PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini trni' Abb. costale 1 eruppe \jG113 J.OU llF Leto XXXII. Št. 79 (9384) TRST, sobota, 3. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PSI ZAVRAČA VSAKRŠNO NADALJNJE SPORAZUMEVANJE Z DEMOKRISTJANI Ostre reakcije na izpad KD in MSI Mnliim posvetovanja v Libanonu Edini izhod roforondum sli volitveza ™ °*ltev nove@a Predsednik Leone mora določiti datum referenduma o splavu najkasneje 14. aprila - Čudni predlogi KD, ki bi sedaj bila celo pripravljena na pogajanja, samo da se izogne ljudski sodbi RIM, 2. — Minilo je 24 or od trenutka, ko je KD sklenila, sku-Pai z neofašisti, da povzroči resno politično krizo, za katero se še ve, kam vodi. Skoraj gotovo je, da se na obzorju kaže referendum o odpravi členov kazenskega zakonika, ki «ščitijo raso» (tudi Pred splavom). Toda posledice glasovanja poslancev KD ne zadevajo samo tega sicer važnega vprašanja, temveč celotno politično vzdušje, ki se je izredno zaostrilo. Vprašlji- ,—“ H7"j i ■ i . v° je Sploh, ali se bo lahko šibka 1 Socialistično vodstvo je, vsekakor, Morova vlada obdržala. Socialisti, zavzelo stahsce, da je sedaj edina resnici na ljubo, ne kažejo prevelikega navdušenja za kakršnokoli sporazumevanje s KD in ta svoj preizkušeni občutek prenašajo tudi na Pruge tematike, morda celo na gospodarske ukrepe. Socialisti pravi-1°' preprosto povedano, da je KD Zeostrila vzdušje, da je vsakršen razgovor z njo zelo problematičen, *ai ji ne kaže zaupati. Podtajnik PSI Enrico Manca je, Pa primer, izjavil, da «so socialisti ze pred tem bili ostri do gospodarskih ukrepov vlade, tokrat pa dodajajo temu še zaostritev v odnosih Pted strankami in torej posledic na celotno politično ravnotežje». pot referendum in odločno zavračajo vsakršno možnost nadaljnjega sporazumevanja glede zakona o prekinitvi nosečnosti. Skratka, socialisti ne dopuščajo KD več nobenega manevrskega prostora in nesmiselno se zdi to, kar skuša sedaj KD narediti, ko preko agencij in časopisov naslavlja laični fronti več ali manj šifrirana sporočila o tem, da bi «sedaj bila pripravljena na sporazum», seveda ped pogoji, ki bi jih sama narekovala. Tako je, na primer, demokristjan-ski poslanec De Maria sporočil, da pripravlja skupaj z bivšim ministrom Misasijem nov popravek, ki naj bi dopuščal splav v zvezi «z gospodarskimi in družbenimi pogoji družine», vendar pod strogim pogojem, da te okoliščine ugotovi zdravnik ali celo komisija zdravnikov. Drug demokristjanski poslanec Fu-milia pa predlaga, naj bi se izognili referendumu z vladnim dekretom, ki naj razveljavi fašistične norme o splavu, obenem pa dopusti splav v gospodarski ali družbeni stiski «začasno», dokler ne bo parlament dokončno odobril zakona. Kaj se, torej, dogaja med demokristjani? Morda gre le za taktiko in poskuse razbijanja laične fronte, ali pa so ti novi predlogi sad kesanja dela KD, ki se ni zavedal, kam vodi zadržanje v poslanski zadnje in komaj zaznavne upe, da bi kdajkoli lahko prišlo do vladnega sporazuma med KD in PSI. Ni si mogoče predstavljati, da bi socialisti pristali na pogajanja s KD o čemerkoli, še najmanj pa o novi vladni koaliciji. Prav to pa je bil glavni predlog Mora, Zaccagninija in drugih «zmagovalcev» nedavnega kongresa KD. Da smo priča poskusom razo-ja- bi funkcije «zamrznili» do volitev, oziroma, naj bi potrdili dosedanja ravnotežja. Proti temu se je odločno izrekel Mancini. Poudaril je, da je staro ravnotežje slonelo na izidu genovskega kongresa, ko je bila njegova struja odstranjena iz vodilnih funkcij. Zadnji kongres PSI pa se je zaključil enotno in enotno mora torej biti vodenje stranke. Tu se pa še niso zedinili o tem, ali naj zbornici? Nekateri so mnenja, da so | ckheed», se sprašujejo zlobni kose leve struje v KD zavedle, da j h ! mentatorji in radikalna predstavni- A 1 CIZjU J CA • A ---------- » •» nja laične fronte dokazujeta tudi jiraa stranka enega samega podtaj-dva primera. Izvedelo se je, da se : nika (kandidat je Craxi) ali pa kar glasovanja o 2. členu zakonskega j štiri- c’nega za vsako strui0-osnutka o splavu ni udeležila vsa j —- skupina poslancev PSDr, ki pripada I RIM, 2. — Statistični zavod Tanassijevi struji. Kaj jim je KD ’ ISTAT je sporočil, da so cene med obljubila v zvezi s «škandalom Lo- januarjem in februarjem letos poskočile kar za 3,1 odstotka, kar .ka- je notranja desnica speljala na led in da je sedaj na vrsti padec vlade in torej tudi vračanja k politiki Forlanija in Fanfanija. Ne gre namreč pozabiti enega: glasovanje o splavu je v eni minuti pokopalo še a>l'|iniiiiiiiiii,i,lllllll|lllllll||IIIIII|1,|ll,(ll,1,11,lliiiit„i,i,„ni,mi,iiiiiiiiiiiiiiiiitiii,iiii,mimi,m,,it,,n,iiihi,,,,umilili,inimmiiitt VLADA MENI Dfl BI TO BIL NAJLAŽJI SISTEM Nova zamisel glede cene bencina: racioniranje preko davčne prijave Cena bencina naj bi poskočila na 600 lir - Vozniki pa naj bi odbili od davčne prijave «popust» za 50 litrov goriva mesečno ca Adele Facc'o, ki je krstila no vo večino v zbornici kot «zavezništvo med klerikalci, fašisti in Lo-ckheedom». čunu plačanih davkov Vlada bi.se tako izognila mnogim-nevšečnostim, saj bi ji ne bilo treba tiskati bonov; niti vzdrževati birokratskega aparata za razdeljevanje bonov in njihovo obračunavanje v odnosu do lastnikov bencinskih črpalk, oziroma petrolejskih družb.; Od poviška cene bencina bi zaslužila takoj visoke vsote denarja, ki bi se; vrnil avtomobilistom šele konec leta. Tudi to ni malo. Vprašanje je, seveda, kako bodo Italijani reagirali na ta predlog, predvsem delavci, ki zaradi neustrezne prevozne mreže uporabljajo nju KPI je sedaj «naloga KD, dà se izogne nadaljnjemu zaostreva-nju in torej rahljanju trdnosti političnega okvira in sprejme logikj enotnih naporov, a samo s ciljepj premostitve negativnih posledic včd zasebna vozila, ko se odpravljajo ^Izogniti^fereXmu». ^ v službo 'm domov. Zanje -bi podra ■ sindikati odpovedali mezdnim poviškom, češ da bi na vsakih 1000 lir poviška šlo v socialne dajatve za dobro poslovico, perspektive res niso rožnate. RIM, 2. — če se bo obdržala Kjjub «viharju», ki ga je izzvalo glasovanje o splavu (vendar kaže, bo Mdru uspelo, saj so socialisti f!a seji strankinega vodstva. skleni-« «odgovorno preučiti» vladno gospodarsko politiko), se bo morala kmalu odločiti ' o vprašanju b‘em cma. Vlada je pred -več alternati-Vami, o katerih vsa Italija raz-Pravlja, tudi zato, ker med razni-“V ministri vladajo različna mne-la- Donat-Cattin je na primer pisal V:oru, da predlaga drastično racio-mranje bencina: vsak avtomobilist naj prejme bone za 50 litrov ben-Clna mesečno po 350 lir, odvečno gorivo pa naj bi na prostem trgu Plačevali po tisoč lir liter. Proti othu Donat-Cattinovemn predlogu lo predvsem spoznanje, ba bi bencin P° 1000 lir vplival v največji meri a ceno blaga, ki se prevaža in ?^ej nekaterih temeljnih prehrambe-nih izdelkov. je^ako je nastal nov predlog, o ka- j iem baje vlada zelo resno raz- j verii--a’ ,tudi zat-0- ker je lahko iz uljiv in pušča visoke vsote nabra-1 , §a denarja za eno leto v državnih Magajnih. , ^S'Ts^edèc 0Bencin7aj bTtaklj '0bsega 312 členov in po iuŠoslovanski, najdaljša na svetu L^aiih na 600 lir za liter. Za vsej ,.T‘ _ oon Vaf.ko- Avtomobilisti bi torej kupo- f LIf?ONA, 2. - 220 elanov por-2h gorivo po tej ceni. Teoretično tuSalske,cskupsc.ne ki so bili iz-pa aai bi imeli vsi pravico do «po- volJeni 25- aPrlla 1974’ Je lzdelal° Pa še en zgovoren primer. Tudi, liberalci niso bili vsi v dvorani in j ^‘ki pa njihov piedstavn k je pozneje moral priznati, da je bil postavljen pred izvršeno dejstvo «pomislekov vesti». O političnem položaju je razpravljala tudi direkcija KPI. «Zadržanje KD je grobo prekinilo vsak poskus skupnega sporazumevanja o zakonh o splavu», ugotavljajo komunisti in menijo, da «vse to zaostruje splošni politčni položaj prav v trenutku, ko državo pretresa, globoka družbena in gospodarska kriza» in ko je že, da položaj degenerira. Pomislimo samo, da bi po tem ritmu draginja dosegla konec leta 35 ali 36 odstotkov! Kmetijski pridelki so se podražili poprečno za 4,4 odstotka, drugi izza 2,9 odstotka. OPOLDNE JE STOPILA V VELJAVO PREKINITEV OGNJA V ponedeljek prvo zasedanje parlamenta po daljši prekinitvi dejavnosti - Za predčasen odstop Frangieja bo treba nekoliko spremeniti ustavo BEJRUT, 2. — Opoldne je stopila I je dejal, da ne bo šel v parlament 11 jajo tudi, da bo začetek ponovnega Libanonu V veliavn nrekinitev O- I pod zaščito tuje vojske. I rlpln vanta narlamanta fin k a i tn->a- v Libanonu v veljavo prekinitev gnja, kljub temu pa je treba v prvih popoldanskih urah ugotoviti še nekaj spopadov. Radijske postaje nasprotujočih si skupin so obtoževale druga drugo stran kršitve premirja. Kljub tem incidentom, ki pa jih je bilo malo, prevladuje v Libanonu upanje, da se bo premirje utrdilo in da bo trajalo več kot prekinitve ognja v zadnjih mesecih. Ugotavljajo, da tokrat ne obstaja noben odbor, ali kak drug organizem, ki bi nadzoroval izvajanje premirja, tako da je spoštovanje prekinitve ognja odvisno samo od discipline in dobre volje nasprotujočih si strani Dejstvo, da so za spoštovanje premirja odgovorni vsi, povzroča dokajšnje težave. Levičarski muslimani so predlagali, naj bi za nadzorovanje prekinitve ognja skrbele palestinske enote in vojaki generala Ahdaba, da bi tako zagotovili varnost parlamenta, ki bo spet začel zasedati v ponedeljek. Predlog je naletel na odločno nasprotovanje kristjanske desnice, katere pred-- stavnik notranji minister Chamoun delovanja parlamenta dokaj teža-Parlament bo moral v ponedeljek ! ven, saj so med drugim ukradli vnesti nekatere popravke v ustavo, da bi omogočil izvolitev novega državnega poglavarja šest mesecev (in ne dva) pred zapadom Frangie-jevega mandata. Naslednje zasedanje, ki bo v četrtek, naj bi bilo posvečeno imenovanju novega predsednika, čemur naj bi sledil odstop Frangieja. Napredni muslimani pa že dalj časa trdijo, da njihov cilj ni samo zamenjava predsednika Frangieja; zahtevajo sestavo obširnega načrta političnih in gospodarskih reform, da bi preosnovali libanonski sistem, ki temelji na porazdelitvi oblasti po veroizpovedi. Kar zadeva Fragiejevega naslednika omenjajo arabski časopisi kandidaturo guvernerja osrednje libanonske banke Eliasa Sarkisa, krist-janskega zastopnika Jeana Aziza in pa voditelja nacionalističnega bloka Raymonda Eddoja. V političnih in parlamentarnih krogih so se že začela prva pogajanja pred ponedeljkovim zasedanjem. Predsednik poslanske zbornice Kamel Asad vsekakor še ni odposlal vabil. Ugotav- «vlada šibka in neodločna». Po mn e? žitev bencina (neglede na davčni ! ^ tem v zvez' fe Pa potrebno po- odbitek) pomenila resno skrčenje ’ Ye°atj, nekaj več- Roki za sklic re-osebnih dohodkov,-ki jih je- infla-j,f,eLrendun?f,.,S0 zel° kratki- predsed- cija že krepko oklestila. Če pri tem reFu, i'? a:'°ra nalkasneje 14. a-... . . . , . pnla določiti datum referenduma, ki računamo se to, da misli vlada bo _ v tem primeru — 13. junija zamašiti nekatere luknje v računih lelos. v KD se že sprašujejo kaj bolniških m drugih blagajn s pri- j storiti v tem primeru. Referendum vijànjem odstotkov socialnih daja- ! o razporoki jih je naučil, da so tev v. tihem upanju, da se bodo i referendumi nevarni, zato se slišijo lifiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiii USTAVODAJNA SKUPŠČINA JE ZAKLJUČILA SVOJE DELO Odobrena nova ustava portugalske republike 5z0naštalOV2(l0mhreČzaO hter; j * letno znaša 120 tisoč lir. Ta zne- V1 Prvega demokratično izvo jene- Anaì bi avtomobilisti odbili od ga °,rSan? ^ leti\S ŠLVcna prijave. Prosti poklici ne. nodesnicarske diktature, jetrajala P^čdno i^aio™ i™ nJ k, del*,,, pnblizno deset mesecev. Nova u- Ce .no> medtem ko naj bi delav-OjjjriDP uradnikom, katerim davke nalo ta na plači, podjetje obraču-znesek pri končnem obra- Kaj mislijo D ali j ani o splavu? Kaj misli o splavu? po- Od- MlLAN, 2 -Italijan „ nee°r da^e anketa. 1° je ko-c. *anskega leta izvedla agen-^a ,za raziskovanje javnega na e?o& 's^oxa>>- Ogromna veči-^ .dh oziroma 81 odstotkov) . • da je splav pravičen, če ajj v„ nevarnosti življenje matere Ce Sre za primer posilstva, k a večina točneje 56 odstot-,0- "*ni’ da mora biti splav rek,0.Jen v primerih, ko ga na-žini Je ®0sP°darska stiska v dru- odsnSmivo Je' da pa večina (65 tk°v) odreka pravico do splava neporočenim dekletom. ženslfa 21 odstotkov meni. da naj W -a Prekine Iastni želji». nosečnost «po da četrtin, —.e anketirancev ve, Je v Italiji skrivni splav zelo -■ ‘■“UJ1' SKrivm sprav absni,1?2^60' Prav tako meni ženskana Večina, da ni kazniva Prvih t Pnekine nosečnost v gleijg trek mesecih in to ne-na razlog, ki ga navaja. stava, ki so jo izdelali predstavniki socialistične stranke, komunistične stranke, socialnega demokratičnega : centra in ljudske demokratične zveze, šteje 312 članov ter je po dolžini druga na svetu po jugoslovanski. Ustava prve portugalske republike, ki so jo sprejeli leta 1911, je bila sestavljena iz 177 členov. Novi temeljni zakon, na keterem bo slonela portugalska demokratična država, bo moral ostati nespremenjen vsaj za štiri leta ter bo moral zagotoviti svobodo in politične, družbene in gospodarske pravice portugalskega ljudstva. Predsednik republike, general Francisco Da Costa Comes bo danes razpustil skupščino v teku slovesnosti, ki se bo zaključila pozno zvečer. Med zaključnim zasedanjem ustavodajne skupščine, so prebrali in dokončno odobrili besedilo ustave. Med zadnjim zasedanjem je predsednik ustavodajne skupščine, profesor Henri que de Barros vprašal, kdo glasuje proti ustavi; vstalo je 15 poslancev socialnega demokratičnega centra, se pravi demokristjanov. Vzdržal se ni nihče, vsi drugi člani pa so glasovali za odobritev ustave. Ob koncu so po-slanvi odobritev temeljnega zakona sprejeli z burnim aplavzom, nakar so zapeli portugalsko državno himno. ' ANKARA, 2.' — Turški1 zunanji minister Caglayangil je izjavil, da je zelo razočaran ob gršikh reakci- jah na turško-ameriški sporazum, ki po njegovih besedah koristi vsemu zahodnemu svetu. Caglayangil jc dejal, da Turčija nima namena spuščati se v oboroževalno tekmo z Grčijo, obenem pa je izrazil upanje, da bodo pogajanja med Grčijo in Turčijo potekala v miroljubnem vzdušju. Šef turške diplomacije je izjavil, da je turška vojska bila vedno močnejša od grške, kar je tudi logično, saj šteje Turčija 40 milijonov prebivalcev, Grčija pa samo 8. BEOGRAD, 2. — Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA bo predsednik izvršnega sveta SFRJ Džemal Bijedič na povabilo predsednika libijske vlade Džaluda jutri odpotoval na uradni obisk v Libijo, kjer bo ostal do ponedeljka, 5. aprila. tudi govorice, da bi lahko Morova vlada (ali večina KD - MSI v parlamentu) z dekretom razveljavila člene fašističnega kodeksa in s tem obšla nevarnost soočanja na referendumu. Toda tudi to je zelo malo verjetno, ker bi v takem primeru v Italiji zares liberalizirali splav do take stopnje, kakršne si niti najbolj radikalne skupine ne morejo predstavljati. Parlament bi torej moral, z isto večino KD-MSI, odobriti zakon o kaznivosti splava na osnovi nedavnega osnutka KD. a časa ni dovolj, ker bi moral to storiti v nekaj dneh, medtem ko so socialisti pripravljeni — če bo potrebno — tudi na obstrukcionizem. KD se pri vsem tem zaveda še tega, da lahko igra z večino KD -MSI samo do konca mandatne dobe tega parlamenta, se pravi še eno leto. V najslabšem primeru pa bodo prihodnje volitve ponovile — odstotek več ali manj — izide nedavnega 15. junija. V prihodnjem parlamentu bodo torej laične stranke imele veliko in odločilno večino. Tedaj — tako zatrjuje socialist Vitto-relli — pa bi zbornici brez velikih težav pometli s kakršnimkoli zakonskim spačkom, ki bi ga KD vsilila, če se upa. Vodstvo PSI neenotno glede funkcij v stranki RIM, 2. — Socialistično vodstvo nadaljuje zasedanja za definicijo funkcij v svojem okviru. Zdi se, da niti ta teden ne bodo odločali o i-menih novih članov tajništva, ker se še niso zdinili o kriterijih. De Martino je vodstvu predlagal, naj vse sedeže. Treba bo tudi videti, ali bo obdobje desetih dni, kolikor naj bi trajalo sedanje premirje, dovolj za težavna pogajanja, ki bodo potrebna za določitev kandidatov za predsednika republike. Izredno zapleten libanonski položaj je radio Bejrut danes zjutraj tako komentiral: «Libanon je stopil v operacijsko dvorano, sedaj bo mnogo odvisno od zmožnosti kirurgov». Medtem se nadaljujejo pogovori posebnega odposlanca ameriške vlade v Libanonu Deana Browna, ki se je, potem ko se je sestal z zastopniki desnice, danes srečal z voditeljem socialistov Džumblatom in z muslimanskim predstavnikom Salamoni. Organizacija za osvoboditev Palestine je objavila v Bejrutu sporočilo, ki ga je podpisal njen predsednik Jaser Arafat in v katerem PLO izraža svoje zadovoljstvo ob proglasitvi premirja. Palestinci zagotavljajo, da bodo spoštovali prekinitev ognja, Arafat pa poziva tudi druge strani, naj jo spoštujejo, da bi omogočili rešitev libanonske politične krize. Predsednik PLO izraža priznanje sirskim prizadevanjem pri iskanju politične rešitve ter zagotavlja Siriji podporo Organizacije za osvoboditev Palestine. Arafat poudarja, da je bila PLO ves čas libanonske krize za dokončno prekinitev spopadov in da si je zato tudi prizadevala. Predsednik PLO omenja tudi misijo ameriškega odposlanca Browna, ki bi utegnila škodovati libanonskemu, palestinskemu in arabskemu ljudstvu. V 1;kanonu je stopilo v veljavo oremirje. Nasprotujoče si sile se niso umaknile s svojih pozicij, temveč so samo prenehale z vojaškimi operacijami. Tale patrulja naprednih muslimanskih sil se je utaborila kar sredi ceste. (Telefoto ANSA) Sadat zahteva sklicanje ženevske mirovne konference BONN, 2. — Egiptovski predsednik Sadat, ki je na obisku v Zahodni Nemčiji je zahteval sklicanje ženevske mirovne konference, katere se morajo udeležiti vse zainteresirane strani ter seveda tudi Organizacija za osvoboditev Palestine. PLO. je dejal Sadat, predstavlja palestinske ljudske množice in njihovo borbo. Palestinsko vprašanje je osrednja točka bližnjevzhodne krize, zaradi česar je vsaka rešitev, ki ne bi upoštevala zakonitih nacionalnih pravic palestinskega ljudstva, povsem nemogoča. ■iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinriiHiiiitiiiiiiiiii,,,|,||,||,lllllll|l|l|lll,Illl,llllllllllllirl|llllllllllll|||||||||||||||||||l||||||ia OBA BIVŠA MINISTRA OSUMLJENA PODKUPOVANJA ZARADI ZADEVE LOCKHEED Parlamentarna komisija sklenila uvesti preiskavo o delovanju Guia in Tanassija Demokristjanski predstavniki v komisiji skušali preprečiti preiskavo RIM, 2. — Po dolgi seji, ki se je Tanassija, ki pa očitno ni prepričal zavlekla od večera do zgodnjih jutranjih ur, je parlamentarna komisija sklenila uvesti preiskavo v zvezi z dejavnostjo bivših obrambnih ministrov socialdemokrata Tanassija in demokristjana Guia. Za prvega obstajajo, not kaže, Utemeljeni sumi, da je zlorabljal svoj uradni položaj in da je izsilil od ameriške letalske družbe Lockheed dokajšnje vsote denarja, zato da bi italijanska vlada kupila 14 vojaških tovornih letal hercules C-130, za Guia pa naj bi preiskava zadevala samo obtožbo podkupovanja. Proti uvedbi preiskave so glasovali samo demokristjanski člani komisije, vsi ostali pa so bili za to, da bi vso zadevo čim prej pojasnili. Takoj v začetku sinočnje seje so poslušali zagovor bivšega ministra iiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu,im,iiimi,1111,111111,1,11,n,niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiii,uni,,|,m,,,,IIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||iri||||||||||||||||||||||| Poteza KD, ki je skupaj z MSI (in socialdemokrati Tanassijeve skupine) preprečila nadaljevanje razprave o splavu, je izzvala ostre reakcije laičnih strank. Komunisti in socialisti menijo, da se ni več mogoče sporazumeti s KD. Socialisti še posebej poudarjajo, da se bodo z vsemi silami uprli nadaljevanju razprave o tem zakonu: naj odloča referendum, ki ga mora Leone razpisati že 14. aprila. Dotlej pa bodo politični odnosi tako ostri, da se lahko vprašujemo, ali ne bo dozorel celo sklep o razpustu zbornic in novih volitev. Prva preizkušnja za vlado bo v torek, ko bodo na dnevnem redu parlamenta gospodarski u-krepi. PSI je že napovedala vrsto popravkov. Parlamentarna komisija je, kljub nasprotovanju svojih demokri-stjanskih članov, sklenila uvesti preiskavo o delovanju bivših o- m ES ^ mm flKH brambnih ministrov socialdemokrata Tanassija in demokristjana Guia. Ugotovili so, da obstajajo utemeljeni sumi, da sta oba zlorabljala svoj položaj. Gre za znano zadevo o nakupu ameriških letal družbe Lockheed, ki je baje bila prisiljena odšteti skoraj dva milijona dolarjev, da bi si zagotovila plasiranje svojih C-130 v Italiji. V Libanonu je stopilo v veljavo začasno premirje, ki naj bi trajalo deset dni, v tem obdobju pa naj bi parlament izvolil novega predsednika republike na mesto Sulejmana Frangieja. Za predčasno izvolitev predsednika bo treba vnesti nekaj popravkov v ustavo. Ustavodajna skupščina je izdelala in odobrila novo portugalsko ustavo. Gre za temeljni zakon, ki obsega 312 členov in je najdaljši na svetu po jugoslovanski ustavi, V dolgem, skoraj dveurnem posegu je goriški odvetnik Nereo Battello na včerajšnji obravnavi procesa zaradi zločinov v Rižarni pri Sv. Soboti, razgalil krivde fašističnega in kolaboracioni-stičnega Trsta, tistega dela mesta, ki še danes skuša pogojevati proces in doseči polovično razsodbo, ki naj bi se omejevala le na obsodbo nacističnih rabljev. Battello pa je dokazal, da je razsodba, oziroma njena utemeljitev pravična samo, če bo sodni zbor jasno povedal, zakaj lahko sodimo zločincem iz Rižarne samo danes, trideset let po koncu vojne. niti svojega strankarskega tova riša Reggianija, ki je sicer zahteval, da bi prej dobili še nekaj podatkov o Tanassijevi dejavnosti, ob ' f koncu pa je le glasoval za uvedbo | preiskave proti obema bivšima mini- fi stroma. Predsednik Castelli, ki je ; med drugim znan zaradi svojega izredno počasnega vodenja preiskav, , ki so bile poverjene njegovi komi- ' 's siji, je sicer skušal ob podpori de-mokristjanov zavleči vso zadevo, spričo odločnega zadržanja drugih članov komisije pa mu to ni uspelo.1 Poslanca Padula in De Carolis, ! oba KD, sta skušala izsiliti dodatna poizvedovanja, da bi bolje uokvirili položaj Luigija Guia, medtem ko je komunist Spagnoli ugotovil, da na podlagi razsodbe ustavnega sodišča parlamentarna komisija lahko začne s preiskavo tudi samo ob neformalni «notitia criminis», se pravi ob sami vesti, da je nekdo zagrešil; prekršek, zaradi česar je komisija predlog obeh demokristjanov zavrnila. Spagnoli je nato proučil položaj obeh obtožencev, ki je sicer različen, zadeva pa en sam dogodek. Castelli je nato uradno vprašal, ali kdo od članov predlaga, da bi vso zadevo arhivirali, na kar pa niti demokristjani niso pristali. Ko je prišlo do glasovanja so demokristjani, kljub svojim izjavam na kongresu, češ da zahtevajo, da se zadeva Lockheed čim prej pojasni, e-dini glasovali proti uvedbi preiskave. Sklep o uvedbi preiskave so že izročili predsednikoma obeh zbornic, prihodnja seja komisije o zadevi Lockheed pa bo v sredo. I B vši obrambni minister Gui, ki je bil na tem položaju v drugi Rumor jevi vladi od 5. avgusta 1969 do 27. marca 1970, je izjavil, da ga sklep preiskovalne komisije pušča popolnoma mirnega ter izrazil pre- pričanje, da bo komisija ugotovila njegovo nedolžnost. V istem tonu je izzvenela izjava socialdemokrata Tanassija, ki je bil obrambni minister v tretji Rumor-jevi vladi od 27. marca do 6. avgusta 1970. Preiskovalna parlamentarna komisija naj bi končno dokazala njegovo popolno nedolžnost. Demokristjansko glasilo «H Popolo» objavlja v svoji jutrišnji številki res predrzno izjavo, ko trdi, da je KD zadovoljna, da se bo o zadevi Lockheed začela preiskava, ker bo tako končno vse ozadje tega škandala pojasnjeno. Krščanska demokracija je bila toliko zadovoljna z u-vedbo preiskave, da so njeni predstavniki v komisiji glasovali proti temu sklepu. Odposlanstvo ZSJ na obisku v Italiji RIM, 2. — Na obisk k sindikalni federaciji CGIL-CISL-UIL prihaja prihodnje dni odposlanstvo Zveze sindikatov Jugoslavije, ki ga vodi Mika Špiljak. Razgovore bo za italijanske sindikate vodil član zveznega tajništva federacije Bonacci-ni. Špiljak se bo predvidoma sestal tudi s tremi glavnimi tajniki sindikatov, in 10. aprila, ob zaključku srečanja sklical tiskovno konferenco. (KO) TEL AVIV, 2. — Izraelski radio je sporočil, da je generalni tajnik svetovne organizacije Kurt Wald-heim obvestil izraelske oblasti, da bo odpotoval v Damask in Jeruzalem še pred 31. majem, datumom, ko zapade mandat mirovnih sil OZN na Golanskem višavju. RIM, 2. — Na finančnem tržiču je italijanska lira spet zabeležila rahel padec. Njena kotacija je ves dan nihala okoli 851 lir za dolar. TRŽAŠKI DNEVNIK * NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA COMELLI RAZČLENIL VSEBINO ZAKONA 0 IZVAJANJU OSIMSKIH SPORAZUMOV Na seji ministrskega sveta se je zavrel za rešitev vprašanj slovenske manjšine - Pritrdilne izjave predstavnikov svetovalskih skupin Predsednik deželne vlade Comel-li je na včerajšnji seji deželnega sveta poročal o poteku zadnje seje ministrskega sveta, na kateri je bil o-dobren zakonski osnutek o ratifikaciji osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik Co-melli je bil namreč prisoten na seji, na katero je bil povabljen na osnovi člena 47 deželnega statuta (po katerem je vlada dolžna vprašati za mnenje deželni odbor pri sklepanju trgovinskih sporazumov s tujino, kadar gre za mejni promet ali za tran-iit čez tržaško luko). Še pred tem je deželna uprava zahtevala vključitev njenega predstavnika v koordinacijski odbor za izvajanje osimskih sporazumov: zahteva je bila sprejeta in za predstavnika deželne vlade je bil predlagan podpredsednik N. Stopper. Kar zaaeva zakonski osnutek, je dejal Comelli, sem izrekel o njem odločno pozitivno mnenje. Osnutek sestoji iz 10 členov: prvi člen pooblašča predsednika republike, da ratificira osimske, dogovore med I-talijo in Jugoslavijo: pomemben je člen 3, ki določa, da bo vlada v roku 18 mesecev po izmenjavi ratifikacijskih listin izdala vrsto zakonskih odlokov za praktično izvajanje o-s mskih dogovorov. Pri sestavljanju odlokov bosta sodelovala tudi zastopnik deželnega odbora in posebna parlamentarna komisija (sestavljena iz 15 senatorje vin prav toliko poslancev), ki. bo ustanovljena v roku 30 dni od objave zakona v U-radnem vestniku. Vlada je nadalje pooblaščena, da v istem roku 18 mesecev izda zakonske odloke, potrebne za okrepitev kulturnih dejavnosti in za o-hranitev umetniških izročil italijanske etnične skupine v Jugoslaviji in za nastanitev na italijanskem ozemlju tistih italijanskih državljanov, ki se bodo poslužili pravice o preselitvi, ki jo predvideva člen 3 osimskega sporazuma. Po členu 4 je vlada dolžna izdati, v roku 18 mesecev od objave zakona v Uradnem vestniku, zakonske odloke za uresničitev infrastruktur in naprav, ki so potrebne za gospodarski razvoj obmejnih krajev v Furlaniji-Julijski krajini (železniške, cestne in avtocestne zveze, ipd.). Pri tem — je dejal Comelli — je mišljena okrepitev sode- nje obmejnih sporazumov, ipd.). Kar zadeva finančno nakazilo — je še dejal Comelli — smatram, da •ustreza tukajšnjim dejanskim potrebam in je videti, da je vlada upoštevala vsa predvidena dela. Dejstvo, da bo država izplačala celotno nakazilo 300 milijard v štirih letih — pri tem je treba poudariti, da se ta program kronološko ujema s štiriletnim načrtom Furla-nije-Julijske krajine — kaže, da se namerava vlada lotiti uresničevanja gospodarskega dela osimskih dogovorov brez vsakega oklevanja. Po Comellijevem poročilu so se oglasili k besedi predstavniki svetovalskih skupin. Odklonilno stališče z znanimi oguljenimi motivacijami je zavzela samo skupina MSI. Za Slovensko skupnost je D. Štoka naglasil, da Slovenci pač čakamo na izvajanje člena 8 osimskega sporazuma; obžaloval je ,da v pravkar sprejetem zakonskem osnutku ni niti besedice o Slovencih v Furlaniji-Julijski krajini. Zato pričakujemo, da bo vlada res v roku 18 mesecev izdala ustrezne zaščitne norme. Na koncu je Štoka opozoril na nujnost, da se za zemljišča na Krasu, ki jih bo zajela industrijska cona, izplača lastnikom pravična odškodnina. Soglasje PLI z zakonskim osnut- iiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiifiiiiiiiiiiimimuiiiiiiiiiiiiimmimiiiiimiiiiuiiiiiiimmiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiii ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI SPORAZUMI V OSIMU Parlament naj takoj po ratifikaciji odobri zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine Tako zahteva pokrajinsko tajništvo PSI - Pozitivna ocena vladnega zakonskega osnutka o ratifikaciji sporazumov kom je izrazil svetovalec Trauner, predstavnik PSDI Lonza, ki se je prav tako izrekel pozitivno o tem vprašanju, pa je prikazal možnost,1 da bodo Slovenci zdaj res lahko napredovali s položaja podložnikov na 'položaj polnopravnih državljanov. Socialist Zanfagnini je naglasil pričakovanje, da bo zakonski osnutek kmalu postal pravomočen in da bo vlada izdala ustrezne izvršilne norme še pred zapadlostjo postavljenih rokov, kar velja tudi za normo o globalni zaščiti Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Komunist Colli je poudaril pomen prehoda h konkretnemu izvajanju osimskih sporazumov in izrazil pričakovanje, da bo deželni svet v najkrajšem času vzel v razpravo resolucijo KPI o globalni zaščiti Slovencev in drugo resolucijo o uresničitvi industrijske proste cone na Krasu. Zadnji je spregovoril svetovalec Coloni (KD), ki je prikazal nove možnosti sodelovanja s sosedi in pomen dejstva, da se bo materija v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov obravnavala na podlagi zakonskih odlokov, za katere velja znatno krajši postopek kakor pa za redne zakone. Na koncu je Coloni poudaril pomen Comellijevega posega pred ministrskim svetom v korist slovenske manjšine v deželi. POMEMBEN GLEDALIŠKI DOGODEK SINOČI V KULTURNEM DOMU Krstna uprizoritev Tavčarjeve igre tlgorju ugaja Bach» v izvedbi SSG Iznajdljiva režija Jožeta Babiča je poudarila vsebinsko bistvo igre - Moderna scena in dobra igra z gosti pomlajenega ansambla Sinoči smo v Kulturnem domu do-1 katerem nenehno išče s kritičnim čakali odrski krst novega domačega | posluhom smisel družbenih presnav-dramskega dela, uprizoritev igre na-1 Ijanj in njihove vzroke. V vseh svo- _Z. —7 > .. -• .* i - 7-« -7 «-J •, t Li 1-, /J J— » l-> 7~i /O c* /o/-71 / i ii šega tržaškega dramatika Josipa Tavčarja «Igorju ugaja Bach». Odrski krst vsake novosti je vedno dogodek, ki mu javnost, še bolj pa strokovna kritika, posvečata posebno pozornost. Za nas v zamejstvu je ta novost še toliko bolj upravičena, če gre za delo, ki ga je napisal domači avtor, za delo, ki je sicer res produkt osebne umetniške angažiranosti, ki pa je tudi odraz kulturne tvornosti sredine, iz katere avtor izhaja. Reči hočem, da je izvirna kulturna ustvarjalnost pri nas, v kateri koli zvrsti, potrjevanje naše kulturne tradicije in našega prispevanja v skupno narodno zakladnico, posebej pa še potrjevanje naše kulturne življenjskosti v sožitju z drugim narodom. Razlogov je torej dovolj, da je sinočnja premiera bila dogodek, ki se pomensko in kvalitetno neposredno navezuje na proslavljanje 30-let-nice povojnega obstoja našega gledališča, prav tako pa tudi na celotni Tavčarjev dramski opus, v katerem je igra «Igorju ugaja Bach» že enajsta uprizorjena na naših o-drih. Josip Tavčar je pisec, ki globoko podoživlja svet, ki ga obdaja in v Pokrajinsko tajništvo PSI je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da je vlada odobrila zakonski osnutek za ratifikacijo italijansko-jugoslo-vanskih sporazumov v Osimu. Kot je rečeno v poročilu tiskovnega u-rada, socialistično pokrajinsko tajništvo ugotavlja, da zakonski osnu- lovanja z vsemi'sosednimi deželami. ** ^fbuje nekatere P^tivne toč-_ J __„ ._ n ke, kot na pruner posvetovanje z Pomembna sta tudi člena 8 in 9, ki se nanašata na finančno plat vprašanja. Člen 8 precizira, da je za izvajanje zakona določen skupen izdatek v višini 300 milijard. od tega 1,5 milijarde v letošnjem letu, po 100 milijard v letih 1977 in 1978 in 98,5 milijarde v letu 1979. Člen 9 pa dodaja, da se omenjene vsote po potrebi lahko prelivajo iz leta v leto. «Ob tej priložnosti — je nadlajeval Comelli — sem pozval ministrski svet, da čimprej izda normo ali norme, potrebne za rešitev problemov slovenske etnične manjšine» in naj odpravi zapreke, ki zadržujejo gradnjo avto ceste Videm - Trbiž, ki je izrecno omenjena v osimskem sporazumu. Kaže, da bo vprašanje avto ceste kmalu ugodno rešeno. U-godno naj bi rešili tudi vprašanje deželnega predstavništva v koordi-raznih dru- deželo za izdajo izvršilnih norm . in nakazilo 300 milijard lir za uresničenje predvsem gospodarskega dela sporazumov. . . , , Tajništvo PSI poudarja' ‘tudi’ ■ po1 trebo, da parlament čimprej ratificira sporazum, takoj nato pa mora parlament, v skladu s črko in duhom pogodbe, odobriti zakon o globalni zaščiti slovenske etnične skupnosti v deželi, česar krščanska demokracija doslej ni marala storiti, saj je preprečila razpravo o zakonskem osnutku, ki ga je v tej zvezi predložila poslanski zbornici socialistična skupina. Končno pokrajinsko tajništvo PSI opozarja na potrebo, da se o vseh problemih v zvezi z ustanovitvijo proste cone na Krasu najprej razpravlja na krajevni ravni, kot je med drugim predvideno v programskih obvezah, ki jih je pred kratkim niki vseh strank. Za dokončno odobritev proračuna se bo miljski občinski svet ponovno sestal v sredo, 7. aprila. NA PROSEKU Drevi občni zbor Gospodarskega društva V prostorih društvene gostilne na Proseku se bodo drevi ob 20. uri Zbrali-člani domačega Gospodarskega društva na rednem letnem občnem zboru. Po poročilu upravnega odbora bodo volitve novega odbora. Dosedanjemu odboru je dve mandatni dobi predsedoval Ivan Ban. nacijski komisiji in v -------- , x . .... ... , . , gih odborih (tako v mešanem odbo- odobril tržaški občmsia svet. ru za industrijsko cono, v mešani komisiji za vodno gospodarstvo, v medvladnem odboru za gospodarsko sodelovanje ,v delovni skupini za izvajanje, v delovni skupini za izvaja- • Na zadnji seji miljskega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o občinskem proračunu za leto 1976, v katero so posegli predstav- Izgl asovana norma o nadzornih organih V drugem delu včerajšnje seje je deželna skupščina izglasovala z večino glasov zakon o poslovanju organov, ki izvajajo nadzorstvo nad akti krajevnih ustanov. Ustrezna razprava se je začela že pred dnevi, včeraj pa sta bila na vrsti še od-j govora poročevalca in pristojnega j odbornika. Posamezne svetovalske skupine, zlasti pa PSI in KPI, so vložile vrsto popravkov k izvirnemu besedilu zakonskega osnutka: nekateri popravki so bili sprejeti, druge pa so predlagatelji umaknili, ker je bila v zameno sprejeta resolucija (slednjo so predložile skupno vse stranke ustavnega loka, podpisali pa so jo svetovalci Ginaldi za KD, Baracetti za KPI, Zanfagnini za PSI, Lonza za PSDI, Trauner za PLI, P.S. Berteli za PRI, Pup-pini za MF in Štoka za SS), ki obvezuje deželni odbor, da bo sprožil širšo razpravo o vprašanjih krajevnih ustanov v okviru pristojne posvetovalne komisije in da bo upošteval zahteve demokratičnih sil po izvedbi večje upravne decentralizacije v Furlaniji - Julijski krajini. Pri končnem glasovanju so novo normo podprle vse svetovalske skupine razen MF in MSI,' katerih pripadniki so se vzdržali. Na vrsto je nato prišlo glasovanje za izvolitev nekaterih novih članov v razne odbore in komisije. V tem času se namreč številna izvoljena telesa na raznih ravneh delno obnavljajo in bo deželna skupščina tudi na prihodnjih sejah volila razne predstavnike. Včeraj je bilo treba izvoliti najprej enega stalnega člana Osrednjega nadzornega odbora. Na to mesto je bil izvoljen odv. Jan Godnič. Sledilo je glasovanje za izvolitev pet članov, ki bodo zasedli ustrezno število mest v deželnem odboru za zdravstvo Za nove izvedence v tem odboru so bili Fogar, S. Minutello in U. Carussi. Datum za novo sejo deželnega sveta ni bil določen. Kaže, da se bo skupščina ponovno sestala šele po velikonočnih praznikih. Danes važen sestanek načelnikov skupin pokrajinskega sveta Predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti je zaključil posvetovanja z vsemi svetovalskimi skupinami u-stavnega loka v pokrajinskem svetu, da bi našel izhod iz politične krize, ki je paralizirala delo pokrajinske uprave. Danes se bodo spet sestali načelniki svetovalskih skupin, da bi potegnili politične zaključke. Na posvetovanjih so ugotovili znatno soglasje glede programskih točk, ki naj se jih pokrajinska uprava loti, kamen spotike pa je vprašanje rabe slovenščine v svetu, kateri krščanska demokracija še vedno nasprotuje. Komunisti, socialisti in predstavnik Slovenske skupnosti i-majo trden namen, da ponovno sprožijo to vprašanje z predstavitvijo spreminjevalnega predloga notranjega pravilnika, ki bi utegnil biti izglasovan tudi proti volji krščanske demokracije, ko bi za predlog glasovali predstavniki ostalih laičnih strank. Odobritev predloga pa bi imiiiiiiiiiiHiiMUumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiii Orjaški tun v ribiški mreži bila toliko bolj zagotovljena, ko bi se predstavniki KD vzdržali glasovanja, kar bi med drugim omogočilo nadaljevanje političnega dialoga med KD in ostalimi strankami. Sporazum o programu je torej možen, pri tem pa se seveda postavlja tudi vprašanje, kakšen odbor naj ta program uresniči. Možnosti so različne, vsekakor pa bo morala KD v tej,. ali (;0ni,pWikii PriVbiitì ,;¥rsodelovanje s komunisti, saj je drugače glede na stališče socialistov nemogoče upraivljati pokrajino. iiiiiuiiniuuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHniiiiiimiiiiiiimiiiiiiiuiiiiniiiiimiiMiiiiliimiliiiiiHniiuniiiimiiinuiiiHi SESTANEK ODBORA ZA PRISTANIŠČA IN POMORSKI PROMET jih dosedanjih dramskih besedilih je zajemal neposredno iz vsakdanjega življenja in v njih nastavljal o-gledalo pojavom, ki bi jih lahko o-značeVali za pozitivne in negativne hkrati, pri tem pa se je vedno tudi opredeljeval za vse tiste vzgibe, ki vodijo ali ki naj bi vodili k novim rešitvam, k izhodom iz zagat, v katere je naša družba zašla po krivdi lastne nesposobnosti in gluhosti za višje ideale človečnosti. Josip Tavčar je bil eden prvih, če ne celo prvi slovenski dramski pisec, ki je v svojih delih začel opozarjati na degeneracijski proces družbenih odnosov, na prilagajanje lagodnosti potrošniškega sistema, ki je zmaličil idealno podobo ljudi in ovekovečil malikovanje «zlatega teleta» kot življenjski sistem. V tosmerni angažiranosti je Tavčar tudi sam doživljal svoj razvoj, ki pa spet ni bil razvoj izven ali mimo nekaterih znakov streznjevanja. Sam nekje u-gotavlja, da je v njegovih prvih delih prevladoval pesimizem, ki pa ga je v zadnjih začel nadomeščati optimizem ob zaznavanju tistih silnic v družbi, ki napovedujejo, da se bo človek vendarle vrnil k plemenitejšim vrednotam, k ljubezni in k socialni pravičnosti. Ta pozitivna poanta je v igri «Igorju ugaja Bach» nedvomno dosegla višek in prerastla iz upanja v vero, da bo mladi rod na svoj način in z odkritostjo, ki mu je lastna, brez zunanje zlaganosti in lažne moralnosti, brez predsodkov in tudi brez spoštovanja do lastnih staršev, če ne gre drugače, zavrgel potrošniško in dobičkarsko miselnost in pometel z gnilobo, po kateri zaudarja razkrajajoča se družba. Kako mu je to uspelo v «Igorju ugaja Bach» je seveda lahko predmet razprave in analiz, a nesporno dejstvo je, da je s sebi lastnim nekonvencionalnim pristopom postavil na oder resničen problem, ga uokviril v generacijske meje razhajanja med starši in otroki in ga skozi domiselni razplet pripeljal do katarze. Priznati pa je tudi treba, da sta Tavčarjeva ideja in besedilo dobila v režiserju Jožetu Babiču realizatorja, kateremu je v dobršni meri uspelo izogniti se deklarativnemu moraliziranju (bolj v prvem kot 1-,; drugem dejanju) in z zaporedjem spretnih režiserskih domislic zaigrati dramo v lahkotnem ironično DEŽELA IN VSEDRŽAVNA PRISTANIŠKA POLITIKA Vloga dežel pri pripravi vsedržavnega načrta za pristanišča Na sedežu deželnega odborništva banja KPI, PLI, PRI, PSDI in PSI za industrijo in trgovino se je sestal deželni odbor za pristanišča in pomorski promet, ki je pod predsedstvom podpredsednika deželnega odbora Stopperja proučil vsedržavni zakonski načrt o pristaniščih. Sestanek je bil sklican v pričakovanju ponedeljkovega srečanja v Rimu med predstavniki vseh zainteresiranih dežel. Na tem sestanku naj bi deželni predstavniki zavzeli skupno stališče do zakonskega o-snutka, ki ga je izdelal ožji odbor komisije za prevoze poslanske zbornice na osnovi številnih predlogov vlade in političnih sil. Na seji deželnega odbora za pristanišča in pomorski promet so predvsem razpravljali o vlogi, ki jo morajo naša in druge dežele imeti pri pripravi vsedržavnega načrta za pristanišča, in v tej zvezi podprli zahtevo, da bi bile dežele zastopane v posebnem vsedržavnem odboru za pristanišča, ki bo imel važne funkcije v načrtovanju vsedržavne pristaniške politike. Predvčerajšnjim, v poznih jutranjih urah, je ribiški čoln «Ragno» odplul na lov. Nihče od posadke si ni predstavljal, da se bo 23 ur pozneje vrnil z izrednim plenom: v mrežo, ki ni «spodobna» za večje ribe, jim je prdel nič manj kot nad 200 kg težak tun. «Plen je izreden», nam je povedal lastnik čolna Italo Degrassi, «še posebno zaradi tega, izvoljeni C. Ravanello, M. Altam, E. ker se ta riba, katere meso je zelo okusno in cenjeno, le redko pojavlja v Tržaškem zalivu oziroma v tem predelu Jadrana.» Tržačani, ki so se včeraj v poznih popoldanskih u-rah sprehajali po obrežju, so imeli možnost, da si ogledajo lep prime-tuna, ki, kot so nam povedali ribiči, iz leta v leto vedno bolj izginja. In vendar smo jih pred osmimi ali desetimi leti videli v tropih. Danes pa, žal, le 'na sliki. Jutri komemoracija 71 talcev na Opčinah Jutri popoldne, 4. aprila, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 32-letnici junaške smrti 71 talcev, ki so jih nacifašisti najprej ustrelili na Opčinah, nato pa sežgali v Rižarni. Govorila bosta senator Paolo Sema in Vladimir Kenda. Predsedovala bo živa Gruden. Pokrajinski odbori borčevskih organizacij ANPI - ANPPIA - ANED, ki skupno s protifašističnim odborom na Opčinah prirejajo svečanost, se obračajo na vse demokrate s pozivom, naj se v čim večjem številu udeležijo te pomembne svečanosti, ki poteka, ko poteka razprava o nacifašistič-nih zločinih v Rižarni na tržaškem porotnem sodišču in v letu, ko slavimo 30-letnico republike in ustave. Ženska gibanja za pravičen zakon o splavu Četrtkovi dogodki v rimskem parlamentu, kjep so z glasovi demokristjanov in fašistov spremenili v restriktivnem smislu zakonski osnutek o splavu, je sprožil polemične reakcije tudi v našem mestu. Ženska gi- so podpisala skupno izjavo, v kateri pozivajo vse ženske, naj se borijo, da bi splav ne bil več kaznivo dejanje, demokratične politične sile pa pozivajo k enotnemu naporu, da bi našli pravično rešitev tega problema. Podoben protest je objavilo tudi pokrajinsko vodstvo Zveze žensk Italije - UDI. SINOČI V TRSTU Redni občni zbor zadruge Mangart Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu občni zbor zadruge Mangart, na katerem so razpravljali o nastalem položaju. Dežela je namreč odobrila denarno posojilo 80 milijonov za planinski dom, primanjkuje pa jih, za izvedbo del, vsaj še enkrat toliko. Zato so prisotni razpravljali o načinu, kako bi prišli do tega denarnega fonda. Bilo je dosti konkretnih predlogov, na koncu pa je obveljalo to, da vsak član zadruge, če le more seveda, kupi še eno delnico in pa privabi v zadrugo še kakega novega delničarja. Člani so tudi nakazali denarna posojila za dobo treh let, da bi se potrebna kvota čimprej zbrala. Sinoči so na ta način zbrali okoli 20 milijonov. V zvezi z industrijsko cono CCdL-UIL skrbi podjetnost jugoslovanskih industrij Včeraj se je v Trstu nadaljevalo zasedanje glavnega sveta sindikalne organizacije CCdL - UIL. O najbolj perečih problemih na sindikalnem področju je poročal glavni tajnik Fabricci. Po daljši razpravi je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se med drugim poudarja, da sindikat zavrača način, kako je prišlo do podpisa osimskega sporazuma in zahteva, da se v zvezi z njegovo skorajšnjo ratifikacijo preučijo vsa vprašanja, ki jih odpira nov razmah sodelovanja s sosedi in še zlasti napovedana uresničitev industrijske cone na tržaškem Krasu. Pri tem je treba poskrbeti — pravi resolucija — da bo italijanskim podjetjem zagotovljen enak položaj kakor jugoslovanskim. Medtem ko na italijanski strani še ni določeno, kakšna podjetja se bodo lahko umestila v okviru cone, imajo namreč na jugoslovanski strani že kar 180 prijav. komičnem slogu na sceni, ki je že sama po sebi z zračnostjo in s pomočjo vrtljivega odra ter svetlobnih učinkov delovala sozvočno z am-bientom in celotno režijsko postavitvijo. Igralsko težo sta tokrat nosila Anton Petje kot Julij Furlan in Mira Sardočeva kot njegova žena, oba, zlasti pa Petje, z bogastvom igralskih nians. Njuno hčerk Rosano je igrala Stanislava Bonisegna in njenega prijatelja Roberta L. Bogateč. Nosilci protiigre so bile Jure Kavšek, študent igralske akademije v Ljubljani, kot Igor, Stojan Colja kot njegov prijatelj Gregor ter Anica Sivčeva iz SNG Maribor kot Rosanina prijateljica Miranda. Vsak zase so s svojo igro ustvarjali zaokroženost predstave, v kateri je bilo sicer o-paziti še nezadostno utečenost, kar pa je nadomestila mladostna svežina, ki so jo vnesli na oder. Nastopili so še Irena Pregarčeva, Tanja Smotlakova, Jasna Rodoškova, Enij Reinhart, Igor Sancin in Stojan Sancin. Sceno sta zasnovala Jože Babič in Demetrij Cej, kostume Marija Vi-dauova, glasbeno opremo Anton Natek. Med zelo številnim občinstvom, ki je na koncu nagradilo s toplimi a-plavzi in cvetjem vse nastopajoče, režiserja in avtorja, smo opazili tudi dramaturga in kritika ter člana predsedstva SRS Josipa Vidmarja, direktorja ljubljanske drame Šenka, generalnega konzula SFRJ Ivana Renka, skoraj vse pomembnejše slovenske gledališke kritike in druge osebnosti. j. k. Tatvina v lekarni Neznani tatovi so v četrtek, med 13. in 16. uro, vlomili v lekarno «Alla Salute» v Ul. Giulia 1 in iz predalov ukradli približno 700 tisoč lir. Razbili so šipo vrat na notranjem dvorišču ter nato odklenili vrata. Kot je povedal lastnik, 55-letni dr. Italo Soranzo iz Gorice, so ukradli le denar, zdravil pa se niso dotaknili. Izleti SPDT priredi jutri, v nedeljo, izlet po vertikali od Štivana čez Medjo vas in Grmado/v iDevin (4 ure hoje). Zbirališče pri avtobusni postaji ob 8.10, odhod z avtobusom ob 8.30. Povratek % ylakom v popoldanskih urah. SPDT priredi 11. aprila avtobusni izlet v Brkine. Planinci bodo šli peš čez vas Tatre in Prem v Vremsko dolino, turisti pa se bodo z avtobusom ustavili v Ilirski Bistrici in okolici ter obiskali Prem. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Geppa 9, do 7. aprila. SPDT priredi 1. in 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško. Postanki v Ukvah, na Mokrinah s krajšim peš izletom, v Zahomcu z ogledom smučarske skakalnice pod vodstvom predsednika slovenskega planinskega društva Zahomc, prenočevanje v Reki. Drugi dan vzpon na Dobrač, znani razgledni stolp. Vrbsko jezero, Celovec z obiskom nove slovenske gimnazije. Povratek čez Ljubelj in Ljubljano v Trst. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 3. aprila ŽARKO Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 18.35 — Dolžina dneva 12.54 — Luna vzide ob 7.23 in zatone ob 22.26. Jutri, NEDELJA, 4. aprila IZIDOR Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,4 stopinje, najnižja 9, ob 19. uri 15,4 stopinje, zračni pritisk 1016,1 mb stanoviten, brezvetrje, nebo jasno, vlaga 49-odstotna, morje mimo, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. aprila. 1976 se je v Trstu Redilo 12 otrok, umrlo pa je 19 oseb. Umrli so: 86-letni Umberto Puntin 89-letna Anna Pecarrotta, 73-letna Ma ria Cuk, 70-letni Massimiliano Sturz 61-letna Gisella Farei. 85-letna Giovanna De Piante vd. Severi, 86-letna Maria Dugulin vd. Stabile, 86-letna Ines Spaini, 67-letni Ferdinando Pečar, 79-letna Maria Masutti vd. Luisa, 84-letna Rosa Musizza, 75-letni Ferdinando Kobalj, 74-letna Anna Brezza, 43-letni Elio Cemigoi, 77-letni Ernesto Lubiana, 82-letna Giovanna Neri, 86-letna Maria Sillani vd. Zitter, 61-letna Francesca Mariz por. Canciani, 77-letni Santo Perentin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Gri-golon - Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA , SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. Gledališča ■ Kino VERDI Danes ob 18. uri (red S) tretja ponovitev Verdijeve opere «I due Foscari». ROSSETTI Danes, 3. aprila, dve predstavi: ob 16. uri in ob 20.30. Za popoldansko predstavo so na razpolago pri osrednji blagajni vstopnice za parter po 2.000 lir, za balkon pa za 1.000 lir. Te cene veljajo za upokojence, nJadino in skupine nad 20 oseb. Predzadnji dan. AVDITORIJ Danes, 3. aprila, ob 20.30 La Cooperativa Sociale Gli Oziosi predstavlja: «Il giudizio universale dei Re, Profezia Sanculotta, seguirà una brillantissima farsa». Zaradi nepredvidenih težav PD Tabor preklicuje predstavo «Samorastnikov» pri Korošcih. Predstava bo prihodnjo soboto. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Dario Fo BURKAŠKI MISTERIJ Burkasta štorija v dveh delih (Prvič v slovenščini) Danes, 3. aprila, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v NABREŽINI (PD I. Gruden). Jutri, 4. aprila, ob 18.30 v Ljudskem domu v KRIŽU (PD Vesna). Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bo v sredo, 7. aprila, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu četrto predavanje iz cikla zgodovine slovenske glasbe. Predaval bo prof. dr. Andrej Rijavec: « Novejša slovenska glasba » Vljudno vabljeni. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel 213-137; Milje: teL 271-124. ■« . iksis* ... BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ( ' ■ S. P. A. 1 ' . ' 1 ;■ TRST. - ULICA F. FlLZIIO - čŠS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 2. 4.1976 ; Ameriški dolar: debeli 849,— drobni 830,— Funt šterling 1597,— švicarski frank 335,— Francoski frank 181,— Belgijski frank 20,55 Nemška marka 335 — Avstrijski šiling 46,50 Kanadski dolar 845,- Holandski florint 316,50 Danska krona 138,— Švedska krona 190,— Norveška krona 152,— Drahma: debeli 20,- drobni 22,— Dinar: debeli 43,50 drobni 43,50 MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi TRIČLANSKA družina brez otrok išče stalno hišno pomočnico z znanjem kuhanja; nudi odlične pogoje. Fulvia Tassi, Trst, Ul. Hermet 1, telefon 730-627. La Cappella Underground 11.00, 17.00, 19.00 «Il mangiàguardie». Claude Feraldo, Michel Piccoli in Marilù Tolo. Barvni film. Ariston 16.00 «L’affare della sezione speciale». Režija Costa Gavras. Barvni film. Mignon 16.00 «Tarzoon la vergogna della giungla». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Scandalo». Igrajo: Lisa Gastoni, Franco Nero in Claudia Marsani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «I ragazzi irresistibili». Igrata Walter Matthau in George Burns. Barvni film. Excelsior 16.00 «Una donna chiamata moglie». Igrata: Gene Hack- mann in Liv Ullmann. Barvni film. Nazionale 15:30 «La valle dell’Eden». Igrata James Dean ih Julie Harris. Eden 16.30 «Il medico... la studentessa». Igrata Gloria Guida in Pino Colizzi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Igrajo Helmut Berger, Terry A. Savoy in In-grid Thulin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Stringi i denti e vai». Igrata Candice Bergen, Gene Hack-mann. Barvni film. Capitol 16.30 «Emanuelle nera». Igra Emanuelle. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Soldato blu». Barvni film. Igrata Candice Bergen in P. Štraus. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «San Pasquale Baylon-ne, protettore delle donne». Igrà Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.30 «Stringimi forte, voglio la tua dolce violenza». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Il giustiziere di Dio». Igrata William Berger in Donald O’Brien. Barvni film. Impero 16.00 «L’infermiera». Igra Ursula Andress. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «Mandingo». James Mason. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «La fabbrica dell’orrore». Igra: Vincent Priče. Barvni film. Astra 16.30 «Piange il telefono». Igrajo D. Modugno, Marie I. Donaud in F. Guadagno. Barvni film. Abbazia 16.00 «Dieci secondi per fuggire». Igra Charles Bronson. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Finché c’è guerra c’è speranza». Igrata: Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film. Prispevki V spomin Maksa Hmeljaka daruje družina Mijot 10.000 lir za PD Škamperle. Namesto cvetja na grob Antonije Čuk daruje Miro čuk (Trebče 42) 5.000 lir za poimenovanje šole V Trebčah. Ob smrti Antona Malalana izreka PD Lonjer - Katinara družini globoko sožalje. ŠD Adria izreka svojemu predsedniku Lucijanu Malalanu najgloblje sožalje ob izgubi očeta Antona. Sekcija ANPI - VZPI Lonjer - Kati-nara izreka Lucijanu Malalanu iskreno sožalje ob smrti očeta Antona. Tržaški partizanski pevski zbor ir.' reka globoko sožalje podpredsedniku TPPZ Lucijanu Malalanu ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi očeta Antona izreka celica KPI Lonjer - Katinara Lucijan0 Malalanu globoko sožalje. PD Prosek - Kontovel izreka svojemu odborniku Milanu Čuku iskreno sožalje ob smrti matere. Prosvetno društvo Prosek . Kontovel izreka svojemu podpredsedniku M*" lanu čuku in odbornici Dunji čuk globoko sožalje ob bridki izgubi °,a' tere oziroma none Marije. Pogreb ANTONA MALALANA bo danes, 3. aprila, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Katinaro. Družina Lonjer, 3. aprila 1976 -§■ , Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, nona, pranona, sestra in teta MARIJA BUKAVEC vd. ČUK Pogreb bo danes, 3. aprila, ob 16. uri iz hiše žalosti na Proseku 62. Žalujoči: sin Ivan z ženo Leni, s*® Milan z ženo Vando, vnuki Dunja. Dario, Lenčka in Milan, pravnuki Karin, Branko in Verica, brat Uadi z ženo, svakinja Ivanka r. družino. GORIŠKI D OD PONEDELJKA V SESLJANll Pouk v poslopju bivše srednje šole V soglasju z didaktičnima ravnateljstvoma osnovnih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom je občinska uprava Devina - Nabrežine sklenila začasno premestiti vse razrede devinskih osnovnih šol s slovenskim oziroma italijanskim učnim jezikom v poslopje bivše srednje šole v Sesljanu (Naselje sv. Maura). V ta namen sporočamo, da se bo redni pouk omenjenih šol pričel v ponedeljek, 5. aprila t.l. Za razrede s slovenskim učnim jezikom bo veljal običajni urnik od 8.30 do 12.40; medtem ko bo pouk v italijanskem odseku od 9. do 13. ure. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA □ ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE REVIJA PRIMORSKA POJE 1976 Danps, 3. aprila, ob 20. uri v mestnem gledališču v KOPRU. Jutri, 4. aprila, ob 16. uri v Kulturnem domu v MIRNU. V četrtek, 8. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v GORICI. V soboto. 10. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU. POSEBNO OBVESTILO SSG TRŽAŠKIM IN GORIŠKIM ABONENTOM Stalno slovensko gledališče v sodelovanju s Stalnim gledališčem dežele Furlanije - Julijske krajine gostuje v rednem abonmaju V GLEDALIŠČU ROSSETTI gledališče «Komedija» iz Zagreba s prvo jugoslovansko rock-opero Gubec - beg (Kmečki upor iz leta 1573) Avtorji: Krajač - Metikoš - Prohaska Predstave bodo: v petek, 9. aprila, ob 20.30 za abonmaje red A, red B, red E v soboto, 10. aprila, ob 20 30 za abonmaje red D, red H in red I v nedeljo. 11. aprila, ob 16 uri (goriški abonma) za red C in G V prodaji je še nekaj vstopnic SSG vljudno prosi vse svoje abonente na Tržaškem, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma z abonmajsko izkaznico, da se jim dodeli sedež v «Rossettiju». Isto velja tudi za imetnike brezplačnih izkaznic. Blagajna bo odprta od petka, 2. aprila do vključno četrtka, 8. aprila od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 16 ure. Goriški abonenti so naprošehi, da se z abonmajsko izkaznico zgla-• sijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Malta 2 (pri Jožici Smetovi) za dodelitev sedeža v «Rossettiju», od ponedeljka 5. do četrtka 8. t. m. od 9.30 do 12. ure in od 16.30 do 18.30. Gledališče nudi abonentom prevoz z avtobusom. Številke sedežev v gledališču Rossetti bodo delili tudi med prireditvijo «Primorska poje», v četrtek, 8. t. m. v gledališču Verdi. liiiiiiiiiiiiiiii, min,, hiiui milil mn iniiijiiiiiiii m Hlinil mi mi n iiuiiii mn m unii mil m im minili iiiiiiii m im nini mn ii m mi i mi Hlini m m n iiiiiiiiiiiiiiiniiiiinii PROTESTNO PISMO PREBIVALCEV Devinčani zaskrbljeni zaradi onesnaženja morske vode Lani je bilo v kopališčih devinske obale ko-panje prepovedano: letos preti ista nevarnost 2 nastopom lepih in sončnih pomladanskih dni in z bližanjem po-letivh mesecev postaja za devinske Prebivalce onesnaženje .morja vse ualj občuteno vprašanje. V mnogih Se je namreč že porodi dvom, ali Se bodo letos sploh lahko kopali v y°di devinskega obalnega pasu. Če Je lani ta prepoved obstajala, preti ietos ista nevarnost. Težko je reči, da je morska vo-?a pred Devinom bolj čista kot lani . yato si mnogi postavljajo vpra-®anje: kdo bi moral poskrbeti, da bi se šala? predsednika deželnega odbora Co mellija, podpredsednika deželnega sveta Varisca in predsednikov stalnih posvetovalnih komisij Ginaldija, Ribezzija in Masutta. Na seji so izrazili zadovoljstvo zaradi odobritve proračuna za leto 1976 in večletnega deželnega načrta ter proučili bodoče zakonodajno delovanje deželnega sveta. stopnja onesnaženja zmanj- . Pred dnevi so prebivalci tega turističnega središča naslovili pismo, ga je podp:.saJo 214 družin, na bevinsko - nabrežinsko občino, na ^fajevno turistično in letoviščarsko Ustanovo in na deželno odborništvo 2a turizem. V njem prebivalci in gospodarski operaterji ugotavljajo. jih je prepoved kopanja med ‘f>hsko poletno sezono oškodovala er da letos grozi resna nevarnost, ba ne bo prišlo do ustrezne rešitve. Problema. To pa pomeni nespošto-yanje pravice Devinčanov, zaostri-tev gospodarske krize ekonomskih operaterjev in obenem izjalovitev 'seh upanj za razvoj turizma. Za- Šole ne smejo uvajati predragih šolskih knjig Koordinacijski center za demokratično upravljanje šole je zav/.el te dni jasno stališče glede uporabe učbenikov na šolah. V teh dneh bi morali namreč potrditi • šolske knjige, ki so že v rabi. obenem pa botto-žoloiki Jdiočali o.aycdbi novih knjig, čeprav ne razpolagajo z novimi založniškimi ceniki. Koordinacijski center za demokratično u-pravljanje šole odločno nasprotuje uporabi knjig, katerih cene so višje od tistih, ki jih izrecno doioča posebna okrožnica prosvetnega ministrstva z dne 17. januarja 1976. Podpisani zahtevajo od občinske 0d^or zato jasno zahteva, naj Prave, od turistične in letoviščar-cjKe ustanove in od deželnih oblasti, a takoj izpeljejo potrebne ekcije. vi,Na vsal< način je onesnaženje de-1 |T‘ ‘ morja zapleteno in široko huda g0sP°darska kllza-^Piašanje. Neposredno je povezano k; l.°Vanjem štivanske papTnice, ' Oj mn-nr»!« J — i_i__ — i šole ne uvajajo knjig, ki so dražje, kot predvideva cenik. To zahtevo narekuje tdui zaskrbljenost zaradi splošne draginje, ki jo pogojuje Ssstansk med cdbrnikom Stopperjem in sindikati Podpredsednik deželnega sveta in odbornik za industrijo in trgovino Stopper se je včeraj sestal s predstavniki pokrajinskih tajništev CG IL, UIL in CISL. Na sestanku, ki so ga sklicali na zahtevo sindikalnih organizacij, so razpravljali o položaju v nekaterih tržaških podjetjih, ki so že dalj časa v hudi stiski. Največ pozornosti so posvetili bivšemu podjetju Vetrobel ter preučili načrt za preureditev, ki ga je predložila družba SIRT. Nadalje so razpravljali o možnosti razvoja milj-ske ladjedelnice Alto Adriatico ler o položaju v pivovarni Dreher. Na koncu so se dogovorili, da se bodo še sestali, da bi poglobili nekatera vprašania in pregledali, v koliko meri podjetja izpolnjujejo sprejete obveznosti. KORISTNO IN ODPETO SREČANJE Predlogi goriških in novogoriških sindikatov za izvajanje določil sporazuma v Osimu Goriška ss želi vključiti v načrtovanje in izgradnjo industrijske cone na Krasu ■ Bobri obeti za prometne zveze med obema Goricama V Novi Gorici sta se včeraj sestali občinska delegacija Zveze sindikatov Slovenije ter delegacija pokrajinske sindikalne federacije CG IL, CISL in UIL iz Posočja. Novogoriško delegacijo je vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta Viljem Pahor, v njej pa sta bila, poleg drugih, še tajnik sindikata Bruno Tutta ter podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Nova Gorica Narcis Kocjančič. V po-soškf sindikalni delegaciji so bili da bi CONI nakazal v ta namen od 50 do ICO milijonov lir. Ta vsota pa ne bi zadostovala za zgraditev telovadnice. Na pogovorih z dl. Romanom v sredo in v četrtek so skušali voditelji goriškega športnega kluba prepričati zastopnika CONI, da bi ta ustanova gradnjo VZPOREDNO Z DRUGIMI PODRAŽITVAMI Cena kruhu v Gorici od L aprila višja za 50 in celo 100 lir za kg Sindikalna federacija zalihna preklic poviška in sestanek s prefektom Podrobnejši program današnjih tekmovanj predvideva od 8. ure da- j je prišlo na Ije hitrostne tekme psov na Krasu v bližini Doberdoba, ob 10. uri pa tekme na nogometnem igrišču v Ronkah. Popoldne, od 15. ure dalje pa vaje v obrambi in napadanju, vedno na igrišču v Ronkah. Nagra-nakazala višjo vsoto • jevanje bo ob 17. uri. Jutri, v nede-goriške košari ) iške ìjo, pa bodo tekme, vedno v Ronkah, prednoldne, od 8. ure dalje, popoldne pa od 14. ure dalje. hale. V sredo popoldne sta se dr. Romano in comm. Bigot sestala z odbornikom za javna dela in pod- vsi trije pokrajinski tajn ki. Gianni ; županom prof. Zucaiiijem. Sestaiv Petralli (CGIL), Giovanni P^dovan (CISL) in Silvano Bregant (UIL). Na sestanku so se temeljito pogovorili o vlogi sindikalnih organizacij v družbenem življenju. Jugoslovanska stran je podrobneje seznanila goste s pričetkom javne razprave o zakonu o združenem delu, ki bo pričel veljati prihodnje le- ku je prisostvoval tudi občinski od bornik Moise, ki sednik UGG. Prisoten je pil tudi arhitekt inž. Costa, ki mu je poverjena naloga izvesti revizijo splošnega regulacijskega načrta za go-riško občino. Zdi se. da inž Costa ne nasprotuje gradnji športne bale na področju Rdeče hiše, meni le, da • Dr. Alberto Montagna, ki je bil dolga leta kot pokrajinski zdravnik ;e tudi podpred- zastopnik ministrstva za zdravstvo na Goriškem in ki je bil v zadnjem času istočasno tudi pokrajinski zdravnik v Vidmu, je bil povišan v službi in imenovan za koordinatorja pokrajinski zdravnikov na področju naše dežele. Od 1. aprila je tudi kruh v Gorici dražji za 100 lir, oziroma za 50 lir pri kilogramu- Do povišanja — tiho, ne da bi bili kupci grej o tem obveščeni. V četrtek ko so šle gospodinje v pekarne po kruh so se kar na lepem znašle pred novo ceno. 100 lir znaša podražitev boljših vrst kruha., pri srednjih vrstah pa je bila podražitev le za 50 lir. Neizpremenjena pa je ostala cena najslabše vrste kruha, ki je vezana na odločbe prefekture; ta kruh stane še vedno 210 lir za kilogram, vendarle ga je praktično nemogoče dobiti v pekarnah. Do podobnih podražitev je prišlo v teh dneh tudi v drugih italijanskih mestih, od bližnjega Vidma do oddaljenega Milana. Trgovci trdijo, da so tej novi podražitvi (prejšnja je bila komaj pred nekaj meseci) to in v katerem bodo opredeljene | ie potrebno uskladiti zunanjo po pravice in dolžnosti delovnih ljudi, j dob° stavbe z okoljem. Posoški sindikalisti pa so opisali, | kakšna je vloga sindikalnega gba-lc,.:,, žl.,nnv Inn7|,Jln nja v sedanjem kriznem trenutku virišlju- llK.IUV zVUiltuuL Italiji in kako se sindikat vključuje Janje, da bi pomagal poiskati iziiod (gorivo za prevozna sredstva, kurivo, elektrika, draginjska doklada za uslužbence). Sindikalna federacija pa je včeraj v zvezi s podražitvijo zavzela nasprotno stališče. V dolgem tiskovnem poročilu meni, da ni v tem trenutku upravičena podražitev, kajti stroški surovin se niso povečali. Sindikat napada zvezo trgovcev in v njej včlanjene peke, da so se odločili za novo ceno, ne da bi o tem prej obvestili javnost. Zaradi tega je sindikalna federacija zahtevala takojšen sestanek s prefektom in zahtevala tudi, da temu sestanku prisostvujejo tudi zastopniki zveze trgovcev. • V Vidmu so te dni dosegli avtomobilsko registrsko številko UD 300 tisoč. Včeraj so tablico izročili videmskemu avtomobilskemu klubu, ki botrovali povečani režijski stroški i jo je prisodil lastnemu avtomobilu. iiiiiiiiiiimiimiHimm mi miimmmi mi imimiimiiniHi ni umi unii" i! "im iiiiiiiiii inni! ii iiimimmiiiiiiiimiimimiiiluimminmmimmmimmmimmiHl SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI s svojimi predlogi v družbeno doga-j Zìi SVfl0*Ì0rSi\0 CCtrl PltiCIllO O S M I C A Ivan Kuzmič, domače belo in Prebeneg 37 črno vino. toči NOVA EKSPRES RESTAVRACIJA taccia ^Trieste TRG CAVANA 4 Gostom na razpolago 100 različnih toplih in hladnih jedi Cene primerne in dostopne — priporočamo se za obisk! t —, morala dosledno slediti za določilom v zvezi z pne-J la a^?m- Ustanova, ki je zgradi-Ust - ' k0 na?elje' n' poskrbela za j L l’Ezn.° odplako ter za depurator-1 Hali- IfM je pop''avit! devinsko ka- j s . Izacij0 ter zahtevati od vseh za- | nio ■ ov' k' imajo svoje vile ob j Lih, da poskrbijo za primeren 1 tedenrsknr -P-0le^ te"a-je po^;bno i usko ciscenie moria, predvsem V ni porriča. I sk,.i0!. ie se bliža: Devinčani za-! Skrbljeni čakajo.' v ^“bstvo svetovalske skupine KD stalnZe*nern sve,-u se ie včeraj sesku ■ '3°d Predsedstvom načelnika Plrie Colonija in ob navzočnosti NOVI ROMAN DOMAČEGA PISATELJA MILAN LIPOVEC LESENO JADRO Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 ll|>l,|,'llllll1HII||lllllllllllllllllllllllllllliiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllll|llllllllll1ll"ll"llllllillllllllllllllllllllllllllllllllIIlllllllllllllllllllll dijaki trgovskega zavoda v lesnem pristanišču i,y okviru sodelovanja med trgov- s':aršev1't0^0ni ^iga Zois», odborom g0sPodamjga zavo;ia in Slovenskim na Pobudi i ?druzenjem. ie Prišlo ska četrti i ^^njesa v torek do obi-stvu Crl'razredov te šole v sprem ®erce ifl_ Ovčarja in prof. Košuta-Snatni» T.ega. Pristanišča «Scalo le-zdruŽenia"Preieb 80 i* predsednik operaterjev z lesom dr. Antonini, podpredsednik Pelican in član vodstva Kralj, ter predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Bole. Dijaki so si ogledali naprave in skladišča, nov objekt v gradnji znanega operaterja iz Neaplja za uvoz lesa iz Sovjetske zveze. Tu jih je spremijal vodja podjetja Antončič. Spremljevalci so jim o-bjasnili pomen in funkcijo lesnega želeni. pristanišča. Dijaki so razlagi z zanimanjem sledili, saj so se lahko seznanili v praksi z nekaterimi operacijami, ki jih drugače «gulijo» v teoriji. Ob koncu obiska je vodstvo združenja operaterjev z lesom povabilo dijake na zalcusko in poudarilo, da so taki , obiski nadvse za- iz zagate Tako so govorili o pokrajinskem načrtu ter o deželni platformi, kakor tudi o pogovorih, ki jih imajo s strankami ustavnega lo ka* da bi poudarili neodiožliivost zagotavljanja zaoosiitve ter obrambe kupne moči mezd in piač. Pomemben del časa je posoška delegacija posvetila izvajanju sporazuma v Osimu ter s tem v zvezi omenila znesek 300 milijard lir, ki j'h italijanska vlada namenja za iz- Tudi člani rajonske konzulte v severnem predelu mesta so izrazili nasprotno mnenje glede letošnjega občinskega proračuna, ki ni upošteval resničnih potreb mesta in o-kolice. Na seji, ki je bila prejšnji ^ečer, so člani konzulte ob.spdili način sestavljanja proračuna, saj hi občinska uprava vprašala za mnenje mestne posvetovalne organe. Ugotovili so namreč, da bi morala občina, za vsako pobudo, ki zanima Odborniki so odgovorili svetovalcem na njihova izvajanja v dolgotrajni proračunski razpravi Odbornik za finance Ciuffarin pravi, da je resnična avtonomija mogoča samo pri finančni avtonomiji krajevnih ustanov gradilo industrijske cone na Kra- I prebivalce, vprašati za mnenje rasi». Glede komunikacij na goriškem j jonske konzulte, kot izraz ljudske meinem sektorju je tekia beseda o pori-ebi odmrtja in iz^radnie, mednarodnem meinem m’ehoda v štandre- žu - Vrtoihi, gradnji avtoporta. u-snosobitvi železniške prom med, Gorico m Novo Gorico za -tretje države itd. Član novogoriške sindikalne dele-eac'ie Nariris Kocia"*’č je ' ponudil nekatere stvarne pred'o'Te za vkiiu-è’tev s’nd'kalnih o^mnizacii v orak-t;čne izneljave v Osimu podnisamh sporazumov. Pri tem ie predlagal, naj bi Nova Gorica in Gorica stvarno sodelovali v nr;nrav°h kakor tudi v izsrndnv industrijske cone na Kvaco, Ena izmed takšnih skupnih oblik prisotnosti dveh sosedni'h mest pri nrešničevaniu industri iške cone je možnost Ustanovitve skiro-« volje, kar je tudi zapisano v samem pravilniku rajonskih konzult. S tem v zvezi’ SO na. skupščini iz- . - . . „ »j občina za vse bo-1 proračunu. Zaenkrat so govoi.l. od- Na sinočnji seji občinskega sveta so izglasovali proračun za leto 1976. Do trenutka, ko pišemo te vrstice, odborniki še niso sklenili svojih odgovorov svetovalcem in zato tudi ni prišlo do glasovanja o S? p2*f S » “n™» Z i Up* Stan»™. Fantini ta P»,- ___».-i- »,. ......u tello, medtem ko bodo vsak za svo- peljati, obvestila člane konzult. Na seji so določili, da se bodo prihodnjič zbrali 13. aprila. Ob tej ; priložnosti bodo razpravljali o šolskih in urbanističnih vprašanjih. Še danes in jutri leden slovenske kuhinje Danes in jutri bosta zadnja dva večera tedna slovenske kuhinje, ki ga prirejata goriška zveza trgovcev in^tSspocfbrška zbbrtriča1':‘Sldvehije nega oocMetiaža tovorni nromet ki' v restavraciji Kappa Palače hotela nai bi Ca ustannvU]* nb snUplovariu Avtoprometa iz Neve Gorice ter pod-jeUa La Goriziana iz Gorice. To oodietie nai bi nrevzp'o cestni prevoz za potrebe te cone. Komandč je nato poročal o nri-oravah za ofnrtje mednarodieffa nrphoda Vrtoiba - fitandrež. Nova Gorica že razuoiaoa s finančnimi sredstvi za nričetek madnie objektov na meinem nrebodu kakor tudi dyeb kilometrov avtoeeste. ki bo nrehod povezovala z obstoiečim pestrim omrežjem. 7, dpi» na teh objektih bodo oriceli letošnio jesen. Podorerisednik izvršnega sveta Kociančič ie nadaiie ooozoril na no-trebo no čimoreišniem odori,in novem meinem prehoda v Gabriielovi ulici (Eriavčev drevored) ter o možnosti uvedbe mestne avtobusne proge med Novo Gorico in Gorico. Stavka uslužbencev v avtoprevozništvu V okviru sindikalnega boja u-službencev avtoprevoznih podjetij ter špediterjev za obnovitev delovne pogodbe je vsedržavna sindikalna federacija oklicala 34-urno stavko, in sicer od nedelje (od 20. ure dalje) do torka (do 6. ure). Stavke se bodo udeležili tudi uslužbenci avtoprevoznikih podjetij ter špediterji goriške pokrajine. Danes v Marini Julii skupščina delavcev KPI V pivnici Dreher v Marini Juhi pri Tržiču se bodo danes ob 9.30 zbrali komunistični delavci goriške pokrajine, da bi razpravljali o sedanjem gospodarskem in političnem položaju v državi ter poiskali nove rešitve za premostitev sedanje krize. Uvodno poročilo bo imel član pokrajinskega vodstva KPI Renzo Redivivo, ki bo govoril o boju delavskega razreda. Po razpravi, ki bo trajala predvidoma do večera, bo zaključke skupščine iznesel član vsedržavnega vodstva KPI, Rino Serbi. Podtajnik CONI Romano na obisku v Gorici zaradi športne hale V Gorici se je te dni mudil generalni podtajnik CONI dr. Romano. V naše mesto je prišel na povabilo društva UGG v zvezi z vprašanjem finansiranja gradnje športne hale. Kot je znano je UGG naročila načrt za navadno te lov ad nico s 4.200 sedeži, ki naj bi veljala, pred zadnjimi podražitvami v zadnjih dveh mesecih, okrog pol milijarde lir. Ker ima UGG na razpolago nekaj manj kot tristo milijonov lir prispevka s strani deželne uprave, mora ostalo vsoto najti kje drugje. Sam predsednik UGG comm. Bigot je pred časom dejal, V Gorici. Drevi se bodo postavili kuharski mojstri restavracije «Nebesa» v Idriji, jutri pa oni iz hotela Kanin v Bovcu. Drevišnji, idrijski menu, je naslednji: aperitiv «Ge-ruš», smukovca (zelenjadna mineštra), idrijski žlikrofi -s telečjo pečenko, mešana solata, ocvirkovca (potica z ocvirki), kava. Jutri zvečer pa bodo imeli sladokusci na voljo naslednji menu: štajerski kmečki narezek, piščančeva juha, široki rezanci s skuto in šunko, samoborski kotlet, mešana solata po domače in orehovi štruldji z vanili-jevim prelivom. Tekme psov danes in jutri v Ronkah V Ronkah bodo imeli dases in jutri zanimive tekme psov, ki jih prireja krajevna sekcija «Società a-matori Schaeferhunde» in napovedujejo številno udeležbo, ne le iz naše dežele, marveč tudi iz Slovenije in Avstrije. Prispevajte sa DIJAŠKO MATICO je področje spregovorili še ostali odborniki ter je predviden tudi sklep župana De Simoneja. Vsekakor je proračunu zagotovljena podpora svetovalcev KD, PSDI in PRI, ki so v večini. Pred nadaljevanjem proračunske razprave je svetovalka Pirella (KPI) predložila županu dve resolue ji, v katerih v skrčeni obliki povzema poglavitna stališča stranke do občinske politike ter predlaga široko obliko sodelovanja političnih, sil, ki naj zagotovi finančno avtonomijo občine ter spodbudi občane k sodelovanju. V drugi resoluciji pa predlaga sklicanje konference o kmetijstvu. da bi to področje ustrezno upoštevali pri spremembi regulacijskega načrta in poziva k spodbujanju takšne trgovinske mreže, ki bo preprečila vdor monopolov. Občina naj nadalje z deželo preveri njeno razpoložljivost za izgradnjo infrastruktur, da Gorico vključijo v mednarodne gospodarske tokove. Odbornik za finance Gianni Ciuffarin je najprej dejal, da je resnična avtonomija krajevnih ustanov možna samo s pomočjo bistvene finančne avtonomije. Italijanske krajevne ustanove pa so zadolžene za 25 tisoč milijard lir, od katerih so jih 17 porabili za kritje primanjkljajev in samo 7 tisoč milijard za naložbe. Izhod iz sedanje krize vidi odbornik v povečanju storilnosti javnega in zasebnega sektorja. Svetovalec je nadalje dejal, da se občinski predstavniki še vedno pogovarjajo s predsedniki rajonskih konzult, sindikati, operaterji o proračunu in da nikomur ne skrivajo težav. Zagotovil je, da bo proračun elastičen in da se bodo sedaj, ko je dežela odobrila svoj srednjeročni načrt, povezovali z njo pri uresničevanju tega načrta. Glede slovenskih šol je dejal, da njihova gradnja ni vprašljiva, pač pa nastajajo težave zaradi pomanj-' kanja finančnih sredstev. Tudi odbornik Fanrini je govoril o šolstvu ter poudaril važno dejstvo, da v Gorici nimamo dvojnih ali celo trojnih izmen in da so lani potrošili skoraj 90 milijonom lir za nakup nove šolske opreme. Drevi odprtje razstave Franka Volkav Drevi, ob 18. uri, bodo v razstavni galeriji «Il Torchio» v Ulici Ma-meli odprli samostojno razstavo tržaškega umetnika, našega rojaka Franka Volka. Razstava bo osta’a odprta do 16. aprila, ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Fotografski natečaj za ovrednotenje Podturna Odbor za ovrednotenje ljudskih izročil v Podturnu je tudi letos pripravil natečaj belo črne fotografije. Kdor se želi udeležiti natečaja (na njem lahko sodelujejo vsi fotoamaterji iz naše dežele) mora fotografije oddati najkasneje danes. 3. a-priia. Za vsa podrobna pojasnila se je treba obrniti na sedež odbora, Ul. Veniero 1. Nesreča na delu V jutranjih urah se je na delu v tržiški ladjedelnici ponesrečil 50-letni Livio Varin iz Tržiča, Ulica Giulia 19. Ko je delal pri nekem stroju mi je železna pločevina padla na desno nogo. Ponesrečenca so takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili hujše poškodbe na prstih, zaradi česar se bo zdravil 30 dni. kmalu po 16. uri izbruhnil na dvorišču pred kinodvorano Centrale v Gorici. Ogenj je zajel lopo pred restavracijo, ki je na dvorišču in je last Ade Trencis por. Michelini. Požar je uničil približno 60 kvadratnih metrov strehe iz plastične mase in poškodoval hladilnik. Goriški ga-sTci, ki so ogenj pogasili v slabi uri dela, so ocenili, da je škode za približno milijon lir. Dijaki slovenske trgovske šole priredijo danes. 3. t.m.. ob 20. un v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 DIJAŠKI PLES Nastopil bo ansambel « THE LOVERS ». Vabljeni! Prosvetno društvo «Naš prapor» iz Pevme. štmavra in z Oslavja priredi v petek. 9. a-prila. ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Pevmi FILMSKI VEČER Zdenko Vogrič iz Gorice bo predvajal barvna kratkometra-žna filma o lanskoletnem štafetnem teku od Jamelj do Štever-jana ter o mladinskem dnevu v Števerjanu. Vabljeni. >Kino Požar pred kinodvorano Centrale v Gorici Po vsej verjetnosti je bil neprevidno odvrženi cigaretni ogorek vzrok požara, ki je včeraj popoldne ...........................................lini.inumi.nini.ta KPI IN PSI STA PREDLAGALI PRECEJ NOVEGA Razprava o tržiškem proračunu: dokaz obnovitvene volje levih sil Demokristjani so skušali povezovati glasovanje za proračun z razpravo o proračunu pokrajinske uprave V posoških političnih krogih vlada precejšnje zanimanje za izid glasovanja za letošnji proračun tržiš-ke občine. Tamkajšnji občinski svet se je v zvezi s tem sestal že nekajkrat, ponovna seja je bila včeraj popoldne. Zanimanje je razumljivo, saj razpolagajo komunisti in socialisti le s petnajstimi od skupnih tridesetih svetovalcev, za izglasovanje proračuna pa je po zakonu potrebna absolutna večina glasov. To pomeni, da bi moralo glasovati za proračun najmanj šestnajst svetovalcev. Najbrž se bo to tudi zgodilo, kajti enajstim komunistom in štirim socialistom se bo pridružil neodvisni svetovalec Labile, ki je bil lani izvoljen za svetovalca na socialdemokratski listi skupno s svetovalcem Mastrangelom, a je kasneje zapustil stranko in se postavil na neodvisne pozicije. Labile bo najbrž dal svoj glas proračunu in s tem odločilno podprl sedanji odbor, da lahko nemoteno dela naprej, medtem ko bo drugi neodvisni svetovalec po vsej verjetnosti glasoval proti proračunu, podobno kot bodo napravili demokristjani in edini fašist. Izid glasovanja je torej zanimiv . ostaja samo pokrajinska uprava brez in istočasno važen. Tržiško občin- j proračuna in vemo, da je deželni sko upravo skušajo nekateri posta-1 nadzorni odbor že večkrat poklical viti na tehtnico in jo primerjati s I na odgovornost predsednika pokra- položajem v pokrajinski upravi, kjer imajo sredinske stranke, podobno kot v Tržiču, le polovico glasov. Demokristjani, socialdemokrati in republikanci imajo tu le 12 glasov od skupnih 24, močna je levičarska opozicija z enajstimi svetovalci, na drugi strani pa je osamljeni fašist. Pokrajinski predsednik Agati skuša sicer z raznimi sestanki in tudi popuščanjem komunistom in socialistom doseči njihovo privoljenje k proračunu, vendarle kaže, da ni do-sedaj dosegel uspeha. Obstaja sicer možnost, da, če ne bo proračun izglasovan, razpusta pokrajinskega sveta in komisarske uprave, res pa je tudi, da demokristjani nočejo popustiti v vodenju svoje politike v pokrajinski upravi in da je marsikdaj predsednik Agati osamljen in v nasprotju s težnjami v sami njegovi stranki. Vsekakor so pogajanja za pokrajinsko upravo v teku in predsednik bo moral, hočeš nočeš sklicati pokrajinski svet. Občinska sveta v Gorici in v Tržiču namreč glasujeta za proračun v teh dneh, jine. Še nekaj besed o Tržiču. Tu so župan Maiani in novi odborniki podali vsak s svojega področja izčrpna poročila o namenih občine ne le za letošnje leto marveč tudi za prihodnja. Poročila so bila temeljita in dejansko kažejo, kaj hočejo levičarski upravitelji napraviti za boljši razvoj, občine. Priznanje njihovemu trudu in prizadevanju so, morali dati tudi demokristjani, ki vztrajajo v opoziciji, vendarle so bile njihove kritike uperjene predvsem v pomanjkanju denarja za izvedbo vseh predlaganih stvari. Zanimivo pa je, da je tržiška sekcija socialdemokratske stranke izrekla svojo podporo proračunu, ki ga je predlagal levičarski odbor. Je pa to samo moralna podpora, kajti socialdemokrati nimajo trenutno nobenega svetovalca v občinskem svetu. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Conca VERDI 17.15—22.00 «Marcia trionfale». Igra Franco Nero. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Io non credo a nessuno». C. Bronson in I. Yrei-land. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Adele H., una storia d’amore». I. Aiani in B. Robinson. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Che stangata ragazzi». R. Widmark in B. Gol-dan. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Peccati di gioventù». G. Guida in D. Lassan-der. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. / rzic EXCELSIOR 16.00—22.00 «L'infermiera». Barvni film. PRINCIPE 37.30—22.00 «La moglie vergine». Barvni film. J\ova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «štirje dolarji za maščevanje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. S\ OBODA (Šempeter) «Vinetow I. del», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vroča sedla», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Simone Colugnatti. SMRTI: 90-letni upokojenec Francesco Vallon, 81-letni invalid Francesco Cannone, 63-letna gospodinja Carmela Bon vd. Grusovin, 78-letni trgovec Antonio Laganella, 66-letni invalid Anton Blažiča, 78Jetna gospodinja Alojzija Balie vd. Nanut, 92-letna upokojenka Guglielmina Leipzig vd. Persello. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89. tel. 24-43. ENERGETSKA KRIZA: KORAK NAPREJ PRI SPOZNAVANJU NARAVE ZNANOST ODKRIVA VSAK DAN NOVE IN NOVE POTI ZA REŠEVANJE VPRAŠANJ ČLOVEŠKEGA RAZVOJA Strokovnjaki in znanstveniki menijo, da se bo človek zatekel v bodočnosti predvsem k izkoriščanju sončne energije - Alternativni viri energije Pred kratkim je bilo v Toulousu mednarodno srečanje na katerem so razpravljali na svetovni ravni o «sončni elektriciteti». Srečanja se je udeležilo 435 znanstvenikov iz 40 držav. Prav gotovo ni prvič, ko se sedaj obravnava vprašanje sončne energije, toda šele sedaj so ljudje posvetili temu vprašanju posebno pozornost zaradi energetske krize, ki je zajela ves svet. Istočasno je prišlo tudi do izvedbe prvih vzorcev praktične uporabe sončne energije v gospodarske namene. Znanstveniki in strokovnjaki niso posvetili svoje pozornosti samo sončni energiji, temveč sploh vsem oblikam energije, ki so na razpolago človeštvu. Na vsak način pa je prestrezanje sončne e-nergije danes ena od glavnih nalog, ki si jih zadajajo znanstveniki in tehnični delavci. V nekaterih krogih računajo, da bodo v ZDA čez 45 let izkoriščale naravne energije, ki bodo za eno četrtino prihajale od sonca. Na to pot sili Amerikance (in ne samo njih) prepričanje, da ne bo mogoče črpati energije, ki je potrebna za človeštvo (poleg klasičnih virov) izključno iz jedrskih central. Pomisleki so nastali, ker se je pojavila bojazen, da bi povečanje števila jedrskih cantral u-tegnilo negativno vplivati na človeško okolje. Res je, da so sedaj onesnaženja in zastrupitve, ki jih povzročajo jedrske centrale relativno majhna, kakor je tudi majhen učinek morebitnih okvar na njih. Toda, kaj se bo zgodilo jutri, ko bomo imeli na zemeljski površini morda na tisoče jedrskih central? Kam tedaj z jedrskimi odpadki in kaj se bo dogajalo z jedrskim žarčenjem, ki se ne more absolutno preprečiti? Vse to je napotilo znanstvene kroge v ZDA, da posvetijo vso svojo pozornost alternativnim izvorom energije. Tu pride predvsem v poštev sončna energija. Do prvih poskusov izkoriščanja sončne energije je prišlo, razen v ZDA tudi na Japonskem in v Izraelu. Izraelska država naj bi celo prednjačila na tem področja. V Huntsvillu v Alabami so že zgradili sončno eksperimentalno hišo, katere odlika je njen strešni naklon za 45 stopinj. S tem eksperimentom skušajo dokazati, kakšna je dejanska gospodarska rentabilnost spreminjanja sončne energije v namene, ki zadevajo ogrevanje, oziroma klimatizacijo poslopja. V tej zvezi pa je treba omeniti številne razlike, ki obstajajo glede sončnega žarčenja na posameznih področjih. Razpon je zelo velik: gre od področij, kjer sonce sije skoraj vse leto (razen nekaj deževnih dni) do drugih, kjer skoraj nikoli ne pokuka izza oblakov. Kako pa deluje hiša v kateri so namestili naprave za izkoriščanje sončnih žarkov? Sončno žarčenje ogreva vodo nad sto stopinj. Ta voda kroži po cevčicah, ki so položene v panojih na strehi. Tako ogreta voda se potem izteče v rezervoar z več kot 15.000 litrov prostornine. Ta razmeroma velika količina toplote spravlja v tek naprave za klimatizacijo. Ta sistem omogoča vsakodnevno dobavo treh ton svežega zraka, oziroma toploto v višini 21 kW toplote pozimi. Težave nastopijo ko dežuje. Sistem omogoča redno dobavo energije za tri dni, toda pozneje se vse zatakne: treba se je spet priključiti k javnemu omrežju dobave električne energije. Prva država, ki se je zelo resno lotila tega vprašanja, je Izrael. Že pred 20 leti so tam zgradili napravo, ki je ceneno nudila sončno energijo, že danes je v Izraelu mnogo vasi in mest, kjer srečavamo strehe na katerih so nameščene cevčice v velikih panojih in ki zagotavljajo do vsaj 75 stopinj toplote. To so bili seveda le zametki, ki so se danes pod nevzdržnim razvojem spremenili v pravcat lov za sončno energijo. Že danes taka poslopja zagotavljajo v Izraelu enakomerno temperaturo poleti in pozimi. Sistemi, ki jih uporabljajo za izkoriščanje sončne energije, so seveda različni. Neka japonska tvrdka je pred kraiikim sporočila, da bo v kratkem pripravila za prodajo načrt hiše, kjer bo pri ogrevanju, oziroma ohlajevanju igrala izključno vlogo le sončna energija. Pri vseh naporih pa igra o-dločilno važnost vprašanje klima-tologije. Na nekaterih področjih ti sistemi sploh ne pridejo v poštev, ker je premalo sončnih dni. Drugje pa so bolj rentabilni, ker sonce večkrat pokuka izza oblakov. Zato lahko zaključimo, da bo v nekaterih krajih ta sistem predstavljal le dopolnilno obliko tradicionalnega ogrevanja, oziroma o-hlajevanja. Alternativo za izkoriščanje sončne energije predstavljajo razni drugi sistemi, ki gredo od izkoriščanja vetrov do izkoriščanja plime in oseke. V Franciji nameravajo dosledneje izkoriščati odpadke, tudi v energetske namene, med- tem ko so v Nikaragui že sklenili da bodo izkoriščali ogromno moč naravnih sil vulkana Monotombo. Po izjavah strokovnjakov bodo izkoristili ogromno vročino v notranjosti vulkana s tem da bodo odvajali zelo vročo vodo v posebne naprave, ki bodo izkoriščale toplotne razlike. Že prej smo omenili vprašanje izkoriščanja odpadkov. V ZDA so ugotovili, da bi lahko pridobili 10 odst. potrebne energije z izkoriščanjem odpadkov. Potem se še vrstijo razne druge pobude, ki omogočajo izkoriščanje naravnih izvorov energije po metodah, ki so bila doslej neznane. Pri tem gre za procese bakteriološke narave, kjer se sončna energija spreminja v neke druge oblike, ki bi jutri utegnile rešiti stari problem desalinizacije morske vode (spreminjanje mordke vode v pitno). Z dneva v dan rastejo problemi in vprašanja s katerimi se mora človeštvo soočevati, toda tudi znanost odkriva vedno nove poti za njih reševanje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiua IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | Conestabo: od nabrežinskih borjačev do dozorevanja dekleta v ženo-mater j Komur je pri srcu kulturni razvoj Trsta, ta ne bo brezbrižno prezrl prvih korakov v javnost, ki jih usmerja kak mlad likovnik v tržaško slikarstvo. Eden takih je Piero Conestabo. Dve srebrni kupi in več kolajn, nagrade na razstavah v «Domu mladih» pri Sv. Ani, so ga vzpodbudili prirediti prvo lastno razstavo v galeriji «La Tavolozza» v Ulici Vasari 12. Je to ožji prikaz vsega, kar zmore u-stvarjati v različnih tehnikah, a tudi v različnih izraznih načinih. Iz vsega pronica naprednost o-bojega. Očividno pa je, da Conestabo daje prednost predmetnosti, pa čeprav se ta pojavlja od sproščenega realizma odličnih dvotonskih risb nabrežinskih borjačev do bolj umsko občutenega ekspresionizma, kot se nam n. pr. kaže v zapo-vrstnosti aktov, ki. naj ponazoru-jejo dozorevanje dekleta do žene-matere, v sliki ženske v stekle-ničici, Kristusovega obraza in tistega z dvojnim profilom itd. Še več je tega zgoščeno podanega v treh gotovo najboljših delih razstave «Težke situacije» na temo nevarnosti, ki preži na sodobnih cestah. So to odlično slikarsko obogatene obarvane risbe z drobnim prepletom močnih črnin, kjer je pred-metnost od obrazov do reči, kalejdoskopsko nametana, a vendar v nekem posebnem redu dinamičnosti učinka. Kot rečeno, izgled razstave ni celoviten vsebinsko niti tehnično. Priča pa o veliki slikarjevi občutljivosti do vsega kar ga obdaja, kar je najboljše jamstvo za njegov nadaljnji razvoj. « # * Nino Gergolet je nedavno zaključil v občinski galeriji lastno razstavo živobarvnih pokrajin v tehnično neobičajnem postopku uporabe mastnih pastelov. Sedaj pa nas je ponovno presenetil z novo rdzstavo, svojo prvo razstavo grafike, ki je v dvorani novega sedeža kulturnega krožka «Il Carso» v Ulici Mazzini 12. Tvori pa 35 z akvatinto obogatenih jedkanic, ki so pravzaprav grafični prenosi njegovih znanih barvnih razgledov slikovitosti starega predela pri Sv. Jakobu. Sicer pa vsi skupaj tvorijo lepo vezano mapo, kateri je primeren uvod napisal kritik in pesnik Martelli, ki jo je tudi ob aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinAiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Patronat KZ - INAC svetuje Z ZAČETKOM LETOŠNJEGA LETA POVIŠANI PROSTOVOLJNI PRISPEVKI S 1. JANUARJEM LETOS SO SE POVIŠALI PROSTOVOLJNI PRISPEVKI Vpr.: «Takoj po vojni, še preden sem se poročila, sem delala šest let in pol kot prodajalka, nato pa sem se povsem posvetila družini. Da ne bi izgubila delovne dobe, sem pred dobrimi tremi leti zaprosila 1NPS, da bi doplačevala prostovoljne prispevke in si tako zagotovila pokojnino za stara leta. Prvič sem plačala večji znesek oktobra leta 1973 potom poštne priložnice, in sicer sem izbrala najnižjo kategorijo in sem doslej vedno plačevala isti znesek. Vendar se te dni mi je porodil dvom, kako to, da se niso povišali tudi prostovoljni prispevki, ali pa sem jaz v zmoti plačevala premalo. Vprašujem vas, če je višina teh prispevkov ostala nespremenjena in do kdaj mi svetujete, naj jih plačujem, da si zagotovim pravico do pokojnine.» R. H. Zakon o prostovoljnem prispevku omogoča tistim bivšim zavarovancem, ki zaradi brezposelnosti ali zaradi objektivnih oziroma socialnih težav niso več v rednem delovnem razmerju, da si lahko vseeno plačujejo zavarovalne prispevke v pokojninski sklad. Pogoj za avtorizacijo v tem smislu je vsaj eno leto zavarovanja v zadnjih petih letih, ali pet let plačanih prispevkov, niti če je poteklo že daljše obdobje od zadnjega plačanega prispevka. Obstaja skupno šest kategorij zavarovancev INPS, za katere veljajo različna višina prispevka in razni pogoji, in sicer: 1) podrejeni delavci, 2) kmečki podrejeni delavci, 3) splovinarji in koloni, 4) avtonomni delavci (kmetje, obrtniki in trgovci), 5) delavci pri malem ribolovu in 6) družinski služabniki. Če vzamemo v pretres kategòrijo podrejenih delavcev, obstajata za vsakega izmed 40 zavarovalnih razredov, ki jih določajo na podlagi poprečnih mesečnih prejemkov, po dva zneska, od katerih eden zajema tudi prispevek za zavarovanje proti pljučnim obolenjem in je torej za nekaj lir višji. Zavarovalni zavod navadno ob avtorizaciji določi na podlagi poprečnih prejemkov zavarovanca tudi odgovarjajoči razred, ki je najvišji možni razred, preko katerega ne more nihče plačati prispevkov, ker bi mu razveljavili in povrnili odvečni znesek. Zavarovanec pa ima možnost, da plača nižji prispevek. To se v nekaterih slučajih splača in vsem tistim, ki hočejo zadostiti le zavarovalnemu pogoju za priznanje pravice do starostne pokojnine, svetujemo, da plačujejo najnižji tedenski prispevek, dokler ne štejejo polnih 15 let zavarovanja. Vendar višino teh tedenskih prostovoljnih prispevkov periodično višajo. Do konca leta 1975 so veljale «tarife», ki so stopile v veljavo s 1. 1. 1974. Prav v teh dneh pa je INPS sporočil, da v skladu z zakonom št. 160 z dne 3. junija 1975 so s 1. januarjem letos stopili v veljavo nekoliko višji tedenski prispevki,, ker so se pač zvišale tudi vse pokojnine. Naj se dotaknemo nekaterih kategorij, ki zanimajo širši krog naših bralcev: a) Podrejeni delavci: prvi, najnižji razred, mora plačati 826 lir tedensko (6 lir osnovnega prispevka, 810 lir za pokojninski sklad, 7 lir za zdravstveno oskrbo in 3 lire za finansiranje sklada o-troških jasli po členu 8 zakona z dne 6. 12.1971 št. 1044) ali 10.738 lir na trimesečje. Kdor plačuje za zavarovanje proti pljučnim o-belenjem (TBC), plača še 70 lir več na teden, se pravi 896 lir ali 11.648 lir vsako trimesečje: b) obrtniki in trgovci plačajo sedaj na osnovi člena 22 omenjenega zakona 160/75 7,071 lir mesečnega prostovoljnega prispevka ali 21.222 lir na trimesečje lena sama kategorija), skupaj z za- varovanjem proti tuberkulozi pa 7.377 lir mesečno ali 22.131 lir na trimesečje; c) kmetje, ki so do konca lanskega leta plačevali po 900 lir tedensko, morajo od 1. 1.1976 odšteti (tako moški kot ženske in otroci) po 1.028 lir tedenskega prostovoljnega prispevka (13.364 lir na trimesečje), tedenski delež za zavarovanje proti pljučnim obolenjem pa znaša 70 lir. Da se povrnemo k naši bralki. Od 1. 1. 1974 ste plačevala nižje tedenske prostovoljne prispevke, kot jih je določal zakon. Vendar to bi ne smelo imeti nobenih posledic, ker vam bo INPS poslal domov pregled, na podlagi katerega boste doplačala razliko (conguaglio). Do konca meseca junija pa morate plačati prostovoljne prispevke za prvo trimesečje letošnjega leta in spomnite se, da upoštevate nove «tarife». Ker si hočete zagotoviti pravico do minimalne starostne pokojnine ob dopolnitvi 55. leta starosti, pa vam svetujem, da plačujete dokler nimate 15 let zavarovanja, nakar boste lahko tudi prenehala s plačevanjem, ker bi od tega ne imela pri pokojnini nobene gmotne koristi. Vendar že ker obstajajo nekateri dvomi, če so veljavni vsi plačani prispevki, bi morda bilo bolje, da zaradi gotovosti plačate kak tedenski prispevek več. Vsekakor vam svetujem, da zahtevate od zavarovalnega zavoda, naj vam izda osebno knjižico, ker boste tako imela jasen pregled nad vašim zavarovalnim položajem. LETNO ŽIGOSANJE KNJIŽIC INAM Vse zainteresirane upokojence pri splošnem obveznem zavarovanju obveščamo, da se za letno žigosanje zdravstvenih knjižic IN AM, ki ga morajo opraviti do konca meseca, lahko obrnejo do Patronata Kmečke zveze INAC, da se tako izognejo zamudnemu čakanju. otvoritvi predstavil zbranemu občinstvu. V svojih jedkanicah se Gergolet ne poslužuje strukturalističnih prikupnosti, ki pri mnogih napredno uveljavljenih grafikih postajajo že sami sebi namen. Ostaja raje zvest grafično predelanim motivom, kot se nam kažejo v njegovih barvno pestrih slikah, v katerih se barve stapljajo v neštete odtenke, z razliko, da v jedkanicah doseže enake učinke s prefinjeno množico sivih odtenkov, a to le z grafičnim postopkom črte in akvatintnega obsenčenja. Narn, pa primerjava z nedavno razstavo slik, odkriva veliko razliko umetniškega napona, ki je v teh jedkanicah bolj strpinčeno silen, da uspe slikar tako nadomestiti vse tisto, kar more stopnjevati barva, kot čustvena dopolnitev naše emotivnosti. Milko Bambič Na filmskih platnih Francesco Rosi: «Cadaveri eccellenti» Francesco Rosi je dolgo let predstavljal izjemo v italijanskem t. i. civilno angažiranem filmu, kajti z razliko od drugih režiserjev te zvrsti je zelo dosledno izdeloval svoje filmske operacije. Njegovih filmov «Salvatore Giuliano» in «Le mani sulla città» se še zdaj spominjamo, kot del, ki sta utelesili j v sam filmski izraz njun pogled na družbo. To je veljalo tudi za novejši «Il caso Matteh, izredno razmišljanje o monopolistični dobi kapitalizma. Toda naslednji «Lucky Luciano» nas je veliko manj prepričal. In to v veliki meri velja za današnji «Cadaveri eccellenti» (igrajo Lino Ventura, Tino Carraro, Marcel Razzuffi, Alain Cuny, Renato Salvatori, Tina Aumont, Fernando Rey, Max von Sydow itd.), posnet po romanu Leonida Sciascie «11 contesto». Zavedamo se, da Rosi, z razliko od mnogih sodobnih italijanskih režiserjev, ki težijo k nemogoči popolni «izvirnosti», zelo zanimivo deluje preko citatov raznih filmskih izrazov: saj je ves začetni uboj obdelava določenega policijskega filma, potem pa se detektivka razvija kot neposredna obdelava tipične detektivske zgodbe. Nato se zgodba razvije povsem drugače, kajti nastopi politična komponenta. Pevska revija «Primorska poje» Tržaški partizanski pevski zbor Moški zbor PD «F. Venžuriai» — Donijo Moški zbor «Fani je izpod Grmade» Dekliški zbor PD «Vesna» — Križ Mešani zbor PD « Slovenec» — Boršt V Cicibanovi knjižnici je izšla knjiga z izborom mladinske partizanske literature, ki jo je kot urednik pripravil Niko Grafenauer, uvodno besedo pa napisal Jože Šmit. Avtorji so priznani slovenski mladinski pisatelji, med katerimi srečamo Franceta Bevka, Toneta Seliškarja, Antona Ingoliča, Cirila Kosmača, Branka Jurca, Josipa Ribičiča, Leopolda Suhodolčana, Kristino Drenkovo, I-va Zormana in še druge. Urednik je izbral enaindvajset avtorjev, katerih dela je ilustriralo nekaj najboljših slovenskih i-lustratorjev in tako pripravil knjigo, ki posreduje mladim bralcem najboljša domača dela partizanske literature za otroke. Založba Mladinska knjiga, ki izdaja Cicibanovo knjižnico je nedvomno hotela nuditi mladim bralcem avtentič- no in umetniško prepričljivo pričevanje o partizanskem boju, o o-kupatorjevem nasilju in o bojih za svobodo, pričevanje, v katerem nastopajo kot žrtve vojne predvsem otroci, pa tudi živali, seveda pa tudi odrasli. Zgodbe v tej knjigi so dvoje vrst. Ena so avtentična pričeva-o resničnih dogodkih, kakor so jih zapisali mladinski pisatelji, druga pa so plod domišljije. V mnogih od njih nastopajo otroci, ki so bodisi žrtve vojne, bodisi njeni mali junaki, ki pa se več ali manj znajdejo v izjemnih o-koliščinah pa tako ali drugače pripomorejo k temu, da je bila naposled izbojevana svoboda. Veliko je v teh zgodbah tudi takih otroških dejanj, ki so lahko še danes velika vzpodbuda. Zato naj bi te zgodbe o malih junakih, o trpljenju in zmagah v osvobodilnem boju mladim bralcem vlivale vero v življenje, lepoto in pravico, ki so jo pred desetletji pomagali ohranjati tudi otroci. Knjiga zgodb za mladino, zajetih iz osvobodilnega boja je seveda po svoji vsebinski plati različna. Enotna je le tema, na katero so ubrane vse te zgodbe. Različne, po stilu in kvaliteti, so tudi ilustracije sicer priznanih slovenskih mladinskih ilustratorjev. Kot celota pa je knjiga «Vzšlo bo sonce» tako po vsebinski plati, po ilustracijah in po svoji zunanji podobi dognan zapis najboljših zgodb in pričevanj za mladino s tematiko osvobodilnega boja, zapis, ki predstavlja po vzgojni in moralni plati dragoceno knjigo za mlade slovenske bralce. SI. Ru. laa SOBOTA, 3. APRILA 1976 12.30 12.55 13.25 13.30 14.10 16.45 17.05 17.55 18.00 18.10 18.35 19.28 19.30 20.00 20.45 21.00 18.00 18.25 19.00 19.02 19.30 20.45 21.40 22.30 9.30, 15.10 17.40 18.00 18.15 19.20 19.50 20.00 20.40 21.00 22.45 15.15 19.30 20.15 20.30 21.00 16.15 17.15 18.15 20.00 20.30 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Otroške risbe Komični filmi Na sporedu so «Nore glave» in «Stantio in Olio» Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih Program za najmlajše: Moj dom in svet Program za mladino: Dedalo Izžrebanje loterije Nabožna oddaja Sedem dni v parlamentu Veliki Dutra Kratki film, ki ga je režiral Robert Miller, igrajo pa Jouis Jourdan, Jack Klugman, Laura Devon in drugi Kratke vesti dnevnika št. 1 Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK Komični film «Un’astuta esca» Nizozemska: FESTIVAL POPEVKE 1976 Romina Power in Albano bosta predstavljala Italijo na tem Festivalu s pesmijo «Noi lo rivivremo di nuovo». Romina in Albano sta poročena ter imata dva otroka. Na tem festivalu bo nastopalo 18 držav. Med nastopajočimi bodo danes zvečer jugoslovanski «Ambasadorji» s pesmijo «Ne mogu sakriti svoju bol» Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal RUBRIKE DNEVNIKA št. 2 Koncert pop glasbe: Van Der Graaf Generator VESTI DNEVNIKA št. 2 Športna sobota DNEVNIK — Odprti studio CANNON: I cancelli di Jackfield Stari prijatelj Byron se obrne na Cannona, ker so mu ukradli 50.000 dolarjev. Domneva, da je krivec neki inženir, ki je delal skupaj z njim več časa in potem zginil brez sledu Luisillo in njegovo gledališče španskih plesov Luisillo je eden od najslovitejših predstavnikov umetnostnega plesa flamenco. O tem plesu se je že mnogo pisalo, toda še vedno privlači pozornost predvsem Špancev in tudi tujcev. Drevi bo Luisillo nastopil skupaj s Trini Espano in Franciscom Xavierom «A solo» iz pripovesti Maksima Gorkega Scenografija Josipa Manjeviča, nastopajo Zajcev, Gaft, Kasat- kina, Želenjeva in Kobčetko. — Mosfilm Ob zaključku DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.35, 12.00 TV šola Podonavje, Arboretum Trsteno, TV drama, Moderna terapija. Politična ekonomija NOGOMET: Velež — Vojvodina, prenos Študij na univerzi: Elektrotehnika Elektrotehnika je danes zelo močna gospodarska veja; dan za dnem nam ponuja nove izdelke. Projektiranje, razvijanje sodobnih električnih naprav, vodenje proizvodnje električne e-nergije in proizvodnje elektrotehniških izdelkov — vse te naloge so zaupane elektrotehniški znanosti. Kako poteka študij elektrotehnike, kakšne so možnosti za zaposlovanje in kakšno je delo elektrotehnikov, o tem bo govorila današnja oddaja iz serije «Študij na univerzi» Obzornik Brigadirski večer — prenos DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar Izbor s festivala dokumentarnega in kratkega filma v Beogradu Moda za vas Haag: PESEM EVROVIZIJE 76, prenos Poročila Koper — barvna Nogomet: Velež — Vojvodina, prenos iz Mostarja Otroški kotiček — Živalski vrtovi TV DNEVNIK Povratek na rob kraterja, dokumentarna oddaja PESEM EVROVIZIJE 1976, prenos festivala Zagreb Mostar — Nogomet, drugi polčas «Spretno, sretno» — dokumentarna zabavna oddaja za otroke Mladinska oddaja «Ima nade za nomade» humoristična oddaja Intervju s predsednico Bandaranaike TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantična glasba; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Ansambel Tootsa Thielemansa; 19.40 Pevsk-a revija; 20.00 Šport; 20.50 «K’d’r’ se jemamo rade», enodejanka; 21.20 Vaše popevke; 22.30 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Lahka glasba; 9.00 Folklorna glasba; 10.15 Glasbeni portret;' 10.45 Nasveti; 11.15 Poje Mina; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.35 Ital. zbori; 15.00 Orkestri lahke glasbe; 15.45 Slov. popevke; 16.45 Med bolniki v ankaranski bolnici; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.40 Veliki variete; 1.10 Govorimo o glasbi; 19.30 Glasbena oddaja; 20.20 Catalani; «La Wally». IL PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.45 Orkestri in pevci lahke glasbe; 8.40 Pesmi za odrasle; 10.35 Glasbeno-govorni program z G. Bramierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 13.35 Plošče lahke glasbe; 16.35 Filmska glasba; 17.50 Kič; 19.55 Supersonic, plošče; 22.50 Glasba pod zvezdami. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam.. •; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 18.05 Pogovor s poslušalci; 18.15 Glasbeni omnibus; 19.50 Lahko noč. otroci!; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05-01.00 S pesmijo in plesom v novi teden. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinimniiinfiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiii ZGODBE IZ NARODNOOSVOBODILNE VOJNE VZŠLO BO SONCE Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ogibajte se prevelike samozavesti, ker vam to utegne škoditi. Za pomiritev družinskega vzdušja je potreben nastop. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uporabite vso svojo vztrajnost, da bi dosegli postavljeni si cilj Posvetite nekaj več časa športu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Skušajte temeljito izkoristiti finančne možnosti, ki se vam nudijo. Obvarujte svoja zdrava čustva pred negativnimi vplivi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Postavite se po robu namenom, da gi kdo vtikal svoj nos v vaše zadeve. Odpravite s pogumno pobudo spor med vami in drago o-sčbo LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Preden sprejmete neki važen poslovni u-krep se posvetujte s strokovnjakom. Prijeten večer s starimi prijatelji. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Premagajte z zdravim realizmom svojo potrtost. Zelo ugodne okoli- ščine za utrditev družinskih od-nosov. . TEHTNICA (od 23. 9. do 22. Finančno izgubo skušajte nadoknaditi tako, da v novem proračunu zmanjšate izdatke. Ocfadt03/113' nost vam bo prinesla zadoščenja. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22-11.) Med priložnostmi, ki se va nudijo, izberite eno, ki je za v najbolj primerna. Premagajte sv jo sebičnost. . STRELEC (od 23. 11. do 20. V poslovanju bodo nastopile te ve, vendar ne izgubite pogum Preživeli boste miren večer. .v KOZOROG (od 21. 12. do 20. W Prišlo bo do spora s predstojni • Ne zaupajte preračunljivim m ambicioznim osebam. n » ■> VODNAR (od 21. 1. do. 19; ' Postavite trdne temelje svoje. . novemu načrtu. Prijatelji vam do dokazali svojo privrženost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3-> uresničitvi nekega plemeni«-» dejanja boste deležni podpore. Q brih oseb. Sklenili boste zanim poznanstvo. 3. aprila 1976 Asuan bo ostal, kakor piramide ••• Bilo je minulo soboto popoldne in oči milijonov sovjetskih televizijskih gledalcev so bile prikovane k televizijskim ekranom. Za njimi se je znova, v izredno priljubljeni televizijski oddaji, pogovarjal znani komentator Jurij 2ukov. »Tule imam,« je rekel, »stotine pisem, v katerih izražajo gledalci iz raznih koncev Sovjetsje zveze svoje ogorčenje ob nedavni Badatovi odločitvi, da enostransko razveljavi prijateljski sporazum z nami. Naj vam preberem nekatere izmed njih.« In je bral. »Meni se zdi, da bo egip-tovki narod še povedal svojo besedo,« je zapisal neki gledalec. Drugi doma iz Moskve, pa je menil- »Sadat si žaga vejo, na kateri sedi...« Takšno je bilo razpoloženje sovjetske javnosti dva tedna po tistem, ko je časopisje objavilo izjavo agencije TASS, ki je sporočala o Badatovi odločitvi in hkrati ostro obsodila egiptovsko politiko v minulih letih. Nekako dva tedna je nato trajala navidez umirjena kampanja proti egiptovskemu vodstvu na straneh sovjetskega časopisja, ki je objavilo tako sestavljen izbor iz svetovnega tiska, da je bil v njem Sadat nenehna tarča napadov celotne svetovne javnosti. V kampanjo sta se vključila še televizija in radio. Televizija najprej z oddajo »Deveti studio«, v kateri je direktor TASS Zamjatin napadel Sadata in Fahmija, ki da se navzven približujeta Zahodu, navznoter pa oddaljujeta od Naserjeve revoluci- je 1952. Nato je skupina uglednih komentatorjev v radijski okrogli mizi očitala ZDA, da so nahujskale Egipt k tej potezi, ki da gre po njihovem na škodo ne le arabski stvari ampak tudi na škodo neuvrščenega gibanja. Pričakovati je bilo prvo uradno izjavo. Tako zavoljo domače javnosti, ki se je gotovo spraševala, zakaj je bilo v deželo ob Nilu vloženih toliko milijard rubljev in kako si je lahko takšna majhna dežela, (gledano iz sovjetske neskončnosti) privoščila takšen korak. Pa tudi zavoljo svetovne javnosti, tako tiste, pri kateri bi utegnil trpeti ugled ZSSR kot močne zaščitnice, kot tudi tiste, ki tekmuje z ZSSR na zemeljski šahovnici. Izjava je zdaj tu, ostra in odločna v svojih izrazih. Prebral jo je kot prvo vest napovedovalec v večernem TV dnevniku. Objavilo jo je vse osrednje časopisje. Pri tem izstopata dve zanimivi podrobnosti. Prva je uradna formulacija, da je »veleposlaništvo ZSSR v Arabski republiki Egiptu izročilo 31. marca izjavo sovjetske vlade egiptovski strani«. Ne egiptovski vladi ali vodstvu, ampak strani. In drugi zanimiv detajl je ta, da je izjava objavljena v povzetkih, da jo tisk citira, ne pa v celoti navaja. To najbrž govori v prid domnevi, da originalna izjava vsebuje bistvene kon-krtne zahteve — morda v zvezi z odplačevanjem egiptovskih dolgov, morda v zvezi z gospodarskim sodelovanjem, ki najbrž v javnosti ne bi popularno odjeknile. V izjavi je samo rečeno, da je egiptovsko vodstvo zavajalo svoj narod in svetovno javnost glede finančno kreditnih odnosov med ZSSR in Egiptom, a da je sovjetska stran nič kolikokrat odgo-dila rok odplačevanja. Ravno na tem področju se utegnejo primeriti za Egipt neprijetne reči, na katere opozarja izjava ko pravi, da je .daleč od stvarnosti takšno stališče nekaterih v Egiptu, po katerem se z razveljavitvijo sporazuma ne spremeni dosti v medsebojnih odnosih«, in ko opozarja da »prevzemajo tisti, ki s svojim ravnanjem otežujejo sovjetsko-egiptovske odnose in spodkopujejo sodelovanje z ZSSR, težko odgovornost pred svojim narodom za posledice.« Koliko je ZSSR vložila v Egipt v dveh desetletjih? Deset milijard ali več? Sovjetski tisk je zapisal, da je zunanja zadolženost Egipta 5,4 milijarde dolarjev, a ski tisk je zapisal, da je zunanja zadolženost Egipta 5,4 milijarde dolarjev, a da v to niso všteti vojaški dolgovi. Ve se, da je šla v asuanski jez milijarda dolarjev, v heluanski metalursški kombinat pol milijarde itd. »Kar zadeva dolgove, je treba jasno povedati: Sovjetska zveza, ne razdaja darov na levo in desno, ampak daje pomoč pod določenimi, ugodnimi pogoji in treba jo je odplačati v postavljenih rokih. Račune je treba poravnati,« je pribil v svoji oddaji Žukov. In če Egipt ne plača, ali ima ZSSR le-ka proti temu? Najbrž ga ima. Dolga leta je bila poglavitni egiptovski trgovski partner in na ZSSR je v egiptovskem iz vozu nekaterih izdelkov odpadlo po 80 do sto odstotkov. Tako je bilo denimo z bom bažem in bombažnimi izdelki, ki so pred stavljali pvlovico celotnega egiptovskega izvoza v ZSSR (skupna vrednost izvoza je bila blizu 600 milijonov dolarjev). Vse to so seveda čiste domneve, ki jih poraja ostro opozorilo sovjetske izjave. Vsekakor bo Egipt še naprej — in v še večji meri — čutil sovjetski pritisk z vseh tistih strani v arabskem svetu, pa tudi od drugod, koder beseda ZSSR kaj velja, šlo bo za tiho osenzivo, ki naj bi dala vsem vedeti, da velike sile ni mogoče preprosto izločiti iz nekega področja, v katerem je začrtala svojo dolgoročno strategijo . .. Pred časom je bila v sovjetskem ti sku zapisana misel, da je visoki asuanski jez dejansko egiptovska piramida sodobnega časa: ostal bo in previharil čase, kot so ga piramide. V Sovjetski zvezi tako mislijo. TIT DOBERŠEK Razcep v ANC se poglablja — Novo vodstvo? — Oster Kaundov nastop zoper LR Angolo in hudi očitki Gromšku OD NAŠEGA DOPISNIKA V LUSAKI LUSAKA, 1. aprila — Kakor kaže, se oboroženi boj v Rodeziji čedalje bolj stopnjuje. Velika Britanija je zaradi dvoumnega ip neodločnega stališča do Smithovega rasističnega režima tukaj deležna vse manjšega zaupanja. V tej luči je treba pogledati tudi izjavo zambijskega predsednika Kaunde o možnostih za podporo morebitni obnovljeni britanski pobudi za izhod iz vse bolj zapletene rodezijske krize. čeprav podrobnosti s sestanka med predsedniki Tanzanije, Mozambika, Botsvane in Zambije, ki je bil prejšnji teden v Lusaki, še niso znane, je vsekakor pomembno, da je četverica predsednikov pretehtala nujne ukrepe glede Rodezije že nekaj dni po dokončnem zastoju pogajanj med Nkomom in Smithom 19. marca. Dejstvo, da sta se te konference šefov držav udeležba voditelja sprtih kril afriškega nacionalnega sveta (ANC) škof Muzoreva in Nkomo, vsekakor opozarja, da si omenjene štiri vlade prizadevajo za ustanovitev enotne fronte borcev Zimbabveja. Toda Nkomove in Muzorevove izjave po tem srečanju dokazujejo, da glede obnovitve enor-nosti v gibanju ANC niso do segli nikakršnega napredka. Nasprotno, vse bolj je mogoče slutiti možnost, da se bo izoblikovalo novo vodstvo i:: katerega bi izločili Muzoreva. Nkoma in niune privržence Škot Abel M”zoreva pr itine medtem po vzhodnoatriškib državah in se bo verjetn, ' sešel s predsednikom organizacije afriške enotnosti Idi jem Aminom. Odnosi med sosednima državama Zambijo in LR Angolo so na mrtvi iciiii tudi še po nedavnem obisku angolskega zunanjega ministra Dos Santosa v Lusaki Predsednik Kaunda je predvčerajšnjim oporekel ljudski repub liki Angoli njeno neuvrš^e nost — želel bi, je dejal, ds bi bila ta država neuvrščena, toda sedanje razmere nit kaj ne obetajo, da bi se to lah- KENNETH KAUNDA: gorak Gromiku »Če imate velikega brata na hrbtu, ne morete hiti neuvrščeni,« je dejal Kaunaa. »Breme vas bo preveč težilo in ne boste mogli hoditi vzravnano.« K temu je na naslov angolske vlade dodal še stavek: »Vse dotlej, doklei boste imeli pri seni tuje če te ne vemo, kako ooste lahko neuvrščeni.« V zvezi z novico, da se bosta aprila sestala Kaunda in Neto, je zambijski predsednik izjavil, da CK vladajoče stranke UNIP zdaj obravnava predloge angolske vladne de legacije. Zambija prav tako še naprej vztraja, da se mora via da LR Angole oziroma MPLA pobotati z UNITA in FNLA, češ dà brea tega »v Anogli še dolgo ne bo miru«. Nedavna izjava sovjetskega ministra zS’zunanje zadeve Gromika v Londonu gle de Namibije in Rodezije je bila povod „, za.„ Kaundovo ostro obsodbo sovjetske politike. »Kaj je Gromiko mislil s tem? Mar moramo to razumeti, kot da Sovjetska zveza prihaja samo takrat, kadar se bojujejo črni proti črnim, ne pa tudi takrat, kadar se bojujejo beli proti črnim?« je vprašal Kaunda. Rekel je tudi, da še naptej raziskujejo, kakšna je bila vloga ZSSR ob nemirih, zaradi katerih so prejšnji mesec zaprli zambijsko univerzo. JOŽE ŠIRCELJ Poljsko gospodarstvo se predstavlja V Ljubljani so bili dnevi poljskega gospodarstva in tehnike V hotelu Slon je bila gospodarska mianifpstacija »Dnevi poljskega gospodarstva In tehnike«, na kateri je poljsko gospodarstvo do 2. aprila uspešno predstavilo sVoje pomembnejše dosežke in možnosti za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Na slovesni otvoritvi, ki so se je udeležili podpredsednik IS Rudi Čačinovič in drugi gostje, je podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije dr. Rudi Babič poudaril, da je bilo naše gospodarsko sodelovanje s Poljsko že v preteklosti . zelo dobro, vendar pa še vedno ni izrabilo vseh priložnosti. V obdobju 1976 do .1980 naj bi se vrednost menjave s Poljsko povečala za dvainpolkrat in znašala 3,3 milijarde dolarjev. Sedanja menjava ria podroéju kemične industrije, bele tehnike, v gradbeništvu, prometu ‘.n oceanskem ribolovu naj bi se razširila, poleg tega pa naj bi začeli sodelovati tudi pri opremi za rudnike in za procesno, živilsko ter kemično industrijo. Vodja poljske gospodarske delegacije in podpredsednik poljske zunanjetrgovinske zbornice Henryk Ciszewski je izrazil upanje, da bodo tudi »dnevi poljskega gospodarstva in tehnike« prispevali k načrtovanemu povečanju medsebojnega gospodarskega sodelovanja. BOGI POGAČNIK V ZRN za težka dela ni mogoče dobiti Nemcev - Vabila tujim delavcem BONN, 29. marca — Spričo oživljanja gospodarske dejavnosti v ZR Nemčiji imajo tukajšnji uradi za zaposlovanje nove probleme: kako najti zdrave in močne mlade delavce za težka dela v jeklarnah, ob tekočih trakovih v avtomobilskih tovarnah, v livarnah in v celi vrsti drugih gospodarskih panog, ki zadnje tedne »hlastajo« za novo delovno silo. čeprav je v ZRN brez zaposlitve okoli 1,2 milijona domačih in okoli 150.000 tujih delavcev, delodajalci čedalje prizadevneje iščejo nove ljudi. Združenje delodajalcev že poriva: »Dovolite, da prosta delovna mesta v industriji zavzamejo tuji delavci.« Heinz Briam, eden izmed Kruppo-vih direktorjev v Bochumu, je mestni posredovalnici za delo dal ultimat: »če bodo tuji delavci še nadalje odhajali domov, bomo morali zapreti jeklarne in livarne.« Tokrat je opozoril tudi generalni direktor zahodnonem-škega urada za zaposlovanje v Nurnbergu Josef Stingi: »Preden zahtevate od nas, naj še nadalje pošiljamo zdomce domov, ugotovite, ali to ne bo škodovalo gospodarskemu vzponu, ki se pravkar začenja.« Torej — do nedavnega skorajda pravcata hajka proti tujim delavcem, ki naj bi šli domov, da bi »domači nezaposleni delavci lahko zasedb njihova delovna mesta«, se zdaj umika pozivom tujim delavcem, naj ostanejo in nadalje opravljajo težka dela. Zdaj se vidi, ugotavlja ilustrirani tednik »Stem« iz Hamburga, da ZR Nemčija ne more brez tujih delavcev. Med 1,35 milijona delavci brez zaposlitve (med njimi 150.000 tujih), je bilo konec februarja 530.000 žensk, ki žedjo zaposlitev s skrajšanim delovnim časom in sploh ne morejo sprejeti težkih de», ki jih ponavadi opravljajo tuj; delavci. Okoli 120.000 delav cev brez zaposlitve je starej šib od 55 let ali pa so holm In torej tudi ne prihajajo v poštev, da hi zamenjali tujce. Podobno je z mladimi in s približno 200.000 sezonskimi delavci, večinoma gradbenimi, ki so bili v minuli zimi brez dela. Torej preostane le še okoli 400.000 nezaposlenih Nemcev, ki bi se lahko zaposlili, če bi tujci odšli. Med temi nezaposlenimi pa je precej uradni kov in nameščencev, ki seveda ne gredo k tekočim trakovom v avtomobilskih tovar nah pa tudi ne v jeklarne in livarne. Preostali nezaposleni Nemci iščejo dobro plačana lažja dela, zato tudi ne prihajajo v poštev. Tuji delavci potemtakem niso ovira, zaradi katere domači nezaposleni delavci ne bi mogli dobiti delovnih mest. SL. OBRADOVIČ Sovjetski prvi apri! Odesa se je za en dan spremenila v sovjetsko prestolnico smeha — »Klub veselih godovnikov« in Gogolj OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 1. aprila (po telefonu) — V črnomorskem pristanišču Odesi je bila danes velika prireditev, za katero so pobirali nevsakdanje vstopnice: »v razgrnjeni obliki« je bilo treba predložiti — širok nasmeh. Pravzaprav je bil nasmeh obvezen danes po vsej Odesi. Po mestnih avtobusih so opozarjali napisi: »Nasmehni se vstopajočemu.« Mestne oblasti so namreč izdale geslo dneva: »Odesiti, presmejmo vsa druga mesta!« In v ta namen so, četrtič zapored, organizirali bučno, veselo, bodljikavo in nasploh prvoaprilsko prireditev »Jumorina«. Odesa ni bila edino mesto, ki je prvi april spremenila v norčavi karneval smeha. Pred devetimi leti je namreč vrsta znanih sovjetskih pisateljev, slikarjev, igralcev, režiserjev, skladateljev in humoristov, objavila v odprtem pismu »Skrajno resni veseli predlog«, naj hi vsako leto priredili prvega aprila dan smeha, satire in humorja- Predlog je .v sovjetski javnosti naletel na široko in živahno odobravanje. Iz številnih mest so začeli javljati, da se na novi praznik zavzeto pripravljajo. Le drugače tako hrupno pristanišče ob črnem morju je molčalo. »Zakaj molči Odesa?« so zaskrbljeno spraševali iz Moskve. »Ji mar predlog ni po godu?« In prišel je telegram: Odesa se smeje skozi vse leto, pustite nam, da se vsaj en dan oddahnemo! Toda pred štirimi leti so se v Odesi zadeve lotili organizirano. Prva prireditev »Jumorina« je imela velik uspeh. Naslednje leto so jo obogatili z novimi točkami, razpisali so prve nagrade. Tako je prireditev prerasla v vseljudski praznik, na katerem ne sme nihče manjkati. Odesa se je za en dan spremenila v sovjetsko prestolnico smeha. Otvoritev letošnje »Jumo-rine — 76« je označil strel iz znamenitega topa na znamenitem Primorskem bul- Zanimanje za Jugoslavijo WASHINGTON, 1. apr. (Tanjug) — Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Dimče Belovski se je v zadnjem času odzval povabilu mnogih ameriških ustanov in imel nekaj predavanj o Jugoslaviji; Opaziti je vse večje zanimanje za Jugoslavijo, njen razvoj, njeno politiko neuvrščenosti. Pred kratkim je Belovski predaval v centru za sredozemske študije univerze v Washingtonu o »možnostih balkanskega sodelovanja po Helsinkih in vlogi Jugoslavije pri tem«, v marcu je govoril pred okoli 2000 študenti raznih ameriških univerz o Jugoslaviji in o neuvrščenosti, o tem pa je predaval tudi v državni vojaški akademiji. varju. Potem pa se je na znamenitem potemkinovskem stopnišču, znanem iz filma »Križarka Potemkin«, začelo kamevalno tekmovanje z znamenito odeško vzpenjačo. Zmagovalca je čakala nenavadna nagrada: stalna vstopnica za vzpenjačo. Tekmovanj pa je bilo še več in nagrade zanje so bile sila pisane, kot demmo 49 listkov športne loterije ali pa žeton, ki daje imetniku pravico, da si brez vrste popravi sifon za gazidano vodo — , vendar v času od novembra do januarja. Najbolj imenitno pa je vsekakor tekmovanje za nagrado Antilope Gnu. To je tekma starih avtomobilov, v kateri so smeli letos prvič tekmovati tudi vozniki od drugod. Odeška tekma se od podobnih drugod po svetu razlikuje potem, da morajo biti stari jekleni konjički opremljenimi z najnovejšimi šalami, izpisanimi na strehah, pokrovih motorjev, ali na vetrobranskih steklih. In tako se Odesa smeje, veselo in sproščeno. Improvizirane točke, izven zastavljenega programa, si seveda sledijo po mestnih ulicah. Na križiščih stoji promet, ker pešci in vozniki drug drugemu v nedogled dajejo prednost. Po trgovinah se drug drugemu smehljajo kupci in prodajalci, kajti napisi resno opozarjajo: »Državljani, bodite vzajemno veseli!« Skratka, vse je postavljeno na glavo. Smeh pač zdravi, spodbuja, daje delovnega zagona. To so v Odesi že dokazali v praksi. Na predlanski »Jumo-rini« so odeški študentje denimo porivali pred seboj po mestnih ulicah otroški voziček, na katere je bil obešen plakat: »Kaj pa si ti osebno storil za to, da bi se v Odesi pojavil milijonti prebivalec?« Ni minilo niti leto, ko se je resnično pojavil... To leto je Odesa obogatila SZ tudi z novim društvom. Na dan, ki ga vsi Odesiti zdaj že štejejo za svoj god, so ustanovili Klub veselih godovnikov. Člani kluba postanejo lahko vsi tisti, ki so se rodili 1. aprila. Za častnega predsednika kluba pa je bil izbran pisatelj Nikolaj Gogolj, ki se je rodil na 1. aprila, pred 167 leti in na čigar nagrobni plošči, na No-vodevičnem pokopališču v Moskvi, je zapisano: »Z bridko besedo se smejem«. Manjkalo ni niti prvoaprilskih potegavščin. V časopisju so namreč vnaprej objavili, da se. bo 1. aprila ob 16. uri spustil navzdol po potemkinovskem stopnišču na smučeh — vojvoda Richelieu, znani odeški spomenik. Ni znano, koliko ljudi se je ob napovedani uri zbralo ob vznožju stopnišča. Kajti v časopisju so previdno opozorili, da se bo v primeru, če Richelieuju ne bo do smuka, spustil po stopnišču morda kdo drug na čem drugem ... Prav tako ni znano, koliko sovjetskih televizijskih gledalcev je danes ob 12. uri odprlo svoje sprejemnike. Književni tednik »Literatur-naja gazela« je namreč v svojem programu napovedal, da bodo ob tej uri na prvem programu osrednje televizije pokazali »Sago o Forsytih«, na drugem pa »Stirlitza« oz. »Sedemnajst trenutkov pomladi«. Morda so prodali tudi kaj več televizorjev, da bi najbolj zavzeti lahko gledali kar obe priljubljeni nadaljevanki. 'Podobnih obvestil je bilo v časopisu objavljenih še več. Moskovčane so vabili v No-vokuzmecko ulico, koder je bila tega dne v trgovini »Ra-dio-tovan« napovedana široka razprodaja poceni japonskih stereo magnetofonov znamke »Grundig«, »Phillips Accord« in druge. Restavracija »Metropol« pa je pod geslom »Za vas, postopači« povabila na brezplačni obed vse tiste, ki bi zavoljo takšnih ali drugačnih razlogov tega dne ne mogli na delo — z opozorilom, da se obed začne ob 8. uri zjutraj. (Delo se v ZSSR začne ob 9 ...) Osrednje sovjetsko časopisje je bilo 1. aprila običajno resno. Veselega praznika se je spomnilo s konfekcijskimi karikaturami o potegavščinah, kakršne so tiste o ribiču, ki mu žena pade v nezavest, ko se pojavi na vratih z veliko ribo, pa o drugem ribiču, ki namesto ribe, izvleče iz luknje na ledu list z napisom »Prvi april«, nato tista o možaku, ki mu skozi vrata porodnišnice na 1. aprila pokažejo peterčke ... Hkrati pa partijsko glasilo »Pravda« objavlja karikaturo možaka, ki korači po cesti z boksarskimi rokavicami na ramah in z napisom na prsih: »Šal ne razumem!« ... TIT DOBERŠEK Po obisku kanclerja Kreiskega na Koroškem Vroči kostanj 5 odstotkov Zagata okrog «zadostnega števila“ manjšine in resnične vsebine problema Medlem ko se je južnotirolska ljudska stranka (SVP) pripravljala, pokazati roge italijanski vladi, ki odlaša z izpolnitvijo preostalih, še ne izpolnje-^^joločfj^JuMčtirolskega paketa (tako poročajo ta teden s 25. deželnega zborovanja stranke Nemcev v Italiji) so Uidi koroški Slovenci 21. marca odločno povedali svoj »ne« nesprejem* ìjìvim predlogom avstrijske vlade za Predolgo odlašano rešitev njihovega Problema. »V določenem trenutku .sl rnòramo zastaviti vprašanje, če daljše odlašanje izvedbe vseh določil paketa he~priedstavlja kršitve sporazuma,« pravi južnotirolsJcCdeželni glavar in šef~syp dr. Sylvius Magnago. »Današ-rtfi protestni zbor. reprezentantov naše narodne skupnosti na terenu od-ločno in z vso ostrino zavrača posku-se in težnje odgovornih činiteljev v državi in deželi, da bi razbili enotnost koroških Slovencev in oddvojili naše-00~čioveka od narodnih organizacij, dàTrTna ta način laže manipulirali z itnšimT ljudstvom, da bi mu lahko še Poprej kratili ^pravice, ki mu gredo po ustavi, po državni pogodbi in po šte-irugihTmednarodnih konvenci. iahž< ~~~ »Ne, gospodje,« je rekel 21. marca na slovenskem zborovanju v Celovcu dr. Franci Zwitter, »tako ne gre reševati naših narodnih vprašanj. Če jih pa misli kdo reševati na ta način — potem brez nas, potem le s silo, ki nujno izzove protisilo: to je pokazala Južna Tirolska . •. Koroški Slovenci takega razvoja ne želimo.« Magnago: »Zato sem mnenja, če odloki za izvedbo paketa (gre za člen 89, ki govori o etničnem proporcu v javnih službah in še za nekatere reči) ne bodo izdali še letos... da potem lahko nastane nova. situacija, v kateri bi se bilo treba odločiti za ustrezne korake.« ' Gre torej za dva primera, ki sta nerazdružno povezana z Avstrijo in njenimi manjšinami, na eni z nemško v Italiji, oprto na »paket« Gmber-De-gasperi, na drugi slovensko v Avstriji, oprto na avstrijsko državno pogodbo in na avstrijsko listavo, v obeh primerih na mednarodnopravne dokumente nesporne veljave in končno, v obeh primerih, mutatis mutandis, za v podrobnostih različna, v bistvu pa po načelu »pacta sunt servanda« identična problema. Te identičnosti, pogodbenega varstva manjšin, velikih ali majhnih, lastnega ali drugačnega jezika, uradna m javna Avstrija nikoli ni hotela priznati, čeprav je že veteran boja za pravice italijanskih Tirolcev, dr. Gschmtzer, pred desetletji opozarjal na intimno I povezavo in zato tudi taktično vzpo- redno reševanje obeh vprašanj, celo s prednostjo Koroški — iz razumljivih, za pogajalno mizo Avstriji nedvomno koristnih razlogov. Takrat kot danes so pobomiki ozkosrčnega nemštvovanja na Koroškem dovolj vplivni, da posegajo do Dunaja in zavirajo odločnejše korake k razrešitvi problema, za katero bi bilo treba večini le nekaj več širine in demokratičnega pojmovanja od tistega, s katerim se tako rada in kar naprej hvali. Zato ni čudno, če je za iste ljudi, ki so jim bili nekoč južnotirolski bombaši zvesti sinovi borca Andreasa Ho-ferja, zadosti že beseda »gospodje, tako ne gre naprej, pritisk rodi proti-pritisk« in že se zgrozijo nad nestrp-nostjo in nerazumevanjem demokracije Slovencev na Koroškem. Takrat kot danes goreče podpirajo (upravičene) zahteve sicer v veliki meri zadovoljenih Južnih Tirolcev, slovenske ugovore zoper »trojni sporazum« od 20. februarja in iz njega izhajajoče zakonske načrte pa ocenjujejo za odklonitev »edinstvene priložnosti, kakršne še ni bilo«. Zanimivo je, da je eden tistih, ki so izrazili dvome v »edinstvenost« klavzule o petindvajsetih odstotkih in z njo povezanega pojma »zadostnega števila« (consideratale quantity) ravno južnotirolski prvak dr. Magnago. Kot manjšinski politik z ustrezno dolgim »delovnim stažem« ima pač bolje raz-[ vite tipalke za posebnosti manjšinske- ga obstoja in razvoja kot celovški politiki, ki hočejo »svoj« problem razrešiti formalno korektno, toda tako, da ne bo v nevarnosti cilj, zastavljen takoj po plebiscitu leta 1920: v nekaj rodovih spraviti ne le državno, temveč tudi jezikovno mejo na grebene Karavank. Ta cilj je iz predlaganih rešitev, ki se odražajo v noveli k zakonu o ljudskih štetjih (cilj: statistični etnocid) in v zakonu o narodnostnih skupnostih (cilj: skrajna omejitev in baga-telizacija tako imenovane zaščite in pospeševanja manjšine ad absurdum) tako prozoren, da začenja buriti duhove med avstrijsko javnostjo, postaja pa tudi resen mednarO'dni problem, ki na občutljivi točki Evrope ohranja potencialno žarišče sporov. Z miselnimi izhodišči, sklepi, strahovi in upanji pisca, ki mu je dunajska »Die Presse« v nedeljo dala na voljo celo stran, se je seveda težko strinjati, eno pa, kar je napisal tirolski konservativni publicist Erik Kueh-nelt-Leddihn, vsekakor drži: »Pri obravnavanju »manjšinskega vprašanja« na Koroškem gre za veliko več kot je videti na prvi pogled. (Tu nam je zelo blizai naša skrb in verodostojnost na celem Tirolskem južno od Brennerja, kjer živijo Nemci, Italijani in Ladinci). Gre za veliko več kot za pravne aspekte državne pogodbe ...« (Naši Slovenci ali: kaj je Avstrija, Die Presse, 27./ 28. marca 1976). Le kot zanimivost: v diplomatskih kuloarjih nikakor ni neznano, kako živahno zbira Farnesina informacije o avstrijskem (ne)reševa-nju tega vprašanja ... Ali še drugače, kot je rekel prejšnji teden med obiskom zveznega kanclerja Kreiskega na Koroškem dober poznavalec situacije: Koroška postaja resen problem za Dunaj. Sam Kraisky je to v improviziranem nagovoru svojim strankarskim somišljenikom v Ko-žentavri ob Dravi (na kosilu v gostilni »Unterbergehof« ) po brez dvoma poučnih obiskih v Borovljah in Bistrici v Rožu obrnil takole: če ima Dunaj obveznosti do Koroške, je enako res, da ima tudi Koroška svoje obveznosti do Dunaja. Kaj je natanko mislil s formulacijo za celovški radio, da si od nikogar ne pusti nič predpisovati, je težje, vendar ne nemogoče razložiti: ostra opazka velja vsaj toliko (in morda celo bolj) za tri koroške stranke (vključno s socialistično) kot je z njo oplazil Slovence in njihovo stališče do rezultatov trojnega sporazuma. Danes nikomur ni neznano dejstvo, da je tripartitno soglasje spravilo Dunaj v težko zagato in to spoznanje se vse bolj prebija v javnost Nians tega spoznanja je sicer kar lepo število — od najbolj ugodnih, ki odklanjajo preštevanje, do takšnih, ki se zavzemajo za kompromisno rešitev na podlagi »fair« štetja z ustrezno nizkim odstotkom zadostnega števila Slovencev. Oderuške obresti 25 odstotkov, ki naj bi jih Slovenci plačali za temeljito revizijo mednarodnopravnega dokumenta, v katerem so zapisana izhodišča njihovih pravic z vsebinsko in ozemeljsko veljavo, postajajo po »drugi kapitulaciji« Bruna Kreiskega (inzvez-nega_ vodstva ljudske stranke) pred koroškim drobnj akarskim nemštvova-njem (z vsemi njegovimi zgodovinskimi usedlinami od stare monarhije do nacistične evforije, ki je posegla do vrat Ljubljane, česar ne kaže pozabiti) postajajo kostanj, ki je za dunajske politike tako vroč, da ga nihče noče potegniti iz žerjavice. Običajno se o znamenitih odstotkih (zlasti y avstrijskem tisku in javnosti, pod njihovim vplivom pa včasih celo pri nas) ponuja naipačno mnenje kot da veljajo le za dvojezične napise. Analiza zakonskega načrta o narodnostnih skupinah, ki so ga 18. marca na Dunaju vladni strokovnjaki predložili slovenskim predstavnikom, pa že na prvi pogled pokaže, kako globoko se prepleta namera o štetju posebne vrste, uradno predstavljena kot demokratičen, sleherni državi dopusten statistični zbirek podatkov, z zakonom o narodnostnih skupnostih, ki naj bi bil po uradnem tolmačenju »resnični zakon o pospeševanju manjšin, kakršnega doslej ni predvidela še nobena vlada, kolikor mi je znano,« (Bruno Kreisky slovenskemu odborniku prof. dr. Feinigu v Bistrici v Rožu 25. marca 1976). »Da bi v takšnih okoliščinah dvojezičnost nujno postala farsa, je sicer slehernemu politiku jasno, toda vsi zanikajo odgovornost za ta odstotek,« ugotavlja poročevalec v Die Presse samo dan poprej, čeprav — da se ognemo očitku o navedbah, iztrganih iz konteksta — tudi on govori samo o dvojezičnih napisih. Analiza zakonov pa, ki so jo že lahko naredili voditelji slovenske narodne skupnosti na Koroškem in na katero se sklicujemo, je drugačna: »Osnutek tega zakona (o narodnostnih skupnostih) nedvoumno povezuje rešitev in ureditev gotovih pravic od številčne moči narodne skupnosti«. Z drugimi besedami: osnutek (ki naj bi Dii domislica brez primerjave) sprevrača pospeševanje manjšinskih pravic celo tam, kjer bi dosegla potrebni odstotek (gledano po podatkih dosedanjih, kritično obdelanih štetij) v navadno farso (gl. razpravo prof. dr. V. Klemenčiča, objavljeno v Delu). In tako si zdaj dunajski voditelji — kot v otroški igrici o kapucinarju, ki je kapco izgubil — podajajo odgovornost za usodni odstotek, kajti nobenega dvoma ni, da natanko vedo, kam vodi. Kreisky pravi, da so odstotek predlagali Korošci, »toda odstotek m kar približen«, temveč da se oslanja na podobna določila v »Furlaniji« (s čimer očitno misli na posebni statut za bivšo cono A STT, ki spada po sporazumu v Osimu že v zgodovino, a tudi sicer ni nikakršna primerjava). Manjšinski referent ljudske stranke dr. Mock pa spet trdi, da je predlog prišel od kanclerja osebno, sicer pa da je slejkoprej »le delovna hipoteza«. »Svobodnjaki« so edini — tako nam sporoča dr. Ferrari Brunnenfeld — ki ne tajijo svojega mnenja o 25 odstotkih. Toda te kancler očitno smatra — kar se Koroške tiče najbrž zmotno — za zanemarljivo silo, če se mu uspe pogoditi z ljudsko stranko. Ta pa se — tako zvezni predsednik OVP dr. Taus 26. marca v Bad Gasteinu, spet sklicuje na potrebo sporazuma socialistične vlade s Korošci (s katerimi?) in z obema opozicijskima strankama, torej tudi s »svobodnjaško«. Zadrega je torej huda, stanje protislovno, vlada pa ne najde izhoda. Tu je iskati namen bliskovitega obiska dr. Kreiskega na Koroškem in dvodnevnega smučarskega weekenda z deželnim glavarjem Wagnerjem v Nass-feldu (Mokrinah). Prijateljsko prepri-čevanje v snegu? Za Slovence na Koroškem je vsekakor prišel trenutek, ko — tako kot na Južnem Tirolskem — neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in odlašanje ustvarja novo situacijo in zahteva nove korake. Njihov predlog v resoluciji od 21. marca je jasen: resni pogovori vlada : manjšina ali parlament : manjšina o razrešitvi vprašanj brez pogojev, ki iz zakonov delajo farso. Vztrajanje pri takšnem stališču — to je v radijskem pogovoru med kanclerjevim obiskom v Celovcu dr. Kreiske-mu povedal dr. Valentin Inzko — pa je ponudba za konstruktivno rešitev. Jaka štular Obetajoči poskusi Tovarna sladkorja v Ormožu bo obogatila kmetijsko proizvodnjo v severovzhodni Sloveniji — Ostanki za krmo LJUBLJANA, 1. aprila — Vse kaže, da bodo že letos začeli graditi tovarno sladkorja v Ormožu, ki naj bi začela obratovati konec leta 1978. V tem letu naj bi predelala že okoli 16.000 vagonov sladkorne pese. Tak je namreč sklep konzorcija pridelovalcev sladkorne pese, velikih potrošnikov in odjemalcev sladkorja, ki so zagotovili denar za začetek gradnje tovarne in za pridelovanje sladkorne pese. 15. sejem Alpe — Adria LJUBLJANA, 1. aprila — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bodo letos že petnajstič odprla vrata mednarodnega sejma Alpe-Adria. Na sejmu, ki bo od 6. do 11. aprila, bo sodelovalo 375 razstavljalcev, od tega 144 domačih in 231 razstavljalcev iz Anglije, Avstrije, Belgije, DR Nemčije, Egipta, Filipinov, Francije, Indije, Italije, Japonske, Nizozemske, Španije, Švedske, Švice, ZDA in ZR Nemčije. Izredno številno bo zastopstvo Italije (141 razstavljalcev) in Hrvaške, prvič pa bodo na sejmu tudi predstavniki držav v razvoju, ki bodo razstavljali in prodajali izdelke svoje domače obrti. S skupnimi nastopi se bodo predstavile gospodarske zbornice mest Gorica, Pordenone, Trst in Videm, gospodarska zbornica Koroške in Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta. Na sejmu bodo prvič samostojno sodelovale tudi pobratena in prijateljska mesta Ljubljane — Parma, Pesaro, Wiesbaden in Nottingham — ki bodo predstavila svoje gospodarstvo. Razstavljale! so razvrščeni v več skupin. Skupaj bodo razstavljali proizvajalci prehrambenih izdelkov, v drugi skupini so proizvajalci opreme za dom, gospodinjstvo in gostinstvo, nato pa sledijo: izdelki domače obrti in tekstil, stroji in orodja za domačo uporabo, obrt in industrijo, zaščitna sredstva in premazi, oprema za avtomobile in servisne delavnice, oprema za šport, rekreacijo, lov in ribolov ter kmetijska mehanizacija. Kot so povedali na današnji tiskovni konferenci na Gospodarskem razstavišču, bo letos vrednost sejemske blagovne menjave, ki jo določajo sejemski sporazumi, precej večja kot lani — z Italijo 3 milijarde lir, z Avstrijo pa 24,6 milijona šilingov. Sejem je tudi pre-rastel okvire treh mejnih dežel. Žal pa tudi letos zvezni izvršni svet še ni potrdil uvozne blagovne liste in zahtevka za sejemski devizni kontingent. To postavlja organizatorje v težak položaj, saj bodo na sejmu sklenjene posle lahko uresničili šele nekaj mesecev po sejmu. Organizatorji sejma so povedali, da je tako zavlačevanje nerazumljivo, posebno še, ker gre na sejmu za tako imenovano kompenzacijsko blagovno menjavo (z izvozom pokrijemo uvoz), ki ne bremeni naše zunanjetrgovinske bilance. JOŽE PETROVČIČ Tovarna sladkorja v Ormožu naj bi, ko bo dograjena do prve faze, dajala 30.000 ton sladkorja letno. Za pridobitev teh količin sladkorja bo potrebovala 270.000 ton sladkorne pese, ki naj bi jo predelala v treh mesecih. Glede na to, da računajo na poprečni hektarski pridelek 500 stotov, bi za pridelovanje sladkorne pese potrebovali okoli 6000 ha zemlje. S površinami za pridelovanje sladkorne pese po mnenju strokovnjakov ne bi smelo biti težav. Na predvidenem območju, kjer naj bi pridelovali sladkorno peso, je sedaj 101.000 ha ornih površin. Od tega odpade 43.000 ha na žita in 58.000 ha na okopavipe in krmne rastline. Začetne površine za setev sladkorne pese naj bi zagotovili v glavnem na teh 58.000 ha, kjer sedaj pridelujejo okopavine in krmne rastline. Poleg tega se za pridelovanje pese zanimajo tudi kmetijske organizacije iz okolice Čakovca in Varaždina, ki so od bodoče tovarne oddaljene manj kot 30 km. Računajo, da bi na hrvaški , strani lahko posejali okoli 2600 ha sladkorne pese. V zvezi z zagotovitvijo sladkorne pese ima konzorcij že rezultate strokovne komisije, ki je na terenu preverjala pripravljenost za pridelovanje sladkorne pese. Ti kažejo, da bi lahko samo na območju severovzhodne Slovenije že sedaj pridelovali sladkorno peso na več kot 7000 ha Za drugo fazo izgradnje tovarne bi tako potrebovali le še okoli 1600 ha površin za pridelovanje sladkorne pese. V teh izračunih pa še niso zajete meliorirane površine, na katere je treba v naslednjih letih tudi računati. Na območju rek Drave in Mure je namreč okoli 80.000 ha zemlje, ki jo bo treba izsušiti. Letos bodo na tem območju izsušili okoli 3000 ha zemlje. Do konca leta 1980 pa naj bi predvidoma izsušili skupaj okoli 17.000 ha zemlje, od tega 35 odstotkov v družbenem sektorju. Na izsušenih površinah najprej načrtujejo pridelovanje pšenice, koruze, detelje in trave, pozneje pa tudi sladkorne pese. Poskusi na meliori- ranih površinah so pokazali zelo ugodne rezultate, že prvo leto po opravljeni drenaži so na primer pri Lenartu dosegli 67 stotov koruze na hektar, pri Pesniškem dvoru pa 70 stotov na hektar. Ocenjujejo, da bodo v kolobarju dosegli tudi nad-poprečne pridelke sladkorne pese. Dolgoletni poskusi s pridelovanjem sladkorne pese v severovzhodni Sloveniji so dali dobre rezultate. Kmetijsko raziskovalna služba je začela mikro in makro poskuse že leta 1956. Večina je pokazala, da so na tem območju Slovenije ugodni pogoji za dosego visokih hektarskih pridelkov sladkorne pese. Tudi odstotek di-gestije v pesi je bil zadovoljiv, saj st> dosegli precej večje od jugoslovanskega poprečja. Pri nekaterih sortah sladkorne pese so dosegli celo več kot 10 ton suhega sladkorja na hektar. To pa je približno toliko, kot znaša pridelek sladkorja v sosedni Avstriji, za katero je znano, da pridobi največ sladkorja na enoto površine na svetu. Ce dosežene pridelke primerjamo z donosi pšenice in koruze na tem območju, potem je po mnenju naših strokovnjakov pridelovanje sladkorne pese prav tako utemeljeno in donosno kot pridelovanje pšenice in koruze. Slovenski koncept pridobivanja sladkorja je usklajen z razvojem živinoreje na tem območju, v čemer se bistveno razlikuje od drugih v državi. Naši strokovnjaki namreč menijo, da je treba izkoristiti tudi perje in glave sladkorne pese, ki so namreč zelo uporabne za krmljenje živine. Seveda pa konzorcij čaka na tem področju še precej dela. Predvsem bo treba poskrbeti, da si bodo pravi čas zagotovili dovolj sladkorne pese, kar pomeni, da bo treba čimprej oblikovati proizvodne skupnosti za pridelovanje sladkorne pese, poskrbeti za strojna opremljenost teh skupnosti, izobraževanje, zlasti pa za uresničitev predlagane povezanosti z živinorejo. Ce bo predlagani koncept dosledno uresničen, potem z gradnjo tovarne v Sloveniji ne bi zmanjšali le primanjkljaj sladkorja na jugoslovanskem tržišču, temveč tudi precej obogatili kmetijsko proizvodnjo v severovzhodnem delu Slovenije, RAJKO OCEPEK Naš izvoz na Dansko se bo okrepil Jugoslovanski primanjkljaj v menjavi je zadnje čase preveč zrastel BEOGRAD, 1. aprila (Tanjug) — Clan ZIS in predsednik komiteja ZIS za gospodarske odnose s tujino dr. Asen Simitčiev, ki se je vrnil iz Kdbenhavna, je izjavil, da je z danskim ministrom za gospodarske odnose s tujino Ivarom Norgardom obravnaval naraščanje našega primanjkljaja v trgovinski bilanci z Dansko, ki je začelo zavirati sodelovanje med obema državama. Simitčiev je dejal, da sta obe strani ugotovili, da je mogoče rešiti ta problem z razširitvijo blagovne menjave ob ustvarjanju ugodnejših razmer za izvoz na Dansko In s hitrejšim prehodom v sodobne oblike sodelovanja. V Kobenhavnu so zato organizirali simpozij o jugoslovanskih izvoznih možnostih. Tako so se lahko danski gospodarstveniki pobliže seznanili z zmogljivostmi našega gospodarstva, z instrumenti našega zunanjetrgovinskega in deviznega režima. Maja letos pa bo v Beogradu zasedala jugoslovansko-danska komisija za gospodarstvo. Kopica novosti na salonu avtov Na beograjskem sejmišču se bo zbralo več kot 300 razstavljalcev BEOGRAD, 1. aprila (Tanjug) — Na XV. mednarodnem salonu avtomobilov, ki bo od 5. do 11. aprila na beograjskem sejmu, se bo zbralo več kakor 300 razstavljalcev iz Jugoslavije in 19 drugih evropskih, azijskih in ameriških držav. V vseh halah bodo na 70.000 kvadratnih metrih razstavili osebne avtomobile, gospodarska vozila, delovna, priključna in servisna vozila ter dele in opremo za vozila. Domači razstavljalci bodo .predstavili,-,, 26 modelov, od tega 5 prvič, tuji pa 100 tipov vozil in več kakor 300 različic ter 30 modelov, ki bodo prvič razstavljeni. Slatina iz novih vrelcev ROGAŠKA SLATINA, 1. aprila — V zdravilišču Rogaška Slatina posvečajo povojna leta posebno pozornost iskanju novih vrelcev mineralne vode in v ta namen prispevajo večje vsote denarja, Teh del so se sistematično lotili strokovnjaki Geološkega zavoda Ljubljana, ki so pod vodstvom geologa dipl. inž. Nosana opravili obsežne in sistematične hidrogeološke raziskave. Doslej največjo in najglobljo vrtino so lani zajeli na področju Kostrivnice, ki pri približno 550 metrin daje sama toliko vode tipa donat kot vse ostale vrtine ▼ Rogaški Slatini, to je skupaj več kot 15.000 litrov na uro in še okoli sedem ton ogljikovega dvokisa na dan. Še danes deluje vrelec na področju zdraviliške vrtnarije, ki daje približno 1200 litrov na uro. Nanj so naleteli pri vrtalnih delih leta 1967 v globini 265 metrov. V okviru programiranih raziskav je dipl. inž. Nosan med drugim leta 1966 določil tudi novo globoko vrtino na področju Podplata, ki so jo štiri leta pozneje poglobili do 606 metrov. S tremi globokimi vrtinami, v Kostrivnici, podplatu in v vrtnariji daje danes zdravilišče Rogaška Slatina več kot 450.000 litrov zdravilne vode donat dnevno, kar pa je 18-krat več kot pred letom 1952, ko so začeli iskati mineralno vodo z vrtinami. Pri financiranju raziskovalnih del je poleg zdravilišča Rogaška Slatina sodeloval tudi sklad Borisa Kidriča. Strokovnjaki opozarjajo, da ima mineralna voda iz novih globinskih vrtin nekatere nove lastnosti in večjo zdravilno moč. Značilno je, da vsebuje veliko množino raztopljenih mineralnih snovi in to take vrste, da ji ni podobne ali enake nikjer v Evropi. Ima namreč več kot 10 gramov na liter suhega preostanka, medtem ko po sestavinah prevladujejo ioni magnezija, natrija, hidrogenkarbonata in sulfata. Zlasti po količini magnezijevih ionov in v omenjeni kombinaciji drugih ionov ima ta mineralna voda posebne specifične balneomedicinske in fiziološke lastnosti. Po okusu je grenčica, ki pa je zelo alkalna.. MARJAN KOS VRHNIKA SE PRIPRAVLJA NA STOLETNICO Na klancu po sto letih Na Vrhniki popotnik naleti na spominska obeležja, na katerih so zapisani odlomki iz Cankarjevih del — Kako je stoletnica prebudila mrtvilo VRHNIKA, marca — »Na klancu jih je stanovalo mnogo, ki so živeli prej doli v tistih lepih hišah, skrili so se in se borili v temi za življenje. Strašen boj je bil — lica so plahnela, oči so se udirale, gledale so iz globokih jam nezaupno in pričakovale so strahoma, ko se je bližalo poslednje zlo, goli, ostudni, neusmiljeni glad.« To je odlomek iz enega od mnogih obeležij, ki so jih nedavno postavili v rojstnem kraju Ivana Cankarja, nad njim pa je tabla z napisom NA KLANCU. Ko stopam v zgodnjem sončnem pomlad-ner\ jutru proti rojstni hiši pisatelja, so njegove besede o temi in življenjih, ki se borijo za goli obstanek, močnejše kot pomladno jutro. In tako tavam, zgubljeno med njegovimi mislimi od mostu, kjer je spet obeležje z odlomkom iz »Mojega življenja« na visokem kovinskem ogrod. ju, gor do Trojice pa spet navzdol do Drče, kjer so na obeležju izpisane misli iz »Aleša iz Razora«, do hudičeve skale, kjer je odlomek iz Brlinčkovega Mihe, vse tja do Močilnika. Vmes, med te postaje pisateljeve križeve poti, je pomešana prav taka pot njegovega rodu, ki je menjal deset stanovanj, ki so ga metali iz praga čez prag, nazadnje do klanca, kjer je stala nekoč pisateljeva rojstna hiša. Ta hiša je že zdavnaj zgorela do tal, pa je novi lastnik zemljišča na njenih temeljih zgradil tako ali podobno. Danes jo obiskujejo vsi, ki se hočejo na mestu samem prepričati o prvi in poslednji skrivnosti misli in zapisanih besed, tistih, ki ti še dandanes, tako kot meni malo prej, spremenijo sončno jutro v temo. Nikoli se ne ve vnaprej Ustavim se tik za stojalom mladega slikarja Simčiča, ki meče na platno žive, toda vendarle temne barve. Ko ga vprašujem, kaj bo s to sliko, pravi, da se to nikoli ne ve vnaprej, kot se to nikoli ne ve s človeškim življenjem. In vendar, takega sončnega dne, kot je ta, že ni bilo, kar pomnim. Na Vrhniko sem prišel bolj zato, da bi videl in začutil utrip kraja sto let po pisateljevem rojstvu, toda njegovim besedam se kljub soncu ni mogoče izmakniti. Prav tako kot se jim ne more slikarjev čopič. Iz te zamaknjenosti me predrami ženska, ki prihaja po klancu navzgor. Stara je čez sedemdeset let in že od daleč vidim, da njen korak, čeprav počasen, ni niti malo betežen, da uravnava vse njene gibe na obrazu svetloba sonca in neznana notranja moč. Zraven mene se prav tedaj znajde kuštrav mlad fant, ki je prišel od daleč. Ni ga mogoče spraviti iz »štiblca« v Cankarjevem muzeju, kajti vse tiste nekdanje krojaške reči, ki so tam in kakršne je uporabljal Cankarjev oče, ga nenavadno privlačijo. Tako zamaknjen kot jaz v čarobne besede, je zamaknjen kuštravec v te reči. V »štibl-cu« namesto v besedah išče skriti pomen raznih stvari, ki so uravnavale nenavadno usodo pisatelja. Ko sem spet zunaj, gledam čez Vrhniko in tedaj mi rojijo po glavi druge misli, tiste, ki mi jih je pripovedovala predsednica kulturne skupnosti na Vrhniki, Iskre-novičeva. Vsa ta obeležja so napravili šele letos in tako morda popotniki ne bodo samo drve. li skozi Vrhniko, se mimogrede .*>. na hitrico zagledali v zamišljenega bronastega človeka na kamnitem podstavku in pomislili, da so nekoč o njem vedeli kaj več, zdaj pa iz dneva v dan, ko mrzlica dobrin narašča kot voda, vedo vse manj. Morda se bo kdo bolj pogosto ustavil v »štiblcu«, kot mladi kuštravi fant, ali pa spredaj, v izbi, kjer hranijo toliko Cankarjevih »prvotiskov«, kot jih je šlo v te majhne prostore in vitrine, večina, ki so jih zbrali in znesli z vseh vetrov, pa je še zmeraj zaprta v omari. Morda se bo zaradi teh na črni podlagi izklesanih pisateljevih misli, kdo srečal tudi sam s seboj in ga bo mogoče zaneslo sem pod Trojico, morda tedaj, ko bodo igralske družine z Vrhnike, Stare Vrhnike, Borovnice, Verda, Brezovice, spet tako kot so že precejkrat v zadnjem času, zlasti pa lani 11. decembra ob obletnici njegove smrti, počastile njegov spomin. »V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL« je bil naslov tiste počastitve in vsem je bilo silno težko prodreti v skrivnost misli in besed. Treba je bilo veliko vaj, veliko truda, zlasti zaradi tega, ker tega zadnjih petnajst let niso počeli. Kulturno življenje je tudi v tem kraju tedaj zamrlo, tako kot marsikje drugod. In začenjati so morali znova, -po poldrugem desetletju, ko za te reči ni bilo denarja, ko so se pajčevine sesedale v zadružnih domovih, v gasilskih dvoranah, ko ponekod ni bilo več šip, ko so molji žrli zavese, ko so se udirali trhli podi odrov. Kulturna obnova Ljudje so obupali, nekaj med njimi pa jih je le vztrajalo in z njimi so ponovno začeli. To je na primer obrtnik Ivan Mulej, ki zapira na svojo škodo svojo delavnico in vodi godbo; to so, na primer pevski zbor »Liko« in pevski zbor Usnjarne, kjer so se spet zbrali stari »basi« obeh Kukcev. V Bevkah so za skromen denar kupili novo zaveso, v Borovnici so popravili oder. Na Vrhniki pa prenavljajo celo dvorano. Dobili bodo nove luči, take, da bodo tam gledališke predstave res gledališke predstave, saj so se gledališčniki, ki so prihajali iz Ljubljane, pritoževali, da je v taki dvorani težko »delati« kolikor toliko zaresno gledališče ... V zadnjih letih se je vendar spet marsikaj 'zbudilo. Nekoč je imela knjižnica en sam prostor v stari baraki. Tam je bilo le 4000 knjig, danes je to prenovljen prostor z 20.000 knjigami. »Ljudje pri nas veliko bero,« pravi Iskrenovičeva, »za okoliške kraje pa ima samo Ljubljana bibliobus in to samo enega. Mi si pomagamo s kovčki. V tak knjižni kovček gre stotrideset knjig, izposoja pa jih prodajalka v zaselku ali na vasi kje bogu za hrbtom, medtem ko ljudem prodaja še vžigalice, sol, sladkor, moko... Ko knjige preberejo, potuje tak kovček naprej. Od daleč, tik pod Cankar- jevimi besedami, ki so vklesane na obeležju, zagledam učitelja in pevovodjo Jurjeviča, ki se tu že trideset let ubada z zbori. Včasih je bilo to delo skoraj brezplačno, zdaj pa Liko in Usnjama le nosita levji delež. Nič čudnega ni, če je na njegovem sporedu poleg domače, umetne in borbene pesmi še težko izvedljiva črnska duhovna pesem in še kaj težjega. Ko se hočem pogovoriti z njim, izgine za vogalom, skromen in skoraj neopazen sredi dolgoletnega dela. In spet stojim sam na klancu in spet je tik pred menoj ženska, ki sem jo opazil že prej. Ko je bila še dijakinja učiteljišča, jo je Cankar prvič pripeljal v svoj rojstni kraj. Zdaj je upokojena učiteljica, skozi njene roke je tukaj šel rod za rodom. In le stežka jo pripravim do besede. Petra Petrovčič je tedaj, 1917. leta, videla pisatelja prvič. Njeni prijateljici je dal rdeč nageljček, njej pa ne. Toda odtrgala je pecelj z njega in ga ima še zdaj doma. Na kartici pa se je celo podpisal, čeprav je menil, da je njegov podpis zelo drag. »Človek mora vse življenje pazljivo in z odprtim srcem zbirati dragulje,« pravi. »Kajti enkrat ostaneš gotovo sam in tedaj ti z njimi ni težko živeti.« PETER BOŽIC KLANEC DANES — Na, vogalu, kjer stoji tudi znak »Nimaš prednosti«, so v jubilejnem letu namestili eno mnogih vrhniških plošč, z odlomkom iz knjige »Na klancu«. Foto: Sveto Busič V Kanalski dolini je težko biti Slovenec Materinščina v ilegali Fi esenečenje oblasti ob prvem poskusu, da bi v dolini uvedli pošolski pouk slovenščine V Kanalski dolini živijo Slovenci že i šestega stoletja, vendar doslej še Prekinjena tretja ura pouka ifcoZi niso imeli šole, v kateri bi se xiii materin jezik. Kljub temu so se lam do današnjega dne ohranila slo-venska krajevna imena, veliko Sloven-cev ima še vedno slovenske priimke in njihov pogovorni jezik je takšna slovenščina, kakršno so se naučili od staršev in starih staršev. Uradni jezik v Kanalski dolini pa je italijanski in popolnoma italijanske so šole, v katerih si nabirajo znanje mladi kanalski Slovenci. Tako je v Beli peči in Trbižu, v Žabnicah in Ukvah, Naborjetu in Ovčji vasi, Lužicah in Lipalji vasi, čeprav je v nekaterih od teh vasi, na primer v Ukvah ali Ovčjj vasi, večina prebivalcev slovenske narodnosti. O tem pričata med d- gim tabli, vzidani v ukovsko cerkev v spomin na padle vojake v prvi in arugi svetovni vojni; prav redki so italijanski ali nemški priimki, večina je slovenskih, poleg katerih so napisana tudi domača, hišna imena, kot Pal-derč, Kauc, Kristan, Hvačar, šulma-ster,’ Mlinar, Mihec, Anžle, Kavačle, Kaižer, Pštovar, Simenč, Torbar, Žni-darč, Pemc, Jakič in Fajfar. Ko so Ukovci izgubili vsako upanje, da bi lahko njihovi otroci govorili v šoli slovensko, so se spomnili let zadnje vojne, ko so lahko glasno govorili svoj materin jezik edinole v cerkvi: domačini iz Ukev so tako zbrali stosedemdeset podpisov pod prošnjo, naj cerkvene oblasti pošljejo v Uk ve slovenskega župnika. Cim je konec predlanskega leta prišel za župnika v Ukve Mario Gariup, Slovenec iz Topolovega v Beneški Sloveniji, je uvidel: domačini se morajo učiti slovenski jezik, da bi do vseh podrobnosti razumeli njegove pridige ter »nadaljevali navade in običaje v slovenskem jeziku«, kot je dejal župnik Gariup. Za dovoljenje, da bi se ukovski otroci v popoldanskem času učili slovenščino v šoli, je prosil cerkvene oblasti, ki so župnikovi prošnji brez pridržkov ugodile, ter pristojno županstvo in šolske oblasti, ki so ustno odobrile prošnjo s pripombo, da bodo pismeno dovoljenje izdale v najkrajšem času. »Prosil sem rojaka iz Zabnic Sal-vatora Venosi j a, če bi lahko enkrat na teden poučeval ukovske otroke slovenščino,« nam je dejal Mario Gariup, »v kar je profesor v nabrežinski srednji šoli privolil, ne da bi za to zahteval kakršno koli denarno nadome- stilo. V učilnici ukovske šole, ki jo sicer obiskuje 35 učencev osmih razredov, se je 2. februarja zbralo 21 učencev, katerih starši so privolili, da se njihovi otroci učijo slovenski jezik. Popoldanski pouk slovenščine je bil tudi teden dni pozneje v istem razredu, še teden dni kasneje, 16. februarja, pa je med uro slovenščine prišla v razred nadučiteljica ukovske šole Liana Broccaioli in zahtevala od učitelja Venosija, naj ji pokaže pismeno dovoljenje, da sme v šoli poučevati slovenščino.« Župnik Gariup kot organizator popoldanskega pouka slovenskega jezika ji je dopovedoval, da ima le ustno dovoljenje tako šolskih oblasti kot županstva, vendar s tem nadučiteljice ni prepričal: zahtevala je, da razred izpraznijo in da se pouk slovenščine ne nadaljuje, dokler šolske oblasti ne bodo izdale pismenega dovoljenja. »Prosil sem samo za učilnico!« Dan pozneje, 17. februarja letos, je župnik Gariup v pismeni obliki sporočil staršem otrok osnovnih in srednjih šol v Ukvah v slovenskem in italijanskem jeziku: »Ko sem prišel v Ukve kot župnik, ste izrecno prosili g. nadškofa in mene, da želite, da se nadaljujejo navade in običaji v slovenskem jeziku. Tega pa ni mogoče doseči, če ne znamo brati in pisati v jeziku, ki ga vsak dan govorimo. Zato sem sklenil organizirati tečaj slovenskega jezika za naše otroke. Dne 26. januarja 1976 sem pismeno prosil g. župana in šolsko ravnateljstvo, da bi lahko imel enkrat na teden na voljo učilnico za pouk slovenščine. Nisem prosil za denar in ne za učitelja; prosil sem samo za učilnico. G. župan je bil zadovoljen in je odobraval pobudo. Didaktično ravnateljstvo v Trbižu je 2. februarja dalo ustmeno dovoljenje, da se pouk lahko prične, in obljubilo pismeno dovoljenje. Tako se je pouk slovenščine pričel 2. februarja ob 14.30. Tečaj je vodil profesor, ki pouči j e na slovenski srednji šoli v Nabrežini pri Trstu. Pouk je v redu potekal tudi v ponedeljek, 9. februarja. Z veliko grenkobo in žalostjo pa moram sporočiti, da je 16. februarja ob 14.50 prišla v razred učiteljica Broccaioli in v imenu šolskega skrbništva prepovedala nadaljevanje pouka slovenskega jezika, rekoč: .lahko se učite, kjerkoli se hočete, ampak v šoli ne, ker šolski skrbnik ne dovoli’. Kljub temu nedemokratičnemu in rasističnemu ukrepu bomo drugod nadaljevali pouk slovenskega jezika. Kraj bom pravočasno sporočil.« Ravnateljica osnovne šole v Trbižu S. Sandrini jeva, ki je konec januarja župniku Gariupu ustno dovolila tečaje slovenščine v ukovski šoli (ta podružnična šola sodi namreč k šoli v Trbižu), je te dni povedala, da ona osebno ni prepovedala pošolskega pouka slovenščine v ukovski šoli, »ker lahko Broccaiolijeva kot nadučiteljica v Ukvah ukrepa po lastni uvidevnosti«, kot je dejala. Poleg tega je povedala, da šolski skrbnik v Vidmu ne dovoli takšnega pouka in da je konec koncev župnik Gariup sam kriv za takšen razplet dogodkov, ker si pred začetkom slovenskih šolskih ur ni oskrbel pismenega dovoljenja (ki mu ga je, mimogrede rečeno, taista ravnateljica obljubila, vendar potlej na obljubo pozabila). Poluradna odobravanja Župnik Gariup nam je ob tem dejal: »V istem šolskem prostoru je že dolgo pošolski pouk nemškega jezika, za katerega prireditelji prav tako nimajo dovoljenja, niti ustnega niti pismenega. Vendar v razred doslej ni bilo nikogar, ki bi razgnal učence, kot jih je že pri tretji uri slovenščine.« Pošolskemu pouku slovenščine ne nasprotujejo niti ukovski učitelji, ki so italijanske narodnosti, niti Furlani, katerih otroci obiskujejo ukovsko šolo. Vsi po vrsti celo trdijo, da so takšni tečaji potrebni in bi se morali slovenščino učiti celo mali domačini italijanske narodnosti, ker bi s tem poglabljali prijateljske vezi med narodoma, ki živita v eni vasi. Nasprotno je nadučiteljica Broccaiolijeva izjavila, da je župnik Gariup bistveno prispeval k poslabšanju sodelovanja med vaščani obeh narodnosti, ko je začel pošolski pouk slovenščine. Drugačnega mnenja je župan občine Nabor j et — Ovčja vas Antonio Ehrlich, zaposlen kot blagajnik v banki v Trbižu, ki je prepričan: »Pravilno bi bilo, da bi vsi prebivalci našega območja poznali tri jezike. Sam sem hotel pred leti uvesti pouk slovenščine, a se mi ni posrečilo. Tudi moj sin se uči slovensko, ker sem pri svojem poklicu ugotovil, kako potrebno je znanje jezikov, posebej za nas, ki živimo ob meji. Zato je naša občina ugodno ocenila pobudo in nikakor ne nasprotu- jemo tečaju slovenščine. Ce šolske oblasti ne bodo dovolile pouka slovenščine v šolskih prostorih, bomo poskusili poiskati drug prostor. Toda v Ukvah je to težko, ker nimamo na voljo primernih stavb.« Neresnične obtožbe Med takšnimi razpravami, iskanjem in čakanjem na uradno in pismeno dovoljenje pristojnih šolskih oblasti je ukovski župnik Mario Gariup takoj ukrepal, ne da bi izpustil en sam teden: prosil je cerkvene oblasti, če dovolijo pošolski pouk slovenščine v cerkvi, in ker te temu niso nasprotovale, je zdaj tak pouk v ukovski cerkvi. »Tam sem jaz gospodar in od tam me ne morejo pregnati,« nam je dejal župnik Gariup. Reakcija domačinov je bila celo drugačna, kot je pričakoval marsikdo, ki je v Kanalski dolini in v Italiji slovenstvu nenaklonjen: za pošolski pouk slovenščine je priglasilo svoje otroke še sedem staršev ukov-skih otrok. Tisti, ki v Ukvah nasprotujejo takšnemu pouku, pa medtem niso mirovali. Zatekli so se celo k neresnici, da bi očrnili slovenskega župnika in mu onemogočili izpeljavo njegove zamisli. Tako je Mario Gariup dobil zadnje dni februarja od šolskega skrbništva v Vidmu pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Dne 20. februarja je dobila naša pisarna sporočilo, da je župnik iz Ukev dne 9. in 16. februarja prav takrat, ko je imel šolsko učilnico na voljo izključno za pouk verouka, pripeljal v šolo nekega profesorja, katerega imena ne poznamo in ki je menda s srednje šole v Nabrežini, z namenom, da bi vodil tečaj slovenskega jezika, ki ga je organizirala župnija, to pa’ — ponavljamo — prav med tisto uro, ki je bila namenjena izključno pouku verouka. Posledica tega je bila reakcija nadučiteljice ge. Broccaioli, ki je sicer vedela, da je župnik 28. januarja vložil prošnjo šolskemu ravnateljstvu v Trbižu v pričakovanju, da bi dobil na voljo šolski prostor za tečaj slovenskega jezika, in da o tej prošnji še niso razpravljali v šolskem skrbništvu, ker so pričakovali še mnenje pristojnega župana, ki je prošnjo odposlal na naslov šole 19. februarja. Dne 5. februarja so na seji šolskega sveta razpravljali o tem vprašanju, vendar niso ničesar sklenili in so sklepanje prestavili na pozneje, to pa tudi glede na to, da je šolski svet že prej negativno odgovoril na podobno prošnjo, ker je menil, naj bi — če že — uvedli pouk nemškega jezika namesto slovenskega. župnik je reagiral tako, da je najprej razposlal letake, na katerih je šolsko skrbništvo obdolžil nedemokratičnosti, ker je prepovedalo sicer nedovoljen tečaj, nato pa je dal še intervju jugoslovanski televiziji. Šolski skrbnik, ki je zelo občutljiv za vsa demokratična vprašanja, načelno ne nasprotuje temu, da bo temeljito proučil dobronamerno prošnjo ukovskega župnika, vendar bo pri tem upošteval mnenja pristojnih organov.« Slovenščina v cerkvi Medtem ko župnik Gariup čaka na dovoljenje, ki ga bo, kot je prepričan, prav kmalu dobil, pa se v Ukvah dogaja nekaj, kar nasprotuje zdravemu razumu: vsak ponedeljek od dveh do treh popoldne poučuje župnik Gariup v ukovski šoli verouk, nakar se učenci preselijo v cerkev, da bi jih tam učitelj Venosi od treh'do štirih učil slovenščino. V Ukvah, kjer je tri četrtine prebivalcev slovenske narodnosti in kjer izmed 35 vaških šolarjev obiskuje pošolski pouk slovenščine kar 28. učen-cev, se je moral župnik Gariup zateči v cerkev, da lahko javno govori in uči slovensko. »To je približno tako kot med vojno, ko si je ukovski župnik Stanič kljub fašističnemu nasilju upal v cerkvi pridigati v slovenščini,« pravi Mario Gariup. »Nemara se zdi oblastem nenavadna zahteva po slovenskem pošolskem pouku, ki je enkratna v zgodovini Kanalske doline: doslej so bili namreč tečaji slovenskega jezika v naši dolini enkrat samkrat, in sicer v Trbižu za odrasle, za tiste Italijane z juga, ki bi želeli jugoslovanskim kupcem v njihovem jeziku ponuditi svoje blago na stojnicah, da bi jim šlo ob taki ponudbi blago bolje v promet.« Osemindvajset slovenskih učencev iz Ukev, vasi z nekako petsto prebivalci, ki ji Italijani ne rečejo drugače _ kot Ugovizza, se skoraj skrivaj uči svoj materin jezik iz rabljenih knjig, ki so jih poslali v dar njihovi vrstniki iz Nabrežine. Učijo se svoj materin jezik, slovenščino, kar ni samo kulturno, ampak širše, človeško dejanje'. Marjan Raztresen nogomet Y 2. AMATERSKI LIGI Križani žele tudi v Foljanu nadaljevati z dobrimi izidi V 3. AL je Gaja v slovienskem derbiju s Krasom favorit 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali tekme osme-povratnega kola, v katerem i-grata Primorje in Zarja doma, Vesna pa gre v goste. Primorje — Costalunga Za tekmo s Costalungo se v vrstah Primorja predvideva precej sprememb. Prosečani so po zadnjem neuspehu z Aurisino zgubili vsako u-Psnje za obstanek med prvimi. E-uajsterica Primorja je namreč nazadovala na četrto mesto lestvice in ^ato so voditelji kluba prišli do odločitve, da bodo v preostalem de-lu Prvenstva začeli s pomlajeva-Ujem moštva, z vključitvijo nekate-rjn mladincev, ki igrajo v mladinskih ekipah. S tem nameravajo preskusiti moči mladih, ki bi morda Prišli v poštev za prihodnjo sezono člansko ekipo. Primorje torej gleda že naprej, pozabiti pa vsekakor do smemo, da do konca prvenstva P’.anjka še osem nedelj in zato mi-hmo, da Prosečani ne bi smeli še P°PUstiti. Zato vlada za jutrišnjo e.kmo s Costalungo veliko zanima-nle s strani navijačev, obenem pa so predvidevanja skoraj nemogoča. se bo odvisno od postave Primorja. Trener Catania namerava že ju-ri vključiti v moštvo tudi dva mla-mca Albija in Timeusa. Morda pa p . ne bo edina novost v vrstah rimorja, kateremu Costalunga na-erava odščipniti vsaj eno točko, fogliano — Vesna Križani gredo v Poljan s trdnim amenom in prepričanjem, da bodo adaljevali s pozitivno serijo zmag do sedaj imajo tri zaporedne). Na-Pmtnik Vesne spada med šibkejša ostva tega prvenstva in o tem pri-a tudi lestvica. Predstavniki Poklana so trenutno na predzadnjem ostu s 15 točkami in preživljajo ìza V zadnjih petih nastopih je ‘Pa Fogliana vedno poražena za-P^ stila igrišče in to dokazuje, da n- “Pauja Križanov popolnoma u-avičena. če dodamo še to, da je ostvo Fogliana v tem prvenstvu iz-levalo le tri zmage (z Aurisino in akrat S. Anno), proti ekipam s Podnjega dela lestvice, mislimo, da fazani prav res ne bi smeli imeti zav za osvojitev obeh točk. Zarja — Rosandra Bazovce čaka tokrat nevaren na-Pfotnik. Ekipa Rosandre je z ne-^%ko zmago proti Libertasu popol-,0tfia zanikala govorice - —- nje v 2. AL. Predvidevanja za tekmo z Domiom so tvegana, upoštevajoč, da niti proti Don Boscu (prejšnjo nedeljo) ni Trebencem uspelo zmagati. Napet bo verjetno tudi dvoboj med Bregom in GMT. Brežani, ki po zadnjih neuspehih Primorca imajo odprta vrata v 2. AL, bodo naredili vse za zmago nad nevarnim nasprotnikom. Kot po navadi, tudi proti S. An-dreu, Union nima velikih možnosti za pozitiven izid. Največ lahko Podlonjerci skušajo zdržati poraz v častnih mejah. B. R. V Švici v veleslalomu za EP Križaj deseti LAAX, 2. — Jugoslovan Križaj se je ponovno uvrstil med najboljše evropske smučarje: v Laaxu je na tekmovanju za evropski pokal zasedel v veleslalomu 10. mesto. LESTVICA 1. B. Confortola (It.) 2’42”56 2. A. Burger (ZRN) 2’43”17 3. A. Wenzel (Lic.) 2’43’'65 4. W. Frommelt (Lic.) 2’43”88 5. C. Hemmi (Švi.) 2’44”11 6. P. Schwendener (Švi.) 2’44”28 7. A. Senoner (It.) 2’44”33 8. J. Fernandez - Ochoa (Šp.) 2’44”68 9. C. Gasienica (Pol.) 2’44”82 10. B. Križaj (Jug.) 2’45”04 Lestvica za evropski pokal 1. J. Oberfrank (It.) 128 2. B. Confortola (It.) in KOŠARKA V PRVENSTVU KADETOV Kontovel bo imel v finalu izredno nevarne nasprotnike Jutri bo igral z ekipo Mer 1904, kasneje pa še Pali. TS in Italsider FINALE KADETOV Kontovelove košarkarje čaka še ena težka preižkušnja: finale v prvenstvu kadetov. Sploh je doslej Kontovelcem dala «generacija 1960» največ zadoščenja, saj so se ti fantje doslej uvrstili v vse finale prvenstev, v katerih so nastopih . Kadeti-finalisti pa so letos na Tržaškem naslednji: Kontovel, In-ter 1904, Pallacanestro Trieste in C. Hemmi (Švi.) 127 4. T. Pietrogiovanna (It.) 106 j Italsider. 5. J. M. Fernandez Ochoa (Šp.) 102 Nedvomno bodo Kontovelovi na- A. Senoner (It.) 95 ' sprotniki izredno nevarni. Ne glede B. Gensb'chler (Av.) 92 j na dejstvo, kako bodo Kontovelci A. Arnold (Av. C. Perrot (Fr.) E. Pargaetzi (Švi.) Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Pragi sta se v višje kolo uvrstili tudi jugoslovanski moški dvojici Stipančič - šurbek in Kara-kaševič - Kasanovič. Med posamezniki sta doslej izpadla Karakaševič in Jurčič, ostali pa so napredovali v višje kolo. V ženskem delu tekmovanja je doslej med Jugoslovankami izpadla le Jelerjeva. V mešanih dvojicah sta se uvrstila med osem najboljših parov tudi Jugoslovana Palatinuševa in Stipančič. igrali, pa lahko že sedaj trdimo, da so slovenski zastopniki dosegli edinstven uspeh že. s tem, da so se uvrstili v finale. V prvem srečanju bodo Kontovelci igrali proti Interju, ki jih je v prvenstvu obakrat premagal. Bo našim prav v finalnem srečanju uspel podvig? Trenerja Starc in Kafol seveda računata tudi na doprinos domačih navijačev, ki so bili igralcem doslej vedno pri strani. MLADINSKI FINALE V tem finalnem prvenstvu bo danes na sporedu zadnje kolo. Patriarca iz' Gorice je že pred več koli matematično zmagovalec te skupine. Borovci pa bodo v zadnjem ■iiiniiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiisuiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiHiimiiiniiHiiimiiimMiiiiHniiiiiiiminiiiiiiiiuimiiiiiiHiiiiininiUM ODBOJKA V MOŠKI C LIGI -*‘a zaiuH.aia govorice o krizi mo-Ja. To je sicer bila za predstav-vP j Rosandre prva zmaga v po-atnern delu prvenstva, v katerem j. ®oštvo' dobesedno odpovedalo.- .. __________ __________ ....... °sandra je končala zimski del pr- ijajii igrata òba'hasà zastopnika do- enstva na odličnem četrtem mestu, ^ato je ekjpg nepričakovano popu-'!a> Posebno v napadu. V sedmih pranih tekmah povratnega dela g yenstva je Rosandra dosegla prvi s k ?ra.v v nodeljo proti Libertasu, sterim si je zagotovila obe točki, p . azovui pa -že štiri mesece iščejo 1 do zmage. Zadnji uspeh Zarje cW° zabeležili v desetem kolu (7. tplv,emkra 1975) proti Flaminiu. Pri .m so seveda tudi pri Zarji najbolj pi Vl napadalci, ki že pet nedelj trj0 Iztisnili usnja v mrežo. Bo ju-Eol ■ vendarle uspelo priti do ket.a J? zmage? Naloga ne bo lahka, rsa ^osandra prav gotovo ne bo Bazov-P?ražena zaPustHa igrišča v rem- ost;alih tekmah predvidevamo dri' med Libertasom in Edile A-ApatlC0. zmago ^0, delitev Spi >n Sagradom, zmago Villes-čel nad S. A— ' lami.Za Isonzo v 3- amaterska liga nawPHUpini P> k)er igraj0 naše e' derbi r*.Te’ k° jutri na sporedu spet Fr '. a Proseku se bosta pomerila De Macorija točk med nad Fla- Anno in celotni izkupi-v tekmi s Campanel- bosta pomerila r .—«ja. x L CUVIC Gaje, ki namerava z zma-položaj na lestvici, da je ekipa Kra- jo vVn ^ja. Predvidevanja govori- ref sa jg m rečeno, 1®. H vr^la Puško v koruzo, temveč Ztnaof °° Preprečiti Gaji pot do Bdi ?a ^raj težka naloga. Trebi ,lzenačen se obeta dvoboj v in Dn • med domačim Primorcem Zo u»1?10111. Trebenci so zašli v kričali , • ogleda, bodo drago pla-’ sal so si zapravih napredeva- DREVI BOROVI FANTJE V TRSTU PROTI DRUGOUVRŠČENEMU SAI V ponedeljek startajo Domova dekleta v 3. ženski diviziji Moška C liga Drevi prihaja v goste k Boru druga šesterka na lestvici, Sai iz Bel-luna, Domačini so se za ta pomemben nastop pripravili izredno vestno, ker jim je zmaga v preteklem kolu v Ceseni vlila novih moči, poleg tega se hočejo tudi maščevati za poraz v Bellunu. Ne glede na dejstvo, da Bor igra vedno v gosteh, saj v telovadnici v Ul. della Valle ni še nikoli treniral, je nesporen favorit za osvojitev prestižnega izkupička. Ženska C liga V enajstem prvenstvenem zavrt- ma. Boru prihaja v goste Bolzano, katerega mora premagati, čeprav je bila dosedanja prvenstvena pot odbojkaric iz Bočna veliko bolj u-spešna, saj so spravile na varno deset točk. Srečanje v Bocnu se je končalo s 3:1 v korist domačink. Zadnje tekme so Tržačankam vlile precej zaupanja v lastne moči. Izredno zanimivo pa bo srečanje med Bregom in Salo iz Trenta v Dolini. Šesterka Sale ima tri točke več od Brega in je na tretjem mestu lestvice. Ker domačinke to pot nimajo kaj izgubiti in bodo igrale sproščeno, lahko prijetno presenetijo. Moška D liga Odbojkarji Krasa se niso najbolje pripravili za gostovanje v Bellunu z De Vecchijem, ki je po desetih odigranih tekmah na odličnem drugem mestu. Treninga meri tednom nista bila najbolje obiskana, toda ne glede na to odhajajo Zgoničani v Belluno optimistično razpoloženi, da se oddolžijo za edini letošnji poraz pred domačimi gledalci, če bodo zaigrali v popolni postavi, Kraševci niso brez možnosti. 1. ženska divizija V tej ligi bo jutri na stadionu «1. maj» slovenski derbi med Slogo in Kontovelom. Zastopnice Kontovela so povsem na varnem, vse drugače pa je s Slogo, ki si bo morala v preostalih petih nastopih priboriti nadaljnji obstanek v tej ligi. Ta derbi bo izredno izenačen, kar pomeni, da bo odločala o končnem zmagovalcu večja prisebnost. Srečanje na Proseku se je končalo s 3:1 v korist Kontovela. 1. moška divizija Po zadnjem uspešnem nastopu pred domačimi gledalci odhaja v dvajsetem kolu goriška Olympia v goste k vodeči ekipi Kennedy. Kljub temu, da Goričani nimajo večjih možnosti za uspeh, pa so sposobni greniti domačinu pot do zmage, saj je prav v gosteh letos Olympia odigrala nekaj odličnih tekem. 2. ženska divizija Po kratkem premoru bodo borovke drevi spet stopile‘V areno. V slovenskem derbiju se bodo doma spoprijele s Hrastom iz Doberdoma. Sama tekma bo slej ko prej precej izenačena. 2. moška divizija Mladim odbojkarjem Doma iz Gorice se drevi ponuja več kot idealna priložnost, da dosedanji izkupiček točk povečajo še za dve. To pa kljub temu, da igrajo v gosteh in sicer v Turjaku s Pierisom. Ta tekmec je najslabši v tej skupini, saj je bil samo enkrat uspešen, kar pomeni, da solidnim Goričanom ne bi smel mešati štren. G. F. 3. moška divizija Jutri zjutraj ob 10. uri bo druga domovska šesterka igrala v Gorici proti ARCI PAV iz Krmina. Tekma je veljavna za 8. kolo prvenstva 3. moške divizije. Dom B ima v tem srečanju možnost, da po treh zaporednih porazih, ponovno osvoji nov par točk, saj jutrišnji nasprotnik «belo-rdečih» zaseda zadnje mesto na skupni lestvici in še to brez točk. Prvo tekmo v Krminu so domovci brez velikih težav osvojili s 3:0. Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci Doma B, ki se bodo morali zbrati ob 9.15 pred zgoraj omenjeno telovadnico. 3. ženska divizija V ponedeljek pričnejo svojo prvenstveno pot tudi dekleta ŠZ Dom iz Gorice. V prvem kolu bodo «belo-rdeče» gostovale v Gradišču, kjer se bodo spoprijele s tamkajšnjo šesterko Torriane. Gotovo pa ne moremo v tem trenutku pričakovati od naših deklet takojšnjih pozitivnih rezultatov, saj bo za večino ta tekma, tudi uraden prvenstveni krstni nastop na odbojkarskih igriščih. Toda zdi se nam pomembno, da v tem trenutku domovska dekleta nastopajo, ker le tako si bodo nabrale potrebnih izkušenj. Tekma Torriana - Dom (Gorica) bo v telovadnici srednjih šol v Gradišču, s pričetkom ob 18. uri. Za ta prvi prvenstveni nastop so bile sklicane vse igralke Doma, ki se bodo morale zbrati ob 16.45 pred Klubom ’ «S. Gregorčič» (Verdijev korzo 13 — Gorica) za skupni odhod v Gradiško. NOGOMET srečanju danes igrali v Dolini proti Arteju, ki jih je v Gorici premagal le za eno točko. Borovci bodo danes seveda ju-rišali na zmago, da bi se tako z uspehom poslovili od svojih maloštevilnih, sicer pa zvestih navijačev. 1. DIVIZIJA Jutri se bo pričelo tudi prvenstvo 1. divizije, kjer bodo nastopila tri slovenska moštva: Bor, Kontovel in Polet. Medtem ko bodo borovci nastopili v tržaški skupini, pa bodo Kontovelci in poletovci pomerili svoje sile z ekipami iz goriške pokrajine. DEČKI Medtem ko se je prvenstvo v sku pini C že zaključilo, pa bo v skupini D na sporedu zadnje kolo. Kontovelci. ki so praktično že finalisti, bodo jutri igrali doma proti Servolani. Pričakuje se ponoven uspeh slovenskih košarkarjev in s tem tudi končno slavje. Polet bi moral brez težav odpraviti ekipo SABA. Zanimivejše pa bo srečanje v Nabrežini med Aurisino in Borom, saj sta si moštvi dokaj izenačeni. DOMAČI ŠPORT PROPAGANDA V tem prvenstvu bo na 4. kolo. Medtem ko imajo sporedu Brežani Bor bo jutri v prvem srečanju i-1 malo možnosti, da bi premagali pe- gral z ekipo Calza Bloch. «Plavi» bodo nastopili z moštvom, ki je pred kratkim končalo prvenstvo kadetov. Poleg tega pa bosta igrala še mladinca Perco in Sestan. Kontovelci bodo igrali v Beglia-nu, kjer pa bodo nastopili z okrnjeno postavo, saj bodo istega dne igrali tudi kadeti, tako da bo tudi letos glavno breme ekipe nosil trener in igralec Peter Starc. V prvem kolu bodo tudi poletovci igrali v gosteh. V Tržiču se bodo namreč pomerili z nevarno peterko POM. Poletovci bodo v glavnem igrali s košarkarji, ki so letos dokaj uspešno nastopili v mladinskem prvenstvu. terko Italsider, pa bodo borovci ju-rišali na zmago proti Chiadinu, ki je tako kot obe naši peterki na zadnjem mestu lestvice brez točke. LESTVICA Ginnastica Triestina 6; Ferroviario, Ricreatori in Servolana 4; I-talsider 2; Bor, Breg in Chiadino 0. edko 3. - 4. — 5. - 6. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi ALŽIR, 2. — Na mednarodnem kvalifikacijskem nogometnem srečanju za SP je Alžirija premagala Libijo z 1:0. Ascoli - Napoli X 2 Cesena - Cagliari 1 X Fiorentiha' - Como ’ 1 Inter - Juventus 1 X 2 Lažio - VerOria 1 Perugia - -Bologna X Sampdoria - Roma X Torino - Milan 1 X 2 Atti anta - Genoa X 2 Catania - Novara X Foggia - Taranto 1 X Anconitana - Teramo X Trapani - Marsala 1 NAMIZNI TENIS NA DEŽELNEM PRVENSTVU Tudi Krasova dekleta jutri v Nabrežini Borile se bodo za uvrstitev na državno prvenstvo Jutri zjutraj bo ob 9. uri v na-brežinski občinski telovadnici deželno namiznoteniško prvenstvo za tretjekategornice, na katerem bo nastopilo tudi 10 deklet ŠK Kras. Med posameznicami si bodo prve štiri uvrščene igralke pridobile pravico, da nastopijo na državnem prvenstvu, ki bo konec tega meseca v Fiuggiju. Med kvasovkami imata Blažinova in Rebulova kvalifikacijo tako rekoč že v žepu, saj očitno prekašata vso ostalo deželno konkurenco in če se ne bosta obe uvrstili v finale, bo to predstavljalo veliko presenečenje. Objektivne možnosti za visoko uvrstitev ima tudi Stub- Ijeva, razen če ne naleti že v prvih kolih na eno izmed svojih močnejših klubskih soigralk. Nastopile bodo tudi vse ostale Krasove nara-ščajnice in deklice, ki si bodo na tem tekmovanju nabirale dragocenih izkušenj pred nastopom na državnem mladinskem prvenstvu, ki bo čez dva tedna v Riminiju. Poleg tekmovanja, posameznic bo na sporedu tudi igra ženskih dvojic in mešanih dvojic. Predvsem par Blažina - Rebula ima izvrstne možnosti, da zma «a in si tako zagotovi pravico do nastopa na državnem prvenstvu. —bs— Kras remiziral Na sinočnjem prijateljskem nogometnem srečanju na Proseku je Kras remiziral z Galebom iz Lokev 2:2 (2:0). DANES SOBOTA, 3. aprila 1976 NOGOMET 15.30 v Dolini Breg — GMT KOŠARKA MLADINSKI FINALE 16.00 v Dolini Bor — Arte * * * DEČKI 17.00 v Nabrežini Aurisina — Bor * * * «PROPAGANDA» 16.30 v Trstu, Ul. Moniecengio Italsider — Breg 19.00 v Trstu, Ul. Bor — Chiadino Caravaggio ATLETIKA OTVORITVENO TEKMOVANJE 15.30 v Trstu, «Grezar» Nastopata tudi Adria in Bor * * * OTVORITVENO TEKMOVANJE 15.00 v Vidmu Nastopa tudi Bor ODBOJKA MOŠKA C LIGA 18.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — SAI Belluno * * * ŽENSKA C LIGA 20.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — A. P. Bolzano * * * 20.30 v Dolini Breg — Sala Trento ATLETIKA OB OTVORITVI SEZONE Jutri v Novi Gorici močna konkurenca Stortali kodo tudi Sušanj, Savič, Del Torno, Hrepevnikova, Pavličičeva in drugi ■ Sodelovale bodo tudi Borove atletinje V Novi Gorici je že vse pripravljeno za jutrišnji mednarodni atletski miting, ki bo privedel na start dober del jugosloyanske elite in večjo skupino atletov iz naše dežele. Druge tuje udeležbe ne bo. Med izbiro panog, ki naj bi bile najbolj privlačne, moramo prištevati moški skok v višino in tek na 800 m, pri dekletih pa bo najbolj znano ime večkratna jugoslovanska rekorderka Jelica Pavličič. V moški višini izgleda absolutni favorit italijanski rekordqr Enzo Del Forno, konkurenca pa predvideva kar 22 skakalcev, vse z osebnimi rekordi preko 200 cm. i.l'iOtvr:'-A,q Tek na 800 m bo imel pa startu evropskega prvaka Sušnja in Milovana Saviča. Kot je znano služi Sušanj vojaški rok v Pulju in trenira tudi skupno s Savičem, ki je iz Pulja doma. Oba tekača bi morala pokazati že dobro formo, saj manjkata do balkanskih iger samo dobra dva meseca. Balkanske igre sicer niso glavni cilj teh dveh atletov, časa 1’47” za Sušnja in 1’48” za Saviča pa bi morala biti v mejah normalnosti. Tekmovanje v Novi Gorici ne bo imelo posebnih taktičnih zahtev in služilo bo le za kontrolo stopnjevanja priprav. Na 400 m bodo tekli poleg drugih tudi Alebič, Cikič in Ivičak, na 100 m je prijavljenih 10 atletov s časi 10”8 ali manj. Favorit izgleda Ištva-novič. Spličan Božinovič bo tekel na 5000 m. Pri dekletih bo kakovosten poleg tekov na 100 in 400 m (Pavličič in Sokač) tudi skok v višino. Nastopila bo državna rekorderka Hrepevnik. Od slovenskih skakalk bo verjetno najboljša Breda Lorenci - Babošek, kandidatka za zmago pa izgleda tudi mlada Videmčanka Bulfoni (178 cm). Nastopile bodo tudi atletinje Bora iz Trsta. Tehnično največ pričakujemo od Patrizie Padovan v skoku v daljino. Pri komaj 16 letih bi moral biti prvi uradni skok preko 5 m res lep rezultat. Urnik tekmovanja: 10.00 — 100 m ženske, višina ženske, daljina moški, disk moški 10.15 — 100 m moški, krogla ženske 10.35 — 1500 m ženske 10.45 — 400 m moški 10.50 — višina moški, kopje ženske 11.00 — daljina ženske, krogla moški 11.05 — 400 m ženske 11.15 - 5000 m 11.35 — 800 m moški 11.50 — 4x200 m ženske 12.00 — 4x200 m moški k. b. OTVORITEV SEZONE Nastopata tudi Bor in Adria Danes.se bo s tekmovanji po vsej deželi začela letošnja atletska se-Bona. Pjiredii,ve bodo v Trstu, Vidmu, Gorici in Sacilu. V Trstu bodo moški tekmovali v naslednjih panogah: 110 m ovire, krogla, višina, 100 m 400 m, 800 m, daljina, disk, 200 m, hoja 5 km. Ženske pa 100 m ovire, 200 m, 800 m, v krogli in daljini. ŠZ Bor bo nastopilo tako v Trstu kot v Vidmu. V Trstu bo med naraščajniki tekmoval Sandi Bigatton. Tekel bo na 100 m. Pri dekletih bo v skoku v daljino preverila svojo sedanjo moč Marina Purič. Sandi Bigatton je kljub prvemu letu med naraščajniki atletsko že dokaj izkušen. Tek na 100 m ni njegova panoga, daljine pa si • zaradi lažje poškodbe na nogi za sedaj še ne more privoščiti. Marina Purič je lani že nekajkrat nastopila med deklicami, že nekaj mesecev trenira dokaj redno in morda ji bo uspel skok nekje okoli 4,40 m. V Videm ' se bosta podala Peter Zupan in Aleks Kalc, ker bodo kladivo metali samo tam. Posebno dobrih rezultatov se ne more pričakovati. Morda bo izven konkurence v Vidmu nastopil tudi Igor Bigatton s 6-kg orodjem. Borov deček dobro obeta, uradno pa bo lahko nastopal komaj čez leto dni ko bo prestopil med naraščajnike. Tako v Trstu kot v Vidmu se bosta tekmovanji začeli ob 15. uri. * * * Tekmovanja se bodo udeležili tudi člani lonjerske Adrie. Za «belo-rnodre» barve bodo nastopali Benčič, Čač, Renko in Ruzzier. R. Pečar MOŠKA D LIGA 21.15 v Bellunu De Vecchi — Kras * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Ferlettu Umberto Kennedy — Olympia * * •. 2. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Hrast * * * 2. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Turjaku Pieris — Dom Gorica JUTRI NEDELJA, 4. aprila 1976 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 na Proseku Primorje — Costalunga * * v, 15.30 v Fogliano Fogliano — Vesna 15.30 y Bazovici Zarja — Rosandra * * * 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Tržiču Falco — Sovodnje * * v. 15.30 v Doberdobu Mladost — Fossalon # * * 15.30 v Štandrežu Juventina — Romana * * * 15.30 na Proseku Kras — Gaja * * * 9.00 na Padričah Union — S. Andrea # « * 15.30 v Trebčah Primorec — Domio * * * MLADINCI 11.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas — Zarja * « • 9.45 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio — Primorje * * * 10.30 v Križu Vesna — Rozzo! * * * 10.30 v Trebčah Primorec — Costalunga * * # NARAŠČAJNIKI 16.00 Ribiško naselje S. Marco — Kras * * • 10.30 v Miljah Fortitudo — Union * * « 14.00 v Dolini Breg — Muggesana KOŠARKA FINALE KADETOV 9.30 na Kontovelu Kontovel — Inter 1904 * * * 1. DIVIZIJA 9.30 v Dolini Bor •— Calza Bloch » * * 11.00 v Beglianu Begliano — Kontovel « <. * 11.00 v Tržiču POM — Polet * * » DEČKI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Servolana * * * 11.00 na Opčinah Polet — SABA ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Sloga — Kontovel » « « 3. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici, Ul. Brass Dom — ARCI PAV NAMIZNI TENIS DEŽELNO PRVENSTVO 9.00 v Nabrežini Nastopa tudi Kras ATLETIKA MEDNARODNI MITING 10.00 v Novi Gorici Nastopa tudi Bor POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 5. aprila 1976 ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Gradišču Torriana — Dom ISTRSKI 12' 1 i (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) ODRED jojj.i z ustanavljanjem rajonskih odborov OF in ra-s° uKJh komitejev niso dolgo odlašali. Do srede maja 1943 suši^noviii deset rajonov: bistriški, materijski, čičarijski, križjšp brkinski, vzhodnobrkinski, kraški, podgrajski in reors? • ( Rodik - Hrpelje - Kozina). Pozneje je bilo še več Prinfon^acij- Tako so 2. junija 1943 ustanovili okraj Južna Kras s* in §a razdelili na pet okrožij : Ilirska Bistrica, temb Materija. Pivka in Slovenska Istra. Potem so 4. sep-Bjstrra 1943 odpravili ta okraj in združili okrožja Ilirska SI*3; Materija in Slovenska Istra v okrožje Brkini — litvg • a Istra- Novembra 1943 je prišlo ponovno do de-v s*11 osamosvojitve okrožja Brkini — Slovenska Istra I944™0st°jni okrožji Brkini in Slovenska Istra. Avgusta ter tak S° Ponovno združili in jima priključili še Pivko okrožje Združeno okrožje preimenovali v južnoprimorsko ljudstv °blnočiu Slovenske Istre sta množična udeležb? razv0j,,a V organizacijah OF in kontinuiteta v njihovem 1942 z Po. aretacijah aktivistov decembra 1941 in januarja Te kotaradi težjih razmer zadevali na večje motnje in ovi v drugih predelih južne Primorske. Poitalijančevanje in izkoriščanje je istrske Slovence zaradi hujšega pritiska, večje gospodarske odvisnosti od italijanskih zemljiških lastnikov v Kopru in drugod prizadelo huje kot Brkince, Kraševce in Pivčane. Tudi možnosti za premike in taborjenje partizanskih enot so bile v Istri zaradi pomanjkanja obsežnejših gozdov veliko težavnejše ko drugod. Tja so do italijanske kapitulacije iz Brkinov prihajali le kurirjt in patrulje. Zato aktivistov pri njihovem delu niso mogle zaščititi oborožene partizanske skupine ali enote. Navzlic prizadevanju številnih domačih komunistov na območju Gabrovice, Škofij in v Rižanski dolini v letih 1941 in 1942, ki so jim občasno pomagali tudi od drugod prispeli politični delavci, se je načrtno in sistematsko zastavljeno orga^ nizacijsko - politično delo v Slovenski Istri med množicami bolje uveljavilo in obrodilo zaželene rezultate šele po januarju 1943. leta. Poleti in jeseni 1942 je prihajal iz Trsta na istrsko območje, organiziral odbore OF in opravljal drugo organizacijsko - politično delo Albin Čotar-Jaduk, ki ga je povezala Tončka Bidovec z Brajnikom na Miljskih hribih. Brajnik pa je sodeloval z Dorom Furlaničem iz Škofij. Zvezo z istrskimi komunisti je vzpostavil tudi Darko Marušič-Blaž V Istri so ostale po aretacijah Kovačičevih sodelavcev še tri organizirane skupine sodelavcev OF. Eno je vodila Alma Vivoda v Miljah, drugo Brajnik na Miljskih hribih in tretjo Doro Furlanič na škofijah. Avgusta 1942 so sklicali prvi sestanek v Gorenjih Škofijah. Septembra 1942 je dalo na Škofijah 70 ljudi prispevke za OF. Nekaj dni pozneje je bil sklican sestanek tudi v drugih škofijah. Udeležilo^ se ga je 8 zaupnih ljudi. Tretji sestanek sta vodila Marušič in Cotar v Bertokih, na njem pa sta bili zastopani tudi vasi Cežarji in Pobegi. Četrti sestanek so sklicali v Vanganelski dolini, bil pa je namenjen Šmarju in okoliškim vasem. Peti je bil blizu Sermina, šesti pa v Valmarinu pod Škofijami. Prvo nedeljo oktobra so sklicali sestanek pri Padni, na katerem je sodeloval tudi Mirko Hrvatin - Policaj iz Kort (sedaj Dvori nad Izolo). Dne 10. oktobra 1942 so fašisti v Trstu aretirali Albina Čotarja, Marušič pa je potem deloval pretežno v Trstu, zato je njegovo delovanje v Slovenski Istri začasno izostalo. Januarja 1943 je prispel kot poverjenik pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Istro na politično delo v Istro Vidko Hlaj-žižič. Kmalu po prihodu je začel s pomočjo sodelavcev in zaupnikov ustanavljati celice KPS, s po 3 ali več člani. Februarja in marca so ustanovili prve rajonske komiteje KPS. Komunisti in njihovi simpatizerji, partijske celice in rajonski komiteji so si postavili za temeljno nalogo, pridobiti čimveč novih članov, organizirati vaške odbore Osvobodilne fronte in seznaniti ljudstvo s programom OF in NOB. Pri uresničevanju teh nalog pa so naleteli na veliko težavo: kako seznanjati ljudi, ko pa je tako primanjkovalo tiskane besede. Razen tega je bil za mlajšo generacijo, ki je zaradi poitalijančevanja v šolah slovenščino pomanjkljivo obvladala, slovenski tisk, ki je drugod ustrezal, težko razumljiv. Zato so organizatorji OF storili vse, kar je bilo mogoče, da bi si čimprej uredili lastno tiskarsko tehniko. To jim je uspelo po prihodu Milana Gučka, v začetku maja. Tehnika, ki se je usidrala v bližini Gabrovice, je ponatiskovala «Slovenskega poročevalca» in radijske vesti, izdajali pa so tudi letake in drugo. Postopoma jim je uspelo organizirati tudi mladino in žene, ki so zelo veliko pripomogle k hitrejšemu širjenju organizacije OF in NOB. Kljub velikim težavam, začetnemu nezaupanju ljudi, strahu in zaprtosti nekaterih starejših političnih delavcev je prizadevanje za vzpostavitev organizacij OF na celotnem območju Slovenske Istre dobro napredovalo. Vzpodbudni uspehi, doseženi v treh mesecih, so narekovali prehod na višjo stopnjo: ustanovitev okrožnega komiteja KPS. Ustanovni sestanek so sklicali 11. aprila 1943 v hiši Ivana Caha-iskre v Bertoših nad Rižano. Udeležil se ga je tudi sekretar pokrajinskega komiteja KPS Branko Babič-Vlado. Na njem so izvolili štiričlanski okrožni komite: Vidka Hlaja-Zižiča kot sekretarja in člane Ivana Caha-Iskro, Vincenca Kocijančiča - Marka ter Franca Ivančiča Luko. Ob ustanovitvi okrožnega komiteja KPS so že delovali rajonski komiteji KPS v Čežarjih, Gabrovici in Rižani. Ti so vodili 7 celic, v katerih je delovalo pod enotnim vodstvom 19 članov KPS, 10 kandidatov in 4 kandidatke za člane KPS. V organizaciji OF so bili že ustanovljeni štirje rajonski odbori: za Škofije, Čežarje, Dolino in Rižansko dolino. Ti so povezovali in usmerjali delo 10 terenskih odborov OF, približno toliko pa jih je bilo pripravljenih za ustanovitev. Aktivi mladine pa so že bili v čepkih, Gabrovici, Škofijah, Dolini in pri Domju. Na okrožni ustanovni konferenci KPS so ugotovili, da je treba čimprej ustanoviti še več novih organizacij KPS in odborov OF po vseh naseljih, kjer še niso ustanovljeni, zlasti pa pripraviti vse potrebno za ustanovitev okrožnega odbora OF^ organizirati zanesljive in hitre zveze s sosed-nprI^ °krožji in izvesti mobilizacijo v NOV, kamor morajo oditi čimprej vsi ogroženi aktivisti. Po vaseh je bilo treba organizirati narodno zaščito ter zgraditi čimveč skrivališč za aktiviste, Iri so morali delati v ilegali, ter za tiskarske in druge potrebščine. Vse naloge so člani okrožnega komiteja in drugi tovariši izvrševali z veliko vnemo in čutom odgovornosti. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina NJesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za'naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50' din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.:—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo I Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «AOHTa - DZS • 61000 Ljublian* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 3. aprila 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel izdaja in tiska M ZTT - Trst MBMIJEVMJE FEBCESR ZMEDI ZLBDIN0V V RIŽARNI PRI SV. SOBOTI FAŠIST IONISTIČNEGA TRSTA ODVETNIKA BATTELLA Grožnje s procesom zaradi fojb dokaz, da je ta sodna obravnava globoko zarezala v družbeno stvarnost - Mesto Trst, ki je Mio odlikovano z zlato kolajno za doprinos k odporništvu, ne zasluži polovičnega procesa in niii polovične razsodbe Odv. Nereo Battello Zakaj se je proces zaradi zločinov; v Rižarni pri Sv. Soboti začel šele trideset let po vojni? Kakšen pomen ima ta proces danes? Kaj si f.d te sodne obravnave obetajo nadredne sile? Goriški odvetnik Nereo Battello je v svojem včerajšnjem ognjevitem posegu izčrpno odgovoril -a vsa ta vprašanja, katerih so se delno dotaknili v prejšnjih dneh tudi ostali zastopniki prizadetih strank. Morda bo kdo mislil, da gre le za ponavljanje, za razvijanje najbolj hvaležnih tem, a kdor je včeraj poslušal poseg odvetnika Battella ve, da ni tako, ve, da so prav odgovori na zastavljena vprašan/, bistvo tega procesa. Čeprav se je slednji za-^ čel 31 let po koncu vojne, je v deluj javnega mnenja, najbolj nazadnja-' škemu delu seveda, opaziti odpor in. marsikdo, ki se skuša izdajati za- nepristranskega in pravičnega sodnika, se nekoliko retorično vprašuje zakaj proces zaradi zločinov v Rižarni in ne proces zaradi fojb? To . je • dokaz — je poudaril Battello r— da je proces vzburil kalne vode . v določenih slojih, ki se čutijo ogrožene. Vendar ti sloji sé ne zavedajo, in če se tega zavedajo je, . . , . , ■ _ . niihovo jamranje, je njihova navi- ^anJa- ke,r Je med zborovanjem v dežna nepristranskost le še bolj laž- med drugim dejal, da <