (slov.). 9.00: Znane orkestralne skladbe. 10.10: Folklorna glasba. 10.15: Ob 4. obletnici obstoja Pomorskega tehniku-ma v Piranu. 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.). 11.15: Solistična glasba. 11.45: Glasba po željah (slov.). 12.45: Poročila v ital. 13.Oj: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Mladinske pesmi. 13.30: Pionirska ura: Kako so ljudje potovali skozi tisočletja (slov.). 14.00: Vesela ura (ital.). 14.45: Glasba po željah (ital.). 15.00: Zaključek. 17.00: Oddaja za podeželje - J: Jurčič: Vrban Smukova ženitev -Reportaža: Z orumenelih strani zgodovine’. - Poje pevski zbor »Slavko Škamperle« iz Trsta (slov.). 18.30: Nekaj veselih melodij. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.). 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Vedra glasba. 20.10: P. I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v I>duru. 20.45: Politični pregled (ital.). 21.00: Iz opernega sveta. 22.00: Športna poročila (ital.). 22.15: Lahka in plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slotr). 23.15: Večerne melodije. 23.30: Zaključek oddaje. Ponedeljek 12. marca 1951 12.00: Josef Hayan: Simfonija št. 1 (Simfonija ur). 12.30: Vesele melodije. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Poje sopranistka Rožica Kozem, nato lahka glasba. 13.40: Iz soaobne slovenske lirike (sloV.). 14,00: Igra vaški kvintet, pojeta Jerka in Mica. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregica tiska v slov. 15.00: Zaključen, opoldanske oddaje. 17.30: Športni pregled (slov.). 17.45: Igrajo mojstri ritma. I8.C0: Iz znanstvenega sveta (ital.). 18.15: Iz Mascagnijevih oper. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved' časa - poročila v slov. 19.45: Pojeta Bozo in Miško. 20.00: Iz del čeških simfonikov. 20.45: S Tržaškega ozemlja (Slov.). 21.00: Poje mešani zbor «Tone Tomšič« p.v. Radovana Gobca. 21.25: Iz cel J. S. Bacha. 22.00: Večerno branje: Janez Trdina (slov.). 22.15: Lahka in plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za nasledrtji dan (v ital. m slov.)' 23.15: Serenade. 23.30: Zaključek oddaje. RADIO TRST II. Nedelja 11. marca 1951 8.15: Napoved časa in poročila. 8.45: Podeželska glasba. 9.00: Kmetijska oddaja. 12.30: Vesela glasba. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.30: Popoldan v operi. 15.00: Robert Sherif: Doma ob sedmih zvečer -drama v treh dejanjih, nato To, kar vsakdo rad posluša. 18.30: Oddaja za najmlajše: Dedek pripoveduje o vraži 19.25: Samuel Bar-ber: Simfonija v enem: stavku. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.30: Šport. 21.00: Z domače knjižne police. 22.00: Čajkovski: Sim- fonija št. 6 v h-molu imenovana »Patetična«. 23.15: Napoved časa in poročila. RADIO TRST I. Nedelja II. marca 1931 9.40: Oddaja za kmete. 11.25: Sorodniki iščejo pogrešane v vojni. 13,00: Poročila, 13.25: Lahka glasba p.v. Franca Guerrinija. 14.00: Otroško gledališče. 14.40' Pesmi iz I. festivala v San Remu 1951, orkester p.v. Angelinija in Angelini in. osem instrumentov. 15.30: Gledališki umetniki na mikrofonu: Genevieve Guitry. 16.00: Radiokronika nogometne tekme za narodno prvenstvo. 17.30: Iz Rima: Simfonični koncert p.v. P. Ar-genta. 18.30: Komentar kolesarske tekme Milan - Turin in Športne vesti. 19.40: Športne vesti. 20.00: Poročila. 21.03: «Brivčeva poroka« - 4 dejanska komična opera Lorenza da Ponte, glasba W. A. Mozarta, na koncu poročila. SLOVENSKO H T R 0 DIV 0 gledališči za Tržaško ozeffljl® DANES II. marca ob 17.0,1 gostovanje na KONTO VB* s komedijo Danila GorinS’ "Rdeča kapics1 Vlogo Rdeče kapic« Tea Starčeva, vlogo 1 pa Julij Guštin Gledališče Vb& Danes ob. 17.. uri dramska skupina S Carraro ponovno z vedno dvajset let« P-bergherja. $ Jutri ob 21. uri, Darnesa in 'Marsana * vedano občinstvu«. KINO Rossetti. 15.00: «Zapeljiva laska«. Exceis:or. «V vrtincu;), ble, Vivfen Leigb. Tri.K (p ve ob 9.30, 15.30 in » 58 gajna 8.30, 14.30, 19.30). .* lerija 500 lir parter 4w . tf Nazionale. 15.00: cNepozM1" ročenci«, Judy Garlanf- -a. Arcobaleno. 14.00: »Rio £,’ Fenice. 15.00: «Nj miru kami«, Raf Vallone, LOj Filodrammatico. 14.30: J1 da«, D. Del Rio. Alabarda, 14.00: «Cvetlice hu», Greer Garson, W. r ■»* Armonia. 14.00: «NaskoK na Garibaldi. 14.30: «Prvo oD‘-» Ideaie. 14.30: «Parada Z%w* impero. 13.30: »Železna * A. Biasotti. ..ftfl Italia. 14.00: »Sijajna nege10 M. O’ Hara. Kino ob morju. 16.00: tsltff ženske«. -10 Savona. 14.00: «Kačja ja®3"’ via De Hawilland. . Viale. 14.00: »Opoldanski W ne Baxter. T„tri r Vittorio Veneto. 13.30: «•>%]. prepozno,,, A M.Pjegtt i prepozno«, a, m. r-ic*-,,-. ■ Azzurro. 14.00: «VodiW Trenker. ..rf* Belvedere. 14.00: «PrekuPcc Clark Gable. Marconi. 14.30: «PraznlK l)0^, Massimo. 14.30: «ClovešKi K. Novo Cine. 14.00: «HaV3isl letna Elena Bradaschi8. p minutti, 91-letna M81 nei vd. Arlati. -■ jv Zahval*1 Družina Trampuš a J 5°^* žine se zahvaljuje gi lavcem in udeležence®^, zadnjič spremljali II3^ jS1'. zaanjic spremljan ža in očeta. Obenem s ljujemo odboru OF žalujoča družina Nabrežina. 8.TTT.1051- Mali Srečko iz Prečnika se prijazno smeje našemu fotografu. Kdo ve, če bi se tako sproščeno smejal, če bi vedel, da bo »pričel v časopis». Lansko leto smo videli veliko retrospektivno razstavo. Staneta Kregarja v Ljubljani. Se. daj razstavlja v galeriji «Scor_ piones nekaj nad 20 olj, ki so dovolj dobro izbrana, da prikažejo njegovo slikarsko pot od prvih začetkov do njegove umetniške stopnje. Med njegovimi deli prevladujejo tihožitja in figuralni motivi. Prvi vtis, ki ga naredijo Kre-garjeve slike na gledalca, zbuja občutje neke plemenite distancira n osti. Bar >x-. ki jih izbira, ne de’uje opokontrastih, so prej zamolkle kof žive, se alt lepo prelivajo druga v dnino ali se harmonično skladajo. Pri podrobnejšem ogledu se čokate neka včasih skoraj hladna nbblesa tudi v liniH objektov in njihovj kompoziciji. Sko^ai iz vseh slik veje neka lirična sanjavost, tako blizka naturi Slovenc o. Zdi se mi, da vsebuje že prva, najstarejia slika na razstavi, ((Tihožitje z vrčenut (1933) v kali elemente umetni, kovega poznejšega razvoja v dve smeri. V njej ne čutimo več vpliva velikih mojstrov slovenskega impresionizma, pač pa kažejo predmeti (sadeži, vrč) rahle odseve kubističnih prvin, čeprav deluje slika sve. že in pristno v smeri novega realizma. Zamolkle barve izra. žajo neko mehko lirično zasanjanost, predmeti dihajo neko celotna kompozicija objektov kuže na neko rahlo dvignjenost nad realnost, Ta dvignjenost nad realnost bo prihodnja faza Kregarjev ega slikarskega razvoja. Zlasti sliki št. 2 in 3 («Sknljki» 1934 in eVečjer v maju» 1937) sta močno oseben izraz slikarjeve tedanje surrealistične umetniške Koncepcije. St 2: dve veliki školjki z rdečkasto barvanim vhodom prva na tleh. druga na podstavku; nad njima štrli gola veja s kačje se vijočimi odcepki. Slika ne deluje kot tihožitje, marveč kot realizacija nekakšnih sanj ali nekega podzavestnega stanja v freudovskem shiislu. Iz sl’k o diha neka daljna temna erotičnost Se bol) sanjsko V’Z'onarna S" mi zdi slika «Večer v maju«. Na podstavku leži antična mar. momata glava z navzgor obr njenim obrazom in z zaprtimi očmi. Občutek imaš, ko* da b: g'ava sanmla. Pred r.jo je vza s cvetjem, ob njej umetniška slika. Nad njo plariola v temn0 noč (temnomodro nebo) neki ne natančneje določen; objekt v črnih, rdečh in rumenkasto belih barvah. Vsa slika je pr 1^1 žeta s tajinstvenim dihom tople svojstveno intimno življenje, a pomladanske noči in zbuja v gledalcu občutek, kot da bi po, slušal zvoke neke daljne melodije. V to fazo spida tudi «Sanja. joča«, lepo komponirana slika deklice v kockasti pisani jopici, sloneče ob mizi z obrazom na fino oblikovanih rokah. To. da tu ni slikar skušal vee nepo. s redno izraziti svojih vizionar-nih doživetij kot na prejšnjih dveh slikah, marveč jih je izrazil takore.koč skozi sanjajoči objekt, ki ga je prikazal sredi lirično občutenega interieura. Sledi vrsta tihožitij, figur in manjših figuralnih kompozicij. V teh se je Kregar povrnil na bolj realističnp elemente, ki smo jih zasledili (ud- če v nje_ govi prvi sliki (((Tihožitje z vrčem«). Toda s seboj je prinesel svojo senzibilnost, lirič-nost in svojo skoro dekliško nežno erotičnost. Od surre. lizma mu je ostalo neko nagnjenje k apartnosti,, 'ki se kaže pri tihožitjih v kompoziciji nenavadnih objektov (n pr- v ((Tihožitju z mrtvim golobom» 1947 so na mizi poleg goloba pisemski papir s črnilnikom in peresnikom in citrona. V ozadju je slikarsko stojalo, preko katerega je vržena vrv; in podobno tudi pri ostalih tihožit- jih), ps-i figurah in figuralnih kompozicijah p psihološkem izrazu in ambientu. Da se je Kregarjeva prirojena Uričnost v resnici zatekla v objekt kot nosilca te umetnika. ve osnovne čustvene poteze, kažejo njegove figure, ki so presplašna podane, da bi jih mogli imenovati portrete. Številka 11 nam prikazuje ((Moža s kitaro« (1943), mladeniča, ki zamaknjeno prisluškuje zv o, kom, ki jih sam izvcblia iz instrumenta, Figura mladega moža. ki ima lahkotno ogrnjen jopič preko ramen in ki se zamaknjeno sklanja nad instrument, je podana tako sugestivno, da ima tudi sam občutek, kot bi prisluškoval zamolklim zvokom kitare. Podobjio občutje zbujata dve dekleti, (aVečer» 1949). od kateri igra prva na kitaro, druga z zaprtimi očmi zamaknjeno posluša. Na balkonu sta. zunaj je videti večerna pokrajina, ki jo temna draperija rahla odstira našim pogledom. Izredno impresivna je tudi slika «Dekle s pismom«. Deklica v roza obleki z rdečimi na-šivki sedi Za mizo in čita pismo, ki ga drži v rokah. Njen obraz izraža osredotočenost, iz njene celotne figure žari neka čista dekliška erotičnost. Sorodno čustveno razpoloženje izražata ((Fanta pri mizi« (1940). Prvi stoji zamišljen ob mizi, drugi sedi slone ob njej in si z roko zamišljeno podpira glavo. Bližji portretu sta «Breda» in ((Sedeča žena«, dve fini študiji ženske duševnosti. Tenko občutje je pokazal Kregar tudi pri upodabljanju cvetic (((Ranunkule«), ki jih prikazuje z nežnimi in zasanjanimi barvnimi toni. Prehod v realističnejše gledanje kažeta njegovi dve pokrajini «Krajina na Rabu» (1949) in «Krajina p Istri« (1950), ki vsebujeta nekaj novih barvnih elementov in rahlo tzpremenjcno potezo čopiča. Stane Kregar je svojski u-metnik s prefinjenim slikarskim okusom, z dobrim obvladanjem tehnike v olju, pretežno lirično razpoložen, ki. mu je umetnost sredstvo za izražanje intimnih čustvenih doživetij in spoznanj. Njegova slikarska o-sebnosti ni enostavna; komplicirana je in zanimiva. Veseli nas, da smo tudi Tržačani dobili vpogled v njegovo umetniško ustvarjalnost, ki naj si jo vsakdo ogleda na razstavi. Vladimir Bartol Vsakdanje nesreče na mestnih ulicah Včeraj okirog 12 je 38 letni Lino Dell’Oste s svojim polto-vcmim avtomobilom pedri v Ulici Navali 15 letnega Luciana Finotejla, stanujočega v Uli. ci Negirelli 7. Dečka je doletela nesreča medtem, ko je hotel iti čez cesto. Dobil jč le lažje poškodbe in bo zdrav že v 5 do 6 dneh. Podobna nesreča je doletela 10 letnega Alda Cortesija icc Ulice D'Annunzio 11. Avto ga je podri v Ulici Nazionale na Opčinah, od koder so ^,a malo zatem pripeljali v tržaško bolni co. Cortesi se je pobil po glav; in po kolenu in se bo moral zdraviti 7 do 12 dni. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA opravlja veliko narodno poslanstvo; zbira zlasti ves slovenski tisk, ki je kdaj koli izšel na našem Tržaškem ozemlju. Zato poziva vse narodno ču. teče Slovence, da ji pomagajo odpraviti ogromne praz-nine v slovenskem kulturnem življenju, ki jih je povzročil fašizem. Slovenci, ki ljubite svoj jezik, preglejte svoje omare, podstrešja in police, morda je še kje skrita kaka slovenska knjiga! Javite nam na UL Geppa 9, tel. 8402. MO VE SLOVENSKE Prešeren; UVOD H KRSTU PRI SAVICI, bro- stramg ........................................... Jurčič: KOZLOVSKA SODBA, broširana i Thompson: CRNI KLJUSAC, podplatno . i Klopčič: MEDVEDOVA SVADBA, broširana Zupančič; KANGLICA, pt-lplatno .... DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V IN GORICI j 40 60 120 180 TR Vse za kmetijstvo Vam z o. j. v TRSTU Tel, 9‘H Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 - J. Tel Filialka: Prodajalna v TRSTU: Ul. S. Mercadante 4" » Prodajalna v MILJAH: Ul. Roma št. 1. CENE UGODNE KAKOVOST ZaJA' POŠILJAIUE PflHfT®* Vam najceneje izvede f tvrdka JAKOB VAT Oj ^ TRST, Ul. Torrebianca STANKO V D K «lUlečlutsIii prst» KRATKEGA FILMA) Wsa film« i ■ n9-m 3? ta'e bežen osnutek kratkometraž-0 Fossnn, ’■ 51 9C je Stanko Vuk zamislil v kaznilnici Biti , ln 2° °^avljamo ob sedmi obletnici smrti (10. pesniK i j ^K?r.as^^fu opomina. tega našega primorskega Ws Pran gotovo bi bil rad Stanko Vuk kkskt/ ?3Q 2®p’-sa' 0 tragediji kraškega kmeta, ki mora °blctlij y,co- zato da bi plačal davke italijanski !tPorv' y„ ' ”e smemp pozabiti, da je pisal v italijanskem t,l!® ZMn v ***■ le ***?^ priobčiti to njegovo prozo pred-ki pesniki, 4 I ^ ® wes dar kmečkega življenja, ki je M,Ro točiia I)r’' srcu-' V spisu smo povečini spremenili 5^S, vsebuje ta osnutek, nosi številko ti Fissnnr it an’- Pd 2*0 kaznilnice: Časa dl reolusione krtsertta /j,, 3 prednji platnici je pripis cenzure: «11 cWwf< ”u°f-erri° > contiene n. 40 pogine piu due carte Vse, kar i strani, knjig bi bilo treba, da bi popisal topora j * ® mislih zasnoval v dolgih mesecih in letih ie, ia’(33 tenier govorijo njegova pisma ženi. Upati »Kgouo 333 nekc£ imeli zbrane o knjigi njegove pesmi, wozo ter najlepše strani njegovih čudovitih pisem. BORIS PAHOR dl"5i slika preko št«. . ■ razPokana stara kra- o.._ I. DEL Peta °DHAJA» ta Skn3 *?P°je. krava zamu-Luč T3 knh zaprto s križ,, s skr,-ni preko streh pokritih tlit» iz dTm §re z mirnimi ‘n riako’- oraki do vodnjaka se cbri;3 Vode ^ se umije-k; ter e o 6 ln. st°Pi v hlev, iz *nžni ohr=Pripelje kravo. O-" fe Prh,*- kraeta in krave " Priveze in stoPl v hišo. j^ot *** ‘'Iartren?°St Kraške kuhinje, -^rtro 2T rtrenči ■ ■ - ----------- mati 1(1 dlen del sobe z slikami J® dverr.i starinskimi ujet n,i0ja steklu: v sredino drsi po u kraški kmet Slika .1 eni. se ustav; in po- tk;, sčg notna zajame kraško ognji- O - --- ?tara n.®€nk kotel na verigi. a ‘n ali« L črnem, črna ru-tjs, ‘nasti obraz. Gospodi-'oric-i a izgarana, kuha. Vre; . Poslednje mleko, ki ‘ čVilo 2 maio soli; vintla m ^ e Otrokec čepi ob v^eljivr, i k' ga češe in oba Ob ® dat" mleko, ki krietp . strani polenta na le-Piadnju še od sinoči. hv°i rnZamt iz martrence , AVt, '-'koren kmečki napis j' .Mrzli uradni papir in )3Va r°ka ob napisu: He ftL OPOMIN, Dolg za *e V ... ' '‘r. Ako ne plača- r rshi ^ Petih dr.i smo pri-Vas . emislu zakona rubi-^odeij" sPravi papir, popije SfW0 mleka in odide, f^re šiit88 obraz rnlpde in starir,I, Kristusa ha križu nske podobe na steklu. • K diet ?ed. 2a ®.r® skozi vas. skru- |? otož-, '° se krava okrene Pri'wzamuka. Se malo da- obiame a°irokec Za ni° in e kadeči se gobec, jo . va mm se solzav vrne; prahu- ®- a"ka stopinj v ! er>o' srroZlVa,i ln °d človeka *“? (ir r’. otrokfevih v dru-si ^čev pr.irc9 piano samo '■•‘“•o piano samo i čovi stopinje, bolj gori :Sr ktiif-eu118!11- in n°Se krave J^th. .cki trdi čevlji v mir-tli:bejn= Sltac» ritmu proti usodi). levo • *aziiva desno ob cesti se ptehtio t s. v sredini slike *5eta i. , n' okorni ritem navlia r. ^ve. ki se kruto v8 ^rasj,- ence pomladr.e-^rebie tr(iben,ice, šopi tra->J. & Čreni trn' ki cveti, >. 2‘ mah V. • marjetice. skalah. a ves valobiea ^ trde skate. Divja i k°ri- t^r*. b°- 0„ni ritem"1! Trudni ne-lti?.tade. J?, kn.eta in živali. 6pLrute a njivice velike r ^na ' krPe dobre zemlje. S>nm p Usa. Nad trudnim kreJč 'n živali zraste d!’^a Jeriha. Krava ^hi S' Vrsča Ptri , v®čerom Kmet Klobuk mu vis; ma- lo zmečkan ir. preščipljen. Je vinjen in vino se meša v otožnost. Praznično obleko je pokril kraški prah. Preko pasu je ovil verigo. Se rahlo opoteka v večer. Za klobukom ima zataknjeno pobotnico. Sekvenca se otožno razblini. *** Kraška kuhinja. Kmet sedi za mizo. komaj je prispel, klobuk je na vintli. lasje se mu lepijo od pota, je še rahlo vinjer. in otožen. 2eni da pobotnico — saldirano; otroku da konjička, ki piska. Zena je resna, otrok sprejme žalostno, brez veselja konjička- iz gline. Sedejo, se prekrižajo in jedo. Kmet, kmetica, stara mati. otrokec. «** Prenos na sliko zadnje večerje iz starinske podobe na steklu. Iz dalje mukanje krave, otožno, zateglo, nečloveško. II. DEL «NJIVA VELIKA KOT KMEČKA RUTA« Sekvenca Tonačeve njivice pod hrastom. Mož. žena, otrokec. Čiščenje kamenja, nanašanje grude, ki manjka, zgraditev ograde. Naporno, mučno oranje. Setev ajo«. III DEL «SUSA» Suho toplo nebo brez oblakov. Štanjel kot iz brušenega, sivo pegastega kristala. Raz-poklir.e v zemlji. Voda, vsa motna z mahom na dnu, voda. ki v kapnicah usiha. Ka; preprečen s sluznatim mahom. Suha trava, mršave krave in voli. Spet nebo suho in toplo, spet razpoke v grudi. Uveli lističi na drevesih Vi- nograd suh in trte ko žilave roke starice. Kmet. ki opazuje v raznih pozah. Glinasti obraz stare kmetice in prenos na zemljo. *** Nad pegastim Štanjelom prvi beli oblaki. Veter v borih, r.ebo se temni. Voda prične pršeti. Lije v žlebih, kloka v kapnico, pada na kal, pere , in odskakuje na strehi. Razpoke jo pijejo in kmet stopi na dvorišče da mu pere zagoreli obraz, nastavlja ji z užitkom lica, preperele žuljave roke. IV. DEL «TRGATEV* Ajda cvetu Z lojtrnico peljejo sosedje grozdje domov. Kmet nosi iz vinograda grozde naložene v barigelce do plavnika na dvorišču- Kako tržejo, kako nesejo. Iz moških in iz žen dehti topla spolnost trgatve. Sekvenca grudi in grozda. Mlado dekle lepih nog in toplih bofeov si spodreca krilo in stopi v plavnik, kjer z mladim kmetom', ki ima privihane hlačni-ke, mastita grozdje z bosimi nogami. Sekvenca bosih nog rdečkastih od vinskega soka. Sekvenca polnega zrelega Krasa. Izpod čepa pricurlja pirvi rdečkasti mošt. Ajda cvete — mošt v kozarcu, moten in sladek. Sekvenca se polagoma razblini. *** Ista pot kot v I. delu. Praznično oblečeni kmet se vrača z novo sivko, raven in vesel. Otrokec, ki čaka na oknu, ga vidi od daleč, mu teče naproti, boža novo sivko. Kmet s šibi-co priganja. Sekvenca se dviga, dviga do neba, db oblakov kot jih je risal Rembrandt. V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli 4. marca razstavo jugoslovanskega kiparstva. Na sliki vidimo Kršemičevo: «Pleti me, pleti, mamica«. ZVONIMIR ROGOZ SPET V DOMOVINI 'hekai dp&nun^u-O-g,adtcu>- pokupili večino listkov, da jih razdelijo svojim elanom«. Ako se upošteva, da so še vrabci na strehi vedeli, da se zavedni Slovenci ne vpisujejo ne v «dopolavoro» ne v fašistično stranko, ni težko izračunati, da b| po tei potezi fašističnih politikov ne smel prisostvovati predstavi niti eden onih Slovencev, ki so s svojim navdušenjem preplašili vse dvatisočletne kulturnike, ki so ob prvi predstavi bili slučajno kje v bližini gledališča Tudi to pot so se fašisti všteli kot vsakikrat, ko so se spravili nad naše ljudstvo. Prvi dan res vsaj deloma obveljala njihova, a drugi dan je bilo že drugače. Ker je bilo znano, da je Pri «dopolavorih» mnogo čiar.ov, ki so koristolovci in mlačneži. k! bi za dehar prodali tudi dušo, smo od teh pokupil; po raznih cenah vse listke, kolikor se je dalo. tako da se je zadeva rešila in so nekateri prišli kar pred gledališče skrivoma prodajat vstopnice. Tudi sam sem jih kupil 6 v baru pTed gledališčem po nizki ceni, ker sem prodajalca ustrašil z izjavo, da ga ovadim policiji, da prodaja listke, ako IEHJIHI zanimivosti iz FLRJ Slovenski knjižni zavod bo izdal v kratkem Jacka Londona knjigo «Otroci mraza«, ponatisnili bodo Lutherjevega «Deraona» in izdali roman Se-khersove «Sedmi križ«. V aprilu pa bo Cankarjeva založba izdala dva romana, in sicer He-mingwayevega «Komu zvoni« in Cossoujevega ((Pariški po-kolj«. V Zagrebu je umrl v starosti 73 let. hrvaitski pestank in pisatelj Mihovelj Nikolič. V Ljubljani so uprizorili dramo, «Vučjak». ki jo, je napisal Miroslav Krleža, Pred nedavnim je izšla nova številka ilustrirane revije »Jugoslavija« v srbohrvaškem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku, danki so y glavnem posvečeni Sloveniji. Prihodnja številka ((Jugoslavije« pa bo posvečena Jadranskemu morju. V teh dneh je uprizorilo gledališče v Sisku dramo Mire Pucove, »Svet brez sovraštva«. V Domu Jugoslovanske armade v Zagrebu so odprli razstavo likovnih del pripadnikov jugoslovanske vojske. Razstavlja 39 slikarjev in 20 kiparjev. V Zagrebu je v teh dneh izšla prva številka novega časopisa za gledališka vprašanja pod naslovom «Scena». To bo ogledalo jugoslovanskega gledališkega življenja. Revija bo izhajala trikrat letno in v njej bodo sodelovali gledališki delavci iz vse države. V Mariboru so odprli že deseto razstavo mariborskih likovnih umetnikov po osvoboditvi. «kulturnik» in m; ponudil vstopnici, ki sta bili za 20 sedežev oddaljeni. S tem je mislil, da se bom odpovedal vstopnicam, pa njemu na žalost sem jih vtaknil v žep in odštel denar kljub temu, da je drugi začel nekaj govoričiti, da je vsa vrsta oddana in da moram vrniti en b- tek. Veselo me je v giedališču lz-nenadilo veliko število mojih znancev iz Barkovelj in ni mi oalo miru, da ne bi vprašal znanko, kako so prišli do vstopnic. V smehu mi je dejala: «Ker jih nismo uspeli kupiti, smo jih na skrivaj kar sami tiskali v tiskarni, kjer sem zaposlena«. Resnici na ljubo in ljubljanskim pevcem v čast moram dodati, da so tudi oni pomagali več našim znancem v giedališče na ta način, da so jim dali kaj nositi, ali da je tu pa tam kaka pevka ali ba. letka koga peljala s seboj, kot da je to njen. soigralec ali za’ ročenec. Na take in podobne način« se nas je nabralo tako število^ da je bilo na koncu predstava toliko ploskanja, da so nas črnosrajčniki od jeze zadeli suvati v rebra in stopati na noge; ker pa r.i to nič pomagalo, je bila v parterju celo neka tako razkačena prismoda, ki ja začela zahtevati, naj orkesie* zaigra »Giovinezzo«, Ko smo stopili iz gledališča, Da smo se morali kaj kmalu raziti, kajti čmosi ajdniki so ne- mi jih ne odstopi. Moj prijatelj, ki je bil navzoč, je hotel počiti od smeha, ko sem mu dejal: «Kaj bom kupoval drago in podpiral «dopolavoriste», ko lahko kupim poceni in 5e preprečim, da bj šest ((kulturnikov« prodajalo zijala na sedežih, ki jih želijo naši .tovariši.« Takoj sva. bila na cesti ter dala r.ašim znancem listke. Ko sem se srečno preril v parter, sem se kar čudil, koliko je bilo naših znancev po vsem gledališču. Zjutraj si ne bi nikoli predstavljal, da bom zvečer videl toliko znanih obrazov. Po vsem Trstu in okolici nisi več slišal med našhr»i ljudmi drugo kot skrbno vprašanje". »Imaš listke?« Moj prijatelj je sploh dejal, da Se ne pozdravi več s «zdravo», ali «dober dan«, nego enostavno z vprašanjem; ((Imaš listke?« In res je ta nov; pozdrav prinesel zvečer fašistom novi problem, ki mu niso znali odgovora. Na dtelu sem. zjutraj ob 10. uri zvedel, da se je pričela prodaja vstopnic na korzu. Takoj sem popustil delo in drvel v delavski zamazani obleki, da se prepričam in eventualno nabavim dve vstopnici ali več. Cim Je prodajalka vstopnic (nadzorovala sta jo dva temnopolta nosilca dvatisočletne kulture) videla mojo siromašno obleko, mi je takoj ponudila I katere naše tovariše aretirali* naj dražjo vstopnico. da s tem preplašijo ostale. Ker sem pa imel slučaj- ?ved?l,.se5l\ da so jih kmalu no denar, sem vprašal za dve. izpustili. Kaj pa so jim hotelit Posegel j’e vmes črnopolti I DANILO KORENIKOV RAZISKOVALI BODO zgodovinska in kulturna vprašanja Istre Pred kratkim je bilo osnovano v Pulju društvo za zgodovino in kulturna vprašanja Istre, ki po značaju in nalogah, ki si jih je postavilo na ustanovni skupščini, presega meje navadnega društva. Kakor se že vidi iz njegovega imena, ima društvo široko področje dela. Poleg proučevanja istrske zgodovine — ki mora biti osnovno področje društvenega delovanja — se bo društvo ukvarjalo šp z ostalimi vprašanji širšega znanstvenega in kulturnega pomena Središče društva in težišče' njegove bodoče delavnosti bo Palj glavni kulturni center Istre. Od tod se bo morilo razviti organizacijska mreža, ki bo zajela v prvem redu pokrajino Istre, toda povezati in vključiti bo morala v delo tudi znanstvene in kulturne delavce z Reke in. še dalje iz Zagreba. Da bi že v samem začetku vzpostavili zvezo med. voditelji in organizatorji društva v pokrajini, so v Zagrebu te dni organizirali sestanek. Sestanek je pripravilo Društvo Primor, cev in Istranov v Zagrebu. Tega zbora se ie udeležilo mnogo Primorcev in Istranov, ki žive v Zagrebu. Govoril }e direktor Konservatorskega za-tx>da na Reki, prof, Aleksander Perc, ki je obenem tudi eden izmed ustanoviteljev novega društva. Predaval je o Društvu za zgodovino in kulturna vprašanja Istre. Razvila se ie nato zanimiva diskusija, v kateri so osvetlili vprašanja v zvezi z delavnostjo no. vega društva. Pobudo za organiziranje društva je dala predvsem mlada domača istrska inteligenca, ki deluje v Pulju. Nastalo je kot rezultat potrebe in težnje, da bi čim bolj proučili *n spoznal; zgodovino Istre, ter da bi v zvezi z življenjem hrvat-skega življa preučili in osvetlili tiste pomembnejše pojave in vprašanja, ki so jih v preteklosti zavestno zapostavljali ali namenoma enostransko prikazovali in potvarjali. potrebo Po takem društvu je bilo močno Občutiti že takoj Po osvoboditvi, ko so začeli raziskovati kulturno-zgo-dovinske spomenike Utre (ar. heoioska izkopavanja, zbiranje etnografskega materiala 1 MOMT EšLAMC (Mij, A X E L Alontbiane the monarch of mountains, I hey crouzned him long ago O n a throne of rocfcs, in a robe of clouds ^ , "tfh a diadem of snov>.* Bgron. Jjddejn kT ri'3 ^ V ateljejih ((Triglav filma» v Ljubljani so v teh dneh dokončali dokumentarni film ((Partizanski dokumenti«. Režiser Jaze Gale je izbral iz 1500 m filmskega traku, posnetega med narodnoosvobodilno vojno v Sloveniji 615 m najboljših posnetkov, katere je z besedilom poveza) v logično celoto. Italijanski film ((Riso amaro« so predvajali v kinu »Tamar« v Tel Avivu celih trinajst tednov. Doslej še niso v Izraelu predvajali kak film tako dolgo. Prejšnji rekord je imel ameriški film «V vrtincu«. Ameriški režiser Henry Ha-thaivaii pripravlja film o maršalu Rommeiu pod naslovov 1 «Lisice v puščavi«. najnevarnejšega nasprotnika. Najprej pa bi hotela razčistiti z nacionalisti v maghzenu, kakor se imenuje sultanova vlada. in je zato zahtevala od njega, da svojo vlado razpusti, Istiqla) pa javno obsedi. Sultan Sidi Muhamed el Jussef pa tega ni hotel storiti. Brez dvoma je tudi sam na tihem pristaš, te stranke ki je nositeljica nacionalne ideje v Maroku, ki bi ga hotela rešiti francoskega gospostva in spremeniti v samo- stojno državo pod sultanovim vočfctvom. Toda generalni rezi- dent Juin ni popustil. Dal je razumeti sultanu, da ima samo dve izbiri; ali se vda ali pa odstopi. Borba med dvorom in rezidenco je bila dolga, pri čemer se je sultan izgovarjal na določila korana, ki ne dopuščajo izdaje muslimana po muslimanu. ako noče s tem postati nevernik. Toda za temi pobožnimi izgovori so bile informacije, ki jih je sultan dobil iz Pariza, kjer je .sam nedavna brezuspešno poskušal pridobiti vladajoče kroge za spremembo protekcijskega statuta iz leta 1912, da francoska vlada ni enotna glede nastopa proti njemu in da so močne osebnosti v vladi, zlasti pa zunanji minister Sehuman, proti nepopustljiv; politiki generala Juina. Te dvome pa je končalo osebno pismo predsednika republike Auriola sultanu Muhamedu. da je francoska vlada v maroškem vprašanju enotna za svojim rezidentom- Tedaj se je sultan vdal. odstranil svetovalce, ki so jih dolžili nacionalizma, javno obsodil stranko Istiqlal. priznal zasluge, ki jih ima Francija za Marok, in obljubil ,d'a bo njegova bodoča politika to vedno upoštevala. S tem je bila maroška kriza zaenkrat rešena, vendar pa ne maroški problem, ki se je s tem pravzaprav šele začel. V državi ni nastalo pomirjenje, marveč se je notranji položaj še bolj zaostri). Uporniški pokret obtožuje francosko vlado, da zbira čete in da je začela pomirjeva-nje s tem, da je zaprla 30.000 pristašev Istiqlala, Abd el Kri-mov odbor v Ameriki je vložil najostrejši protest proti tem ukrepom generala Juina in zahteval sprejem pri predsedniku Trumanu, da mu razloži francosko «nasilno» politiko v Maroku. Azam paša v Kairu je ogorčeno izjavil v imenu Arabske lige, da se je sultan Sidi Muhamed moral ukloniti sili in da So njegove odločitve neveljavne. ker so izsiljene. Američanom pa očita, da ne drže svo. Je besede, češ da je predsednik Roosevelt na sestanku s Chur-chilom v Kairu obljubil po vojni samostojnost Maroku. Po vsem arabskem svetu zlasti pa v Egiptu in Siriji so se dvignili burni protesti in demonstracijo. Vse to pa Američanom ni prav pogodu, ker bi hoteli da bi vladal v teh krajih Afrike mir. Saj je Maroko v zadnjem času hladne vojne dobil strateški pomen kot osrednja letalska baza atlantske obrambe. Njegove nepregledne peščene tetini zanimivost Univerzalni žepni računski stroj švicarsko - liechtensteii#J|8 varne Contina je P0!10*11* kovinski in tehta samo 225 P0' dov pri dolžini 85 niiii®6^ in primeru 52 milimetrov. računski stroj za 8 (osni iov®W 6 in 11 (v rezultatu) mestj^ šuje vse štiri računske cije. Nastavljalna enota, ^ katero je vodoravno na priprava, je v valjaj ogrodju strojčka, števec it vilčnica za rezultat pa okroglem vozičku, ki Sa "L pomikamo za šest mest, kot' jih ima števec. Z ročico nav strojčka seštevamo v nižl1 ^ gi, odštevamo pa v višji jo v obeh primerih obračam^, smislu kazalca na uri. *a , ljenje je možno števec rati. S posebno pripravo šemo po volji številke v ali v rezultatu ali pa obe-nostni zapahi onemogočaj0.,^ ravnine so kot ustvarjene za letališča težkih bombnikov za dol- ge polete. Američani pravijo, da nameravajo res v kratkem tam postaviti letališča. Zato bi ameriška politika mogoče rajši videla «neodvisen» Maroko, ki bi prej ali slej zašel pod ameriški vpliv kot pa francosko kolonijo Maroko, dasirav-no očitajo maroški borci proti francoskemu kolonializmu, da se ta ne bi mogel držati brez ameriške pomoči. Vendar službena Amerika v tej borbi ni zavzela stališča in se zlasti brani. da bi dajala potuho upornikom. pačno rabo in okvaro Čuden učinek strele so opaziM v Franciji. Str^j j' udarila v tovarniški d011 iisJ preskočila v sobo skozi vel j# torske odprtine, pri čelTltr,. poškodovala ventilatorje vžgala tam spravljeno Ogenj so hitro pogasili, so pa opazili, da je naArj, za 220 V, 150 W bila <*% staljena steklena hruška- °Tjf kaže novo obliko hrušk®, ® imela samo na spodnjem majhno luknjico, sicer j® Jp!i la zaprta. Zarilna nitka • tem ostala nepoškodovan®’ Tornado dr"?! V zapddncm Berlinu so v januarju predvajali 37 odst ameriških filmov, 36 odst. no', vlh nemških, stare nemške in avstrijske filme 7,5 odst., 5,9 odst. novih avstrijskih. 4,9 angleških in 2,9 filmov drugih držav, V istem čaxu niso v vzhodnem delu'Berlina predvajali nobenega ameriškega ali angleškega filma, 0,3 francoskih, 24,5 novih nemških, 34,7 starih nemških in avstrijskih, 39,3 sovjetskih in 1,2 odst. novih avstrijskih filmov. Cez nekaj mesecev bomo pri na.s videli naslednje nove ameriške filme: «Srd», po znanem Steinbeckovem romanu, »Eva proti Evi«, «Sreča se zabava« in ((Operacija Cicero«. Podoba je, da se bo morala Francija slednjič le odreči svo-jemu kolonialnemu položaju v Afriki spričo odločne volje a-rabskih narodov, d’a si pribore svojo neodvisnost. Za Egiptom Irakom. Transjordanijo, Saudol vo Arabijo in nedavno Libijo in Tripolitanijo. hiti sedaj še Maroko. a za njim Alžir in Tunis, tako da se bo morala tudi Francija sčasoma sprijazniti s za toliko evropskih držav žalostnim spoznanjem, da je doba kolonializma, ali zatiranja države po državi, zašla. — sj — je mnogo nevarnejši °d “' jj, viharjev posebno zaradi ^ ker .pride nenadoma, brcZverfi zorila. Na oklahomski v ZDA so zato sestavili P1, j) vo za najavljanje tornad0''^ bo najavljala tornado ze ure pred tem, kakor spl'00 stane zračni vrtinec. Na lur roč ju, kjer se pripravil8 nado, se pojavljajo tl močne električne nevib ’ gj so mnogo jačje od n2va_1-2''s bliskanja. Omenjena razločuje obe vrsti ele^” .11 zaf tornada, potem ugotovil -3 govo lego in smer 8' pomočjo smernih anten- Televizijsko snemanje.,fl električnega štedi'1'1 «Le journal d’un c ure de cam- pagne«. Oblasti so v Genovi dale zapreti kino »Star« in ((Imperialen v Bologni, ker nista, kot določa ministrski odlok, v 80 dneh predvajala nobenega italijanskega filma. Zaradi požara v skladiščih Marcela 'Vraoumeza, kjer so bili shranjeni številni kostumi, so morali v Franciji zaenkrat odgoditi snemanje filmov »Vic-tor« in ((Monsieur Fabre», Požar je jpovzročii približno 50 milijonov frankov škode. V C SR so podelili nagrado za najboljši film »Kaljenje«, ki ga je izdelal Martin Fi c. V Rimu snemajo n°v film pod naslovom »Izdaja«. V njem nastopajo Amedeo Nazzari, Gianna Marija Canalc. Ar-mdndo Franeioli, Vittorio Gass-mann in drugi. V letu 1946 so v Franciji izdelali 50 filmov. Od tedaj naprej izdelajo vsaiko leto več filmov, v letu 1950 so izdelali 104 filme. V Franciji velja predpis, da morajo kinematografi predvajati najmanj 5 francoskih pintov v 13 lednih. V Rimu se pogajafc, za av-strijsko-italljanskl film, ki bi ga režiral Heinz Hetvers. Film bi nosil naslov «Mandragora«. Francozi bodo verjetno poslal i na beneški festival film V najkrajšem času bodo F rancozi oskrbeli televizijsko pi edstavo filma «Les Joueurs« ki b0 vzet iz nekega Gogoljevega dela. Ta film. ki ‘ga bo vodil Clav.de Barrna. je prvo delo te vrste. Dolg je l.SOO m (približno ena ura predvajanja) in je narejen na filmskem traku 35 mm. širine. Do danes so bili za televizijske programe uporabljeni navadni filmi, ali pa je bil dogodek tam uprizorjen pred sprejemniki. Poskus ((Les Joeueurs« da televiziji brez dvoma ono bistveno, kar je doslej manjkalo: kvaliteta luči ter plastika. Televizija in kuhani® ^,A nem nimata mnogo “ razen električnega P°£idio' P. sliki vidimo oddajni s glešk« televizije, Mer., s« j kuhinjske oddaje. D°f; pli"s^ to oddajo uporablja'1 J),,!) štedilnik, sedaj pa so ^ električnega, ki Sa oddaje izbral po dolg ______________________ ^ gflgl ■ iskanju. Zaradi laž,ief^j t Andre Cayatte ie v intervjuju z listom «Le Figuro« govoril o svojem prihodnjem filmu »Mi smo vsi zločinci«. Med drugim je dejal; «Naš namen ni samo v tem. da bi prikazan nečlovečnost ter nepravičnost smrtne kazni, marveč tudi dokazati njeno kretenstvo s socialnega vidika. Smrtna kazen — je izjavil francoski režiser — izraža zaničevanje posameznika in pomaga do tega, da to zaničevanjp pride v navado (smrtna kazen ne prepreči kriminalcu izvršitve zločina ter po drugi strani niti ne prepreči škode). Smrtna kazen je nevarna zdto, ker ne uničuje kriminalitete v bistvu, marveč sam0 efekte. S tem, da vzbudimo zanimanje za reformo načina kaznovanja, ki temelji na prepričanju, da se je treba boriti proii zločinu. napadajoč ga v njegovih koreninah, s tem nameravamo narediti film upanja, ako že o njem rje moremo trditi, da j® optimističen.« nja je namreč ^tl ti, ki se odpirajo navZ' stikal« ^18 hotel imeti vsa ““"T cjeK višini in na eni strani nega štedilnika. Letala z nadzvočno t"' hitrostjo 2 letenja bodo 0Prerr)1i” & pričakujejo, da dosežene hitrosti do ^ 1 y Pri tej hitrosti Pr »red^V poldrugi kilometer* i(jIii lot reagira na svoj ped \V tek. Zato so nujno ^0 ,, elektronske «oči», 0 talom omogočile v® friO pri takih ogronin®1 JI. marca 1951 i) Podri s _ Odruznica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - V L Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 11-32 jg našo deželno avtonomijo v. J1?”* timske republi- timi?1' ki ^ SicW>-’ Sar-'^ir?lemu p°ad*iu, Far- *— Krajini in Val ^Tbn° de^eIn<> avto-™ naI bi hile u-,easbztene narodne !^J?elna avtonomiia je itn ^ sam° s Politič- ! tovJ30*, tudi in Predvsem ^Podarskega stališča M, !s ten i ker ■dežela večje denarne la 'at(:re lahko irporab; Prebij}življenjske ravni ^StdDn »10, ker %°?ori o tem zelo ja-tek ZJWoča’ ukrepa de-dob stedečil\ zadevah: •&><% ,utesti ^^VOzditev naših gora. Vaj ‘ re°m vedno ob->le> Ppogozdovanje, do-st°rile ničesar in h * phodnjost ne kaže bo. uhko '»i Ene zoradile tudi ce- šole ■ vsph naših vasi, tt^čiš 1 liševa,lna dela na » z*Lr’ k j-l pristo}bin in danil 1 .rrt°rdX> naši ljudje 'fz&vi. Glede tega %VA JsotfcV RTIIN poroke oj 5 1 mestni občini je bi-VK*’ Is JL marca t. 1. 13 žtnih\!lrnerov smrti in 7 ».Roj#,. p°rok. E^!?ie Ivan- Comau-it*?ariiaz R°Sia- b “Rk Kolenc Lucijan, Toros Elizatoe-T S^rge-j, Fantuz S X ~Hl°ni Herman, Tosič vdKtIetna gospodinja UbŠ Ji<*ar Terez,ja- fi0* kj! Wt ^rin, Jožef, ^ Jtaaisna Trnin 70. C Fiup, U .ioi jm,., Žbogar Francka, v‘^4Bensa Fran<--.79- r"1. 2«-,..lm’car Velušček Ste- ?2'letna s-g0sP°dinja Klavo. 80.^io’ vd ttna . gospodinja km a Amalija, ^>^efna3a2^ič Vd- Maksimilrja’ ?iazie ste£an> ^ ’ 74^?'?:|a Buttignon ^! VinJ^1- - uPolR°jenec >ja ^ vmcenc 7fi , 7 J U L Q-aSPeciai ^tTa .gosP<> in P°r. Colazio An- S Poroke; . Plera ra^niC'‘ v-ivigoj ‘n Oampardi Vik. Moise Cicigoj ^ °fož^di,nia Parolo Ju. Karel in ši-bin 2 Marija, Barbaset-TrgeA in gospodinja >%>ik mVCrana' tfg°v9ki telica - “ " i^'‘Jica ^ ~"“o Srečko in Mba-i<>rmasiui Bruna, šo- Ah^iUjam ln sivi'ia ^ iN in pollc'st Di Na], gospodinja Andrda- Elektriticiranje KaStela in Bužinje napreduje Skupina električarjev dela sedaj pri inštalacijah v Kašte-lu, diruga pa v Bužinji. Vse delo se vrši po planu. Kmetje skupno s KLO pomagajo ekipama kjerkoli je potreba. Na delu je tudi ekipa, k| dela pri načrtih za trasiranje daljnovoda in stranskih priključkov. Tudi prostor za transformatorske postaje je bil že izbran. Vsa ta dela jasno dokazuje jo, da bo Bujščina v doglednem času dobila električno luč in tok, ki je potreben našim zadrugam in lokalni industriji. Iz naših šol, zadružnih domov, sedežev KLO in naših delovn'h zadrug bodo izginile petrolejke kot zadnji ostanek starega sveta. Na njihovo mesto bo prišla električna luč kot simbol, napredka in novega življenja. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno i. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA Obvestil« 15.III.1951 se prične v Kopru tečaj za padalce, ki ga priredi Aeroklub-Koper. Pogoji za pripustitev k tečaju so naslednji: 1. da ima interesent osnovnošolsko izobrazo; 2. da je popolnoma zdrav; 3- da je star nad 16 let. Prijave se sprejemajo vsak dan do 14. III. 1951 v prostorih okrajnega odbora Ljudske tehnike v Kopru, Verdijeva ulica št. 11-1, kjer se dobe vse nadaljnje informacije. Prehodni zastavici Materadi in Kovri Na posvetovanju vseh predsednikov in tajnikov osnovnih organizaciji SIAU, ki je bilo v dvorani zadružnega doma v Bujah, sta bili podeljeni prehodni zastavici za dosežene uspehe v zadnjih 15 dnevih sektorju Materada in bazi SIAU v Kovri. Kot vemo, tekmujejo vse organizacije SIAU za 1. maj in se vsakih 15 dni dodelijo prehodne zastavice tistim osnovnim in sektorskim organizacijam SIAU, ki dosežejo največje uspehe. Na tem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se bodo takoj sestavile frontovske skupine po vaseh, ki bodo pripomogle, da bo tekmovanje še bolj uspevalo. Dragonja V tednu pogozdovanja smo v naših listih čitali o veliki koristi gozdov. Np vem, če je kdo iz našega kraja opazil, da imamo tudi v območju našega KLO polno goličav. Ob Dragonji je na obeh sitraneh polno goličav, kj ne dajejo skoraj nič ali pa le malenkostno pašo. Vsa ta površina bi bila primerna za pogozditev. V poštev bi prišle v prvi vrsti akacije. Polno goličav je tudi na drugi strani te doline, vse tja do Ko-štabone in še naprej. Za letos je čas saditve že skoro potekel, zato bi bilo prav, če bi se mislilo na jesensko sajenje. Po mojem, bi nam akacija dajala dvojno korist, prvič kot nizki gozdovi, drugič pa bi pridobivali tako potrebne oporne kole za naše vinograde. Babič 5SŠŠ ■ - ' • ' rit- . ■>*&>! ■- m#::#. *V„ u čvel&uni vojni NOVI ZADRU2NI DOM IN NOVA HRVATSKA GIMNAZIJA V BUJAH Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 M prve pom i Muske suete Geslo «Tovarne delavcema bo I socialistične družibe in to vse jutri v nekaterih podjetjih in*pQ zaslug; ljudske oblasti. Naš tovarnah uresničeno. Po dalj* ših pripravah se bodo delavci zbrali jn jz svojih vrst izbrali najboljiše in najbolj zavedne tovariše, katerim bodo zaupali vodstvo in upravljanje podjeL ja alj tovarne. S tem bo uresničena težnja delavcev, ki bodo poleg jugoslovanskih prvi realizirali načelo proletariata, za katerega se je ta boril dolga desetletja, ki ga je nakazal Marirs in prvi izvedel tov. Tito. Brez dvoma bodo naši delavci zmožni voditi in upravljati podjetja in tovarne, saj imajo visoko razvit čut odgovornosti do dela in skupnosti, kar je pegoj za dosego nadaljnjih uspehov. Z neposrednim upravljanjem tovarn in podjetij bo zadan udarec birokraciji, obenem se bo Pa dvignila produkcija in to na račun štednje z materialom in znižanimi proizvodnimi stroški. Vse to v korist delavcev in delovnega ljudstva sploh. V podjetjih in tovarnah, kjer bodo volitve v delavske svete nekoliko pozneje, se delavci pridno pripravljajo na zgodo, vinski dogodek. Postavljajo komisije, ki bodo imele nalogo predlagati najboljše med naj. boljšimi, komisije ki bodo skrbele za dostojno zunanjo obliko delavskega praznika, itd. Vsakdo pomaga pri enj ali drugi stvari, kakor mu pač čas dopušča. Poleg tega se zbirajo na študijskih sestankih, kjer razpravljajo o delu delavskega sveta in upravnega odbora, pojasnjujejo nepoznane postavke in tolmačijo posamezne člene odloka. Kakšno je razpoloženje de. lavcev, je razvidno iz resolucij, ki so jih delavci poslali predsedstvu okrožnega ljudskega odbora. Delavci in nameščenci «Agmarita» iz Pirana pravijo takole: «Delovni kolektiv «Ag-marit« zbran na sestanku za določitev dneva volitev delavskega sveta, ima za svojo dolžnost, da se zahvali okrožnemu ljudskemu odboru za odlok o postavitvi delavskih svetov. To dejanje, o katerem so nekoč sanjali naši očetje, postaja danes resnica, ki ne pomeni samo zgodovinski dogodek, temveč korak naprej k izgradnji delovni kolektiv se še enkrat zahvaljuje okrožnemu ljudskemu odboru in obljublja, da bo delal s še večjim navdušenjem za še večji razvoj socialističnega gospodarstva«. Uslužbenci «OMNIE» so po. slali naslednjo resolucijo: «Cla-ni sindikalne podružnice delovnega kolektiva «OMNIA», zbrani na svoji letnj skupščini se zahvaljujemo za dano možnost samoupravljan ja našega pod. jetja obenem pa pošiljamo tople tovariške pozdrave. Obljubljamo. da bomo veliko pridobitev delavskega razreda v Istrskem okrožju čuvali in branili. kakor branimo in čuvamo pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Sporočamo, da bomo storili vse, da bo delavski svet v delovnem kolektivu imel čim večje uspehe za korist skupnosti« Slične resolucije so poslali člani sindikalnih podružnic «Istra - benz«, «Vino - plod«, «BOr . GORIVO« itd. iisncna pri proti Istrskemu okrožju služi vojni in ne miru Reakcionarna in kommfor-mistična trobila so zadnje čase zopet uprizorila nesramno gonjo proti ljudski oblasti jugoslovanskega ozemlja in to zaradi nadvse razumljive in upravičene lekcije, ki so jo prejele v ponedeljek od skupine bujskih delavk nekatere dobro znane črnoborzijanke. Te, namesto, da bi se preživljale s poštenim delom, katerega pri nas ne manjka, se raje ukvarjajo s škodljivim in nezakonitim poslom, ki ogroža interese delovnih ljudi našega okrožja. Nadalje je nepredvideni slučaj, ki je zahteval smrt Petra Minca in o čemer je bilo izdano uradno poročilo, prav tako služil reakcionarnemu in kominjorniističn.emu tisku, da doseže svoj politični cilj s tem, da ponovno razpihne nesramno in lažno kampanjo, katere smo sicer že vajeni. Jasno je, da ta.ka gonja ne more služiti pomirjevanju duhov in služi prej vojno - hujskaški propagandi kot pa stvari miru. Vendar pa si iredentistična in kominformistična reakcija zaman prizadeva širiti to psihozo, in to kljub temu, da se poslužuje vseh mogočih sredstev, ker je ogorčena nad neuspehi in lekcijami, ki jih dnevno dobiva od delovnega ljudstva Istrskega okrožja, ki si enotno gradi v bratskem sožitju pod okriljem ljudske oblasti svojo lepšo bodočnost. Kaj bi rekli ti reakcionarni pisuni, če bi jim predočili statistiko kriminalnih dejanj, samomorov, tatvin in temu podobno, ki so na dnevnem redu v tržaškem raju ter jo nato primerjali z ono v Istrskem okrožju? Za danes vzemimo za primer koprski okraj. Leta 1950 je bilo v tem okraju — reči in piši — 18 primerov tatvine, i prekrški zoper ljudsko imovvno in 10 prekrškov javnega prometa. Prekrškov težjega značaja pa nobenega. Te številke, katere bodo pisuni tržaških šovinističnih in kominfer mističnih časopisov prav gotovo prezrli, dovolj jasno dokazujejo, da v Istrskem okrožju kriminalnih dejanj ni. Pri nas se ljudstvu ni treba bati raznih zločincev, ki se skrivajo za zgoraj omenjenim; krogi, kajti v Istrskem okrožju sta mržnja in šovinizem tuja. Višek svoje nesramnosti so doseli z objavo vesti o obsodbi terorista Deliseja, člana znane tolovajske tolpe, ki jo je vodil Driolo. Vojaško sodišče jih je obsodilo na milo kazen 42 mesecev zapora, kot je milo obsodilo (to ni naše mnenje, temveč mnenje odvetnika Zennara iz Trsta, ki je tolovaje branil pred vojaškim sodiščem v Kopru) tudi vse ostale pripadnike teroristične bande, ki samo zaradi budnosti naših organov javne varnosti ni izvedla svojih zločinskih načrtov in povzročila tako ogromne materialne škode v našem okrožju. A povsem jasno nam je, da moraja oni svoje sodelavce in dobre učence braniti. Zato je povsem razumljivo, zakaj se reakcija 10. številka dstrskega tednika» Včeraj je izšla 10. številka Istrskega tednika. To pot posveča uvodnik «Be -edo o našem enoletnem planu v kmetijstvu«, v katerem obravnava problem, kmetijstva na splošno, posebno pa naloge, ki jih ima v enoletnem gospodarskem planu. Sredino prve strani zavzema reportaža iz življenja delavcev v opekarni Nardone, k; se pripravljajo na volitve delavskega sveta in upravnega odbora. Poleg mednarodnega pregleda političnih dogodkov, je na prvi strani več člankov iz Istrskega okrožja in Jugoslavije. Drugo stran otvarja reportaža izpod peresa Gilde Baruca o življenju istrskega človeka v novi Jugoslaviji. Drugače prinaša lokalne vesti, ima pa tudi ((Zdravniški kotiček« in rubriko ((Pogovor z bralci in dopisniki«. Pestro pisana in oblikovana je tretja stran. Prinaša članek o mladinski progi Doboj - Banjaluka, spomine Vršičanov iz NOB, članek «Novi jugoslovanski kazenski zakonik«, «Pred ustanovnim zborom'Zveze kulturnih delavcev« in druge zanimivosti. Kmečka, športna in pionirska rubrika so skupno z objavami in povestjo «Martin Krpan« zbrane na četrt; strani. Sv. Anton Danes, v nedeljo bodo naše žene v novi dvorani zadružnega doma imele proslavo 8. marca. Spored proslave je naslednji: Otvoritev z godbo, govor o pomenu 8. marca, domači ženski pevski zbor zapoje več pesmi, nastop pionirjev s pesmijo, recitacije pionirjev, mešani pevski zbor zapoje več pesmi in prosta zabava. tako razburja in psuje zaradi sodbe, ki je doletela tega terorističnega atentatorja. Seved-a kot smrtni sovražniki ljudske oblasti ne morejo preko tega, da ne bi bruhali nanjo ves svoj srd. Prap gotovo si bodo še nadalje belili glave in iskali «dlako v jajcu...» Zanje je bila tudi zadnjemu deževju kriva ljudska oblast in seveda če si bo kdo zlomil nogo, bo tudi kriva ljudska oblast. Toda ubožci, trse to je zaman, ker vam nihče več ne verjame. Odmevi marca KORTE: Ena izmed najaktiv. nejših množičnih organizacij v Kortah, je organizacija žena. Za svoj praznik so se žene dobro pripravile. Obiskale in obdarile so otroke otroškega vrtca in osemletke, kar pa je bilo le kot uvod v njihov praznik. Večerna prireditev, pri kateri so sodelovali tudi pionirji in mladina, je bila izraz borbe naših žena za mir in pripravljenost braniti dragoceno svobodo. Zene te vasi se zavedajo, da z utrjevanjem svoje organizacije in udejstvovanjem na gospodarskem in kulturnem področju prispevajo svoj delež k graditvi nove družbe in socialistične stvarnosti. Tov- Jura, ki je na prireditvi govorila o pomenu 8. marca, je povedala nekaj tudi o tistih, ki hodijo v Trst in tam prodajajo svojo delovno silo kapitalistom, namesto da bi doma pomagale ljudski oblasti in skupnosti. To je nekatere zadelo v živo, kar je tudi prav, da bodo občutile, da njih ravnanje ni pravilno. Prav bi bilo, da bi se sleherno dekle iz zadnje istrske vasice uvrstilo med tiste, ki se borijo za izboljšanje življenja. Vedeti moramo, da čim bolj bomo dvigali našo produkcijo, več bomo imeli, bolj bomo gospodarsko in kulturno močni. Prav je bilo, da se je tov. Jura dotaknila tudi šole. Nekateri namreč nimajo pravega razumevanja in odnosa do šole, ki pripravlja mladino z visoko razvitim pogledom v današnje življenje. 8. marec smo praznovali v znamenju borbe za mir, za dvig kulturnega in gospodarskega življenja. Se več bomo lahko napravili, ko bodo pri tem sodelovale vse naše žene. V BABIČIH je otvorila proslavo tovarišica učiteljica, ki je v krajšem govoru omenila zadnjo narodnoosvobodilno vojno, v kateri so sodelovale tudi naše žene. Nadalje je poudarila, da se žene na dan njihovega praznika spominjajo velikih pridobitev, od katerih je ena najvažnejših poleg agrarne reforme tudi odlok o delavskih svetih, s katerimi bo ures- ničeno geslo delovnega ljudstva: Tovarne delavcem. Kratko je spregovoril tudi tov. iz okraja, ki je ženam pojasnil politični položaj v svetu. Praznika so se udeležili tudi moški in ko je zapela harmonika so se tudi zavrteli z ženami. b. f. SEMEDELA Tudi naše žene so proslavile 8. marec na prav dostojen in lep način. Prej so imele dva sestanka, na katerih so se pogovorile o sporedu proslave. V ta namen so zbrale precej prostovoljnih prispevkov v denarju in tudi v blagu. Z nabranim denarjem so kupile potrebne stvari, da so lahko pripravile zakusko za vse članice in nečlanice. Po otvoritvenem govoru tov. tajnice je spregovorila tov. 2iva, ki je v obeh jezikih pojasnila sedanji politični in gospodarski položaj našega okrožja. Dotaknila se je predvsem proslave 8. marca kot ženskega praznika in ostalih vprašanj, ki zanimajo našo ženo. Omenila je tudi vprašanja krajevnega značaja ponašanje žena ter vzgojni moment, ki ga imajo žene v družini in družbi, kar je velike važnosti v sedanjih časih. Enakopravnost žene z moškim, ki je bila uvedena v našem okrožju, daje našim ženam možnost, da se lahko uveljavljajo povsod v vseh panogah dejavnosti. Zena je danes soodgovorna za vse, zato ji ne sme biti vseeno, kako se pri nas razvijajo stvari; marveč mora na ta razvoj vplivati tako, da bo še v korist vsega našega prebivalstva. V socialistični gradnji človeške družbe je žena važen činitelj in se mora tega tudi zavedati; Po govoru se je razvila živahna zabava, ki je trajala pozno v noč. Cok Občni zbor Zveze kuiturnih delavcev Danes U. marca ob 9. uri bo v mali dvorani koprskega gledališča občni zbor Zveze kulturnih delavcev Istrskega okrožja. • ,a *Vk »HI, brjjeste, L U s r *” “ * Pa#I'1 OB. 1'BAK BRADA« A 1, It M. KOBUKT HLAVAT Y ............................................................................................................................................................................ .(.imeni..........................„........................... n,,.,,, oblačil plašč. Oči so ji pri tem kar gorele od razburjenja nad to nesramnostjo, velike črne oči, ki so se tako lepo ujemale 2 njeno čedno postavo- Pri tem je pogledala nadporočnika Lukaš-a in še enkrat ogorčeno rekla: cEkelhaft, wirklich ekelhaft!»** To je rodilo kratek romanček. Garderoberka mu je povedala, da sta to zakonca Kakonyl, da ima gospod na Sopronyi utezi štev. 16 trgovino z železnino-«In stanujeta z gospo Etelko v prvem nadstropju«, je rekla garderoberka, «ona je Nemka, on pa Madžar; tu je vse po-mešano.« Nadporočnik Lukas je tudi vzel iz garderobe svoj plašč ter šel v mesto, kjer se je v veliki vinarni in kavarni «Pri nadvoj-vodi Albrehtu« sešel z nekoliko oficirji enaindevetdesetega polka. Malo je govoril, pil pa tem več, premišljujoč, kaj naj pravzaprav napiše tej strogi, moralni, lepi dami, ki ga je brez dvoma bolj mikala kakor vse tiste opice na odru, kakor so se o njih izražali drugi častniki. Zelo dobre volje je odšel v malo kavarno «Pri križu sv. Stefana«, kjer je stopil v mali chambre separe in zapodil od tam neko Romunko, ki se je ponujala, da se mu bo slekla do nagega in da bo lahko z njo počel, kar bo hotel. Naročil si je tinto, pero in pisemski papir, steklenico konjaka ter po dobrem premisleku napisal tole pismo, ki se mu je zdelo sploh najlepše, kar jih je doslej napisal: rQre/‘aa- nek; JI? , govin;i z železnino? Veste, dobro. To trgo-,’ bitneihf.« r Kdkonyl. Ali veste, kaj je to Madžar0 ^ toi8?viho ip ‘£gott- veste ali ne veste? Veste, dobro. Zgora »a J6 »vo nadstropj Zgoraj e in tam on stanuje. Ali veste do- £i vam * ’ krucltiks? Vam pa jaz povem, da tam .Nuj1110' vas ri-i°mZadost'U2e? Zadostuje, dobro. ce bi vam ne i?4k°nyi« p, ^apreti. Ali ste si zapisali, da se ta človek tofitpV ‘besto, Dni °i °' tore^ P°idlte jutri okrog desetih s ^adn°spe Kdknn,,.( t0 hii° ter idite v prvo nadstropje in Skutnik Luk^e,Vl t0le pismo!» *Je .. hpi, J® odprl naprsno tablico in zehaje dal 5* Wl0 važno sV°3k° s plsmom brez naslova' le; ^ategadeii u ga Poučeval, «previdnost nikoli fetWslte na vas akor vidite, ni na pismu naslova. Po-k4VSe' da je t,,.naiam' da boste to pismo v redu oddali. ViU ')rWeva.' prn ami lrne Etelka, zapišite si torej .gospa vseh okoliše; Vam Se’ da morate pismo diskretno s mah in čakati na odgovor. Da morate čakati na odgovor, je zapisano tudi že v pismu. Kaj še hočete?« «Ce bi mi, gospod obrlajtnant, ne dali odgovora, kaj naj storim?« «Tak recite, da morate po vsi sili dobiti odgovor«, je zazehal nadporočnik. «Zdaj pa grem spat, danes sem zares truden. Koliko smo ga popili! Mislim, da bi bil po takem večeru vsak enako utrujen.« Nadporočnik Lukas prvotno ni imel namena, kje ostati. Proti večeru je šel iz taborišča v mesto samo v madžarsko gle dališfie v Kiraly Hidi, kjer so igrali neko madžarsko opereto z okroglimi židinjami-igralkami v prvih vlogah. Njih posebna vrlina je bila v tem, da so metale pri plesu noge kvišku in niso nosile ne trikoja ne hlač ter so se zavoljo večje privlačnosti za gospode oficirje spodaj brile kakor Tatarke; od tega seveda ni imela nič užitka galerija, zato pa tem večjega artilerijski oficirji, sedeči v parterju, ki so prav zavoljo tega jemali s seboj v gledališče artilerijske triedre. Nadporočnika Lukaša pa ni zanimalo to zanimivo svinjstvo,* ker izposojeni gledališki daljnogled ni bil ahromatičen in je videl namesto stegen samo gibajoče se višnjeve ploskve. Bolj ga je v odmoru po prvem dejanju razvnela neka dama, katero je spremljal gospod srednjih let; vlekla ga je h garderobi in mu razkladala, da pojdeta takoj domov, češ da takih reči ne bo gledala To je govorila nemški ln dokaj glasno, njen spremljevalec pa ji je odgovarjal madžarski: «Da, angel moj, pojdeva, To je res neokusno.« «Es ist ekelhaft«,* odgovarja ogorčena dama, ko ji je gospod * To je gnusno. Gnusno, zares gnusno! (Nadaljevanje slednji Ustvarjalna eksplozija V nedostopne kraje je težite pripeljati težke gradbene stroje, Tu pridejo pri gradbenih delih eksplozivi v poštev. Moč eksplozije se lahko uporabi pri gradnji jezov, nasipov, cest itd. Gradbeniki uporabljajo usmerjeno eksplozijo, ki meče zemljo ali skalo v določeno smer in kraj. Vzemimo, v gorskem prepadu je treba zgraditi nasip. v skali namestijo 2-3 velika naboja eksploziva; prvi dvigne zemeljsko in skdlnato gmoto v zrak, ostaln dva pa jo usmerjata z zračnim pritiskom na določen kraj. Včasih tudi s pomočjo številnih min stiskajo dno vodnih kotlin, da se prepreči pronicanje in odtekanje Vode. Pri pravilni izbiri eksploziva dno kotline znatno posede in se izgube vode zmanjšajo. MORSKE GLOBINE Trije znanstvenik \T TUT F\/T7T TT in en snemalec v V JL JLiJ—iJLi V Xi_aXV^ X globini Sredozemskega morja v iskanju globinske favne in flore REKRUTI Francoska vlada je nedavno bbjavila odločbo, s katero so Oproščeni vojaščine vsi prebivalci Zemlje Adela, otoka bli-Eu Južnega tečaja. Po podatkih geografov pa prebivajo na tem Otoku samo pingvini. Globeli v Sredozemlju bodo filmali in jih celo snemali za televizijo. Ce bi se ozrli na «Elic Monniern iz daljave, bi se nam videla ladjica za zabavo. Toda v trenutku, ko stopiš na krov, dobiš vtis, da si vstopil v najmodernejši laboratorij. «Elie Monnier» je zares hkrati ladjica in laboratorij, opremljen za podmorska raziskovanja. V ostalem ni njeno ime publiki povsem neznano, saj je bila soudeležena v poskusih podmorskih potapljanj, ki jih je izvajal prof. Piccard. Na krovu so trije znanstveniki in en snemalec: Le Grand, Ivanov in Cuvier nameravajo študirati globinsko favno in floro, dočim želi Alain Pol uresničiti svoj edini namen: snemati z edinstvenim materialom prepade, ki jih vse do sedaj še niso utegnili raziskati. Fotografirati in filmati podmorske globine je bilo vse do- bitki berlinski ljubitelj tobaka je zbral vse mogoče vrste pip ter jih razstavil v svoji sobi. Med njimi je tudi znana pipa, ki jo je igralec Hans Albers rabil v filmu Miinchhausen. Ta zbirka predstavlja kos kulturne in umetnostne zgodovine pip slej podjetje, ki se ni dalo izvesti. Omogočili so to šele nedavni Couvierovi izsledki, ki je raziskal tajinstvenost spektralnih barv. Trije znanstveniki se bodo med križarjenjem po morju upirali v svojih opazovanjih na svetlobna izžarevanja. Vemo. da sončna svetloba ne prodira v posebne globine morskega vodovja. Vendar so nekatere cone v morju, ki so osvetljene tudi v nočnih urah. Domnevajo,’ da je pripisati to svetlobo svetlikajočim se bakterijam. Vemo, da so v ozračju žuželke, ki imajo lastnost, da proizvajajo svetlobo. Pa so tudi bitja in ribe, ki živijo v globinah 500 do 600 metrov pod morsko površino, kamor sonce nikoli ne prodre s svojimi žarki, in so opremljene s svetlobnimi organi. Ti organi sc jako izpopolnjeni; imajo svetilko, senčnik, žarnico in žaromet. Sicer preostane še problem, ki ga je rešiti: komu ali čemu je pripisati uživečo luč»? Kemičen pojav, premijo fiziki. Nedavni eksperimenti so privedli do opozovanj in ugotovitev, da svoje svetlobe ne proizvaja žival sama. Odkrili so tudi, da utegne meso .nekaterih rib postati svetlobno med poletjem, ko se pod učinkom mikrobov začne spreminjati. Torej bomd nekoč tako daleč, da bomo naša stanovanja razsvetljevali s kulturami bakterij, zaprtih v posodah iz kristala? Odgovor na to vprašanje gotovo ni neposreden smoter, ki so si ga zada H znanstveniki z itElie Monniern. Posebnost te ekspedicije tiči predvsem v tehničnih sredstvih, ki se jih namerava poslužiti, da bo filmala podmorsko svetlobo. Snemalno kamero bodo potopili v morske globine in jo bo- do s krova ladjice brezžično upravljali. Spektralna polja svetlobe so skrčili od treh na dve, kar naj bi dalo večjo prosojnost kopijam in njihovim projekcijam, ki jih bodo posku-sil; v modri in zeleni barvi. Po leg tega so na snemalno kamero pritrdili aparat za televizijsko oddajo, ki naj bi omogočil kolikor mogoče popoln študij podmorskega življenja. Ekspedicija bo imela seveda še druge cilje. Ne gre za to, da se nameravajo spustiti v izredne globine, marveč bodo imeli znanstveniki n. pr. priložnost opazovati nekatere izmed uraganov, ki jim še ne poznamo izvora in ki često prevračajo morska brezna. Tudi je v načrtu ekspedicije, da bo preštudirala gibanje «planktona», tiste neprijemljive stvari, ki je osnova za vse, kar je živega v morju. —c Premočena jadra na toplem soncu. GOSPODARSTVO TTRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET FINANCE | Ustanovitev mednarodne organizacije za razdeljevanje surovin Vlade Velike Britanije. Združenih držav Amerike in Francije so v nedeljo objavile skupno poročilo, ki pravi, da je doslej še 9 drugih držav pristalo na sodelovanje pri ureditvi mednarodnega mehanizma za razdeljevanje kritičnih surovin. Nova organizacija se bo imenovala mednarodna konferenca za surovine. Ta organizacija ima sedaj 12 članov; to so Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Avstralija, Benelux, Kanada, Cile, Zahodna Nemčija, Italija, Mehika, Norveška in Peru. Po. samezni odbori te organizacije že delujejo. Odbor za baker, cink in svinec se je pravkar sestal, v Washingtonu, drugi odbori pa se bodo sestali v marcu, in sicer odbor za žveplo, odbor za bombaž, odbor za volfram in molibden, odbor za mangan, nikelj in kobalt ter odbor za volno. Države, vključene v novo mednarodno organizacijo, obsegajo glede navedenih kritičnih surovin 80 do 90% svetovne proizvodnje oziroma potrošnje. DNEVNIK ŠPORTNI Zmaga Jugoslavije v šlafeli 4x10 km GOZD-MARTULJEK, 10, — Dane* popoldne je na mednarodnem Planiškem' tednu dosegla Jugoslavija svojo prvo zmago. Njena štafeta za 4 krat 10 km v postavi Sinko, Razinger, Pogačnik in Kordež (moštvo A) je zmagala v času 2 uri 43 min 23 sek. Druga je prispela na cilj jugoslovanska štafeta B 58 sekund pozneje. Avstrijsko moštvo, k j je veljalo za favorita in ki so ga sestavljali Roessner, Pesenthei. ner. Krisman in Schulz, pa se siploh ni kvalificiralo, ker je Roesmer že v prvem delu odstopil V borbi za prvo mesto »ta torej ostali jugoslovanski štafeti A in B, kjer Pa je bila moštvu A že od začetka zmaga zagotovljena, saj je bilo sestavljeno iz najboljših jugoslovanskih tekačev. pile še štiri jugoslovanske štafete, od katerih je najslabša dosegla čas 3.08,10. Najboljše čase na posameznih odlsekih so dosegli Knific Jože (38,56), ki je tekmoval v moštvu B, nato Razinger (39.09). Pogačnik (39.14) in Kordež (39.47). V Planici so se nadaljevali poskusni Skoki na 80 metrski skakalnici. Skakalo je okrog 20 skakalcev, med njimi tudi avstrijski in švicarski prvak Bradi j,n Tschanen. Najboljši skok je izvedel Bradi s 73,5 m, sledil mu je Tschanen s 70 m. Najboljši jugoslovanski skakalec Polda je danes počival. Borba za zmago se bo jutri vodila vsekakor med Brad lom, Tschanenom in Poldo. Za jutri je napovedan prihod velike množice gledalcev iz vseh krajev Jugoslavije, iz Av- Razem teh dveh pa s0 nasto-1 strije. Trsta in Italije. Še je čas za smučanje Začelo se je sinu ur v hokeju na ledu V Parizu bo odi 9. do 17. marca tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Za tekmovanje se je prijavilo 13 držav, ki bodo razdeljene v dve skupini. V skupini «A» bodo tekmovale lanski prvak Kanada. Amerika, Anglija, Švica, Švedska, Finska in Norveška, v drugi «B» skupini pa Avstrija, Belgija. Holandija, Francija, Italija in Jugoslavija. Letošnje tekmovanje za svetovno prvenstvo bo zelo zanimivo, kajti izenačenost nasprotnikov v obeh skupinah obljublja ostre in razburljive tekme. — Zlasti zanimivo je vprašanje, kdo bo novi prvak. Lanski zmagovalec Kanada nima posebnega upanja, da bi obdržala naslov prvaka. Tretjerazredna amaterska ekipa «Maple Leaves«, ki bo zastopala Kanado, je izgubila na gostovanju po Evropi več tekem s švicarskimi in švedskimi motivi. V še slabšem položaju je Amerika, ker je moštvo «Bate» iz Livingstona, ki jo bo zastopalo na prvenstvu, izgubilo tekme s povprečnimi evropskimi kljub). Ce Kanadčani in A-meričani ne bodo dobili zahtevanih okrepitev, je težko misliti, da bi se mogli uspešno upirati odličnim Švicarjem iin Švedom. Finska, Norveška in nekoliko manj tudi Anglija bodo prav tako ogrožale plasman favoritov. Za jugoslovansko reprezentanco bo to drugo sodelovanje na takem tekmovanju. Na prvenstvu leta 1950. v Ziiriohu ®n Baslu je Jugoslavijo visoko porazila večina udeležencev. S Češkoslovaško so izgubili 0:24, s Švico 0:23 in z Letonsko 0:6. Na «tolažilnem» turnirju tega prvenstva je jugoslovanska reprezentanca znova izgubila srečanje z Letonsko 0:4, z Belgijo pa je igrala neodločeno 3:3. Jugoslovanska reprezentanca Je sodelovala tudi na mednarodnem turnirju v Garmisch Parten-kirchenu leta 1941, Srečanje z reprezentanco Nemčije je izgubila 9:0, z reprezentanco Madžarske 10:0 ln Švico 13:0. Na tem turnirju je Jugoslavija dosegla prvi večji mednarodni uspeh, ko je premagala tedanjega predstavnika Holandije «Amsterdamer S. H. C.» 4:2. Na letošnje tekmovanje jugoslovanski reprezentanti ne odhajajo s posebnim upanjem na uspeh. Vendar je dejstvo, da Je hokej na ledu po vojmii v FLRJ precej napredoval. V nasprotju z Jugoslavijo je v nekaterih drugih državah ta šport nazadoval (Avstrija), k čemur je prispeval vedno večji razvoj profesionalizma, ki je škodoval okrepitvi amaterskih moštev. V Italiji in Franciji imajo n. pr. zelo močna profesionalna moštva, v katerih igrajo večinoma priseljenci iz Kanade. Belgijska in holandska moštva so slabša, čeprav imata Belgija In Holandija umetna drsališča in so v tem pogledu veliko na boljšem kot Jugoslovani. Njuni reprezentanci ne bosta imeli v mednarodni konkurenci veliko boljšega položaja kot Jugoslavija .Ce se bodo jugoslovanski igralci na treningu v Avstriji dobro pripravili in dobili potrebno kondicijo za naporna tekmovanja, lahko jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu pripravi neprijetna presenečenja drugim udeležencem v svoji skupini. * * • V prvem dnevu svetovnega prvenstva je Švedska premagala Ameriko s 3:0 (0:0, 1:0, 2:0). Tekme se bodo nadaljevale vsak dan in sicer 2 popoldne in 2 zvečer. ZDTV V CON I A Na Opčinah ob 10 Olimpija B - Devin Na Opčinah ob 15 Montebelio B - Polet . V Nabrežini ob 15 Sesljan - Sv. Ivan V ISTRSKEM OKROŽJU V Novem gradu ob 14.30 Novigrad - Arrigoni V Bujah ob 14.30 Buje - Umag V Brtonigli ob 14.30 Brtonigla - Piran V Strunjanu ob 14.30 Strunjan - Aurora Triestlna - Pro Patria, Ge- noa - Milan, Inter - Udinese, Juventus - Bologna, Palermo -Torino, Novara - Roma, Padova - Sampdoria, Como - Napo-li, Atalanta - Fiorentina, La-zio - Lucchese . Peti mednarodni velesejem v Zaqrebu Peti mednarodni zagrebški velesejem, ki bo od 15. do 30. septembra, bo predvsem trgovskega značaja. Jugoslavija bo razstavila predvsem izvozno' blago, predvsem rude, kovine; kof svinec, cink, boksit, aluminij, baker, antimon, ma-gnezit, nafto itd. Tudi industrija bo predstavljena s številnimi svojimi panogami, tako strojna industrija, tekstilna, živilska itd. Poseben poudarek bo na tobačni industriji. Nekateri oddelki težke indu. strije bodb razstavljali, da bodo seznanili tuje razšlavljalce z možnostmi razvoja težke industrije in dia bodo pokazali potrebe težke industrije, predvsem potrebe njenega uvoza. Upraya velesejma je zagotovila tujim razstavljalcemi in obiskoval eem vrsto popustov, ki niso bili do sedaj v navadi. Znižani bodo stroški za razstavljanje predmetov, transportni stroški in stroški raznih služb v zvezi z velesejmom. Po. leg tega bodo razne olajšave za obiskovalce, ki bodo prebivali v tem času v Zagrebu. Prva se je prijavila za velesejem britanska kemična industrija «Imperial Chemical In. duistry». Letos upajo, da bQ velesejem še bolj obiskan kot preteklo leto. Lani je razstavljalo na zagrebškem velesejmu 267 raz-stavlijaloev iz 15 evropskih dr. žgv in 775 domačih podjetij. Celoten prostor, na katerem je bil velesejem, je obsegaj 20 tisoč 700 (kvadtatnih metrov. V 15 dneh, kolikor je trajal, ga je obiskalo več kot pol milijona ljudi, med njimi več tisoč inozemcev. V petkovi številki našega dnevnika smo objavili re-zultate izbirnih tekem za zastavo mladinske reprezentance Slovenije, ki bo 17. t. m. nastopila preti Italiji, — Na slikah vidimo tekmovalke in tekmovalce, ki so se udeležili izbirnih tekem. Od leve na desno: ZGORNJA VRSTA Omejec, Osenk, Gale, Galjot, Kosi, Cerar, Lunaček, Kuljiš. PRVA VRSTA — Lapajne, Omahen, zmagovalka Rozman, Smolnikar, Vintar in Novak Senica, zmagovalec Tomšič, Kos, Urbanc, Pešl, Copf, Herman, Hus in Šlibar. ZOBNI ZDRAVNIK Dr.HLAVATY iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ordinira za ustne in zobne bolezni in ustno protetiko HA OPČINAH pri Fabčiču dnevno razen torka in petka V TRSTU Ul. Imbriani 14-11. v torek in petek 10-12 15-18 Pletilni svetovno znani stroji „D!AMANT" „COLMOR" in „P F A F F" za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. n« iliililluiiMlillllill11!11 TRST lil. HUMU NA OBROKE! Oglejte si brezobvezno VIL' l i\ J U I it 01 UDU lil1 konkurenčnih cenah katere dobit« P® VrŠ V U, VUGA VASARI št >J Ikio bml KRZNENI PLASC TRST, Ul. 30. oktobra št. 11. tel. 29374 !( mpu iiS„ Ul. Zanetti 6 tel. 7559 (v bližini sodnijske palače) Z domačo kuhinjo in z izbranimi briškimi in istrskimi vini po zmernih cenah / Priporoča se novi lastnik TONE GULIČ AVTORIZIRANI 6E0METER prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17. III. vrata 7 izdeluje ženske obleke, ter otroške oblekice po cenah. Naslov na upravi UL sv. Frančiška 20-I- Prodam Maatov pr! upr* dt kUZdC idMU' RGOVINA REVISANI Velika izbira domačih copat za odrasle in otroke TRST, UL. VASARI 10 MIZARSKA DELAVNICA TRST UL Polonio 3 bl$'ii>ivinu rhuhartotnu tu iz tri' J bitu tlela po lujotinih cenah 2)/£\\k\ 'I ^ IfdlL <5)%®$ 4S Stootiuolin in&lnifoft tioiuptotno hopa!**1* Poplavli", iziriSajo vodno in pUnbUe nap*a°e, vba btnvbiio-Ulopubbliu dela - Plolačuni 9 Mizarji podjetniki Deske smre leove, mace-- i I move in trdih kmetovalci £ rame vezane plošče, furnir, parkete in drva vidi najugodneje IR ST t' Tel. 00441 Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 {iti fdaMu \ FRANČIŠKA flnančno- UREDNISTVO' ULICA MONTEC CH1, št. 6, Ul. nad. — Telefon štev. »3-80» Id »4-63». — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FR, št. 20 — Telefonska Jt. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 Tel. 73-38. Cerie oglasov: Za vsak mm višine v širini i stolpca: trgovski 60, upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 • Koper, UL Batttsti 301a-l, TeL 70. j NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega m« Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račuo pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska m e**10 t^ D.ZO-2-