SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de marzo - 5. marca 2015
SMRT DEMOKRACIJE
Kdo bo povrnila škodo?
ANDREJ POZNIC
Po prepričanju mnogih je demokracija najbolj primeren političen sistem. V sebi ima vgrajene mehanizme prihoda in častnega odhoda z oblasti. Demokratičen sistem sloni na premišljeni delitvi oblasti na klasične tri veje: izvršno, zakonodajno in sodno, ki druga drugo nadzorujejo v spoštovanju meja, ki jih postavlja značaj vsake od njih in ustava. Demokracija je politični sistem, ki sloni na spoštovanju zakonov, ki jim je temeljni kamen ustava. Dogma demokracije je, da je to vladavina ljudstva, ki se uresničuje po svobodno izvoljenih predstavnikih, ki se na ciklično (večinoma na 4 leta) preverjajo na splošnih, tajnih in svobodnih volitvah. Demokracije ni brez svobode združevanja,veroizpovedi, vesti in govora.
Kdor hoče sodelovati v demokratičnem političnem življenju mora notranje sprejeti drugo dogmo, ki se glasi, vsaka oblast je začasna. Nihče nima pravice misliti in hoteti, da bi ostal večno na oblasti. Bistveno za demokracijo je tudi, da morajo biti državljani prepričani, da imajo izvoljeni predstavniki ljudstva, politiki torej, resnično oblast odločanja in zato tudi odgovornost za svoje odločitve.
Kakor vse, kar je človeškega, tudi demokracija ni brez napak in bolezni. Večinoma ima demokratičen sistem vgrajene mehanizme za premagovanje svojih lastnih napak, sistemskih in človeških, zato se izkaže za presenetljivo trdoživo človeško tvorbo. Demokracijo je torej možno uničiti le od znotraj, ko začne propadati in umirati iz dveh glavnih razlogov.
Prvi razlog za umiranje demokracije od znotraj je slaba ponudba kandidatov, ki naj jih ljudje volijo. Stranke, ki so naravno in potrebno orodje za združevanje politično sorodno mislečih ljudi, hitro postanejo fevdi takih in drugačnih zaprtih krogov, tudi klik, imenovanih ali struj, ki ne dovolijo, da bi kdorkoli, ki ni »naš«, prišel na kandidatno listo »naše stranke«. Notranji boji v strankah se tako ali drugače odločijo v korist ene same struje, ki potem skrbi, da ostane na položajih. Politične stranke običajno vodijo predsedniki, ki so na položajih zelo, zelo dolgo. Pred svojim odhodom pa praktično določijo svojega naslednika. Ker po dolgem mandatu tudi obvladujejo aparat stranke, t.j. vzvode, po katerih se koga imenuje na vodilna mesta in kandidata postavi na izvoljivo mesto na volilnih lističih, dejansko postanejo demokratično izvoljeni despoti, ki jih odnese le hud poraz na volitvah. Odnese njega osebno, ne vedno pa njegove struje ali klike. Prav zaradi tega je politična stranka običajno trda in nepremakljiva struktura, ki pozna malo samokritike in malo reformnega duha oz. menjave oseb na vodilnih mestih. Po drugi strani pa pogosto najdemo stranke, ki poznajo živahno notranjo razpravo, prave konfrontacije in frakcijske boje, ki običajno pripeljejo do razkolov in uničenja stranke kot take. Zato je prvo stanje pravzaprav logično, drugo pa prej zaželeno vse dokler vsi člani razumejo, kje in kdaj morajo nehati z notranjimi razprtijami in držati skupaj. Umetnost, ki jo praktično nihče ne obvlada.
Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško — nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete.
Dodajmo temu prvemu vzroku še zunajstrankarskega, takorekoč sistemsko komponento, ki je posebno v Sloveniji plod premišljenega uničevanja naše demokracije. Ko smo zadnjič spreminjali volilni sistem pod vodstvom kontinuitete, zdaj že pozabljene LDS z Golobičem in Drnovškom na čelu, so sprejeli absurden volilni sistem (pred sedanjim so praktično za vsake volitve sprejeli nov volilni zakon), ko so zavestno in premišljeno ukinili strankarske liste. Parola je bila »manj moči strankam« a zdaj kandidati ne le, da tekmujejo drug proti drugemu zunaj svojih, temveč tudi znotraj lastnih strank. Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi, kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve, koga voli in kdo bo izvoljen. Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali, koga hočejo in koga ne v parlamentu.
Drugi razlog za umiranje demokracije pa je volilna neudeležba. Nasprotniki demokratičnega političnega sistema, to so tisti, ki bi radi bili večno na oblasti, se veselijo slabe volilne udeležbe. Zanjo delajo vedno, ko v ljudeh zbujajo antipatijo do politike in politikov. Medijska propaganda za abstinenco
Vrhovno sodišče je prejšnji četrtek razveljavilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju prvaka SDS Janeza Janše, ki je pred dvema letoma botrovalo padcu njegove vlade. Ugotovilo je, da je KPK z objavo zaključnega poročila posegla v tožni-kove ustavne pravice, saj Janši osnutka poročila prej ni poslala v izjasnitev; s tem je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.
Janša je v prvem odzivu dejal, da so posledice nepopravljive. Menil je, da je objava pomenila zrušenje vlade in ustavitev reform, politično nestabilnost in dražje zadolževanje, odložitev in podražitev sanacije bank, pridobivanje časa za zakrivanje odgovornosti za stomi-lijonske kraje iz slovenskih bank, zaustavitev privatizacijskih procesov ter ohranitev monopolov za vladanje iz ozadij.
Čeprav je sodišče poročilo odpravilo, je Janša nad ravnanjem sodišč v tem primeru razočaran. »Vse institucije, ki so obravnavale naše pritožbe, so dejale, da je treba zadevo obravnavati absolutno prednostno. Ta absolutna prednostna obravnava pa je trajala več kot dve leti, v tem času so nastale nepopravljive posledice.«
Janša pričakuje odstop nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije, sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. V SDS so nato dan pozneje prišli na idejo o interpelaciji zoper njega. Poslanec SDS Andrej Šircelj namreč pravi, da je treba prevzeti odgovornost za napačne odločitve.
Predsednik Državnega zbora Milan Brglez pa je ocenil, da bi bila takšna interpelacija glede na vsebino sodbe in glede na to, da se z interpelacijo ocenjuje delo posameznega ministra, najverjetneje zloraba.
Pravosodni minister Goran Klemenčič pa tudi po očitkih zaradi poročila o premoženjskem stanju prvaka SDS Janeza Janše v času, ko je vodil protikorupcijsko komisijo, uživa podporo premierja Mira Cerarja. Te dni je bilo zato slišati več pozivov h Klemenčičevemu odstopu, izključena ni niti možnost interpelacije.
Minister Klemenčič je že pred dnevi zatrdil, da sam ne namerava odstopiti, saj da je kot nekdanji predsednik KPK pri oblikovanju poročila o premoženjskem stanju politikov delal skrbno in v najboljši veri.
Cerar je svoje razloge za nadaljnjo podporo ministru navajal že takoj v začetku današnjega rednega zasedanja Državnega zbora, ko je odgovarjal na vprašanje poslanca SDS Jožeta Tanka o poštenosti javnih funkcionarjev. Kot je odgovoril, je imel Klemenčič ob imenovanju na ministrski položaj »po njegovem globokem prepričanju vso potrebno celovitost za opravljanje te funkcije« in prav tako meni še danes.
Dodamo naj, da se bodo ta teden dneh sestali tudi člani senata Komisije za preprečevanje korupcije in pretehtali, ali ponoviti nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika SDS Janeza Janše. Kdo bo torej imel zadnjo besedo?
Tragična zgodba Hude Jame
Obhajamo novo obletnico, odkar so 3. marca 2009 v rovu sv. Barbare v rudniku Huda Jama pri Laškem odkrili množično grobišče.
Delavci rudnika Trbovlje--Hrastnik so leta 2009 prebili pregrado v rovu sv. Barbare in odkrili posmrtne ostanke več tisoč žrtev. Do zdaj so izkopali in forenzično pregledali okoli 800 okostij, v jašku pa tako še vedno ostajajo ostanki več kot 2.000 žrtev, predvidevajo. Pri večini žrtev so foren-ziki odkrili strelne poškodbe, v nekaterih primerih pa tudi
tope poškodbe glave, zato domnevajo, da so bile žrtve pobite nad samim jaškom ali v njegovi bližini ter zmetane vanj ali pa so bile vržene v jašek še žive.
Rov so začeli raziskovati avgusta 2008 v okviru dejavnosti Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Želeli so preveriti, ali držijo govorice o povojnem grobišču. Po ukinitvi komisije je raziskovanje rova potekalo pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije pod vodstvom Mitja Ferenca
in Jožeta Dežmana. 3. marca 2009 jim je uspelo doseči rov, potem ko so odstranili vse umetno postavljene pregrade in zidove.
Kdo so žrtve, zakopane v Barbarinem rovu, ni potrjeno. Med žrtvami naj bi bili večinoma pripadniki slovenskega domobranstva, pripeljani s Teharij, oziroma hrvaški domobranci in ustaši, zajeti v bližini ali pripeljani iz enega od zbirnih taborišč v Celju. Foren-ziki so za zdaj potrdili, da je večina žrtev povojnih pobojev moških, nekaj pa je tudi žensk.
Nadškofija Maribor sklenila sporazum
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nadškofija Maribor je sklenila sporazum s svojimi upniki. Za poplačilo svojih dolgov namenja praktično vse svoje premoženje. Višina končnega poplačila velike večine upnikov bo odvisna od uspešnosti unovčenja tega premoženja, pri čemer bo postopek unovčevanja potekal daljše časovno obdobje. Okvirni rok trajanja procesa razdolževanja je 5 let. Sklenitev sporazuma, h kateremu je podal soglasje tudi Sveti sedež, glede na nastali finančni položaj mariborske nadško-fije predstavlja dober kompromis, so sporočili z nadškofije. Sporazum namreč po njihovih besedah možnost stečaja zmanjšuje na mini-mium.
Sklenitev sporazuma za Nadškofijo Maribor predstavlja končanje enega izmed težjih obdobij v njenem obstoju, hkrati pa pomeni nov začetek v izpolnjevanju osnovnega poslanstva Cerkve, ki se uresničuje na področjih oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti, v izjavi za javnost piše mariborska nadškofija, ki
dodaja, da je bilo zadnja leta izvajanje pastoralne dejavnosti mnogokrat oteženo zaradi napornega iskanja rešitve finančnega poločaja in s tem negotove prihodnosti. Upa, da bo v prihodnje, kljub zelo omejenim finančnim virom, mogoče učinkoviteje načrtovati in uresničevati pastoralno dejavnost, k čemer bo zagotovo pripomoglo tudi imenovanje novega nadškofa.
Nadškofija Maribor se zahvaljuje bankam upnicam ter vsem ostalim upnikom za aktivno in konstruktivno sodelovanje ter pripravljenost, da skupaj najdejo rešitev, ki je v danem položaju optimalna za vse strani.
Zahvaljuje se tudi Škofiji Graz-Seckau za njeno strokovno pomoč in svetovanje v postopku pogajanj. Omenjena škofija gospodarsko sanacijo in preurejanje mariborske nadškofije spremlja od leta 2012. Njena delovna skupina je s podpisom sporazuma o preurejanju sklenila svoje delo na področju svetovanja Nadškofiji.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Literarni sprehodi po Ljubljani
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Ko je slovenski pisatelj Andrej Blatnik obiskal Buenos Aires, si je za osebni sprehod izbral ogled vseh točk, kjer je prebival argentinski pisatelj Jorge Luis Borges.
Podatek si je zapomnil Pavel Fajdiga, ki je Blatnika spremljal in je danes knjižničar v Slovanski knjižnici v Ljubljani. Obenem se je spomnil bara, v katerem je mizica, pri kateri nikoli ne strežejo in jo varuje rdeča vrvica, ker je nekoč pri njej pisal eno izmed svojih del drugi priznani argentinski pisatelj, Julio Cortazar.
Slovanska knjižnica je pred nekaj leti izgubila svojo samostojnost ter bila pridružena knjižnicam, ki so v sklopu Mestne knjižnice Ljubljane. Razlika je v tem, da deluje kot Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke in »opravlja naloge, za katere je z gradivom, prostorom in tradicionalno usmeritvijo najbolje usposobljena. Tako opravlja domoznanske naloge in izpolnjuje vlogo sodobno opremljene čitalnice z bogato zalogo študijske literature za vse uporabnike MKL in se v tem novem okviru še naprej razvija«. Oba omenjena podatka sta Pavla pripeljala do ideje, da bi lahko Ljubljano pred-
stavili v luči izseljenca, ki je živel v slovenski prestolnici. K projektu je povabil podpisanega. Začeli smo razvijati ideje, izbirati imena ter kot prvega predstavili dr. Tineta Debeljaka.
Njega? Pa saj je Škofjeločan od nog do glave (de pura cepa)! To je res; res pa je tudi, da je študiral in delal vrsto let v Ljubljani, zato sem poiskal čim več krajev, kjer je študiral, stanoval, delal. S podatki, ki jih je najti po knjigah in revijah, ali so del družinskih spominov in osebnih doživetij, se je stkala pot od šentviških zavodov mimo univerzitetnega dvorca, pa do hiše na Poljanah, do delovnega mesta v današnji stavbi Pravne fakultete, do veselih in 'delovnih' uric v Unionski kavarni, do zadnjega javnega nastopa dr. Tineta v Sokolskem domu na Taboru, dva dni pred odhodom v izseljenstvo. Kraji so bili predstavljeni s fotografijami - nekdaj in danes - in v besedi; kako so nastali, z nekaj arhitektonskimi označbami in posebnostmi.
In tako je bil dr. Tine Debeljak v torek, 24. februarja spet v Ljubljani. Ni bil sam, ker so ga spremljali člani njegove družine in sorodniki, ki živijo v Sloveniji, 'Argentine}', obiskovalci torkovih večerov Slovanske knjižnice in ne nazadnje - delegacije uglednih Škofjelo-čanov, ki veliko dajo na spomin dr. Tineta. Po sprehodu po Ljubljani smo se še zadržali ob obujanju spominov na našega - škofjeloškega, ljubljanskega, buenosaireškega -dr. Tineta; spomnili nekaterih anekdot tega učenega, veselega in družabnega, predvsem pa dobrosrčnega človeka, ki ga imamo in ohranjamo v lepem spominu tukaj in tam.
GB
SMRT DEMOKRACIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
je tako silovita, trajna in prefinjena, da dejansko kroji usodo države. Vsak, ki se odreče svoji pravici do glasovanja, prepusti politično areno vedno istim manipulatorjem, ki se dobro znajdejo pri državnih jaslih. Kaj pa bi rekli o volitvah, na katere gre manj kot polovica državljanov? Ali jih bomo imeli za legitimne, ko pa za referendum, ki je najvišji izraz politične volje državljanov o enem vprašanju, zahtevamo udeležbo 50% + 1 glas, da je sploh veljaven? In več kot ena država se nevarno približuje temu pragu neudeležbe na volitvah. V našem primeru bi to dejansko pomenilo, da je sedanja referendumska ureditev v svojem bistvu nedemokratična, ker postavlja višje zahteve pri neposrednem vladanju ljudstva, kakor pa jih postavlja za izvolitev v državni zbor, kjer potem odločajo tudi o tako usodnih vprašanjih kakor je družina, zakon, posvojitve, popredmetenje otrok in ubijanju ostarelih brez sodelovanja ljudstva. Referendum, ki je bil zadnje orodje zoper nasilje in totalitarnost kontinuitete, so uspeli razvrednotiti in uničiti. Zdaj delajo, kar hočejo. Zato še enkrat: Kaj pa bo, ko bo udeležba na splošnih parlamentarnih volitvah padla pod 50%. Ali bo tista oblast še legitimna?
Oba elementa skupaj sestavljata eksplozivno zmes samouničenja, ker so slabi kandidati lažje podkupljivi, bodo lažje sprejemali slabe zakone, napisane po lobistih za mogotce tega sveta. Bogatini imajo dovolj denarja, da kupijo sodnika, poslanca, ministra, uradnika, da dosežejo svoje. Če ne gre zlepa, pa zgrda. Taki se ne ustavljajo pred zapovedjo »ne ubijaj«. Po Stalinovo izvajajo »če ni človeka, ni problema«. Če enega ne moremo skorompirati, ga zamenjamo z moralno šibkim in bo stvar rešena. Ljudstvo pa je vedno tisto, ki to početje potem plača s svojo revščino in trajno bedo. A ljudstvo si je tudi samo krivo, ker ne sodeluje ali pa ker voli slabe kandidate. Lenobi, da bodo drugi poskrbeli za nas, se kaj hitro vsi vdamo. Pa naj bo to v obliki »demokratičnega socializma« ali pa nacizma. Demokracija terja od državljana aktivnost, soudeležbo, premišljenost, vztrajnost, pogum, ljubezen do svobode in spoštovanje drugače mislečega, ki mu omogočimo, da pove, argumentira, zagovarja in brez posledic tudi varno živi svoje prepričanje. A pri nas doživljamo medijsko in osebno preganjanje, šikaniranje in ustrahovanje vseh tistih, ki zagovarjajo nekaj tako normalnega in dobrega kakor je družina, otroke pravice in normalen zakon.
Ko demokratični politični sistem vstopi v spiralo samouničenja, težko najde pot iz začaranega kroga. Slabi kandidati, slaba volilna udeležba, slab parlament, slaba
Uspešna Koroška
Enotna lista (EL), edina politična stranka koroških Slovencev, ki je nastopila v vseh 22 dvojezičnih občinah na avstrijskem Koroškem, je v Železni Kapli obdržala županski položaj. Franc-Josef Smrtnik je v prvem krogu volitev dobil 52,8 odstotka glasov podpore. V Globasnici in Suhi pri Pliberku se bosta kandidata EL pomerila v drugem krogu, ki bo 15. marca.
EL je sicer dobila 58 občinskih svetnikov, kar je po besedah predsednika EL Gabriela Hribarja zgodovinski rezultat, saj so izboljšali najboljši rezultat doslej. V treh velikih občinah(Škocjanu, Šentjakobu pri Rožu in Borovljah) je EL tudi dobila svoje predstavnike v občinskem predstojništvu.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Koristi in ugodja se borijo za prevlado s krepostjo in z vrednotami v človeškem srcu in v mišljenju družbe. Prve, ki so lažje, vidne, tvarne, prednjačijo na kratkih progah, a druge, težje, manj opazne, zmagujejo na dolgih, ker so trajne.
MK
vlada, slab politični sistem in potem se krog ponovi pri vsakih volitvah. Iz take demokracije pridemo najprej v lobikracijo, potem v oligarhijo in na koncu v totalitarizem. Pri nas smo skoraj na meji titoizma, iz katerega smo se pred četrt stoletja izvili. Vladajo nam skrajneži, ki bi ne imeli nobenega problema napolniti Hudo Jamo do vrha, saj v ničemer ne obsojajo tistega nasilja in ga še opravičujejo vsakič, ko v svoji nadutosti postavijo na ogled rdečo zvezdo, pod katero se je zgodil slovenski holokavst.
V Sloveniji smo zdaj na mrtvi točki. Pravzaprav je odvisno od enega človeka. Od predsednika vlade. Ali bo on, osebno, zahteval od svoje stranke, da ne sodeluje pri utrjevanju oligarhične moči udbomafije in bo ohranil smer proč od titoizma v demokracijo ali bo v svojem molku in nemoči sprejel, da mu stranko vodijo drugi in bodo Slovenijo peljali »nazaj v rdeči raj«, raj zanje in pekel za vse ostale. Ali jo bo zmogel?
(Casnik.si)
Odprl se je zastor. Na odru se je začelo odvijati zadnje dejanje kirchne-ristične vlade. Prihodnji predsednik, kdorkoli naj že bo, po dvanajstih letih ne bo nosil priimka Kirchner. In to je zelo pomembno.
Težko leto. Ne bo prijetno. Vstopili smo v volilno leto in napetost bo rasla iz dneva v dan. Preteklo nedeljo je predsednica otvorila zasedanje parlamenta in nekako nakazala, kakšna bo vladna smer. Kot običajno je bila skrajno dolgovezna. Skoraj štiri ure nagovora, kjer se je v prvi vrsti hvalila glede vladnih uspehov. Res je; na socialnem področju je ta vlada mnogo storila. Omenimo otroške doklade, splošno zavarovanje, množično ustanavljanje državnih univerz, ki so v Argentini zastonj. In vlada grozi, da če pride na oblast opozicija, bo to odpravila, kar vsekakor ni res. A poglejmo negativne stvari: nasilje nad ustanovami, rušenje republikanskega sistema, korupcija. Gospa se je hvalila tudi nad uspehi glede zaposlovanja in gospodarstva. A kaj hitro so strokovnjaki opozorili, da ni vse tako, kot pravijo gospa. Številke so delne, večkrat netočne. Tudi tiste, vzete iz mednarodnih statistik, stojijo na napačnem temelju posiljene vrednosti dolarja. Ko se je hvalila zaradi nivoja zaposlenosti, je potvar-jala stvarnost. Celo uradni zavod (INDEC) priznava, da zaposlenost pada. Gospa sploh ni omenila inflacije, ki se trdno suče nad 30% in je druga na svetu, za Venezuelsko. Ni govorila o pomanjkanju varnosti, ki je danes prva skrb državljana. In, seveda, ni govorila o korupciji, ker je sama zapletena v hude obtožbe in je njena družina vključena v sodno raziskavo zaradi pranja denarja. Je pa grobo napadla sodno oblast, trdila, da deluje mimo ustave in znova obtožila, da tvori »sodno stranko«. Prav tragično je bilo, ko je zahtevala, da morajo biti »oblasti ločene«, ko je prav kirch-nerizem izvedel invazijo parlamenta in skušal podjarmiti sodni sistem.
Poslavljajo se. Kljub vsej moči, kljub posesti in nadzoru nad 80% medijev, pa se kirchnerizem poslavlja. V krogu družine nima naslednika. In v nevarnosti je tudi, da izgubi oblast, ker nima pravega kandidata. To je svojevrsten paradoks. Če bi imela vrednega in privlačnega kandidata, bi ji bolje kazalo. Dejansko vladi škodijo predvsem vsakdanje težave navadnega državljana: pomanjkanje varnosti, inflacija,
brezposelnost. Če bi tega ne bilo, bi bila vladi zmaga zagotovljena. Pomanjkanje demokracije? Nasilje nad republikanskimi ustanovami? Korupcija? Vse to, ki je sicer bistveno, je za navadnega volivca drugotnega pomena. »Kradejo a delajo« je geslo, ki smo o njem že pisali. Ljudje ne volijo ne z glavo ne s srcem, temveč z žepom. Tako je pred štirimi leti gospa dobila 54% in tako lahko vlada (Scioli? Randazo?) zmaga tudi letos. A kriza se le preveč pozna. 18 zaporednih mesecev že pada industrijska proizvodnja. Gospa sama je v govoru priznala, da ima avtomobilska industrija težave. Ni omenila gradnje, ki je bila prav z avtomobilskim sektorjem lokomotiva argentinske rasti v preteklih letih. Oboje prizadeva »klada« (cepo) na dolar. Prodaja nepremičnin se je v zadnjih dveh letih dejansko zrušila. Industri-alci pa protestirajo zaradi dogovorov s Kitajsko. Ker so ti delikatne narave in vlada noče zapletov, jih je potrdila s posebnim zakonom v parlamentu. Saj tam potrdijo vse, kar vlada pošlje, ne da bi »spremenili ene vejice«, kot je ukazoval pokojni Kirchner. Kitajski bodo kupili tudi bojna letala in ji dali bazo za vesoljske polete.
Kdo prihaja? Ker je položaj resnično slab in se gospodarstvo vedno bolj zapleta, je res čudno, da se vsi kandidati tako prizadevajo, da bi prišli na oblast. Dolg Centralne banke podvoji količino denarnih rezerv. Dolarjev nikakor ni dovolj, niti za izplačila tekočega leta. Kljub temu je volilna borba ostra, čeprav se kampanja še ni začela. A veliko ne manjka. Nekatere province bodo predhodno izvedle krajevne volitve. V Mendozi, na primer, bodo primarne volitve (PASO) že aprila in za guvernerja 21. junija. V prestolnem mestu bodo tudi pred vsedržav-nimi. Vsak postavi datum tako, da bi iztržil najbolj ugoden rezultat. Kaj pa potem? To bomo videli potem. V tem vrvežu pa je opazno napredovanje dosedanjega vodje vlade prestolnega mesta. V prejšnji številki smo omenili, da si je Macri pridobil senatorja Reutemanna. To je »peronistična noga«, na kateri naj stoji miza njegove kandidature. Sedaj pa je potrjeno, da ga bo podprl tudi vsaj del radikalov. Medtem pa prihajajo na dan novi podatki o korupciji in pranju denarja; sodnik Rafecas pa je enostavno zavrnil tožbo proti predsednici v iranski zadevi.
SOLSKA KOLONIJA 2015
»Že smo v lepi Cordobi, oj, kako smo srečni vsi!«
To je žarelo na obrazih otrok, ko so se 2. januarja srečali v Slovenski hiši. Radovedno so gledali naokrog -koliko novih obrazov! Zbrali smo se v cerkvi, kjer so nam predstavili voditelje. Med njimi je bil tudi duhovnik iz
Slovenije, pater Primož Jakop. Po molitvi v cerkvi smo se poslovili od staršev in korajžno stopili na avtobus novim dogodivščinam naproti.
Naslednji dan so nas že v jutranjih urah prijazno sprejeli v Hanželičevem domu. Po okusnem zajtrku smo se namestili v sobah, ki so že čakale na nas. Bistre glavice so morale kar pridno delati, da so izbrale prava imena za vsako sobo!
Ker smo se na avtobusu dobro naspali in smo imeli veliko energije, smo se že tisto jutro odpravili spoznavat
Voditelji, skrbni in veseli
okolico. Prišli smo do potočka, kjer je pred mnogimi leti g. Hanželič zgradil jez, da so se otroci lahko kopali. Lepo je bilo!
Lačni smo se vrnili v dom in se hitro napotili v jedilnico. Bilo je zelo vroče, zato smo po kosilu in kratkem počitku z veseljem skočili v bazen. Potem smo imeli tudi prvo športno tekmovanje, pevsko vajo in sveto mašo, zvečer pa kres! Predstavili smo se, pokazali imena svojih sob, potem pa smo skupaj zmolili večerno molitev in
Osmošolci na vrhu gore Uritorco
odšli spat. Prvi dan je bil mimo ... »Ali bo toliko lepih doživetij vsak dan?« smo se spraševali, ko smo se odpravljali spat.
V posebno lepem spominu je vsem gotovo ostala nedelja, 3. januarja. Dan smo pričeli s sv. mašo, pri kateri smo sodelovali s petjem, ministriranjem, branjem beril in prošenj, potem pa nas je čakalo prijetno popoldne - igrali smo misijonsko tombolo! Pater Primož nam je pripovedoval o revnih otrocih, ki nimajo kaj jesti. Zato smo vsi veselo kupili tablice, ker smo vedeli, da tako pomagamo misijonarjem, ki povsod po svetu skrbijo za revne otroke. Veliko veselja so nam seveda vzbudili tudi
pridobljeni dobitki!
Tretji dan smo se ob molitvi križevega pota povzpeli na hrib do Kristusovega kipa, potem pa smo nadaljevali pot do jeza »San Jeronimo«. Tudi posladkali smo se in
pogledali, kako v tovarni El Rosario izdeljujejo alfahorje in marmelade. Popoldne smo imeli polne roke dela s pripravo svetega večera. Tako je bil 5. januar za nas pravi praznik! Po slavnostni večerji je bil na vrsti sveti večer. Med molitvijo smo pokadili in blagoslovili prostore doma, potem pa smo s pesmijo in uprizoritvijo jaslic premišljevali božično skrivnost. Posebno toplo nam je bilo pri srcu, ko smo ob petju lepih božičnih pesmi pred Jezuščkom prižgali svečke, ker hočemo tudi mi biti male lučke, ki vodimo ljudi k Njemu!
Že zgodaj smo se naslednji dan zbudili in se z »jutranjo telovadbo« pripravili za hojo v hribe. Povzpeli smo se na »Mastil«, kjer so bili krščeni novi člani kolonije. Bilo je zelo zabavno! Popoldne pa smo se šli spet hladit v bazen. Tam je vedno tako lepo preživeti popoldneve! Pa nismo samo lenarili! Oh, ne, to ni za take korenjake, kot smo mi! Kljub utrujenosti smo se korajžno borili, ko smo tekmovali v plavanju in drugih športih. Zvečer pa smo se igrali iskanje
zaklada, saj so nam sveti trije kralji letos pošteno skrili darila!
»Kaj bomo delali jutri?« so spraševali najbolj nestrpni.
Veselo v bazenu
smo pospravljali sobe, zlagali kovčke na avtobus in se še zadnjič skupaj slikali. Vožnja nam je ob pogovoru in spanju hitro minila in ob sedmih zjutraj smo že prispeli v Slovensko hišo. Veselo je vsak stekel v objem svojih dragih. Koliko lepega jim je moral povedati!
Vemo pa, da je za uspeh kolonije potrebno veliko truda! Zato omenimo tiste, ki so darovali svoj prosti čas
Maša v naravi
za slovenske otroke. To so ga. Miriam Mehle Javoršek, pater Primož Jakop, Ani Malovrh, Luči Ayerbe Rant, Nevenka Grohar, Erik Oblak ter Niko in Alex Puntar.
Se posebno se želimo zahvaliti našemu duhovnemu voditelju patru Primožu, ki nam je vsak dan znal malo bolj približati Jezusa. Vedno je imel za nas spodbudne besede; vsakodnevne svete maše so bile res lepe. Bil je tudi vedno pripravljen za sveto spoved ali za pogovor. Poleg tega se je z nami rad igral, kopal v bazenu ali nas učil delati origamije! Res smo hvaležni njemu in vsem, ki so omogočili, da nas je lahko te dni spremljal!
Za vse nas je bila slovenska šolska kolonija nepozabno doživetje! Upamo, da jih bo še mnogo, da bodo lahko otroci tudi poleti gojili slovenski jezik in zdrava prijateljstva!
Prizor za sv. Tri kralje
Ko smo se prebudili, smo skozi okno opazili, da dežuje. A to ni preprečilo, da bi uživali v dnevu! Voditelji so pripravili lahkoatletski turnir. Bilo je res zabavno! Potem smo imeli sveto mašo na prostem, kar nam je prišlo posebno do srca! Proti večeru smo se odpravili v Capilla del Monte. Najprej smo se povzpeli na »El Zapato« in se tam tudi spuščali po veliki drsalnici! Dan smo zaključili v mestu, kjer smo pojedli dober sladoled, potem pa smo klicali domov. Dan je bil res poln lepih občutkov!
Dnevi so hitro minevali, mi pa smo v vsakem posebej uživali! Začeli smo plesti lepe prijateljske vezi; skupaj smo uživali vsak trenutek, naj bo ob hoji po hribih, ob zabavnih popoldnevih v bazenu ali pa ob ročnih delih, tekmovanjih v slovenščini ali raznih športih.
Posebno lep je bil izlet v »Los Terrones«, saj smo lahko opazovali čudovite oblike skal, poslušali zvoke v naravi in se sprehodili po res lepem parku! Zabavno je bilo tudi jutro v parku »Tierra Aventura«, kjer smo uživali v igrah nad vodo, spuščanju po »tirolesi« in sprehodu po gozdu.
Naš največji izziv pa je bil gotovo vzpon na najvišji hrib okraja, na Uritorco! Zbudili smo se že ob 5. uri zjutraj, čeprav bi radi še malo pospali. Korajžno smo se odpravili na pot, saj smo imeli jasen cilj pred sabo. Ugotovili smo, da je Uritorco »en krompirček«! Domov smo se vrnili res veseli!
Deset dni hitro mine, če nas vsak dan čaka toliko lepih doživetij! Kar prehitro je 11. januar na koledarju že kazal dan našega odhoda. Težko nam je bilo, ko
V okolici Los Terrones
^Шт L
Tudi rojstni dan smo praznovali
DOBRI VETROVI ZA KULTURO
Razstavljata Vladko in Lučka Voršič
Letošnje Prešernove nagrade
V torek 24. fabruarja zvečer je bila otvoritev razstave »Izrazi moje duše« slikarjev Lučke in Vladka Voršiča. S tem je
Veleposlaništvo tudi začelo letošnji ciklus »Dobri vetrovi za kulturo« v katerem že lep čas prireja kulturne dogodke, kot razstave, tudi glasbene in literarne večere.
Kot običajno, in pred številno publiko, je spregovoril veleposlanik. Poudaril je, da otvoritev sovpada s slovenskim praznikom kulture, ki je 8. februarja, v spomin na Prešerna. Predstavila sta se nato tako Lučka kot njen oče Vladko.
Vladko Voršič, je v Argentini doštudiral in diplomiral kot »Licen-ciado en administra-cion y organizacion de empresas« in je že od malega risal in barval, v glavnem naravo. Ko so prišli Voršičevi v Buenos Aires, je začel uporabljati
oljnate barve in naslikal različne slovenske pokrajine. Po nekem dolgem presledku je znova začel barvati, tokrat tudi s pasteli. Tema je tudi bila tudi sedaj pokrajina in gozdovi, a ne več slovenski temveč tukajšnji.
Lučka Voršič je po končani srednji šoli opravila študij in postala »maestra Nacional en Artes visuales«, in istočasno študirala za profesorico slikanja in grafike. Pred nekaj leti je dokončala »Licencia-tura en Artes Visuales« in poučuje zgodovino umetnosti na srednji šoli. Najraje riše in barva s svinčniki, sicer uporablja tudi različne tehnike grafike. Teme so vedno vezane na razne spomine iz otroških dni, in na slovenske pravljice za otroke
Dodatno je bil na otvoritev povabljen profesor filozofije Jaka Voršič, ki je (v kastiljščini) prebral svoj pogled na umetnost iz filozofskega vidika. Nato sta pa še nastopila pevka Mana Lucila Nunez in kitarist Rodrigo Presedo, ki sestavljata duet Nunez*Presedo z jazz komadi, na kar smo bili vsi povabljeni na kozarec pijače in sladke dobrote.
Sedil je - kot vedno - pogovor med navzočimi, in seveda, ogled del, približno 7 Vladkovih in kakih 14 Lučkinih.
Razstava bo na ogled do 24. aprila 2015, v uradnih urah Veleposlaništva.
Rok Fink
V Cankarjevem domu so bile tudi letos na predvečer kulturnega praznika podeljene Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta pesnik Andrej Brvar in pionir slovenskega stripa Miki Muster, nagrade Prešernovega sklada pa saksofonist Jure Pukl, igralka Pia Zemljič, slikar Marko Jakše, prevajalec Marjan Strojan, plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek ter skladatelj Vito Žuraj.
Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Andrej Brvar se je v slovenskem umetniškem prostoru uveljavil kot pesnik, ki piše pesmi v prozi in ki svoj pesniški svet ustvarja s pomočjo slik. Je tudi priznani
urednik. Za svoj celoten vrhunski pesniški opus, za esejistično in uredniško delo je dobil Prešernovo nagrado.
Brez pionirja slovenskega stripa ter mojstra animiranega filma, ilustratorja in karikaturista Mikija Mustra bi bilo odraščanje številnih otrok, tudi današnjih, drugačno. Prispeval ni le k uveljavitvi stripa pri nas, sledi je pustil tudi na področju animiranega filma. V njegovem obsežnem opusu imajo pomembno mesto tudi slikanice, v kolektivni spomin pa se je zapisal tudi s svojimi oglasnimi spoti.
Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Ljubljana med deset najboljših
Organizacija European Best Destinations (EBD) je objavila rezultate spletnega glasovanja za najperspektivnejše evropske destinacije v letu 2015, med katere se je uvrstila tudi Ljubljana.
Izmed 20 predlaganih evropskih mest so uporabniki izglasovali najboljših deset. Ljubljana se je uvrstila na sedmo mesto in s tem prehitela mesta, kot so Innsbruck, Milano in Bruselj.
V obdobju od 20. januarja do 10. februarja je bilo na spletni strani EBD, ki spremlja objave o različnih evropskih destinacijah, zanimanje zanje in njihovo priljubljenost prek družabnih medijev, oddanih kar 244,696 glasov za 20 izbranih destinacij, od teh je Ljubljana prejela 13,114.
Po turističnem e-barometru European Best Destinations spada Ljubljana med 25 najbolj priljubljenih evropskih turističnih destinacij na spletnih družbenih omrežjih. To je bil tudi eden glavnih razlogov da je bila predlagana med dvajset najbolj perspektivnih destinacij v letu 2015.
Naziv najboljše evropske destinacije letošnjega leta je (presenetljivo) osvojil Bordeaux, ki je prejel 42,396 glasov. Del tega pristaniškega mesta na jugozahodu francoske regije Akvitanije, je zaradi svoje izredne arhitekture od junija 2007 na UNESCO-vem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Druga mesta, ki so se uvrstila na seznam desetih najperspektivnejših destinacij v letu 2015, so Lizbona, Atene, Valletta, Riga, Zagreb, Ljubljana, Innsbruck, Milano in Bruselj.
MARIJAN EILETZ
Nadaljujemo z objavo opisa, v katerem se avtor nanaša na knjigo »Slovenski obraz«, katere avtorica je pisateljica Brina Svit.
Vrnem se tja, kjer začenjaš pogovor o vojni. Praviš, da se je »papa«, (to sem jaz, čeprav me moja ženka po domače kliče »moži« ), kot zelo mlad, zavezal v kolaboraciji z okupatorjem. Že v razgovoru sem te takoj popravil, da je ta kola-boracija bila samo »tehnična«. Kljub temu se ti zgražaš, spričo tega, kar je Hitler zagrozil Slovencem v Mariboru kmalu po okupaciji, da naj to deželo napravijo spet nemško. Draga Brina, da boš vedela, je vsa moja družina par dni po tistem Hitlerjevim nesramnim obiskom zbežala iz Maribora, ker je mojega očeta že iskala gestapo in bi gotovo njega odpeljali v Dachau, verjetno bi zaprli tudi mojo mater in starejšega brata. Ta se je nekaj dni prej rešil iz ustaške zasede v Zagrebu, kamor je šel kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, ki naj bi se postavila v bran proti Nemcem. Moja družina je bila že od nekdaj popolnoma angažirana v slovenskem domovinskem duhu, preko katoliško (ne zaničevalno »klerikalno«, kot jih ti imenuješ) usmerjenih društev.
Svoje spomine iz tistih prelomnih časov sem na dolgo popisal v knjigi MOJE DOMOBRANSTVO IN PREGNANSTVO, (izdala Celjska Mohorjeva). Naša družina se je zatekla v Ljubljano, ki je bila, kljub fašističnem okupatorju, bolj znosna. Kar kmalu, pri svojih šestnajstih letih, kot
Odprto pismo Brini Svit
(2)
mladostnik, sem se včlanil v Slovensko legijo (ena izmed treh protiokupatorskih organizacij). Kje si ti, Brina, videla, da sem takoj po Hitlerjevim obisku v Mariboru zašel v »tehnično kolaboracijo, z orožjem, dobro oblečen v uniformo, s parom škornjev in plačo za boriti se proti svojim rojakom, se pravi s tistimi, ki so se organizirali v oboroženi resistenci, pripravljeni dati svoje življenje, da narod ne bi bil uničen in požrt od zgodovine?« Le kdo te je naučil teh absurdnih idej, saj se ti takrat še nisi rodila!
Nešteto knjig in spisov je bilo napisanih od ne-komunističnih piscev, kjer z zgodovinskimi dokazi razgalijo tisto »domoljubnost« od komunistov iz Moskve organizirane boljševistične revolucije z vsemi njihovimi lastnostmi. Naj omenim samo dejstvo, da so komunisti kar od začetka pobili v ljubljanski pokrajini nekaj čez tisoč nedolžnih civilnih žrtev, med temi mnogo žensk in otrok, še preden se je organizirala prva Vaška straža v obrambo proti komunistom. Takrat so se začeli Slovenci zavedati, kaj se z njimi dogaja. Po vaseh so začeli izkopavati skrite puške in organizirati nočno stražo pred napadi teh revolucionarjev, katerih pritisk se je dan za dnem večal. Po dolgem oklevanju in pomislekih so ljudje končno zahtevali od italijanskega okupatorja, da zagotovi mir pred temi zločini. Nekaj časa je trajalo, da je končno okupator dovolil delno oborožitev z zastarelim lahkim orožjem.
V septembru 1943 pride do razsula
italijanske države in njihova vojska je trumoma zapustila to »ljubljansko provinco«. Takrat sem se jaz, sedemnaj-stletnik, kot zvest domoljub in v bojazni, da nas bodo zasedli Nemci in bi nas kot begunce iz Maribora aretirali in odpeljali v svoja zloglasna taborišča, priključil našim skupinam četnikov in Vaških straž, ki so se zbirali na Turjaškem gradu, kot del jugoslovanske kraljeve vojske.. Tam okrog smo se premikali štirinajst dni in bili stalno napadani od dobro organiziranih komunistov, ki se jim je priključila tudi italijanska topniška baterija. Umikali smo se pred premočjo partizanov proti Ljubljani, kamor sem se zatekel na skrivaj, da me ne bi odkrili Nemci. Ostal sem doma do konca leta 1943, ko so medtem razni naši vodje (najvažnejši je bil jugoslovanski general Rupnik), po dolgih diskusijah z Nemci, že ustanovili »Slovensko domo-branstvo«. Dobro je tudi vedeti, da so se v Domobranstvu združili ne samo »klerikalci« ampak tudi liberalci. Zgodovinsko dejstvo je to, da nam Nemci niso nikdar zaupali, ker so vedno pričakovali, da jim bomo skočili v hrbet. Takšna je bila tista »tehnična kolaboracija«, ki je ti nisi mogla razumeti. To je bilo v mnogih tekstih že stokrat povedano in dokazano. Domobranci smo bili prisiljeni med dvema zmajema, odločiti se za enega ali drugega.
Potem govoriš o knjigi »Passion fixe de Sollers« in nato hočeš primerjati slovensko in francosko kolaboracijo. To je absurd. Če ne bi komunisti začeli svoje boljše-viške revolucije v Sloveniji, sploh ne bi
bilo govora o kakem »sodelovanju« z okupatorjem. Nato omenjaš »Ghandijev« (Rotov) film s scenami iz nemških arhivov o domobranski prisegi. Ta boleča tema je bila takrat za nas hud izziv, ker je bilo večina naših edinic nasprotna prisegi in pripravljenih za umik v gozdove, ker se niso hoteli udeležiti te od Nemcev izsiljene prisege. Precej literature je na naši strani napisane o tej temi, a končno, ko je za las manjkalo, da se domobranci umaknemo v gozdove, so nas naši vodje pomirili, da ta prisega, ker je izsiljena, ni veljavna. Zato so šle nekatere naše edinice takrat v aprilu leta 1944 na stadion in nato v paradi na Kongresni trg. Moja topniška baterija je bila takrat razdeljena na razne skupine v notranjščini, zato nismo šli na tisto prisego. Vendar ti primerjaš tiste scene s civilisti v narodnih nošah in »črnih???« uniformah, na polju »konservativcev in klerikalcev«, in jih takoj primerjaš z rdečimi zastavami z boljševiškimi zvezdami pri odpornikih in komunistih. Nato pribiješ, da estetično ni mogoča primerjava, »LEPOTA JE REVOLUCIONARNA«. Nato dodajaš nek citat v zvezi s francosko situacijo, da je »revolucija nasilnost, morija in tragika« , kar naj bi veljalo tudi za slovensko »resistenco«. Vidiš pa v tem tudi mladost in svetlobo na njih licih. Vidiš to lepoto samo na eni strani? To so bili tisti, ki so pobijali in mučili može, otroke in žene, ki ležijo v preko šeststo jamah in rovih po vsej Sloveniji?
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PRVI SPOMENIK ŠKOFU ROZMANU V ARGENTINI
Pokojnemu velikemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu so postavili prvi spomenik v Argebntini slovenski - planinci. Slovensko planinsko društvo v Argentini si je že pred leti postavilo nalogo, počastiti v Barilochah velikega škofa, narodnjaka in proti-komunističnega borivca, tam, kjer je svoj čas sam obiskal planince, on jim je celo blagoslovil Stan, kjer je odtlej dobilo zavetje že toliko slovenskih obiskovalcev - zlasti mladine - te »argentinske podobe slovenskega raja« pod Triglavom. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice. Poroki. V soboto dne 20. februarja sta se poročila v župni cerkvi v Tabladi Franc Mugerle in gdč. Francka Močnik. Poročil ju je g. dir. msgr. Anton Orehar, za priči sta pa bila Oskar Pregelj in Marija Jerončič. Prav tako v soboto 20. februarja sta stopila v zakonski stan v mestu Mendozi Tone Javoršek in gdč. Francka Trobec. Poročil obred je opravil g. Janez Kalan, za priči sta pa bila Franc Trobec in ga. Pepca Koprivnikar.
Družinska sreča. V družini Janeza Osterca in njegove žene ge. Elze roj. Breite so dobili sinčka--dvojčka Lucijana in Adrijana. Otroka je krstil g. župnik in duh. svetnik Alojzij Košmerlj, za botra pa so bili Anton Kovič in Mita Kovič ter Anton Hostnik in Ana Hostnik. Družino Pavla Osterca in njegove žene ge. Marte roj. Repič je pa razveselila hčerka Marija Neža. Na to ime jo je krstil g. župnik in duh. svetnik Alojzij Košmerlj, za botra sta pa bila Anton in Lidija Arades.
(Svobodna Slovenija, 4. marca 1964 - Št. 9)
RESUMEN DE ESTA EDICION
TOMAŽ KUNSTELJ - NOVI VELEPOSLANIK V VATIKANU
V	uradnem listu so bili objavljeni ukazi predsednika republike Boruta Pahorja o imenovanju Tomaža Kunstlja za veleposlanika v Vatikanu, Eve Tomič za veleposlanico pri Svetu Evrope ter Matjaža Longarja za veleposlanika na Portugalskem.
NOVE AVTOCESTE
Na javni razpis Družbe za avtoceste v RS (Dars) za gradnjo prvih dobrih sedem kilometrov dolge etape avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje in začetnega dela druge etape je prispelo 13 ponudb.
Če bodo postopki izbire izvajalca gradnje avtocestnega odseka tekli brez zapletov, bi lahko avtocestni odsek začeli graditi maja prihodnje leto. Del bi ga lahko za promet odprli septembra 2017, v celoti pa julija 2018.
OŠPICE V SLOVENIJI
Nacionalni inštitut za javno zdravje je letos zabeležil osem primerov okužbe z ošpicami. Dva primera so minuli teden obravnavali na ljubljanski infekcijski kliniki. Vsak primer nalezljive bolezni so v roku nekaj ur dolžni prijaviti, nato steče postopek preverjanja, s kom vse je bil okuženi v stiku in iskanje morebitnih posredno okuženih, je za STA pojasnila Tatjana Mrvič z infekcijske klinike.
NEKAJ VEČ TURISTOV
V	Sloveniji je bilo lani zabeleženih 3,43 milijona prihodov turistov, ki so ustvarili 9,34 milijona prenočitev, kažejo objavljeni podatki statističnega urada. Število prihodov turistov v Sloveniji se je leta 2014 v primerjavi s predhodnim letom povečalo za štiri odstotke, medtem ko je bilo število prenočitev primerljivo z letom 2013.
PO SVETU
PROTI DISCRIMINACIJI
Ena od zadnjih resolucij Parlamentarne skupščine Sveta Evrope je usmerjena proti netoleranci in diskriminaciji v Evropi s posebnim poudarkom na kristjanih kot diskriminirani skupini. Zato je še kako pomenljiva tudi za slovenske razmere. Med drugim poudarja pravico staršev do vzgoje otrok v skladu s svojim prepričanjem in pravico kristjanov do glasu v javnosti. V resoluciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope je zapisano, da je svoboda vere temeljna pravica in eden temeljev demokratične in pluralne družbe. Nestrpnost in razločevanje na osnovi vere ali prepričanja prizadene verske manjšine po Evropi prav tako kakor ljudi, ki pripadajo večinskim verskim skupinam. Kljub temu pa Svet Evrope v resoluciji ugotavlja, da sovražna dejanja, nasilje in vandalizem nad kristjani in njihovimi kraji bogočastja niso dovolj upoštevani in jih države ne obsodijo.
ATENTAT V MOSKVI
V Rusiji so tik pred velikim shodom opozicije ubili njenega voditelja Borisa Nemcova. Pozno ponoči so ga med sprehodom v središču Moskve ustrelili neznanci, ki so nato pobegnili. Predsednik države Vladimir Putin meni, da gre za provokacijo pred protesti, ki so jih organizatorji zdaj odpovedali. Iz sveta se vrstijo številne obsodbe in pozivi k neodvisni preiskavi. Do napada je prišlo na mostu v neposredni bližini Kremlja. Preiskovalci so za zdaj sporočili, da je bil umor do potankosti načrtovan. Nemcov naj bi bil na poti v svoje stanovanje, ki je nedaleč od prizorišča zločina. Napadalci naj bi bili o njegovih namerah dobro obveščeni. Ustreljen naj bi bil s pištolo, kakršno uporabljajo tako v vojski kot policiji. Šest nabojev, ki so jih našli na prizorišču dogodka naj bi izdelala različna podjetja. Nemcov, nekdanji podpredsednik vlade v času Borisa Jelcina in oster Putinov kritik, je le nekaj ur pred smrtjo na eni od radijskih postaj Ruse pozival k udeležbi na shodu proti vojni v Ukrajini.
SOVRAŽIJO TUDI KULTURO
Pripadniki Islamske države mislijo zelo resno s širjenjem kalifata. To sporočajo tudi z uničevanjem kulturne dediščine. Na svetovnem spletu je zakrožil videopo-snetek, v katerem skrajneži s kladivi uničujejo zbirko muzeja v Mosulu, ki vsebuje neprecenljive predmete iz asirskega in helenističnega obdobja. Nekateri so stari tudi več kot 2600 let. O uničevanju so poročali tudi viri iz tega mesta na severu Iraka, ki je pod nadzorom Islamske države od lanskega poletja. Strokovnjaki so že potrdili, da gre pri številnih uničenih predmetih za originale, nekateri so na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Džihadisti so prav tako izropali knjižnico v Mosulu ter na grmadi zažgali več tisoč znanstvenih in kulturnih besedil, starih tudi več stoletij. Predstavniki knjižnice menijo, da
je izgubljenih kar 112.709 rokopisov in knjig, od katerih so nekatere na Unescovem seznamu najbolj redkih dragocenosti.
UPANJE V UKRAJINI
Na vzhodu Ukrajine je bil v obstreljevanju v bližini Donecka ubit novinar. A spopadi na območju so se v zadnjih dneh večinoma ustavili, prekinitev ognja se je le začela uveljavljati, to pa vzbuja upanje, da se bosta sprti strani - ukrajinska vojska in proruski uporniki - le držali sporazuma, podpisanega v Minsku sredi februarja. Začeli sta tudi dogovorjeni umik težkega orožja s frontne črte, kar naj bi trajalo 14 dni. Predstavnica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi medtem ocenjuje, da bi se konflikt na vzhodu Ukrajine lahko znova zaostril. Vendar v Varnostnem svetu Združenih narodov upajo, da bo prekinitev ognja na območju sčasoma popolnoma obveljala. Kot dodajajo, bo to omogočilo tudi prihod pomoči tamkajšnjim ljudem, ki živijo v izjemno težkih razmerah.
NESREČNA SIRIJA
Begunska kriza v Siriji se bliža nevarnemu razpotju. Kljub pozivom k človekoljubni pomoči finančnih sredstev ni dovolj, sosednje države pa se še komaj borijo z navalom ljudi, ki so zbežali s svojih domov. Na položaj opozarja tudi visoki komisar Združenih narodov za begunce. Da je treba okrepiti prizadevanja za rešitev težkega položaja, je prepričan tudi apostolski nuncij v Damasku. Sirci so trenutno največja populacija beguncev. Njihovo število je vse večje, postajajo tudi bolj ranljivi. Resne posledice tega dejstva za vso regijo poudarjajo najočitnejše: mednarodna skupnost mora nujno za skupno mizo posesti vse akterje in ustaviti konflikt. V tej vojni ni zmagovalcev, vsi izgubljajo. A najvišjo ceno plačujejo begunci in ostale nedolžne žrtve znotraj države.
HISTORIAS DEL HORROR
El pasado 3 de marzo se cumplio otro aniversario del descubrimiento, en 2009, de una fosa comun en la mina de Huda Jama. En la excavacion, conocida como de Santa Barbara, fueron encontrados esqueletos, que datan de los meses de junio y julio de 1945. Son restos humanos de unas 800 personas, asesinadas por las fuerzas del nuevo regimen comunista. Se calcula, ademas, que en otras excavaciones de la mina hay mas cadaveres, sumando un total de 2000 restos humanos. La mayona son de hombres, pero tambien hay de mujeres y ninos. Es uno de los "cementerios ocultos" mas tragicos de las matanzas en Eslovenia, donde en los meses posteriores a la guerra fueron eliminados alrededor de cien mil "enemigos del regimen". (Pag. 1)
DEL BRAZO Y POR LJUBLJANA
Paseos literarios es un ciclo de conferencias en la bibli -oteca del Ljubljana, que une los lugares de la capital eslovena, con la vida y obra de famosos creadores literarios. Esta vez nuestro corresponsal fue el encargado del unir los puntos llamativos de la ciudad con la vida del joven doctor Tine Debeljak, quien fuera posteriormente uno de los lite-ratos, traductores y poetas insignes da la colectividad eslovena en la Argentina. Nacido en Škofja Loka y radicado en Ljubljana, Debeljak fue un personaje central de la vida literaria de antes de la guerra. La conferencia reunio a los admiradores del difunto poeta, sus coterraneos y - por supuesto - a la numerosa colonia argentina radicada en Eslovenia. (Pag. 2)
HERMOSAS VACACIONES
Como todos los anos un nutrido grupo de ninos, que concurren a los cursos de esloveno, tuvieron sus vacaci-ones sonadas. A comienzos de enero y durante diez dfas, se alojaron en la colonia de Hanželičev dom, en las sierras de Cordoba. Como asistente espiritual los acompano este ano el padre Primož Jakop de Eslovenia. Pileta, paseos, y juegos, tanto para el cuerpo como para la mente, fueron su pan de cada dfa, en un ambiente cordial y en medio de un paisaje de ensueno. Cuidados por un responsable pero alegre grupo de acompanantes, visitaron los lugares mas llamativos del valle de Punilla, con centro en la ciudad de Capilla del Monte. El Hogar, ubicado en la villa de Dolores, fue el reducto de suenos y alegnas, que diffcil-mente puedan olvidar. (Pag. 3)
BUENOS VIENTOS
Nuevam,ente la embajada de la Republica de Eslovenia fue punto de encuentro artfstico. En su ciclo "Buenos vientos para la cultura" tuvo lugar el pasado 24 de febrero la exposicion de pinturas de Vladko y Lučka Voršič. Padre e hija tuvieron sentidas palabras para los presentes. El embajador Sr. Tomaž Mencin destaco la coincidencia de la muestra con el mes de la fiesta eslovena de la Cultura. El nieto del artista, el Prof. Jaka Voršič, hizo un analisis filoso-fico del acto creativo. Un numero musical animo la velada, acompanado de una nutrida concurrencia. La muestra estara habilitada hasta el 24 de abril en horario de aten-cion de la embajada. (Pag. 4)
CURSOS DE ESLOVENO EN BUENOS AIRES
La profesora Tjaša Lorbek, publico las primeras infor-maciones sobre los cursos de esloveno en la Facultad de Filosoffa y Letras en calle Puan. Aun no estan completa-mente confirmadas por la parte de la Facultad, por eso pueden cambiar. Comienzo previsto 1° cuatrimestre: miercoles, 25 de marzo. Fin confirmado 1° cuatrimestre: viernes, 19 de junio. Inscripcion: por el momento no hay informacion. NIVEL 1 previsto: lunes, 17.00-19.00 o miercoles 17.00-19.00 (para el siguiente nivel los dos grupos se juntaran en un solo grupo), aula 5. NIVEL 2 previsto: jueves, 19.00-21.00, aula 5. NIVEL 3 previsto: viernes, 17.00-19.00, aula 110. NIVEL 4 previsto: viernes, 19.0021.00, aula 110. NIVEL 5 confirmado: miercoles, 19.0021.00, aula 5. NIVEL 6 confirmado: jueves, 17.00-19.00, aula 5. Contacto de la profesora: tjasa.lorbek@gmail.com
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, Nevenka Grohar, Rok Fink in Marijan Eiletz. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
5 de marzo 2015 • N° 6 • SVOBODNA SLOVENIJA
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
r	no sobote
sabor ropeo
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Od 6. do 8. marca: duhovne vaje za mladino, od 18. leta dalje.
NEDELJA, 8. marca:
Tradicionalna tombola na Pristavi ob 16. uri.
SOBOTA, 14. marca:
Sprejemni izpiti Srednješolskega tečaja RMB, za 1. letnik ob 15. uri, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 15. marca:
V Slovenski hiši ob 16. uri, začetek slovenskih osnovnih šol, sv. maša in nato igra »Obtoženi volk«, v izvedbi Rožmanove šole.
ČETRTEK, 19. marca:
Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govoril bo g. Alojz Urbančič "Vuelo en planeador".
SOBOTA, 21. marca:
Na Srednješolskem tečaju RMB, popravni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 29. marca:
Občni zbor Društva Slovenska vas v Hladnikovem domu ob 10.30 uri, ob vsaki udeležbi.
KOLAJNA ZA ALENA
Slovenski paratriatlonec Alen Kobilica je v južnoafriškem Buffalo Cityju dosegel velik uspeh. Na tekmi svetovnega pokala v kategoriji PT5 je skupaj z vodičem Jaro-slavom Kovačičem Sloveniji priboril prvo zmago na tej ravni tekmovanja. Kobilica je
ZAČETEK SLOVENSKIH SOL V LETU 2015
Sobota 7. marca vpisovanje in prvi dan pouka: Rožmanova šola ob 8.15 uri
Sobota 14. marca vpisovanje in prvi dan pouka:
Balantičeva šola ob 8.10 uri
Baragova šola ob 8. uri
Jegličeva šola ob 9.30 uri
Jurčičeva šola ob 8.30 uri
Prešernova šola ob 8.30 uri
Sobota 21. marca vpisovanje in prvi dan pouka: Slomškova šola ob 8.30 uri
doslej na stopničkah stal le enkrat, tretji je bil v Londonu 2014.
Alen Kobilica je bil od leta 1996 fotomodel in profesionalni maneken. Leta 2009 mu je po petih operacijah oslabel vid in je oslepel. Še vedno se ukvarja z modeliranjem, vendar kot lastnik agencije Alen Kobilica models; je ustanovitelj centra Vidim cilj in soustanovitelj podjetja Proorganika.
Od leta 2009 se kot slepi športnik ukvarja s paratriatlonom (plavanje, kolesarjenje in tek), ki bo na olimpijskih igrah v Rio 2016 prvič olimpijska panoga.
KOŠIRJU PAŠE JAPONSKA
Slovenski deskar Žan Košir je v Asahi-kawi na Japonskem na zadnjem paralelnem veleslalomu sezone svetovnega pokala z zmago osvojil veleslalomski globus.
A dan pozneje je slavil drugo, zaporedno zmago. Tokrat je bil najboljši v paralelnem slalomu, že dve tekmi pred koncem je kot prvi Slovenec postal tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala.
Koširjev velikanski uspeh so na Japonskem dopolnili Rok Flander s četrtim, Rok Marguč s šestim in Jure Hafner z osmim mestom, za Flandra in Hafnerja je bila to prva letošnja uvrstitev v izločilne boje.
DVAKRAT DRUGA
Dvakratna olimpijska in svetovna prvakinja Tina Maze je bila druga na kombinaciji svetovnega pokala alpskih smučark v Banskem.
Druga je bila tudi na superveleslalomu za svetovni pokal. Obakrat je bila zmagovalka Avstrijka Anna Fenninger. Branilka velikega kristalnega globusa Fenningerjeva se je v skupnem seštevku pokala vodilni Mazejevi približala na 44 točk.
Do konca sezone je še osem tekem.
KLJUB IZPADU - USPEŠEN
Slovenski teniški igralec Blaž Rola je izpadel v četrtfinalu turnirja v argentinskem Buenos Airesu. Izločil ga je Carlos Berlocq s 6:1 in 6:3. Kljub porazu je dosegel enega izmed največjih uspehov doslej; trenutno je 85. na svetovni lestvici.
ZAVEC PRED TRDO PREIZKUŠNJO
Slovenski boksar Dejan Zavec se bo 11. aprila v mariborski dvorani Tabor pomeril za naslov prvaka po verziji WBF. V dvoboju supervelterske kategorije do 69,35 kilogramov bo njegov nasprotnik Belgijec armenskega rodu Saša Jengoian. Zavec, ki je v karieri doslej nanizal 38 borb in pri tem 34-krat zmagal, od tega 19-krat s knockoutom, poleg tega pa ima še tri poraze, se bo tokrat spoprijel s precej višje rangiranim borcem. Jengoian, oziroma Zver z vzhoda, je na lestvici poklicnih boksarjev boxrec uvrščen kar 27 mest višje in je na 10. mestu. V karieri je zbral 31 zmag v 33 dvobojih, od tega 21 s KO, enkrat je izgubil in enkrat boksal neodločeno.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Sove spet v središču Domžal
46. TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
V nedeljo, 8. marca, od 16. ure dalje
1.	dobitek:
2.	dobitek:
3.	dobitek:
Televizor LED 39", za gospode
Igralna konzola PlayStation 3, za staro in mlado Pomivalni stroj, za gospodinje In še mnogo lepih in bogatih dobitkov Tombolo bomo igrali ob vsakem vremenu
Pričakujemo vas!
Zima je za živali težko obdobje. To velja tudi za sove. V zadnjih letih lahko Domžalčani pozimi v središču mesta na drevesih opazujejo večjo skupino sov uharic.
V prejšnjih letih so se sove zbirale na brezi blizu občinskega poslopja, zato ni čudno, da so si nekateri hudomušneži na ta račun izmislili več šaljivih opazk. Zdaj, ko so tisto brezo podrli, pa so se ptice preselile na drevo nedaleč stran.
Včasih jih naštejejo tudi po dvanajst, trinajst, kakšen dan pa jih je le nekaj. Poznavalci pravijo, da se sove zdaj, ko
tam, kjer običajno živijo, po drevju ni listja, v središču naselja počutijo bolj varne, saj so v svojem naravnem okolju zdaj bolj izpostavljene drugim ujedam, te pa jim v mesto ne sledijo.
Kakor koli že, stanovalci sosednjih hiš pravijo, da sove tudi zdaj včasih vznemirjajo vrane. Ljubitelji živali in drugi radovedneži prihajajo sove opazovat in slikat, vendar nočnih ptic to očitno posebej ne vznemirja. Iz mesta bodo verjetno, tako kot v prejšnjih letih, izginile spomladi, ko se bo drevje spet odelo v listnato zelenilo.
AVTOR: ŽARKO PETRAN | REŽIJA: INŽ. TONE PODRŽAJ
Lepo vabljeni!
SLOVENSKA HISA - Ramćn L Falcön 4158
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se velikonočni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Pokličite nas ponedeljek, sredo in petek od 12. do 18. ure na telefon: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421 Po elektronski pošti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar ali esloveniau@sinectis.com.ar Čas imate do petka 27. marca. Velika noč je že pred vrati. Pohitite!