17

Ciril JčoČevar:

Ob petindvajsetletnici Jfeltcjeve smrti.

Clouenci imamo- več razlogov, ki nas silijo-, da ojovina va¬
rno vrednost dela onih, ki so siijored nami. Zidarji nase pro¬
svete-- koliko jih je  f P n njih raznosi za naš narodni obstoj  ?
Saj' je naša knjiga edina) hi nas je ubranila utonitve v ger¬
manskem morja, edina tolažnica v mnogih težkih dneh)edina
naša dragocenost. Da, nekaterim narodom pomeni leposlovje
veldto, nam vse. J n zato moramo- smatrati za svojo- obveznost,
da se oddolži n io pietcklgsti s lem, da se od časa do časa pokloni¬
mo- enemu naših jorejšnib graditeljev.

danes, ko je preteklo že četrt ptoiet/h, odkar je o start cu -
krami umiral ŠŽette, danes že lahko- točno- zazna/no, koliko
trajnega smo prejeli od njega, Ha pragu nove dobe, a se vedno
v starem stgterju združuje Ml te s svojo umetnostjo- obliko in
čustvo prešerna, idealizem Clškercct  *in novi artizem Župančiča
in Cankarja. Hi ravno slučaj, da se začne devetnajsto stoletje s
Prešernovim rojstvom, konca pa s smrtjo JCettcjaž Xdi se mi,
kot da je v prejšijem stoletja živel pri nas cn sam um tnik,
kije ustvarjal prve elemente uasl lepe knjige. Prešeren,
Levstik, Stritar, Jurčič, (jregorčič, Clškerc  / uti niso imeli test
ti le e do samo pred očmi '.podati Slovencem najnujnejše, kar
isolreb ujejo, }n to dobo zaključi Metle, ki hoče ravno- ponoviti
v našem leposlovju Prešernovo gesto.

Daši je mladega, komaj triindvajsetletnega gimnazijskega
ab itu rijen ta joresenetila sredi prvega razmaha smrt, vendar
je Metle kolpesnik ustvaril toliko trajnega in lepega, da sije
sam t  postavil trden spomenik, ki bo kljuboval času. lljegov
smeh bo Si dolgo- zvenel o slovenski pesmi in v tem smehu
bodo jasne tudi črke JCettcjevega imena.

(Iforizmi: Delujte, a ne govorile!

v

Človeška duša je zrcalo, v katerem vidimo sliko večne pameti.

(John kuskinj

JCdor mnogo govori,pretvori malokdaj besede v dejanja j
modrijan se vedno boji, da so njegove besede nad_ njegova dela.

(Mitajska znanost)

18

Stanko Ulencinger ;

Jz cikla : HlozaiJi popo-tnih pesmi. f(lugust 19Zli

Sarajevo:

Tlaj te gledam vpotnem dnevu,
ko na sever senca pada,
in ho- z minaretov vitkih
starih hodž se glas milega.

z bledim fantom se zabavaš-  ,
mescem -kis srebrnimi darili
prišel je asikovat .

Vedno si čarobno mesloJ

Odelisha, ki zbežala
z belih dvorov je na vzhodu
in vsa trudna počivala
le na svojem dolaem potu -
strnile želene gore
so se v zložen oloman
v svoje so naročje vzele
dar od vzhoda ta poslan .

CUlah sodil je:

Čn deva la v ponosni
vse odslej kraljuje hosni.  —

A je lepa, ni se stara,
njena oblačila sv Se pestra
pa čeprav fe dimlijg xelena
s krilom tapadnjaSkim zamenjala.

Tudi mene si zapletla
v svoj skrivnostni čar f
in težko mi bo pri srcu,
ho postavljajoč uzrem se
la divotru blesk trturmr.

Clfarhem:

Xpojmu živega spada, da mora ms ti, da mora
, razširiti svojo moč in slednjič razširiti vase svoje*

** mo£i!  inabdcj

19

(llbiu JCerseuua;

Odmev Ci daljine .

Zimsko-jutro se zbudilo- kako-rdete,
it zimi glej na groblji tam c vetico-,
ki blecta je, koc ne bilo bi v njej' življenja,
zapade sneg in roža bo vzlrejžtauz poaoaefo
venela bo, se Žalostila, kakor jokajoče dete.

Takrat prišel do groblje bode človek,
razgreoel sneg globoki s trudom;
na listič pa najmanjči bo s iresočo roko
zapisal eno le besedo lepo ..... breča,

M sobice bo takrat zašlo za goro,
poljubljalo v daljavi strmi vrb pečine,
... nato nastopila bo Črna noč,
banje in spomini bodo vsi ležali
potejotani, im široki bialni cesti/
le. sjsoznanj'e bo ostalo, večno grenJeo
tn me spremljalo do smrti .

Ta pesem dolga je in nima konca
m sla bo skozi vse tijolfeme,-
spomin ostal bo za tolažbo,
srce bo mrtvo za življenji.

Stanko Jllencingen

Tlekoč ...

takrat v mislih sem obstat,
začuden, tib, prevzel .. f ..

20

Jlada Obereigner:

Dan odhaja.

Ves sebični dan plesala sem
in od vrtenja in od duJotenja
venečih roz omamljena senfvsa
v upebanosti in sopari mi tastaja aih %

llad mano temni so oblaki,
z zajjada solnce sije k nuni,
in sence se ogromne plazijo
med travami .

lajsravila sem dan v jslesu f
a vem: če clelula bi,
bi moje delo prav tako izginilo
sredi teh ogromnih senc,  ,
kakor moj ples in vriskanje moje
sredi tišine vročega dne.

R. 3.:

RS.:

£ več er,

Ko v dneh bridkosti

spec zazeum si lin
ker zdaj jih krije
turJta megla, že  -
oec solnca ni
in mmk skr iv nos tnejsi
iedcrn m dnem...

Jiuko želim si luči , v ec !—

V mraku.

flikogar ni ... in zatrepečejo

aJiordi plaho v mrak :

roko stegujem v lajjnem snu -

in daleč, daleč, tam na koncu

začne naruščati

skrivnosten šum;

in siv oblaček zažari...,

kod da bi me pozdravil v souicu mrakr

Clkordi vzplapolajo koprneče,

akordi zašepečejo p roseče -

pa spet nikogar ni...

21

Cllbin MerŠevan:

/la jugu.

(Monet)

Stopil tem k oknu in se zazrl v nebo, k/er so blestele
zvezde la/to ledino lire no o nedosegljivem vsemiru. Topel
vetrič je majal perje trte, ki je pritajeno šuštelo. Skozisve-
ie ozračje je švignila od neba svetla točka in ugasnila za
drevjem.

„ /Jlati si videla zvezdo, ki se je utrnila l
"Da, videla... nekdo je umrl." Umolknila je. nato nadalje¬
vala'.,,1/sak človek ima svojo zvezdo v vesoljstvu... *

,, Male rapaje moja V/sem vprašal ona paje dejala:

„ /le vem,..joda gorje če jo najdeš, tisti trendtek bi umrl.
Jtrah meje bilo materinih besed, stopil sem od okna, ma¬
li paje /ribo molila ...

Mlado jutro je zažarelo v mogočni južni krasoti, pti¬
ce so zažvrgolele in odletele v sinje višave splnčnim
žarkom nasproti. Takrat sem. sto/oal po prašni cesti o
mesto. Dd blizu sem gledat visoke hiše, omamil me je vonj
oleandrov in mirt, hi so cvetele sredi bujnega zelenja v
bližnjem vrtu. brce je bilo radostno, toda želel sem dalje.
/Iliada duša je hotela pronikniti v skrivnost, kije ležala
za visokimi zidovi . olizu sem stal neumnemu življenju
in vendar se daleč. Jn prvi cilj sem dosegel.

v

Čarobno mesto, lejoo in veliko sedaj le gledam opra¬
vem blesku. Use stoji pred menoj, po čemer sem dolgo hre¬
peneli visoke hiše. izložbe, cerkve, trgi, ulice in ljudje.
/Pozdravljeno življenje f Tako je takrat zavriskalo' moje srce ;
Občudoval san Ijuai razkošno nališpane, slišal njihove po¬
govore, poklone, jsrčjeten smeh, sladke besede ,« /voalo Tuetev
kmeta in molitev beraču. Use/e bilo prijetno, neskončno
veselo, obžarjeno od zlatih Žarkov zemskih naslad in .ustva¬
ril san st sodbo o- vsem, kar mi je odkrilo mestom življenj
je prijetno, polno radosti; je jsot jsosej'ana z duhtečtmi
rožami

sem bil. stopil sem med gredice Cit legel v travo. Utrgal
sem veliko belo astro in pričeL tixjae uje lističe, ter go¬
voril \„... Tekel... vica... nebesa." Tako so nam otro¬
kom prerokovale cvetke bodočnost onkraj trpljenja,
Tosleanjl lističfe odletel v travo.,. nebesa.,. tlasmehail
sem se, prevzet velike sreče.  . ,

5euue je zašlo in temna uoc se je prutmdla med .
cvetke . Use je utihnilo, nikjer ni zablestela luč in tudi
zvezde niso soetile tta itevu, Centu ta grozna, /nrač/ta
tišina na jugu med cveUeanti  f...

22

kajti takrat je pozab Ijeno me gorje,
gozdovi se umaknejo cvetočim p&lia\
nemoteno' veselje. Kamor ne kane m)
razuzdanem življenju..

Spomini so Ugasniti o duši in življenje se mi je za  -

večno

po

asoto j ut
(rt velike kise so
v mesto.

na jugu. Costa megla je zastirala pogia

stale kaKor polasti Kraj ceste, kije vodti  _ _ _

Stopil sem na utico in postat pred vrati. Videl sem
mno-Uco ljudi in zazdelo se mi je. da j ib bridsa megla

iz

voje mecilCb, sine ji sililo (z inegie, obrisi teles so poslali
ostri in proti meni sta koiaJeaia delavca, sla. sta mimo in

stre in prou meni sta ftoixveaCa delavca. sta sta numo in
te pogledala. Spreletelo me je ob tistem mglcdu, kjerje te¬
rn izraz zaničevanja in sovraštva obenem. Ozrl san se za

cul Sešteti:  ' '7/7'' /T.. *‘ m

...... če ne bo boljše, Jjog joomagaj!, drugi ga je

prekinil z odgovoroh: ' y J tl  ’ i ,

K  ti kaj, Bog pomagaj, reke pemgjtepomagajte; de- „
Janje govori, kjtr ne povedo dovolj oesede. drugače ....

., M menoj jrpogovor utihnil, ozrl se ni se, delavce v
ni bito vec -vas la sta v tovarno. Pomislil sem • JteJeo /e
neki nadaljevat stavek l 'Zamišljen sem koiakal dalje.

'e postalo jasno:
ra med

_ _ _ _ _ vedno zvene

enako ttvtir. odtočno in neizprosno. On lisle besede osva-
jjajo cluse, jzzzvnemajo srca in vžigajo platnen v očeh.

* -- ^ - J  ' ' urnimastarce, toda slede

rim enaki mladeniči (n

jogo duše, ra.
kislim jStam

matom s em.

23

„ Zgodila se je, ni pomoči, čarno ona lahko- po-niore. *
'Jiatera amil /le razumem/

'./H&tMii

,, Da !"

" Poslednja beseda mu /e prišla težko iz grla, o me

3og z //lila, prtjalelf! /le bodi žalosten, čaj či jo

-^ J J  eeno- upaljn zastodj.  ' j

kogar in čedla sva ha klop.
uzigrane volte. Pixdobro sem
(bo kmalu utolazcji,ko-
mirno (n imel pogled upr,

-  -- -- .oda moje besecleje preslišal

in napočled dejal'. \
n  , JlorčujeS če, hvala, zbogom/ in fe vslal, da bi odšel. ,
mjel san ga za roko fin smeh mi je zginil z obliČjaJllorda

megla se je razgrin jala kron na/u, zdei
m ivčuo

fala krog naj
hplie so paacde

remg v poki,

čva in odšla v gdid, prav na vrh hriba na znalo planoto
in čedla jm posekano deblo, on pa je govoril:

„Cjli hočeš poslušal moj'o zgodbo t"

" , * Dolgo je lega, kanemjo spoznal in vendar nisem
nikdar govoril z n/o. D duši sem fo povzt

druge, /ter m
poslednjegc

\oovzdianil visoko nad
^drevored,

poslednjega trenutka, uceraj setu se namenil v drevo
da jo jsoisčem, lam sem sjoregledal.

Umolknil /e, zrl vdajava, kakor bi iskal misli in
nadaljeval.  ' , 7  , . , .

„ Sedela fe na klopi in nekdo se je poslavljal od nje.
Jtoje odšel san krenil za njim, mu zastavil por in Se predno
sem sjsrego varil mi Je neznanec dejal:

. u /ht jsozno, ona:je moja. *

vesel fe cdšeljoo drevoredu, Takrat /e bito končano vse in
Stclaj je moja duša strla. "

Tovariš je končal, uprl vprašujoče oči v mene in nehote
sem govorih „

Čudna zgodba in nikdar mi ne bo sla iz spomina.

y lituitl Ol/IX. t lil/  vAt/ v C'

, Jn kam kreneš sedaj /  '
/la juer k morju.  "

najdejo v saigaJj ideho mzbolena srci

2.4

Fr. 5tare:

Vidi pramen žarkov je igral je .

C uk pramen žarkov se igral/e
v izbi moji vedno mračni,

Iroje Itpijj misli, j  nežnih, belih,
obiskalo je moj temni dom.

Vedno sem bil sam o tej izbi.
nikdo ni prišel in ni me vabil,
da naj idem, da naj spesnim
rožnat venec pesmi o ljubavi.

danes, glej! kakor da se izneveril
je svet stoletnim pravdam,
spet so prišle k meni misli, .
povabtte me na ljubice stran !

Lunin zarek se je plazil  ,

po steni vlažni, za hip obstal
na mali sličici, na mali sličici
dani mi . ne!.  . .

la hip so zaigrale vode,
la btp si stala tam,
za hip spomin jetnof
objel te uipoljubil

Vogledal sem, ni qa bilo
mrka svetlega, fii je bilo
misli gorke, ni bito
na tebe več spominov.

damo se temna noc
i nekatero zvezdo medlo,
moja izba se bolj prazna,
moja duša se bolj bolna.

25

Jz samote .

lleodoljiva sila spe ra ITlignonincga meje potegnila za se¬
boj, kakor potegne struja veletoka čolnič utrigencg- ’

ujehega Čolnarja v-

J Xadar sem stopal sam po ‘samotnem drevoredu, se mi j'C
zdelo, da hrepene c/ole rele z menoj' « tako- čudovito- slična so

zete ir, aa Jsrtjsene goie reje z menoj
bila ca žalostna drevesa ~  — '
obletavala privlačna
sc ie v molčečih nočeh

S TL  „-- ...

Solncu v podobi bohotnih cvetov.

T/lofe hopr ne nje pa m bo našlo kraja, kjer bt se usidralo, ne
bo našlo belega gradu ob skrivnostnem Jezeru  - kakor
ntigngn . Obsojeno Je, da potuje z Clhcisvcijem po bmzbrczuih

m  ^Dci bi izgubil svoj lastni pogled na svet, da ne bi vedel
kdaj jsolufejo ptice na Jug,cla ne bi ljubil uide, poleni mo¬
ta ciusa ne bi bila izvor bolestnih misli. Potem visi kupil
Tdeča očala in ne bi videl črnih senc, v katerih se s kriva
tolpa bednih in Lačnih in ne bi videi svetlih /sasov, kjer se
zbirajo bolestno koprneči. Poslušal bi /sesuti.in ne bi vpra¬
šal odkod in kam ti zve Id. Pri bi vprečudne tvorbe stvarstva
in ne bi videl skritih stez. ki vodijo na lljegovo sled. Patri bi
vsa bolestna^ občutja osebi in ose lejse misij ter Jih vrgel gned
šaro zajousčenth otroških igrač, JCrenil bi nec veliko, uvo¬
ženo cesto in se pridružil pisani tolpi, ki sledi stopinjam

^ Jakopa sem ptič. ujet v kletko polarniJj noči, zaman
hrepeneč po solncu in razkošju Južnih vrtov ..

Ufo rižem'.

ijudjt niso h, kur Ugledajo.

id. bhindleg.)

16

fr. Kovič;

Pečem iz dni trpljenja,

(Odlomek iz predavanja vkroz/eu.)

Pred nami slike bedne se vrstijo

a kje so sanje i

one prt razkol m sanje ,

ki smo v dudah lajno tih golili  £

Ufe so cveti,  , *

Iti smo x njimi pot krasili •

nje so vzori, ki 'smo zanje se borili  f

lili bili smo mladi,
bili veseli
svoji veliki nacii
smo jadra razpeli,
z mislimi iskrenimi
smo konje sedlalt
in vse prejaJsali .

1 željami vabečimi
smo govorili,

Z zvezdami blestečimi
si domove krasili ...
Hrepenenje mogočno
vsolncne smo žarke xapletali
x voljo jekleiiOj  k  " ,

kaleor z meči gorečimi
smo svet si osvajali,
z razkošno ljubeznijo
si duše opajali.

(Hi Irenolek je pal v mojo duša,
Irenotek gorja,

JOzkor bi sinil blisk preko neba
in ves s vel razdejal,
tako p pal tre noWt  ,
in iratgnal vse sanje razkošne.

2 ?

Jn pogledi razbesneli,
v lem trenutku govorijo',
pred nami slike bedne
se vrstijo ,,,

Jlad mano se bliski jooiaravajo
O noč viharno misli pole tavaj o-,

Tla kriz so nas pribili!
tbgle/te roke krvave,
poglejte dlani!
čili vas ni groza
le mlade krvi r  t
Poglejte nase oči:  ,

sleklo z rdečimi lisami !

}n strah vas ni,
ako upremo oci
v vase duše  ?

Ila kriz so nas pribili,
izzemali kri:
umri f —

Telo ste usmrtili\
ali duh Se živi.
la gorami\ze vstaja beli dan .
in solnce zareče razpalja vašo vest.

Stanko Mencinger:

Vizija.

Zbezal s eni s strahotnih bregov, ker sem sliSal plahu¬
tanje mrtvaškega ptiča in pritajeni jok morja, hi natibem

ljutfi to razuzdano obal, pa sluti, ka/> .-

Zbi £cd sem s strahotnih bregov, h
Iv dolga vrsta preračunanih ukrep
llfegoov svetlopodobo z zbirkami dmaxanw papirjev; n
močenih v krvi tn solzah bednih, kfer se skrivajo pod

^ ‘ J  Ttbrego-

\aj bz s e-

nfegd bodo postavili prestol, ohlafan

28

(junu, ogromno lasuljo, Črnimi dali. zlatim zobovjem
in slusgli na udesih je do 7x>gal velikanu Jleznancu iti

bodo- za Zariti bliski v lljegovi/s očeh in nebo za -

Ž rnil teh nrokletib bregov v m ra/e in strahotno- divjanje
iharfev. Z grozotnim glasom /  čigar odmev bo segal o dolga
stoletja, bo obsodil la kipeči vri greha in sa7novotj'e, ki
nima rož, da bi se mogel &n z njimi okrasite)- v počasno'
smrt. da zg ni/e sam na svojih meiah, brez joomla/eva/nega
soka njegov/ pomladi. J  .

Zalo bitim s teh strahotnih bregov, hitim Čez morje,
da se o senci lotosa snidem % vsemi, ki nosijo o srcu in
mjslib Jljegovo ime, in da se v 5veti reki operem od kuge

Cilbin /Čtrsevan:

V zimski noč/.

slonel na oknu sem in zrl v gluho noc.
krog oglov tulila je buija svojo jsesem.

I/zvoniku bližnjem je odbilo ravnotearpolnoč
in duša je obsodbo pisala- neskončno pesem .

Takrat začul bolesten ozdih sem iz temine
kakor klic nesrečneža, ki išče srečo 7iemo-
in blodi v rmačmJj h/amib, Išče le tišine,
da 7iašel bi pokoj, a vidi p7 % ed seboj' te te/no.

Xo misli, cla je konec jses77ti m življenja,
Začuti 7ijen dibljaj in vidi solze rije ne.
Udirat spozna 7ije dajo, prosto vsega zlega
zapise si v srce nekdanje ose spornine.

j 71  ka/eor zaija, jahanji oblački čajni
mu leže s vit sjogznaeija in svetlobe;

Proč 7nračna misel, srce zajsoj ji jse$7ni /  ,
ki rešila te je Jiejrečneza iz teme večne!

Clfortimi;  , . . .

1. iesdje 7ta tvoritvi m ruseeuu—praveselje!

2. že kot ustvarjajoči moremo- razdi/dti!

j. lil potrebno zmagali, oko hečeeno-prehiteli svojega

nasprotedka le za malenkostne rxizdaljo.

f. .... kar hoče človek, kar hoče vsak najmanjši delec

kedtega živega organizma,toje en plus ezeči. ....

(llidsche.)

29

Fr. Starc:

Tomlad.

1 .

Vzcvetela je na polju velika roža.
Vabila v objeme opojne
roia življenja .

Sanjače, poete in druge

vse zavračala, želela si zdrav i/j

in močnih v ljubezni.

Z.

Tllojega znanca gosli
na pomlad ne poier
več tako živo j
vem J lam so druge gosli r
močncjSci nje pesem,
ljuba v nje bolj ruaeca,
njeno itvljenje -
pa je neskončno.

Stanko Mencinger'.

Jfacm moja.

Pesem moja
iz srca zapeta,
nosi tihi blagoslov
čudežnih zvonov,  ..

iti so fibjužne sape razmajale
v to belo noč,

od žarečih idriivtovjsrebodeno,
od gorečih misli presunjeno.

Clfonze .  j \j a fa sh uri najslubstgu okusa .o katerih si ,
komaj upamo reči, da so koristna- j'l tudijunasfto ! jrki
se niso sramovali prišteti med velika hcraJtfefeva dela
čiščenji hleva. ' (tlietsebe.)

30

Stanko- Mencinger:

Ciro

(Črtica.)

f

„ Se pred. dnem je vstal Ciro in po-hdel skozi vrt cvetočih
videnj k morju, Stopilje v t  ribiški Čoln/ par krat so udarila veda
ob nalahno valujočo gladino- in Že j'e bil daleč' od brega, (fbtka
se mu je bogat lov, a Ciro danes ni mislil na. ribarenje . j fioro
pod zavedno je vrgel ntkolikokral mrežo v morje in ne zaman.

v /UJUUSi l/C L L (JULCll.

ni v sveže zelenje hastelanskega polja, narahlo rtagnjencga proti
morju. Tudi trepetajoče morje seje zaiskrilo v mameči luči\ ki
je planila izza gore in objela to prerazJtosno- pokrajino.

Ciro jsa se m zmenil za ves la jutranji sijaj. Odložil je
vesla, sedel na rob čolna in oprl c/lavo v clv&jej zagorelwdla¬
ni. Hi se odzval ribiča, ki mg je iz daljave voščil „ dobro jutro)
nemirno je spat preteklo not m Se sedaj mu bega/o čudne misli
po- glavi. Heprestano- vstaja^ v njegovi domišljiji podoba mla¬
de begunke, ki seje bila včeraj s svojo materjo priselila v
sosedovo hišo- in ki ji je Ciro- na svojem mezgu tovoril prtlja¬
go. Vsi včerajsni dogodki se mu nanovo oživljajo: ko so- pot o-

■•krt 1*  f* N Z 1 / ** /2 A #1/* «#" m. O  /f»« Jrt * Jm  >!<•/« *  *« /7  7* ar*«« r»/n» 27» r r ar*

,_ //#<£-

nuje ta ali oni Oton , Jtadar sta otu jnati in tiči zatopljeni v
pogovor, ju je nemoteno ojsazoval . Hči se mu je zdela prav nena¬
vadno dekle: visoka, Vilka, sanjavih, kakor nebo moarits oči in
njeni lasje liki solnčnenm žaru razlitemu nad morjem. Spominja
st, kako- je nekoč kot otrok občudoval veliko sliko Madone v
mestni cerkvi, kamor je bil Sd z materjo, Jn Jladežcla -laJeo/e

r-»a »» ^»* »r »r a« a »^rr /2« «« /7  rt. A # 2 »»r HJ^ČTjj  ^ ^ ^ 2« r 4  //2 »»r »•/r« V 1

aloa. JCo-so

_ _ . _ spogledala _ _

vit blesk je ležal v njenih očeh, blesk, ki nima nič ognja, kakršen
tli v temnilo očeh kastelanskih deklet. Vtem blesku je ležal odsev
vsega nepojmljivega in skrivnostnega hotenja in hrepenenja
mladosti, tisti hip je podlegel magičnemu uplivu njenega
pogleduj poslal je dete in skoro bi jo prosti, kakor/e nekoč
očeta, naj gre in mu ulovi solnce, ki bo, sicer naslednji trenu¬

tek utonilo v morju,™ jn včeraj zvečer Ciro ni Sel brefikai pod
okno male Črnolase Kaple in se celo sprt se je. s tovariši, ki se

so se nepre¬

stano vrstile take meglene slike, podobne opojni z disavunji
preobloženi sapi, ki veje z obale.™ T/ač s sanjami; saj je Ciro
knjsuk, drzen ribic in ra sanjač,  ■ .

JtdJior bi se hotel otresti vseh nadležnih misli, se je maJso-
ma mzJeoizjLčil sredi čolna, nekoliko uredil z roko- svoje ;
zmršene črne lase, ki so mu padli preko oči in pogledat na

sobice,

/ v %  > J

3f

<{ kije že visoko pripotovalojoo-ažurnem ntbu. Uliioge
ribici so se že odpravili aoniov in ludiCiroje prifel vesla,ter
pognal dobi proti bregu. Jobice seje uprlo v njegovo rujavo li¬
ce in lasje so mu zavi/srali v vetru.

/la obali je srečal Rado, /tl ga je pogledala z vbjo-kajiemi , „
vprašujoč lini očmi, Oboro- sram ga jedilom ni jeogovorilllla
vrtu je srečal maler in ji molče Izročil ribe. II njenem jsogledu

1> /pvnl/t j/-amJiouifp h n ih' nrv/ hfn *nst-riirrifc (Ja

— i'ti se
v vinograd.

tllbin MrSevair.

(Uadaljevanje sledi.)

Jfcilvarija.

1.Dcl

L

jasah zvezde,
irno- umikali na
v prelestni luči,

Globokopod njim je žuborela Boča v skalnati strugi, listaloji
rulado- primorsko jutro in soluce je vzhajalo. Vrhovi križev
so se zasvetili, ob vznožju pa je ležala se senca in grobna ti- .
Sina je vladala na tem otoku trpljenja in žalosti,

Lah nem pišu vetra listje dreves in rosne kaplje so mu omočile
obraz. lUival je krasoto jutra z vso- mlado dušo, toda ta hi/s
so njegove misli za trenutek onemele, nato pa odhitele v davno-
prostost in mu pričarale v duSo težko vprašanjeGli niso

te hladne  —*"* — T '~  *---•/-

malt ko /I, _

obrisat kaplje  ^ , _.

I dvignit . Skozi polodprte ve/ee je gledal
V lahno zneglo zavito pokrajino pod seboj, nad Imtero je
ležala prijetna tišina. Bobiče je presejalo na klop, la'er je Sedel

Bojan . Rosne kaplje na njegovem licu . '' '

pa fe ostal, Ožigosan je o it z
vsi

u so se posušite, n/ib sled
z žigom trpljenju', kije zndmenje

Hcffeffievstali pa ni mogel, prevelika je bila etjegova
duosl. Ilaposledje sklonitglavo na kolena in zaprl oči. lezke

Iruducsl.

misli so mu rojile „
ji počiva / na
gtavo in iskal

mg dvigntt

(Dalje sledi)

32

Čiril Koci var: *

Kostema- Zupančič

tijrano cle Bergerac.

čijmno Tclmonda Rasla uda je pravo nasprotje F/caibertovega
gospoda domača. Medtem, ko misli in doživlja la omejeni, malo
meščanski filister le zase in za svoj krog, se bori C g ra no s kompro¬
misi, presadki in strahopetci , Daši odbija ose in vzbuja pri vseh
odpor, vendar ne jsopusli niti m las, se ne umakne nikjer in je v-
večni borbi, čeprav mnogokrat brez vsake nade na uiidgo. (f rej
točki se srečuje iz življenja zajeti francoski Ctjrano s hladnim,
skonstruiranim nadčlovekom Remca /lietscheja. J/i ravno vsled'
le negmajnosti je osebnost btrgeraškega junaka brezčaso/ua,
splošno človeka . .

Ta nedosežni človeški vzor je zdruzil nostand z zgodo¬
vinsko' osebo jsisalelja Cgrana, živečega v 11. stoletju. Rostandov
C g rano zna vse, zmore vsi, straJjuje vse in je het joravi sam ;

Filozof, naravoslovec,
glas bende, rimač, sabljač,
norčav znikoplovec,
segav zabavljač, „

ljubimce -a ne zase lovec.. .

Jio se dvobojuje, zlaga verze, ko umira, brije norce, ko ljubi,
pripomore tekmecu do cilja. „

Heroična komedija „Cgtxino de oergerac je pojsolnoma
francoska umetnina. Pravi galski esprit, izrazen ze joo /
Tfoliera, se je izkristaliziral v dovršeni obliki, katere glavni
element je krasota slepci in jezika. Curano je umetnina besede,
m. dejanja, Xma jsa zelo človeški konec v zadnjem prizoru.

Pesnik Zujsančic jt edini, ki na/n je mogel ta izbruseni  ' _
umotvor poslovenili , Kot v francoščini, blesti tudi o slovenšči¬
ni c na brizgajoča in jsrekijJevajoca beseda, ki omamlja vsa-
kogar. V tem oziru ji Zujsančicev jorevod res oreden jsesnika.

Jz dijaškega gibanja.

literarni krožek „ Juan Cunltur ''seje ustanovil na občnem
zboru T.b.dne Zd.no v. a in takoj pričel z delom. Dpočet/m je stel le
malo članov, pozneje je Število znatno narasUočProgram. ki smo si
ga slavili je cletoma izvršen. Prvi sad našega gibanja, ki smoga
pokazali na zujiaj je bila Cankarjeva proslava S. dec.  23.

FnclsodJeišobiti odstranjeni, sli smo dalje. Izdali smer
svoj list in ga nazvati: Ho vfKres. Marca 19 2 % je izšla t. številka,
Uspeh je bil nepričakovan t , a prvega dne nam je pošel.  . , .

Dul 1S. marca smo- sodelovali na akademiji T. 5., ki je bila
obenem proslava goda g. ravnatelja Mazija. Uspela je dobro.
Dlet lijeva proslava sc vrši Z?, aprila, na katero Vabimo vse.

Vsebina:

I. ("irrt Jimcar: . Cb pelinrtmjseilelmd Kettejeve smrti

z ,. Stanko Mencinger. . Sarajevo:

i. (Ubiti SCerSevan :. Odmev iz daljine.

4  Stanko Mencinger: . tldtoč ...

■ 5 . Huda Obcreicjner: . Dan ocUoaja.

6 . R. 5 .:. ....Zvečer

f. R. 5 .: . V mraku,

8 . Ctlbin (fteiševan: . llajugu.

.  9. Fr. Stare: . CzeJiprankn žarkov se igral.

10 . Stanko Mencinger: . Iz samote.

II. Fr. Kovič: . Fese m iz cini trpljenja.

„ n. Stanko Htencinger: _ Uizija.

is. CLlbin JierSevan: . I/zimski noči.

1 4 . Fr. Stan: . Fomlad.

15. Stanko niencinger :... ,P$seni moja.

1 6 . Stanko Mencinger :... Ciro,

1 f. Ctlbin Kersevan: . Kalvarija.

18. Siril Kočevcu". . Syraicode ficrgerac.

Sz dijaškega gibaiga.

Izdaja litemnil krožek „ jvan OanJzar '' t2.podr. F. 5.
na realki j Ljubljana.

Urednik: Rog umil (Krajnc .

Odgovorni urednik: StanJeo ITlencinger.

Jz uredništva: Rokopisi naj se pošiljajo čtlljii/i in
pisani s črnilom! uradivo za  J. številko se spreje  - ,
ma le do 10. aprila 19M. (Kasneje poslanih sjsisov ne
bomo sprejeli!  ,

S sledečo SleviUeo ie pričelo izhajati obširneje delo'

„ (Kalvarija natear Čitalelfe opozarjamo

Tlovi (Kres.

Rial: (Ubiti Kerševan.