Iiisonitl »n aprijouiajo lil volja tristopnu vihIh:
H kr., 80 h« tisku Ikrat, i> 1» n <• i n
,1 „ ,, „ d ,,
Pri večkratnem tiskanji h» oena primarno r.inunjfift,
n u k o p Iti
ho 110 v rilo a,| o, nolVankovuna plHimi ho 110 sprejemajo.
Naročnino prejemu opravnlJitvo (ndnilnlstruniln) In okapodloiju nu PuiinjHlil ooltl it. Ifi v Modlju-tovl iilfil, II. nndstropjl.
Polillčoii list za slavaBskl uarofl.
Po polti	pro)«man vol)«':
Zu oolo loto	. . H) gl. —	kr.
Za pollotu	. , 5 „ —	„ Zu ootrt lota a „ 50 „
V admlnl*traol|l volja:
Za oolo loto . . H gl, 40 kr. Za nol lota . 4 „ 'jo Zu ootrt lota . , a „ 10 V Ljubljani na doni pns volja 110 kr. več na loto.
VrodnUtvo na Dunajski O itov. I!) v Modljatovl iiifil
l/h»|* po trikrat na tod on fiV aloor v torok, četrtek In soboto.
Obrtnijstvo pa državni zbor.
IV.
Veliko korist ai obrtniki obetajo od col-nino nit vnanjo izdelke, ki vsled colnino po-Htanejo toliko dražje, dit ai vsakdo kupi rajši domaČe, cenejše. Naš državni zbor je ravno letos sklonil novo colninsko poatavo, ki bodo zabranjevala, da ne bmlo vnanji izdelki in pridelki domačim na škodo hodili v deželo; o tej poatavi umu govorili že teduj, ko po je obravnavala v državnem zboru, zato je zdaj no bodemo obširneje razpravljali, ampak »amo to rečemo, da obrtnijatvo ne bi bilo doseglo tega varstvu pred vnanjo konkurenco ali tek movanjem, ko bi bilo šlo po volji liberalne levičarske stranko. Kajti iz zgolj političnih namenov, da bi bila vrgla sedanjo vlado, na ponjala jo vse svoje moči, da bi bila podrla colninsko postavo. Tudi v tem oziru se imajo toraj naši obrtniki zn izpolnitev svojih želja zahvaliti edino le avtonomistični konservativni stranki.
Obrtnijski odsek je vstregel želji obrtnikov pa tudi v tem, da odslej no bode mogel vsak šušmar postati samostojen rokodelsk obrt mk, ampak samo oni, ki so so rokodelstva resnično učili. To so zahtevali naši obrtniki ukora) v vsili državnemu zboru došlih peticijah, to zahtevajo tudi nemška rokdodelska društva od novo obrtnijske postavo. l'a ravno to) določbi so so naši liberalci v obrtnljskom odseku naj bolj upirali in so v eno mero trdili, da je nemogočo tak dokaz od obrtnikov tirjati iu kaj tncega v postavo sprejeti. Obravnavo o tej točki ho bile silno obširne in smo jih v svojem
času v ,,Slovencu" žo popisali. Pa ravno tako odločno, kakor so so liberalci tej določbi upl-rali, ravno tako odločno jo jo konservativna stranka zahtevala ter z večino v §. 2-1. nove piiNtavo določila : '/.a rokodelska obrtuljstva potreben jo razun tega, kar §§ II, 12 in 18 iploli zahtevajo za nastop obrtnijstva, So dokaz, la uo jo prosilec dotičucga obrtnijstva zares tudi učil.
Pa odseku so to šo ni zdelo dovolj; določil jo, da jo moral razun tega nekoliko čas« tudi k o t p o m o č n i k rokodelstvo izvrševati pri kakem mojstru. Dokazati pa mora oboje z izučnim listom pa pomočniškim spričevalom. Da pa kdo ne bo mogel goljuluti in take listo ali spričevala dajati za dober denar ljudem, ki so dejansko pri njem rokodelstva niso učili, uo kot pomočniki pri njem v delu bili, postava določuje, da mora ta spričevala razun mojstra podpisati šo načelnik zadruge mojstrov iu pa občinski predstojnik ali župan občine, v kteri dotičnl mojster živi. Ker so tudi učenci iu pomočniki udje zadrug, bodo zadružni predstojniki vedeli, ali jo kak učenec ali pomočnik zares bil pri mojstru, ki mu spri-čnlo daje, in ravno tako občinski predstojniki vedo, ali ima ta ali uni mojster, ki v njih ob čim živi, kaj rokodelskih učencev in pomoč mkov , ali |iu rokodelstvo opravlja sam. No bodo toraj lahko mogoče, da bi se kdo, ki se rokodelstva ni učil, zvijačno pridobil za nastop samostojnega obrtnijstva potrebna spričevala.
Koliko let se jo komu treba učiti, da so kakega rokodelstva dobro nauči, in koliko let mu jo treba pri kakem mojstru delati zu pomočnika, proden zamero ua svojo roko pričeti
rokodelstvo, je pri raznih rokodelstvih različno. Za nekatera treba jo manj, za druga veliko več časa. Najbolje bodo to vedele dotično zadrugo samo, zato postava določuje, du ima število dotičuih let v posebnem ukazu zn razna rokodelstva določiti kupfiijski minister v pu-razumljenji z ministrom notranjih zadev, prej pa zaslišati luipčijsko iu obrtnijsko zboruico pa dotično zadruge.
Nekteri so pa rokodelstvu no učtf pri kakem mojstru, mnpuk v kaki strokovnjaški šoli ali obrtnijski delnvšnici. Spričevala teb šol iu zavodov uadomestujejo izučili listi, toda lo tedaj, ako so na teh šolah no dajo samo teoretični nmjiak tudi prakt,ični poduk, iu jo bilo učencem mogoče, se dotičucga obrtnijstva strokovnjnškn naučiti v takih šolali.
Včasih bi kdo rad opravljal več rokodelstev skupaj, ki so med seboj v tesni zvozi ali no si pa tako sorodua, da kdor se jo enega izučil, brez posebnih težav lahko opravlja tudi drugo, n. pr. ključarsko pa kovuško, mizarsko ali kolarttko obrtnijstvo itd. Po postavi jo tuko združenje mogoče ; veudar pa more dotičnl s prej imenovanimi spričevali dokazati, da ho jo'.'encga izmed takih, si med seboj podobuih rokodelstev izučil , glodri drugih pa mu sinu d e ž e I u a vlada pregledati omenjena spričevala, vendar pa mora prej prašati dotično zadrugo, ali pa luipčijsko i ti obrtnijsko zboruico, ako za dotično obrtnijstvo m nobeno zadruge.
Večkrat so primeri, da so kdo u. pr. pri vojakih ali pa v večletni službi kot delavec pri kakem obrtniku prav dobro nauči obrtnijstva, iu ga praktično ročno izvršuje, no da bi hu ga bil kodaj pravilno kot učenec učil
mr -	1 I '	"	- Ud II ■ I	' II	—
Šest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov.
Spisal
l\ K. II. O. H. U.
(Dalje.)
V.
Dandanes so krčmo zbirališča r.a vrsto ljudi, ki bi nezadovoljni h sedanjimi razmerami in Iz lakomnosti radi spremenili socijalm red. V goHtiluali dobo se navadno le taki časopisi, ki lo 16 učtf, kar jo proti veri; v krčmah obdoljujejo kričačl iu goljufi noizvo deno ljudstvo, da ga za svojo misli in nazore vnamejo.
Tako ho krčme, nadaljuje ški I Dupau-loup, in to ne samo jednu ali druga, ne, le malo malo jo izjem, skoraj vse so takšne. Kdor pogosto v gostilno zahaja, ima škodo v mnogih obztrlh, dobička pa nikukeršnega ne. In ako ho je obiskovanje krčem v kake) deželi ukoroninilo, sledi iz tega neizmerno zlii za vso ljudstvo, v fizičnem, uioraličnem In ho-cijalnom obziru.
Ml nimajo to benodo slavnega škofa isto veljave za druge dežele, kakor za Francijo V
Konočiiu pravi škof Duputiloup šo: To zlo (namreč neizmerno popivanje) ho strašno š ri. V Hvedočbo svojih besedi navaja številke.
Po štotvi leta I81H bilo jo v Franciji 8112.000 gostiln. V mostu, katero jo leta I7H<), dvajset krčem imelo, bilo jih jo I. lH-IH brez kavaroii, 2HI1. Dandanes jih je več nego 400000. Mesto J. ima 25!H) »tanovnikov in M) krčem; 11. ima 1800 stauovuikov in 2r> krčem; L. 1111)7 Htunovnlkov in 52 krčem; N. 1860 Htanovnikov iu 22 gostiln. NiivchO bi bilo šo več Hto most, trgov in krajev h 1500, 1000 in 600 stanovnikl, kjer je po H, tO, 15, 20 iu po več gostiln. Jaz poznam rolo uioHtico, v katerem jo v uekojih ulicah toliko krčem — kakor hiš. Tako pravi škof Dupiinloiip.
Ali je samo v Franciji t ako V I
Konečno povemo še v zgled. V 25. dilu majnlku meseca I. 1872 umrla je v Ban Frančišku v Kaliforniji v strašnem uboštvu, šo lo 2'.) letna Ana Crosky, nekdaj najlepšo dekle .celega uioHtii in edina hči milijonarja (Iroskega. Zapravila jo Hvojo velikansko premoženje po I polnem in v 5 do ti lotili se jo tako pogrezuila
v pijanosti, du jo jo ustrahovalnl rdd čcHto-krat zaprl.
Zgledov, navedenemu prav jeduakih lehko v vsakej vasi vidimo. Ljudi, kateri so marljivo gostilno obiskovali, ter posebno v nedeljo numoHto v cerkvi za mizo pri bokalu posedali, in h triin sčbo in svojo družbino nesrečne delali, takih jo povHod Iu v vsakej občini dovolj I Da bi vendar tega ali onega po tem potu ho-dečega, to besede na pravo pot pripeljale!
llrezdvomno jo torej t Ako ho ljudem cerkveni prazniki v/.omi), narodč Hi jih Humi! ('om bolj ho jim brani vdoložovati sa cerkvenih obredov, tem sl&bojšo jo to za deželo in za družinsko razmero.
Petič: Od posvetovanja nedelj in praznikov odvisen jo delež ali kletev božja; kedor j:h po ukazu lioga iu sveto njegove cerkvo praznuje, tega Bog blagoslovi, kedor so pa po teh lika/,ih n e ravna, tega zadene božja kletev.
Tako je Hog sam dejal in to dokazuje nam zgodovina vhoIi časov in narodov. „Po-Hvečujte moj sabat In ponižajte ho pred tem, kar jo meni sveto. Ako mojo ukaze apoštujeto in ho po njih ravnate, dal vam bodem dežja, kadar vutn ga bodo treba, in zemlja bode ro-
iu kot pomočnik v pravem pomenu besede opravljal. Ako hoče tak človek na svojo roko pričeti obrtnijstvo, mu sme deželna vlada pregledati izučni list, vendar pa mora prej prašati dotično zadrugo.
Kako pa je z ženskami? Glede vdov ali sirot, ki hočejo po smrti moževi oziroma očetovi nadaljevati obrtnijstvo, §. 54 nove postave določuje, da se sme obrtaijstvo s primernim oskrbnikom nadaljevati za čbb vdovstva in mladoletnosti. Ako pa hočejo žeuske pričeti samostojno obrtnijo z navadnimi ženskimi deli, morajo tudi spričati, da so se jih naučile. A ker se jih mnoge izučč doma ali pa v služoi, v postavi ni določeno, kako imajo dotične ženske spričati ali dokazati, da dotično rokodelstvo umejo, ampak se to prepušča prosti razsodbi politične gosposke.
S temi določbami so zavrneni vsi ugovori, ki so jih levičarji delali, in je ozir vzet na vse okoliščine in pnmerljeje, ki se morejo zgoditi. Ako bo pa skušnja pokazala, da je treba še kake nove določbe, se bode to tem bolj gotovo zgodilo, ker se postave ne dajejo, da bi na veke ostale nespremenjene. Ob enem nam pa določbe §. 24 kažejo nove pravice obrt-nijskih zadrug, ki bodo imele pri vstanovitvi Bamoatojnih obrtnij veliko vmes govoriti.
Politični pregled,
V Ljubljani 21. junija.
Avstrijske dežele.
Iz Insbrneka 17. juaija. K seji Bta prišla: knezoškof iz Tridenta, Delia Bona, in na novo izvoljeni poslanec mesta Tridenta dr. Cajetan Gilli, ki obetata vernost. Lovska postava se je izročila odseku sedmerih v posvetovanje. — Glatz in tovariši predlagajo 1 Naj se izvoli odsek sedmerih iz vse zborn ce, k ima predlagati deželnemu zboru, kako gre ukrepati, da 'se odBtrani ukaz o šoli 10. februarja 1867, ki se celo te §. 13. drž. šolske postave 25. maja 1868 ne zlaga, in da se vpelje postava o nadzorstvu šol, taka, ki ugaja potrebam dežele Tirolske. 2. Ali se ima učiteljski pomožni zavod pomnožiti in na kak način se ima to zgoditi, in kako se ima vpri-hodnje porabiti. — To pride na prihodnji dnevni red.
Ijcviel državnega zbora se vendar prehudo godi. — Braniti bo hoteli preBvitlega cesarja pred deželami, pred federalističnimi načeli, in vladar jih je imenoval fakcijozno opozicijo, uklanjali so se nemškemu cesarju, klicali na „pomagaj" železnega Bismarka, ali ta jim je rekel, da so jesenski ,,spodleBek." ierbstzeitlose, ki nikdar o pravem času ue pridejo fe svojimi nasveti, s katerim je vsako vladanje nemogoče. In kaj pravijo na to ? Tako-le modrujejo: Bedaj bo bb nam še le oči odprle, sedaj smo spregledali, da se notranja in uuanja politika zlagate, sedaj še le vemo, zakaj Bismark ne mara za nas. — Res pravi original ta B smark, ki ncče, da bi ga drugi za nos vodili, a on pa sme druge.
Kmetle no zborovali v neddjo 18. t. m. v Brnu na Mar&kem. Svoje poslance so poslali občine iz Marsbega iu Šlezkega. — Odposlanci so bili največ iz nemških občin, češki kmetje so bili iz okolice Brna. Obrav navali so nemški in slovanski. Prvomestnik je bil g. Sič iz Gutetifiild, namestnik g. Gatt-ner iz Šlez>je, a perovodja g. Pečnn iz Moravske Budvice. O prvi točki programa: Stališče te stranke „govoril je g. Prircner, ki je naštel pregrehe, katerih so krivi vstavoverci v Avstriji. Od VBeb strani bo mu ploskali, ko je rekel: b to stranko mi ne moremo hoditi Namen zborovanja je, da se ustanovi „zveza kmetovalcev" (Bauernbund) , ta se nima spuščati v narodnostne prepire, marveč zastopati mora kmečke koristi, in poglavitno skrbeti za to, da pridejo v zastopstva možje, ki bodo znali braniti koristi kmetov. — Drugi govorniki bo govorilijo znanih zahtevah kmečkega prebivalstva. Koutčao so sprejeli resolucijo , ki zahteva direktne volitve v deželui in državni zbor, potem pomnožitev poslancev za okrajne zastope in mandat na tri leta.
Vnanje države
CJrof Diniitri AndrejevIč Tol stoj minister notraujih poslov Da Ruskem je bil prej naučui minister in vrhovni načelnik Binodi. L. 1843 je stopil v državno službo l. 1856 je postal državni svetovalec, 1861 tajni svetovalec, a 1. 1872 pravi tajni sveto valeč. Naučni minister je poatal 1. 1866 i in je ostal do I. 1880- Tedjj je bil naučil
minister skoraj ves čas za cara Aleksandra II. Grof Tolstoj je privrženec klasičnih jezikov, n ker ni nikjer tako malo veselja do latinskega jezika, kakor na Ruskem, imel je Tolstoj mnogo ncpnjateljev. Ko je 1. 1880 LorisMeli-kov vse strahoval, mogel bc je Tolstoj umakniti, aučni minister je postal Saburov. Z veseljem so ga vidi ii odhajati, ali Kutkov je že tačas rekel, da bode rodoljubnemu grofu Bolnce še jedenkrat posijalo pred prag. Sedanji car je najdel grofa na Belih, in mu je zopet izročil državno službo. Pred nekaterimi tedni je postal predsednik akademiji, ua mesto gr< f* j tkeja, sedaj pa je minister notraujih poslov.
Izvirni dopisi.
S Šcntnrškc jjore, 16. junija. Zormanovi v Češojevku, selu župnije Vele-sovške, sejaje zadnjič proso, zadeli bo s plug im na skalo in ko vsled tega potem na taistem mestu kopajo, spravijo na beli dan več plošč, večib in manjših, katere sem včeraj popoludan sc-m ogledoval, in tudi mesto, kjer so jih izkopali. Belkaste, iz apnenega peščecca obstoječe in z dletvom obdelane plošče vkup sestavljene merijo 1 seženj na dolgost, 23 palcev ua širokost; debele pa ao kakega poltretjega pa c8, kojih ene imaje ob kraju še dva palca visok iu poldrugi palec debeli rob. Notranja votlina bila bi tedaj 33 palcev dolga, 20 pa široka, kar po mojih miBlih, vse to ima podobo pokrova kakega poganskega groba. Na teh ploščah, kakor so mi domači pripovedovali, ležala je skala, na katero je plug zadel. Mesto, kjer so vse to izkopali, je zvišan, obdelan griček, ne dalječ od hiše; rekel bi, skorej v sredini med cerkvijo na Trati in domačim poslopjem. Priporočal sem domačim ljudem , nsj ondi, kader pospravijo proso iz njive, kopavajo še ua drugih mestih, znabiti zasledijo še kake druge, temu podobne, ali celo enake grobe in potlej bi besede pokojnega Poženčana ne bi!e prazne, ki je trdil svoje dni, da VeleBovo ima ■,voje ime od paganskega malika „Veles' (AmorJ kojega so pagani čestiii ua mestu, kjer zdaj Materi Božji posvečena cerkev stoji.
Iz Selške doline, 18. jun. (Toča. Uboj. Ogenj. Sleparenje z Lutrovim sv. pismom. Slovensko vradovanje.
dovitua in drevje polno sadu in dovolj boste imeli kruha se nasititi. Dal vam bodem m iu in vaše meje varoval. Vsega boste dovolj imeli. Živel bodem med vami, ter bodem vaš Bog in vi moje ljudstvo". Tako obetai je Bjg (III. Moz. 26. 2.)
Ako pa ne bode narod spoštoval božjih zapovedi, preti jim On s strašno kaznijo. „Oni onesvečujejo moje sabete, zato hotel sem Bvoj srd nad njimi spustiti in jih pokončati". (Eceh. 20, 18.) In po proroku Jeremiji (17. 27.) veli Gospod: „Ako nehčete mene slušati in mojih sabatov praznovati, zažgal bodem pred vašimi durmi ogenj, katerega ne bode moči ukrotiti in koji bode sežgal vse hiše jeruzalemske".
Uže na gori Sinajski velel je Gospod: „Kedor onesvečuje saboto, zapal je smrti, kdor na ta dan kak (hlapčevski) posel opravlja, tega duša ne bode živela". Torej kdor nedelje ali praznika ni posvečevalec, kaznovan je bil b smrtjo. Ko je v puščavi nek Izraelec v saboto suha drva nabiral, peljali so ga pred Mozesa in Arona. In Gospod rekel je Mozesu: ta človek mora umreti: Peljjte ga iz tabora in ubite ga s kameni. In peljali so ga ven in ga ubili. (IV. Moz. 15. 32.)
V novej zavezi ne vlada več strah, temveč
ljubezen. Radi enesvečevanja eebote in oruzib velikih grehov, čiovek še ne propade smrti; toda greh, kateri se z onesvečevanjem nedelj in praznikov naredi, zato pred Bogom še ni manjši, in Bog ima mnogo drugih kazen, s katerimi Iehko človeka zadene na tem ali onem svetu. In bode to tudi storil, je 8toril kakor nam jasno priča zgodovina.
Od neke žene znamo, da jej je bila roka tako trda postala, da je ni mogla več premakniti, ko je v nedeljo hotela hlapčevBka dela opravljati. Za svetega Humberta (I. 1098) škofa v Turinu se je ondi sledeče dogodilo:
V sv. Humberta, škofijskega patrona, in zelo spoštovanega svetnika sv. Makiunus-a dan, upregel je neki kmet dvoje volov v voz, da bi seno domov speljal. In glej, ua čudovit način vnelo se je seno ter je zgorelo in ž njim voz in voli. —• V ravno tej škofiji in na ravno tega svetn ka praznik, ko je vse v cerkev vrelo, vzel je nek kmet koso v roke, da bi travo kosil. Tudi njega zadela je božja roka, komaj je jel kositi, prime ga krč ter ga do smrti več ne spusti. — V Normandiji delal je, kakor se čita v životopisu vladike sv. Leo-
Ifrid-a, nekovkmet, da bi v nedeljo zvrši), kar ni v tednu zgotovil. A ta njiva postala je
odsihdob nerodovitna in nobeno zrnje ni več vzraslo.
O binkoštih pab je nskedaj mnogo snega, ki je ves še rastoči poljski sad pokončal. Jeden tako ob svojo imovino prišli kmet, šel je s svojo rodbino na polje sneg odmetavat, miBleč, da tako svoje poljske pridelke pogina reši. A glej I On ni toliko žel, kakor je sejal, oni pa, kateri so na Boga in njegovo previdnost zaupali, želi so mnogo, mnogo več, kakor so sejali. Pater Krugdolf, misijonar na filipinskih otokih, poroča sledeče:
Ko je v nedeljo k nekemu bolniku šel, videl je nekaj mož ob morskem bregu, kateri so svoje čolne zboljševali in popravljali. Misijonar posvaril jih je; toda vae njegovo prizadevanje bilo je zastonj I Osorno in surovo rekli so mu, naj gre bvojo pot. Žalosten odšel je misijonar, oni pa bo nadaljevali svoje delo. čez nekaj ur korakal je po ravno istem potu domov. In kaj je našel ondi, kjer so se hlapčevski posli opravljali? Pogoriščel Mej tem, kar Be je misijonar pri bolniku mudil, vnel se je ogenj iu je vse uničil, celo popravljene čolne.	(Dalje pnh.)
Tudi pri nas je dosti dov:c, pa le žalostnih. 1. junija je tudi naše hribe zlo toča zadela, v dolino tabert vendar ni segla, a potolkla je sledeče vasi: Dražgoško faro; sosesko sv. Primoža in sv. Mohora selške fare, pa nekoliko Bukovške fare. Na nekterih njivah je čisto stolčeno ; na več krajih je prst voda odnesla, da več let ne bo rastlo nič. In ta nesreča je za nektere kmete zato še bolj občutljiva, ker so bili tudi lansko leto od toče zadeti, nektere Bukovške fare je že tretje leto (a nadloga zadela, Škoda se je cenila, ali bi pa ne bilo mogoče tako uravnati, da bi se na koncu leta na davkih to odpisalo, kar se po sedanji na-redbi zgodi še le na koncu druzega leta? Saj to leto kmet naj težje davke plača; to pre-naredbo prav želimo od gosposke.
Druga žalostna hudobija se je zgodila v soprazuik sv. Primoža. Sošlo se je nekaj na trkanih žganjepivcev v neki postranski krčmi; ne ve se iz kakšnega vzroka, so se sprli, in so v jezi ali v pijanosti nože rabili ter enega tako zdelali, da je še tiBti večer umrl. Sumljiva sta dva in sta se že tudi sama sodniji izročila. Z žalostjo moram reči, da se pri nas ta strupena pijača vedno bolj širi; in je veliko nerodnost in bojev kriva. Vzrokov temu je veliko, pa jih ne bom popisoval, le to omenim, da postava zastran žganjetočja ni popolnoma, ker špirit ljudje kupujejo, in sami doma to berlozgo delajo, ali pa v postranskih krčmah, kjer še pravice točiti nimajo. In naj več nerodnost se ravno v takih beznicah godi. Dokler bo špirit tako po ceni, se pri takih ljudeh težko kaj naredi, ker ti vsak tak odgovori, da so vino in druge pijače zanj predrage, ko špirita za malo soldov dobi, da se z njim upijani. Zastran zdravja in druzih nesreč pri takih še ni govora. Ali bi ne bilo dobro špirit z davkam zlo obtežiti, pa pri druzih rečeh odjenjati ?
Se tretja nesreča. 14. dne tega meseca zjutraj ob 4. uri naznani glas zvona ogenj; pogorela 8ta dva kmeta v Dolenji vasi; zavarovana sta bila oba, pa ne za veliko; tudi je eno tele in nekaj prešičev v ognji konec vzelo. Kakor sodijo, bilo je po hudobiji zažgano. Dasiravno je za ta dva škoda občutljiva, vendar se imajo v ti vasi posebno Bogu zahvaliti, da je bilo deževno vreme in brez vetra; hiše so namreč zlo na kupu in s slamo krite, ko bi bil ta nekoliko veter popihal, bi bila brž cela vas v plamenu. Gasilnega orodja pri nas ni; v Železnikih imajo gasilnico, pa je eno uro odtod; zato je občinski zbor sklenil že pred 4 leti, napraviti gasilnico, nekaj b prostimi darovi; kar bi bilo še premalo, bi pa vasi po ravnem pri obč.nBki dokladi skoz 3 leta dodale. Ali po nevednosti in malomarnosti so nekteri hišniki tako nasprotovali, da se je tako koristna in potrebna naprava opustila, in ravno ti so večidel imeli malo davka plačat, zato so pa tem slabeji zoper ogenj zavarovani.*)
Ta teden je neki slepar pri nas bukve predajal prav po slepi ceni, sveto pismo novega zakona je nekdo za 30 kr. vezanega kupil; kakor se sliši, jih je precej tako med ljudi raztrosil; bukve so bile na Dunaji tiskane, bile so siovenske, pa tudi nemške je imel. Kakor se je pozneje zvedeio, so v Lutrovem duhu pisani; naši častiti duhovščini se je zahvaliti, da se ni ta reč še naprej širila, in mislim, da so bukve v njih rokah. Vprašam,
*) Po naši deželni postavi morajo večjo vasi napraviti gasilnico I Naš deželni zbor manjšim in revnejšim občinam daje v ta namen tudi denarne podpore.	Yredn.
zakaj Be takim sleparjem ne prepove na kmetih ljudi Blepariti? Kmetje ne vemo, ktere bukve niso prave.
Še nekaj moram opomniti. Kako dolgo še Bodnije ne bojo dobile slovenskih tiskovin? Minuli teden je Bodnijski služabnik raznašal tožbe in povabila, pa samo v nemškem jeziku; na vprašanje, zakaj da se ne pošljejo v slovenskem jeziku, odgovori: ker ne dobimo slovenskih tiskovin, ne bojo slovenski pisali; kdaj se to zgodi, ne vem.
Tudi to moram opomniti, veliko bo že iz našega okraja poslali prošnja na Dunaj za slovensko vradovanje, le iz naše doline 8e nihče ne gane; ali se ta reč našim županom premalenkostna zdi, ali bo tako malo marni? Saj je še Ljubljana to storila, ko so vendar tam bolj zmožni tujega jezika, kot mi kmetje. Lahko vedo, da vsi odborniki to želč.
Gradca, 20. junija. Deželni zbor Štajar8ki pričel Be je 12. t. m. s pontifikalno sv. mašo, kojo je prečaBtiti gospod Sekovški stolni prošt dr. Biichinger v stolni cerkvi ob deBetih služil. Tej sv. maši so pri-sustvovali g. baron Kiibeck, c. kr. na; estnik z VBimi namestnijskimi gospodi svetovalci, deželni glavar Moric pl. Kaiserfeld z deželnimi odborniki vred in veliko deželnih poslancev v za nje reserviranih klopih.
Ob enajBtih bo Be naši gospodje deželni poslanci k prvi seji če'rte sesije peto deželno-zborne dobe v dvorani deželne hiše zbrali, in deželni glavar otvori sejo b kratkim nagovorom, omenjajoč: da deželnemu odboru ni mogoče bilo, vse mu v zadnji seBiji naložene dolžnosti dopolniti, ker so Njih c. kr. veličanstvo deželni zbor že na 12. t. m. k ustavnemu delovnnju sklicali, in ker je izvršitev marBi kterega deželno-zbornega zaukaza od krajnih komisij odvisna, po koiih po zimi ni bilo mo goče hoditi. Kljub temu bo deželni odbor vendar le obširne in važne predloge deželnemu zboru v prevdarjanje m sklepanje predložil, posebno pa predloge one komisije, ki je imela nalogo, preiskavati vzroke, zakaj gregOBpo darstvo na Slatini leto za letom nazaj, in kako bi se dalo temu v okom priti, konečno povabi poslance, naj bi svoje delovanje pričeli s klicem : Živili naš premilostjivi cesar Franjo Josip I, na kar so Nemci b trikratnim Hoch! Slovenci pa b trikratnimi: Ž«vili 1 odgovorili.
Na to povzeme zopet g. deželni glavar besedo, ter popisuje z živimi besedami zasluge umrlega deželnega poslanca in dolgoletnega deželnega odbornika g. dr. Jožefi viteza Kai-setfelda in izraža čut obžalovanja zarad njegove smrti; v dokaz sočutja in obžalovanja vstanejo vsi poslanci. Predložilo se je:
1.	Poročilo deželnega odbora s predlogom računskega sklepa o Bplošnnm učiteljskem pen zijskem zavodu za leto 1881 broj 1 ;
2.	poročilo deželnega odbora in predlog proračuna splošnega učiteljskega zavoda za leto 1883 broj 2 ;
3.	poročilo deželnega odbora o peticiji štajarskega učiteljskega društva zarad spre menitve postave o učitelskih penzijab, broj 3;
4.	poročilo dežel, odbora o ločitvi Lučke občine v Ormuškem okraji 4;
5.	računski sklep o štajarskem gruatno-oproBtninBkem zavodu za leto 1881 br. 5
6 proračun gruntno-oprostninskega zavoda za leto 1883 br. 6;
7.	poročilo deželnega odbora in postavni predlog zarad Bpremenitve §§. 21 in 17 ob činBkega statuta Mariborskega mesta, br. 8
8.	poročilo deželnega odbora o prošnji i okrajnega odbora B.rkfeldskega za privoljenje
pobiranje 45% okrajnih priklad za leto 1882 broj 13;
9.	proračun štajarskega deželnega zavoda za leto 1883 br. 11;
10.	poročilo deželnega odbora v svojem delovanju za leto 1881;
11.	poročilo deželnega odbora o deželni adravilnici Rogatski Slatini (Sauerbrun) [in o reformah, ki bi se imele tam po nasvetu zadevajoče komisije vpeljati.
Kar ta deželno-zborna doba traja, ni bil od Slovencev razun dr. Dominkuša, kojega so navadno v naj neznatnejši namreč peticijski odbor volil;, nijeden Slovenec v kaki odbor voljen; konservativci jih niso hoteli v odbore kandidirati, ker Slovenci zavoljo nekterih bolj liberalnih svojih tovarišev niso mogli k njih-nemu klubu pristopiti, liberalci jih zopet niso volili, ker bo jih smatrali kot priBtaše desne stranke, s kojo so nekteri Slovenci vselej, nekteri pa vsaj večkrat glasovali.
Ko so se lansko leto volilni listki za razne odbore med poslance delili in je č. g. dr. Šuc zapazil, da so liberalci in konservativci zopet Slovence popolnoma prezrli, je dal svojim tovaršem parolo, v odseku ne voliti in glasovati. — Ko so liberalci nevoljo Slovencev zapazili, bo se začeli po dr. vitezu Schreinerju izgovarjati, da jim niBO Slovenci nikogar za volitev naznanili, da bi jih bili drugače gotovo odbore volili itd. — In Slovenci dobre duše so se dali lanBko leto potolažiti.
Letos pa je dr. Dominkuš, načelnik kluba Slovencev brž v prvi seji večino opozoril, da je v vseh parlamentih navada da Be manjšina tudi v odsekih zastopa, — le v Štajarskem deželnem zboru Be slovenska manjšina popolnoma, prezira; med tem, ko vsi nemški časniki vpijejo, kako se Nemci na spodnjem Štajarskem preganjajo in zatirajo, se Slovenci izključujejo iz naj imenitnejših postavodajnih posvetovanj in je upanje izrekel, da bode večina letos volitve v odseke tako vodila, da bo tudi slovenska manjšina v vsih odsekih zastopana. Na to je deželni glavar odgovoril, da bo večina te besede dr. Dominkuša prevdarila in po mogočnosti se na njojozirali, — kako je to Btorila, — o tem Vam bom prihodnjič poročal.
Ix Štajarskega, 18. jun. (Stebri nemškega „Sch u 1 ve re i n a" za Štajar-bko.) Težko nam je umeti, kako zamorejo nemški Schulverein podpirati ljudje, ki bo Be zučili na avstrijskih šolah, n. pr. na višji gimnaziji mariborski, ki je nekdaj stala pod vodstvom odločnega in obema narodaostema pravičnega vodja Adolfa Lang-a. V tem društvu nahajata se tudi profesorja dr. Pommer Dunaja, pa Ferk iz Gradca, ki poBebno podpira to prusijaško društvo. „Schulverein" se drzne vtikati v našo splošnjo omiko, pa kako bi mogel o poduku slovenske mladine govoriti gospod, ki je iz zaničevanja opustil učiti se slovenskega jezika, brez kterega je vendar za slovenske otroke poduk nemogoč? G. Ferk pa že dolgo dolgo dela zoper slovenščino, ki 10 je že tedaj gledal s pisanim očesom, ko o vznemirjevanji nemškega prebivalstva še ni bilo govorjenja. Zdaj mu je ta fraza kakor nalašč. Pravijo, da je g. profesor slovenskega rodu, rojen tam na slovensko-nemški meji, ki se je pa zadnji čas daleč proti jugu pomaknila z nastavljanjem trdih nemških učiteljev. Pred 40 leti je v teh krajih šolska mladež govorila še slovenski in učitelji bo znali oba deželna ježka. Od poštenih staršev in izvrstnih duhovnih pastirjev, pa tudi od svojih tovarišev na mariborski gimnaziji imel je priliko se navzeti pravega slovenskega duha, pa kako
različno je njegovo sedanje obnašanje proti tedanji njegovi ljubeznjivoati. Mislimo, da bi mu še v sanjah hudo delo, ko bi se mu pri* kazal duh njegovega nekdanjega domačega g župnika, bivšega vojaškega duhovna iu skoz in skoz poštenega moža, ali pa senca slavnega g. fajmoštra Terstenjaka, njegovega verskega učitelja, ker bi mu oba morala reči, da se njegovo sedanje ravnanje ne strinja z nadsmi, ki so jih nekdaj v njega stavili.
Domače novice.
V Ljubljani, 22. junija.
(Poziv I) Ljubljanska čitaln ca priredi pri veliki besedi na korist „Narodnemu Domu' v prostorih čitalnična restavracije dn<5 2. julija 1882 bogati ,,Bazar' s pomočjo dobrohotnih darov, zato se Vaše blagorodje najuljudneje vabi in prosi, da izvolji — katero kol primerno reč — poslati za prodajo v „bazar" „Narodni Dom'1. Poslano sprejema čitalnični kustos: Fr. Šešark.
Za odbor: Franc Dreni k. — Miroslav So s.
(Šolska mladež) je včeraj deloma obhajala praznik sv. Alojzija. Učiteljska pripravnica in deška vadnica imele so sv. mašo ob '/a8. uri v škofijski cerkvi, ženska pripravnica pa v križankih. Mestne šole bo imele sv. mašo pri sv. Jakopu, potem pa bo imele celi dan prosto.
(Zoper list „Sildst. Post") je danes v Celji obravnava pred porotniki. Tožnik je dr. Suppann, zagovornik dr. Mofč. O izidu bomo poročali obširneje.
(Stari petaki), dne 7. julila 1866, Be jemljejo še do konca t. m., potem se menjujejo le pri kaai na Dunaji in pri državni kasi na Oger-Bkem. Stari desetaki se že od novega leta jem-ljo le pri k a s a b.
(„Brenceljnovon vredništvo) nas prosi naznaniti, da bosta prišli št. 5 in 6 skupno in ste že v delu.
(Kres bode „Sokol') v petek večer po stari navadi napravil vrh rožnika na Drenikovem vrhu.
(Sneg) je te dni padel po Gorenjskih planinah ter jih pobelil jako daleč doli v globočino.
(Zavoljo ponarejanja bankovcev) ie bil v Novem mestu neki ReBnik iz Grosupljega obsojen na 7 let v ječo. V pondeljek pa je šla zopet komisija v Grosuplje, najbrž v enaki zadevi.
Razne reči.
—	Natakarji bo zborovali na Dunaji 16. t. m. od polnoči do treh zjntraj. Navzočih jih je bilo 500, med njimi tudi posestniki ve čib krčm in kavarn. Posvetovali bo se, kako varovati čaBt stanovsko. Zanimivo je bilo to, da je prišel k zboru tudi socijaldemokrat in vodja (ali ne zapeljivec?) delavcev Neuturer, ki je delal propegando za BOCialdemokratBtvo, a ni opravil nič in umakniti Be je mogel iz govorniškega Btola. Sklenili so, da se bodo med seboj imenovali „kolega". Izvolili so odbor (komitč), ki bode varoval dostojanstvo in prosil, naj se natakarji vvrste obrtnikom. Pozdravi v telegramih so prišli iz Leipzig, Salzburg, Hali, Krakovega in Baden.
—	Št a n j e 1 b k a čitalnica priredi 25. t. m. b sodelovanjem Riefenberških in Komen-skih pevcev veselico sledečim sporedom : Loterija, govor, petje. Igra: Gluh mora biti. — Vstopnina: Udje 15, neudje 30 kr. — Ker je čtiBti dohodek odmenjen za „Nar. dom" v Ljubljani, sprejemali se bodo hvaležno večji darovi. Začetek ob 6. uri zvečer.	Odbor.
—	-j Č. g. A. Šerf,zlatomašnikin penz. fajmošter od Vseh svetih, je v 84. letu svoje starosti umrl.
—	Utonil je v Savi med skazevanjem pri plavanji J. Horn, ki je bil v službi pri g. Ihnet-u v Hrastniku.
—	Die katholischen Missionen. Iilustrirte MonatBchrifc. Jahrg. 1882. M. 4. — Freiburg (Baden). HerderVche Verlagshandlung. Durch die Post und den Bucbhandel. — Inhalt von Nr. 6. 1882 : Die im Jahre 1881 verstor-beuen Missionsbischofe. — B iitter aus der Kirchengeschichte Abessiniens. — Sinnbilder aut altchristlichen Lampen von Karthago. — An der Miindung des Perlflusses (Schlusa). — Nachrichten aus den Missionen: Scbweden: Chiua; Annam; Vorderindien ; West8fnka; Siidafrika; Aus verechiedenen MiBBionen. — Miscellen. — Fiir Missionszvvecke. — Beiiage fiir die Jugend : Tiko, der kleine Negerknabe von Dahome. — UnBere liebe Frau von Lourds zu Chamarel auf der Iosel Mauritius. — Lohn eineB Heiden, der Bterbende Kinder taufte. — Illustrationen: Migr. Ludwig Ciurcis, O. S. F., friiherer apostolischer Delegat von Aegypten und ArabieD. — Bucht von Aden. Eurojii sche Gifangene in einer abessiniscben BergfeBte. — Christliche Lampen von Karthago.
—	Ruinen der alten Jesuitenkirche in Macao.
—	Tibetanischer Fiihrer von Bathang. — H. Brieux, Missioniir; in Tibet, 8 Sept. 1881 er mordet. — Ansicht der Festuog Akbar von Agra. — Niederlassung der Missioniire zu Landana. — Beiiage fiir di Jugend : Ein Zog-ling aus Porto-Novo— Das Heil gthum Unserer Liebeu Frau von Lourdes auf der Insel Mauritius. — Waisenknab?n in China an der Schu-sterarbeit.
—	Iz Bamostana Marija Dun-brody v južni Afriki se poroča, da tam pričakujejo prav dobre letine. Znano bode morda, da je samostan trapistov v Banjaloki poslal naselbino v angleško Kaplandijo. Tam so ne-utrudljivi menihi postavili samostan in zemljo obdelali; prvo leto so pridelali kaj malega, a sedaj bode bolje. Zima se tam meseca junija pričenja; po noči nekaj zmrzuje, s cer pa od zime v južni Afriki pod 35° južne širjave ne more biti govorjenja. Mnogo škode bo naselbini naredili Bloni. Uro od samostana je vodenčaBt travnik in tje hodijo ti velikani napajati se. Blizo trapiBtov ho se pa naselili
o
ta ffi
o
d
• |H
S
O) «
o PH
bernhutovci, tem je vlada trikrat več zemlje podarila, kakor jo je trapistom prodala; kdor k njim pristopi, dobi zemlje za obdelovanje. Sicer imajo pa trapisti bvoj križ s Hotentoti, Angleži bo jih na pijačo navadili, za požirek žganja store vse; a tako ne morejo trapiBt izobraževati nevednega ljudstva, torej imajo veliko preglavico ž njim.
Štev. 9446.
Razpis službe.
Pri tukajšun mestni straži se služba straž-meštra ali stražnišnega načelnika oddaje.
Letna plača te službe znaša 600 gld. in je združena ž njo pravica do provizije in do službene obleke.
Kdor hoče za to službo prositi, mora dokazati , da je popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisanji.
Na prosilce, ki so v žandarski ali policijski službi vedeni, |se bode posebno oziralo.
Prošnie b priloženimi dokazili je do 1 5. julija t. L pri mestnem magistratu izročiti.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 17. junija 1882.
Župan: Grrasselli.
Katsch-eva
zdravilna kava
po rccoptu dr. Ferdinanda Katsch-a v Stutt-gartu, ki jo edino pravo pripravljajo Henrik Frank ovi sinovi v Ludvigsburgu.
Popolnoma nadomesti dobro Im!
Z mlekom jo okusen in
rcdiien živož za ljudstvo; ta kava
no draži čutnic, pa je prav zdrava, redilna in lahko prebavljiva, posebno jo toraj priporočati ljudem , ki ' imajo slab želodoc. Tudi jo priporočila vredna zarad izvrstno finega kavinega duha in male cene, in ker
je brez pridevka prave kave že za kuho pripravna.	(8)
Dobiva so
v vsih večjih in manjših špecarijskih štacunah, mestih in po deželi.
Teleftrnfleue drnnrur c«nt 20. junija. Papirn* rent* 76.70 — Hrefceru« rantu 77 45 — Zlata renta 94 40 — 18601etno državno oosojilo 130.—
Kreditne akuiie 823 50 — Lonrim, 120.— _ Cea. ktr.
aekini 5 66. — 20-franhnv 9-56.
©
o
cd
a
M«
C3 &
©
O* ©
Važno za vsako hišo!
Cela inizna oprava iz britanskega srebra
za le 8 gld.
Elogantno delo, ne zarujavi, in so vedno tako ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, in jo najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. so dobi cela mlzna oprava iz najboljšega britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostano oprava vodno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, 6 vilie iz britanskega srobra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srobra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra,
1	zajomalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika,
6 jajčnih posodieie, 6 tac, lopo izdelane, 1 posoda za poper ali sladkor,
1 presejalnik za čaj,	(15)
6 tačic za nožo in vilice
54 kosov.
Naroči so proti poštnemu povzetji, ali ipa da se denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra
C. Langer,
Wien, II. grosse Schiffgasse 28. Opomba. Komur bi oprava no ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
Važno za vsako hišo!