Z09. Min.
Pavšalni franko v drfavi SMS.
f Llttiliii, i mm!|o 7. uptanbn
Izhafa vsak dan sveder, tsvseaUi nadeli a te
igrati: Prostor 1 ml m X 54 ml m m navadne in male oglase 40 vin., xa uradne razglase 60 viiu, za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upr vniatvo „Slov. Naroda" in „Narodna TIskarna" Enmflova
ulica st. 9, pritlično. — Telefon it 90.
„Ilovenaki Herod*' votlo v v Jug )elavl|l:
celoletno naprej plačan    .  K 84*—
polletno ..«*•••„ 42*—
3 mesečno •*..••„ 21*—
1 ........ 7--
Llnbllani In po pedtt i
V teoientaltoi
celoletno......K
polletno.....i * «j
3 mesečno . . .....
95 — 50— 26-— 9--
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vredno  BjeaT" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Orednftetvo »ilov. Heroda*' Hnaflova nllee st I, U nodjrrtropf^
Teltfon itev. 34.
Dopise apre|esna le podpisane ln zadostno frsakovsa*.
Posamezna Številka velja 40 vinarjev«
umno
na
XXX. redno veliko skupščino
v nedeljo* dne 14. sept 1919. leta
ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v veliki dvorani »Narodnega doma11.
SPORED s
1. Nagovor prvomestnika.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Poročilo nadzorništva.
5. Volitev članov v družbeno vod-
stvo.
f>. Volitev nadzorništva (5 članov).
7. Volitev razsodništva (5 članov).
8. Slučajnosti.
Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«,
_dne IS. avgusta 1919._
Pojnjanjc za načela.
Hrvatski narod tiči v nervozni nezadovoljnosti. In slovenski In srbski. Najnevarnejša je ta nezadovoljnost tam, kjer se udeležujejo široke plasti naroda. Morda komu. ta naziv ni všeč, češ. »kaj so neki te Široke plasti«. Toda res je, da je nositelj nezadovoljnosti v Jugoslaviji kmet. Ni čuda. Ali si se že vozil iz Zagreba v Koprivnico, iz Križevca v Belovar, v GrubiŠno polje, po progi Sisak - Brod-Vinkovci - Zemun? Koder ti seže oko, ena sama bogata ravnina, polna žita, koruze, živine, prašičev. Pa vprašaš, čigavo je to, in povedo ti: Evo, od tod pa dokler ti seže oko, teh enajst tisoč juter je last grofa Elza, pa od one reke do Fruške gore, devetnajst tisoč juter last grofov Pejachgvich, pa 9000 juter last Žida Neumanna, pa 7000 last grofa X, barona Y, veletržca Z. Na teh obširnih zemljiščih žive po vasicah tisoči kmetov, ki nimajo za svoje mnogobrojne rodbine niti po 5 juter, pa delajo od zore do mraka. Pred vojno je bil koruzni kruh njihova glavna jed in Amerika njih rešitev. Danes so pa ti ljudje zrevolucijonirard. Kakor 1. 1908. in pozneje večkrat romunski kmetje, tako so slavonski, sremski, podravinski in vojvodinski kmetje ob prevratu n a-padli »spahiluke« (majarije) plemenitih latifundistov z orožjem in jih oplenili ter si takrat in pozneje z oboroženo ro-kosamirazdelili velik del zemlje. Obenem so vpepelilf v n e b r o j kra-
LISTEK.
Fran Govekar:
Še danes!
(Konec)
In kar je bilo tistega popoldneva najbolj »divje« zabavno: bolgarsko-slo venski milijonar Ivan Kenda! Marko ga je opazoval že ves teden: kjerkoli je bil, povsod se je pojavil tudi Kfnda: zdaj peš, zdaj jež, zdaj na vozu. Tu je nadziral delavce, ki so zagrajali novo pot, — ondi je kakor zemljemerec sam prelagal cesto, da se odščlpne neroden ovinek, — tam je kazal, kaj naj se iztrebi iz zanemarjeno zaraslega gozda, — tod je dal ob cesti izsekati staro drevje, ki je zakrivalo slikovit razgled. —-ondukaj ga je videl laziti po poboju in ugibati, kod bi se naj izpeljala cestna električna železnica od Lesec do blejsko-bohinjskega kolodvora... In zopet ga je videl v Tourist officu z lekarnikom Roblekom sestavljati program zabav in priredb na jezeru in v Zdraviliškem domu za bodočih štirinajst dni, ali bežati k odborniku
jih — gospoda, to ni pravljica in beseda nebroj pomeni več ko 150 vasi! — vpe-pelili so torej one dve tri židovske hiše, ki se nahajajo v vsaki hrvatski vasi in v katerih se je zbiralo delo in trpljenje hrvatskega seljaka, preračunano v milijone.
Sam sem bil priča požaru v GrubiŠ-nem polju, naskoku treh stotin oboroženih moških in žensk na židovsko hišo. Bil sem neposredna priča plenitvi, streljanju, požaru in potem krvavi intervenciji vojaške »narodne straže«, ki je udu-šila ta upor.
Za demokrate je vprašanje, — ali naj se takšni pojavi ponove? Ali pa raje ne?
Kdor misli, da se da hrvatsko, vojvodinsko in bosansko agrarno vprašanje rešiti potom zakona in da naj se seljaci zadovo'ie s čakanjem, ta ne pozna razmer in misli, da je cela Jugoslavija agrarno in socijalno podobna Sloveniji. Kdor tako misli, seveda niti od daleč ne ve, za kaj gre.
Začasne odredbe niso nobena izmišljotina mladih demokratov v svrho kujoniranja bana MihaloviČa, barona Nikolica, gospoda Muačevića, doktorja Peleša, grofov Pejačevičev, bosanskih agov m begov in njihovih slovenskih sorodnikov po mišljenju in duhu. Začasne odredbe nameravajo sankcionirati ono razdelitev vele-posestev. ki jo je narod ponekod že sam izvedel in s tem dati polovično izvršeni revoluciji legalen karakter, utrditi tako ugled države in obenem uzadovoljiti seljake, poljoprivrednike, ki bi v nasprotnem slučaju zopet razvili rudečo zastavo. Kdor pravi, da je narod nezadovoljen, ima prav. Narod je nezadovoljen, ker nima še tega, kar smatra, da mu gre, in ker si te svoje pravice ne da vzeti z rezoniranjem o privatni lastnini
Toda privatna lastnina je temelj države. Ni ga razumnega človeka, ki bi vkljub teorijam diral v ta aksiom. Za začasne odredbe v agrarni reformi je dana samo ena smer: Voditi potom naredeb izvedbo agrarne reforme tako. da se 1. narod u zadovolji in da ne poseže po s i 1 i že prihodnjo spomlad, 2. da se izvede prenos povsod jednako, v načelni smeri in pod državnim nadzorstvom in vodstvom, ne pa elementarno, in 3. da se pred pretiranimi zahtevami razjarjenega neukega ljudstva istočasno z državno avtoriteto brani načelo zasebne lastnine in odškodnine za njeno* odsvojitev.
Največji lastninski kapitalisti so v nemoralne svrhe predrli načelo zasebne lastnine: Pruski Ost-elbejunkerji so sprejeli in izvrševali zakon o razlastitvi   proti Poljakom.
Vsled tega še niso postali boijševiki.
Demokrati pa žele in z a h t e-v a j o agrarno reformo v prid ljudstva in v prid države. Začasna odredba je naravnost obvarovanje miru, reda in zasebne lastnine, ne pa dela proti njej. — Pa pride vprašanje: Zakaj začasna odredba ne pa zakon? Odgovor je jednostaven: Zakonska predloga potrebuje studija neiih let Seljak ne bo čakal na ta študij.
V belovarski županiji kaže provedba te začasne odredbe, kakšen blagoslov je ona.
Seveda, sedaj pride na vrsto Vojvodina in Bosna. Pridejo na vrsto radikalski veleposestniki. Pride Pro-tič, kriza . . .
V tem trenutku pač ni popularno braniti radikalce proti demokratom. V tem vprašanju je kompromis ne-mogč: Ali za ljudstvo ali pa proti njemu.
Za stranko in za vsakega njenega pristaša ne more biti dvoma, kakšna bodi pot: Glede agrarne reforme se da govoriti o manj brezobzirni izvedbi za nekatere kraje, da so govoriti o višini odškodnine, o omogočenju obdelanja, da se govoriti o različnem ne da, so pa govoriti o tem, ali se naj ta reforma čez zimo in najdelj do prihodnjega obdelanja izvede, ali ne. Sporazum med strankami, med demokrati in radikalci, je glede tega vprašanja mogoč le, če si vse druge stranke v načelu osvoje naše stališče, pa naj bodo to radikalci, konservativci, disidenti, klerikalci ali kdorkoli. Stranke so samo sredstvo, in to sredstvo mora ljudstvu koristiti, ne pa škodovati; mora državo ntrjatl, ne pa protežirati razdivjanost in vzdrževati razloge velike upravno - socijalne krize, v kateri se Slovenci ne nahajamo, tudi Srbija ne. za to pa Srbi in Hrvati v Bosni, v Banovini, Bački, Vojvodini in Međimurju.
V vseh drugih vprašanjih je mogoč sporazum med strankami. Nočemo očitati ničesar ne Protiću, ne Ninči.u, ne Korošcu. Naj nehajo voditi dosedanjo politiko zadrževanja, proti kateri so bih demokrati brez moči, naj nehajo z osebnimi političnimi vprašanji, m demokrati bodo radi žrtvovali vse svoje voditelje, da se doseže vlada, ki bo res narodna, demokratska in ki bo kaj napravila. Ljudske potrebe so prve. Veleposestniki pridejo še le pozneje na vrsto. Država treba dela. in to treba izvesti po načelih. Ali smo demokrati, ali pa nismo.
Ivan Prekoršek:
Rusu zaradi izletov letoviščarjev in popravila polomljenih avtomobilov. In če je v kasinu na plesu primanjkovalo plesalcev, je gledal zopet Ken-do, kako se vrti s postamimi Hrvaticami po dunajskem valčku ali kako mandra s starikavimi Srbkinjami z mladeniškim navdušenjem dolgočasno k61o.
Kenda povsod, od zore do pozne noči: aranžira, reformira, komandira, informira, angažira, regulira, instruira in — blamira! Solnce ga je obžgalo, da izgleda že kakor pravcati Indokinez in lase na vedno goli glavi mu je izpalilo, da so Že kakor suha slama. Kakor hrt leta navzgor, navzdol, vedno miren, smehljajoč fn zgovoren, in ko mu omagajo vendarle končno tudi njegove noge, zdrči kakor puščica s čolnom preko jezera, zajaše iskrega belca in drvi ž njim naokoli ali pa se kočira v diru kdovekam in kdovezakaj . > •
In da bi se takegale človeka ne napadalo? To bi bilo proti častitljivim jugoslovanskim tradicijam! Mož je agilen, inicijatlven, modem, ima obzorje in okus ter doseza izvrstne uspehe. Bled se je tekom nekaj mesecev iz idilske dvoživke, malone že ponemSkHtaneoe vasi Upre?
menil v čisto, lično slovensko letovišče svetovnega značaja. Kajpada: takega slovenskega novotarja in prekucuha je vsekakor treba zdelati, osuvati in opsovati ter kolikor najbolj in najbrž možno — disgusti-rati!
Tistega dne torej so gledali Marko in njegova ženska trojka, kako je Kenda, vse Žepe polne številk »Slovenskega Naroda«, švigal po »Kurjem parku« od hrvaškega Žida do hrvaške Židinje. Povsod je roteče dvigal svoje roke, se bfl po lepih in s solzami v očeh prosil: »Gospodo, molim, — izvinite! — najlijepše molim: nemojte Svapčariti!« — In kakor podlasica je smuka! po terasi, okoli- vseh miz. okoli paviljončka, okoli vseh klopi, zasedenih po hrvaških čifutih in katolikih, ter je moledoval vse skupaj in vsakega posebej vedno fznova: »Gospodo, molim, molim: nemojte svapčariti!«
Za Kendo pa je stopal kakor neizprosen stražar dolg in suh gospod s povzdignjenim kazalcem ter je z grobnim glasom ponavljal vedno isto: »Preka je potreba, da predsednikom blejskog Prometnog društva postane čestit Slovenac! To kažem ja, Srbijanac — Andrija Mišković.«
Ko je divjala svetovna vojska ter je služilo Dunaju in Berlinu staro in mlado; tedaj smo se upravičeno morali bati za našo mladino. Vojna je terjala težke krvave žrtve, onim pa, ki niso za večno ostali na bojnih poljanah, je zasekala take rane na duši in na telesu, da smo mislili, da s* ne odpomore kmalu.
Toda mladina je vstala, čvrsta, zdrava, bogata idej in Idealov, krepke volje in velikega hotenja, to smo videli v dneh celjskega shoda in iz srca smo tega veseli. Podrobnega poročila o vseh referatih in debatah, kojih sta bila dva cela dneva potna, ne bomo priobčevali na željo dijaštva samega, ki izda posebno brošuro o tem shodu. Omenjamo le, da nam je imponirala samo zavest in samostojnost, to je ono, kar daje mladini moč, kar jo dviga nad politične stranke, kar jo vsposablja za življenje ali bolje rečeno, kar jo pripravlja za življenje, kojemu je poklicana, da da nove smernice.
Mladina je trp naroda, naj ostrejše reagira na pojave javnega življenja, v toliko pa tudi samo toliko je mladina že tudi politična. Ona opazuje, sodi in obsoja Naravno je torej, da mladina v dnevih, ko se nam podpiše v Parizu svetovna krivica, ki nam odtrga najboljše dele naše zemlje in najzavednejši del naroda, ne more molčati, zaveda se velike dolžnosti, da napne vse sile, da bo z njenim delom, če že ne z našim, ta krivica skoro izbrisana in cel narod osvobojen. Mladina s paznim očesom in vsem čustvom čistega srca in poštenja gleda na delo ujedinjenja in uprave v naši državi, besede njene obsodbe so težke. Prva je bila nositeljica ideje jugoslovanskega ujedinjenja, trpela je za to v letih 1914 in 1915 in naslednjih, bila je preganjana z Dunaja in doma od onih, koji so še pred nedolgim časom istovetil! srbofilstvo z brez verstvom ter dolžili mladino obeh teh grehov. Prvi očitek je zaslužita v očeh patriotov, drugi očitek pa je bil za mladino prav tako krivičen nekdaj kakor je danes. Ta mladina se ni prodajala avstrijstvu, ker je verovala v Jugoslovanstvo, hi ta mladina tako zdrava in vesela od bregov Vardarja pa do obali Adrije in obmejnih točk nad Mariborom, ki Je zborovala tri dni v našem Celju, je pokazala, da ni naprodaj nikomur. Te apostole svobode misE, ki bodo dali življenju krepko vrsto značajnih mož dela, pozdravljamo iskreno ter želimo kulturni dijaški organizaciji »Preporoda«, ki si jo je izgradila s čistim srcem ai bistro glavo, pro-cvita in uspeha
Prizor je bil jako lep, in Markova ženska trojka se je »divje« zabavala.
A zgodilo se je, da je Kenda baš zopet odmolil svoj »Nemojte!« in Mišković je zagrmel baŠ svoj »To kažem ja, Srbijanac . . .« — ko ju je tik vremenske hišice ustavila srbska obitelj. In začela je z gospodom Mi-škovićem žurno čebljati po francosko; hip nato je pristopila še Slovenka Monna Lisinega obličja v spremstvu angleškega častnika. In vsa družba je govorila zdaj še po angleško.
Tudi Kenda m Mišković sta čudovito gladko odgovarjala francoski in angleški. Marko Hren pa je predrzno stopil mednje, se odkril in za-rohnel: »Gospodo, molim, molim: nemojte ni svapčariti, ni francuziti, ni engleziti! Govorite trvjek samo po naški, jer to jest najlijepše! To kažem ja, Slovenac — Marko Hren!«
In četvorka je šinila okoli ovinka, — godba je svirala dalje potpuri nemških, francoskih, laških in angleških operetnih arij, z neba pa se je smejalo internacionalno solnce . . .
Kajpada je bil dekletom »divje« všeč Markov nastop, in on je bil našo nepopisno ponosen, hi bahavo se
Glas iz Istre
V Opatiji, začetkom septembra.
Sedaj, ko se bije v Parizu hud di-plomatični boj prav za Vzhodno Istro in še posebe za kastavsko, jelšansko ter trnovsko - bistriško in šentpe trsko oDčino. sprejmite, miU bratje v svobodni, zedinjeni Jugoslaviji, glas, ki pa naj ne bo glas vpijočega v puščavi, da naša srca še vedno bijejo slovensko, dasi nosimo težje okove kot prej pod habsburškim jarmom žalostnega ln prokletega spomina
Obdani s kitajskim zidom, izvemo le po »Edinosti«, kako je tam onstran mej, a še to same brezpomembne vesti, ker, kar je važnejšega, izbriše neusmiljeni in ne resnicoljubni laški cenzor, ki je še trši kot bivši avstrijski.
Ker verujemo v naše odrešitelje. ne moremo več prenašati zlobnih laži, ki so jih polni italijanski časopisi, posebno ono veliko laž italijanskega ministra g. Sforze, da je samo 200 interniran cev iz naših dežeL Da. 200 jih je samo iz teh štirih občin, a drugih, ki trpe po nedolžnem, je na tisoče, ne vštevši Dalmacije.
Pred par dnevi so italijanski voja-» ki razdeb'evaH nezavednemu kmečkemu ljudstvu neko brc^urico F. Babu-drija z naslovom hi vinjeto »Tukaj smoter tu ostanemo.« V tej brošuri je nakopičeno toliko m tako gorostasnih laži. da se jim smeje še celo najbolj neveden kmet. a saj ni potreba, da opi* sem vsebino tega laž i spisa, ker se rta-« dejam, da ga že Itak imate.
Nepopisno je naše trpljenje, ko so? ne moremo svobodno pogovoriti o nar ših težnjah po združenju z našo mater* jo domovino, saj je vsak naj nedolžne^ ši sestanek strogo zabranjen. Razna z as ramo van j a in vedna zba danja od strani vojaštva so nam v potrdilo, dal bo naše pravo obveljalo, da, še trše verujemo v vstajenje rožnega Istranina]
Tudi nam mora enkrat zasijati solnce svobode, a kadar se to zgodi, bo naše veselje brezmejno.
Dovolj tega negotovega barantanja v Parizu.
Gospodje politiki v beogradski skupštini, nehajte enkrat z neplodor nosnim strankarstvom, združite se vsi v eno falango v obrambo domovine hx, poskrbite, da rstra ne postane žrtev nenasitnega rimskega imperijalizma. Jugoslavija ne pozabi Istre! \
Politične vesti.
— Vsem poslancem JDS. Izreči-* ne važnosti je, da odpotujete takoj v Beograd in prispete tja že v ponedeljek. Tudi glede termina prihoda na sme biti nobene izjeme. — Predsedstvo Demokratskega kluba.
Podpredsednik dež. vlade v Mariboru. LDU. Maribor, 5. sept Danes dopoldne ob 9. je prispel m Maribor podpredsednik deželne vta*
je razgovoril o svojih drugih juna* Šrvih, kako je rešil nekdaj iz vihar* nih valov lastno mater in sestro, obe v svilenih toaletah, dasi takra*; še ni znal plavati, kako je osleparil graške vojaške sodnike, ki so ga kot. prostovoljca hoteli obesiti, ker so $e našle pri njem razglednice iz BeoV grada, in kako je treščil nemški us-miljenki knjigo v glavo, ker ga je na postelji škropila z blagoslovljena vodo, namesto da bi mu bila prme* sla izdaten guljaž. I \
Silno dolga je bila ta povest, a" na to je naročil »divje« imenitno večerjo, vina in še dve šampajnki po vrhu. In pripovedoval fei pripovedi val je še tretjič m še petič o svog spontanski plavalni umetnosti, o gra-ških auditorjih in ječah ter o nemški usmiljenki v admontskem vojaškem špitahi. Marko je v pripovedovanja resničen umetnik fn povedati zna? isto dogodbico tudi na petdesetem načinov.
A Cenki, ki se je Bata ves dan zvite vrvi kot strupenega modrasa, je postajalo pri tem tesno ln tesneje. Preveč se je bahal Marko, preveč fe bliskal z očmi, in tudi šampajnea 5e bilo za naivne dekliške želodčke pweeč.
7839
JHX
fee za Slovenijo g. dr. Gregor Žerjav. Na kolodvoru so ga sprejeli v imenu mesta vladni komisar dr. Pfeifer, v imenu okrajnega glavarstva dr. Mu-iaček in v imenu državne policije ko-jnisar dr. Senekovič. Pozdravila sta iga tudi državni poslanec prof Voglar In g. dr. Lipold. Na magistratu je sprejel zastopnike uradov.
— Potek pogajanj. Beograd, 5. septembra. Danes dopoldne so se nadaljevala pogajanja z radikalnim klubom. Kakor izvemo je sporazum z radikalnim klubom skoraj že gotov in izgleda, da bodo v najkrajšem času odstranjene tudi zadnje ovire. Z Narodnim klubom dogovori vsled pretiranih zahtev tega kluba še niso dospeli tako daleč. — Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je obvestil ministrski predsednik svoje kolege o uspehu dosedanjih pogajanj. Na večer je imel seio klub Demokratske zajednice, na kateri je minister dr. Kramer referiral o položaju. Jutri dopoldne se zopet sestane ministrski svet in ni izključeno, da prinese že jutmji dan razrešitev situacije. — Kakor izvemo, so radikalci akceptirali načelno stališče demokratov v vprašanju agrarne reforme. Za slučaj njihovega vstopa v vlado so pristali na to. da se agrarna reforma izvede na temeljih predhodnih odredb in na vseh na temelju teh odredb izdanih naredb. Najdalje so radikalen porustili, da Jim mora pripasti ministrstvo notranjih zadev. Akceptirali so predlog, da prevzame ta resort •eden izmed članov Demokratske zajednice. Kakor se govori, je najresnejši kandidat za to mesto, neki politik, ki .pripada dosedanji srbski samostalni stranki, v kateri je znan kot zelo zmeren in prevdaren človek, da se mu mora izročiti vlada v Hrvatski, t. j., da mora biti ban imenovan iz vrst Narodnega kluba. Kot kandidata za bansko mesto se označuje v Narodnem klubu poslanec dr. .Matko Laginja. Kakor se Čuje pa en del Narodnega kluba že tudi sam uvideva, da so zahteve lastne stranke pretirane in da skoro onemo-gočujejo kompromis. V političnih krogih se širi mren je, da nekateri politiki Narodnega kluba delajo na to, da se onemogoči sporazum. — Kakor hitro bodo dogovori z radikalci in Narodnim klubom končani, bo ministrski predsed-■njk pozval na razgovor vodje malih ^strank, tako predvsem poslanca Trii-♦tovjča in dr. Korošca. Danes so se v jkuloarjih parlamenta presojali izgledi za tigodno reš.tev krize zelo optimistično.
— »Obzor« o prekmurskem vprasarrfu. »Obzor« z dne 4. t. m. 'piše o prekmurskem vprašanju med drugim: »Ali Slovencem in Srbom nikdar ne bomo ničesar zalega storili, da, evo Prekmurje. ki so ga zavzeli hrvatski bataljoni. Slovenci so •zahtevali, da se jim na mestu izroči Prekmurje in hrvatski nastavljenci so morali oditi. Nam tega ni žal, ker smatramo Prekmurje za naše, dasi je v slovenski upravi. Ako tudi nismo nikaki centralisti, vendar smo toliko (demokrati, da nečemo narodu usilje-vati uprave, ki si je sam ne želi. To ^zahtevamo tudi za sebe. Naš narod ^e konservativen in vsekakor regio-nalist. Vemo. da bi se Dalmacija pobunila, ako bi se ji poslali uradniki iz Banovine, a vendar so eni in drugi Hrvati, c
— Jugoslovanska duhovščina in Vatikan. >Secolovc dopisnik poroča iz Rima o korakih, ki se imajo uvesti proti onim škofom, ki so sodelovali pri zna-fuh agitacijah — pravi pa da so to samo govorice. — Ker gre za gibanje, ki je v stanu provzročiti pravo sci smo, .Vatikan — pravi dopisnik — ne bo odločeval preje, dokler ne dobi odgovora kongregacije za sveta opravila (Con-gregazjone del santo Uffizio), v čegar delokrog spada zadeva in ki bi znala uvesti potreben kanonicen proces radi
tega Dosedaj se ni še nič ukrenila Or>-
tovo pa je, da bo Sveta Stolica — za slučaj, da je stvar v resnici takšna kakor se je poročalo — intervenirala z vso svojo avtoriteto za varstvo cerkvenih disciplin.
Radgonski nemški trgovci proti pd-klopitvi k Avstriji. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je dobilo dne 4. t. m. nastopno nemško protestno brzojavko odbora radgonskih trgovcev: »Danes v Radgoni zbrani nemški trgovci, obrtniki in gostilničarji protestirajo proti priklopitvi k Nemški Avstriji. Radgona je gospodarsko navezana na zasedeno ozemlje Prekmurja ter na pokrajine južno od Mure in bo uničena, ako se odcepi od tega ozemlja. Laž priseljenih uradnikov je, ako trdijo, da hoče Radgona spadati k Nemški Avstriji. Res pa je, da hočemo živeti s Slovenci v miru in edinosti. Prosimo, da se ta naša prošnja pošlje v Pariz in da nas obranijo gladu in revščine. — Odbor radgonskih trgovcev.«
— Nemške laži glede Koroške. LDU. Ljubljana, 5. septembra. Ljubljanski dopisni urad poroča uradno: Ker uvide-vaio Nemci svojo brezupnost, da bi pri bodočem ljudskem glasovanju v južnem pasu A na Koroškem mogli doseči kakšen, zase povoljen uspeh, so pričeli begati naše ljudstvo z raznimi vznemirljivimi vestmi. Njihovim namenom služi sedaj tudi dejstvo, da je bilo Prekmurje na mirovni konferenci prisojeno Jugoslaviji. Vsled tega širijo se^uj vest, da je bilo Jugoslovanom sicer priznano to
■ mije, Ja ^a se bodo ir^rali zato umakniti na Koroškem na vsej črti juž*->od Dravo. Nepotrebno bi bilo nesmiselnost takih in sličnih trditev izpodbijati, ako ne bi način, kako nemško časopisje izrablja to priliko in razblinja te govorice, meril na to, da zanese zmedo med naše ljudstvo in nam ošibi naše vrste. Nemci tudi računajo z dejstvom, da je naše ljudstvo še pred nedoglednim časom v preobilni meri moralo izkusiti divjaštvo nemškega voiaštva ter da se bo vsled tega ob sličnih trdovratno vzdrževanih namigavanjih pričelo baviti z mislijo, kaj bi nastalo, ako bi pri glasovanju res podleglo in prišlo iznova nemškim neprijateljem v roke. Da Nemci pri svojem počenjanju računajo z nerazsodnostjo širših slojev, je razumljivo, zato pa tudi upajo, da jim bodo njihovi poizkusi prinesli zaželjeni uspeh. Da se torej prebivalstvo v pasu A pomiri in da se razpršijo vsi dvomi, bodi pribito nastopno: 1. da je bila meja med obema glasovalnima pasoma na Koroškem določena v sedanji obliki od mirovne konference: 2. da je ostala neizpreme-nj:na tudi v sedaj izločeni nemško-av-strijski pogodbi, kar izrecno povdarjajo tudi vsi nemški viri, ki jasno navajajo, da so vsa obmejna vprašanja tudi v končnoveljavni obliki mirovne pogodbe ostala nelzpremenjena in da obstaja edina izprememba le v tem, da je Radgona bila prisojena Nemški Avstriji. Vsi drugi predlogi nemško - avstrijske delegacije pa se niso vpoštevali. Ljudstvo, ve v ;ac': A. naj se torej ne da begati po pobožnih željah, ki prihajajo z one strani demarkacijske črte, ker bo le samo odločevalo o svoji bodoči državljanski pripadnosti. In to si bo mogoče izbrati v ljudskem glasovanju v teku treh mesecev po podpisu nemško-avstrijske mirovne pogodbe.
— Tržaška luka in Čehoslovaška država. Te dni se je izročil del tržaške luke Cehoslovaški državi. Za sedaj ima ta odstop samo prehoden značaj in sicer se ji odstopilo del luke in en hangar, ki bo služil češkoslovaški državi za izkrcanje 80.000 njenih vojakov, ki so se bojevali v Rusiji in ki prihajajo v domovino preko skrajnega vzto-ka. Ta odstop luke bo pa prenehal, takoj ko bodo izkrcani vsi vojaki. Znano je, da so bile zagotovljene Cehoslova-kom za trgovski njen promet obsežne zone v Hamburgu in Bremenu, tako da
bo skoro vsa njena trgovina gravitirala proti nemškim lukam. Tržaški naci-jonalistični krogi so pa proti temu, da bi se dalo Cehoslovakom tudi v Trstu enake ugodnosti kakor so jih dobili v Hamburgu boječ se čehoslovaške invazije na laška tla, kajti pravijo Ceho-slovaki so navsezadnje ah pravzaprav najprej — Slovani Trgovski krogi so pa vsled tega vznemirjeni, kajti znano je, da je šlo v mirnem času preko Trsta dve tretjini blaga Iz dežel, ki tvorijo danes čehoslovaško državo. Vznemirjeno je tudi delavstvo, ki je interesira-no z zaslužkom pri vsakovrstnih delih v lukj kakor z razkladanjem, nakladanjem itd.
— Italijanska politika. Pod gore-niim naslovom piše »Journal des De-bats«: Pod zaglavjem »Podonavska hi-mera* priobčuje Corriere della Sera zopet enkrat blesteč in nasprotujoč si članek, knkor smo jih imeli že priliko omeniti, kjer se mešajo nazori, ki so več nego sporni, z drugimi, ki zaslužijo popolno odobravanje. Stokrat smo pcnovjli, da smo nasprotni Podonavski k rfederaciii, katero idejo pa so pri nas
: >pali še živeči privrženci avstrofi-Hje, ki jo pobija Corriere. Vendar ostavi na drugi strani zvest ideji priklopitve Nemške Avstrije k Nemčiji, četudi formulira to idejo bolj zmerno. Glede francoske politike nasroti Nemčiji vsebuje članek Corriere mnogo pravilnega, pa tudi nepravilnega. Mnoso bolj zanimivo pa je, navesti njegovo oceno italijanske politike v narodnostnih vprašanjih: »Italija ni samo kriva, da je dovolila v Versailleski pogodbi kvlavzulo, ki zabranjuje Nemške Avstrije z Nemčijo, zgrešila je tudi druge težje napake, katerih glavna je ta, da ni imela in da nima morda še danes — če sme soditi po simptomih — naravnega in logičnega načrta za preureditev srednje in vzhodne Evrope. Cisto v zadnjem času smo morali opazovati z začudenjem —■ če se smemo sklicevati na do sedaj znane uradne objave — da so izhajali najodločnejši koraki proti vzpostavitvi Habsburžanov v Budimpešti od Če-hoslovakov, Jugoslovanov in Ameri-kancev in da se jim je naša delegacija sicer pridružila, da pa nj podvzela vodstva ofenzive. Z enotnim in harmoničnim načrtom ureditve narodnosti, ki so izšle iz poloma, bi bila dobila in bi dobila lahko še danes Italija odločilen vpliv v odločevaniih, ki se nanašajo na njene koristi. Ne bi vzbujala sumnje in imeli bi zaupanje do njenega zgodovinskega poslanstva za spravo med narodi. Uprla bi se lahko Podonavki konfederaciji in podpirala svobodno samoodločbo Avstrijskih Nemcev, ne da bi s tem vzbujala nezaupanje pri Franciji, ki se je lahko bala, da nas vodi gol egoizem v vseh vprašanjih, kjer s silo uveljavljamo svojo voljo*. —      P. P.
— Uvedba laških davkov na zasedenem ozemlju. S 1. septembrom se uvedejo na zasedenem ozemlju to je v julijski in tridentinski Benečiji sledeči novj davki: a) davek na menjice in račune, b) davek na lepake in naznanila, table in javne manifeste; c) davek na računske listke in zapitke v gostilnah, krčmah, kavarnah in drugih javnih lokalih; Č) davek na vstopnice v gledališča in lokale javnih zabav; d) davek na parfume, dišeče milo in zdravila-špecijalitete; e) davek na dragocenosti kot zlatnino, srebrnino in drago kamenje. Vsi davki se bodo plačevali v lirah al pari.
— Državnozborski kandidati pri prihodnjih volitvah v Trstu. Milanski listi vedo poročati, da nameravajo kandidirati pri prihodnjih volitvah za laški parlament v Trstu gospodje Salandra, Sonnino in compagnia bella. Ko nas je zadnjič obiskal gospod Salandra je dal nekaj tacega tudi razumeti. V Trstu pa nikomur na um ne pride, da bi šel prosit to gospodo za poslanstvo.
—Spopadf med karabinjer!) fn na-Slmi ljudmi, se dogajajo dan za dnem. V nedeljo se je vršil en tak spopad v Dolini pri Trstu. Mladeniči so prišli pred karabinjerskj urad, kričali prod Italijanom in naposled pričeli metati kamo* nje. Karabinjeri! se niso upali na ulico pač pa so pričeli streljati izza lin. Ranili so pri tem nekega Avgusta Lovriča, ki so pripeljali v tržaško mestno bolnišnica Lovrič pravi, da se rti udeležil napada, da pa je šel ravno v istem momentu mimo karabin je rske postaje domov. To menda mu ne bo pomagalo dosti, kajti v zasedenem ozemlju zadostuje za obsoditev Slovenca zgolj izpoved karabinjerja Sodi se namreč vse enake slučaje po avstrijsko, pred vojaškim sodiščem. Ah, quei liberatori!
—Delo mirovne konference. Pariš, 5. septembra. Vrhovni svet bo zaslišal jutri poslanca češko - slovaške delegacije Beneša in poljskega delegata Dmovskega v vprašanju TeŠina, ki ga zahtevajo tako Cehi, kakor Poljaki za sebe. — »Temps« poroča, da se čuje, da so dogovori med zavezniškimi velesilami že toliko napredovali, da se more v kratkem upati na rešitev jadranskega vprašanja, ne da bi bilo treba čakati na to, kako stališče bo zavzela v tem vprašanju Amerika »Le petit Pa-risien« prinaša vest, da se je Romunija že odločila, da odkloni podpis mirovne pogodbe. Kako se bo zadržala Srbija napram temu vprašanju? — se vprašuje list Po informacijah, ki smo jih prejeli iz avtoritativne strani, ne bo beogradska vlada pristala na mir z Avstrijo, ako se ne bodo nekatere klavzule spremenile. Tu gre predvsem za one klavzule, ki se tičejo zaščite narodnih manjšin pod nadzorstvom zavezniških velesil, katere pa država SHS smatra za protivne njeni suvereniteti.
— Mirovna pogodba z avstrijsko republiko in Jadransko vprašanje. Iz Rima poročajo, da mirovni pogodbi v Avstrijsko republiko ne bo vključena rešitev jadranskega vprašanja iz razloga, ker to vprašanje do sedaj še ni rešeno. Wilson dosedaj še ni odgovoril In se mu z odgovorom tudi ne mudi. V tem oziru se pričakuje mnogo od sestanka Tittonija z Llovd Georgom. Sicer se pa povprašuje, ali je sploh »premier« Lloyd George v stanu kaj napraviti, da prisili Wilsona, da sprejme načrt rešitve, ki mu je bila poslana v nedeljo. Politični in časnikarski krogi se vnovič razburjajo radi tega. Ministrski svet, ki je zboroval 31. avgusta je razpravljal o situaciji, ni pa prišel do konkretnih zaključkov. Napovedan je prihod laških delegatov v Parizu Scialoje in Crespija katera bodeta konferirala osebno z Nit-tijem, kajti ne smatrajo za več varno pošiljati diplomatskih poročil z vlaki.
— Angleški poslaniki LDU. Amsterdam, 5. septembra (Dun. KU.) Po angleških listih je imenovan Georg Buchanan za britanskega veleposlanika v Italiji in Cavont za poslanika v Jugoslaviji.
Neomejena
Iz zasedenega ozemlja nam prihajajo dan za dnevom vesti, ki sfikajo kakim grozodejstvom je izpostavljeno tamošnje naše ljudstvo. Italijanski vojaki so hujši od divjih zveri. Dan na dan se vršijo nasilstva, kateremu je izpostavljen ne le ženski spol, ampak tudi cvetoča deca. Vojaki skrunljo mlade deklice v najnežnejši dobi. Posuroveli ar-diti so pravi kalabreški banditi, krvoločni kot tigri, glede morale na najnižji stopnji: njih pohotnost ne pozna nlkake meje. Ob belem dnevu, vpričo odraslih in vpričo nedorasle mladine ue poznajo nikakega sramu. Prava nadlo&a in nesreča toliko preizkušenemu ljudstvu, ki obupava pri takjh razmerah. Dne 3. t. m. prišlo je v gostilno k Franu Mohor-čjču v Divači šest laških vojakov, preoblečenih v železničarje. Trije so kmalu
Pozno so šli vsi obenem spat. rAlma je na divanu zaspala takoj in trdo kakor ubita. Betka in Cenka pa nista mogli najti spanca. Po žilah jima je vrelo, po sencih utripalo in — vrata med sosednjima sobama so bila zastavljena le s salonsko mizico in balkon je vezal oba vhoda.
»Ali si videla, kako me je ves čas gledal?« se je razburjala Cenka. »Tiste njegove bestijalne oči! Pa njegove zobe! Joj, joj, ne varam se: Marko je cel Casanova! Namenoma nas je zvabil semkaj in ima kdove Kakšne divje naklepe!« je šepetala. In čim dlje je govorila, tem strašnejši se ji je zdel Marko in tem huje je naraščala njena razburjenost. »Slišiš? Njegova postelj škriplje! — 2e vstaja! — K nama se odpravlja! — Ali ne odmika že mizice? — Oh, Alma, VUma, za boga. nikar ne spi!«
Toda Alma na divanu je zdravo .Smrčala dalje in ni čula ničesar. Bet-Jka je skušala Cenko pomiriti, a končno se je vznemirila še sama. Sugestija trepetajoče prijateljice je zmagovala huje in huje: razburjeni sta sedeli na postelji, posluškovali, vrte-JH glavico kakor plaha srna na gozdni tratini In neprestano polglasno govo-.„ Končno sta vstali, prenesli k
zveznim dverim težko mizo ter jo obložili s stoli. In zaklenili sta nato še dveri na balkon ter jih zabarikadirali z velikim naslanjačem in nočno omarico.
Naenkrat pa sta začuli Markov glas. In prav razločno sta ga razumeli: »Še danes! Še danes!«
»Še danes!?« — Marko torej grozi in preteče naravnost napoveduje svoj naklep! Grozno, grozno! — Cenka je skočila s svoje postelje k Betki, se je oklenila in drgetajoča ponavljala: »Še danes?! Se danes?!«
Iz sosednje sobe se je slišala hoja bosih nog, odprlo se je okno, in Marko je zarenčal iznova: »Še danes! Fit! Da, še danes!«
Cenka je zaihtela m za njo )e ihtela Betka. Objeli sta, se zavili v skupno odejo, posluškovali. Šepetali in končno tiho molili . ,.
A v sosednji sobi je bilo popolnoma mirno. V hotelu je polagoma zavladala tišina, tudi spodaj v re-stavrantu in slaščičarni so že zaprli vrata ... na cesti se je oglasila le še redkokdaj stopinja . . . končno so ugasnile tudi električne žarnice ob parku in potih.
Mesec je posijal v spalnico ., *
naposled je zmagal Morfej vsepovsod in objel je tudi Betko in Cenko. In ni ju izpustil iz svojega naročja do poznega jutra.
Ko pa sta se zbudili, sta se čudili, da ležita v isti postelji, in ko sta se domislili, česa sta se ponoči bali, nista mogli razumeti smešne lastne nervoze.
»Divje sta neumni!« je dejala Alma vzvišeno in zaničljivo se je na-kremžila. »Marko pa Casanova: to je idijotska misel!« }
»Toda zakaj je kričal: »Še danes«?! Kaj je hotel reči s tem?«
In ko je sedela četvorka pri zajtrku v paviljončku tik jezera, je vprašala Betka z najnedolžnejšim obrazom: »Tudi vi ste sinoči težko zaspali? Zdelo se mi je, kakor da ste nekaj vpili v svoji sobi?«
»Jaz? Vpil?« se je čudil Marko. »Jaz ne vpijem ponoči nikoli. — zlasti pa ne tik damske spalnice. Ali ve ... ve niste dale dolgo miru ter ste govorile, namesto da bi spančka-lel In zato sem — kot »rojena gard-na dama« I — dejal trikrat v presledkih: ,SIlenceI Chut! Paix!'«
Orožni, preteči ,še danes!* Je bil pojasnjen: francoski ,SllenceP sta slišali po slovensko J5© dan'si1
Sinoćnji trepetajoči srnici sta se kajpada sedaj glasno zasmejali, in Cenka je dejala: »O, Marko, kakšen strah ste nam prizadeli s to preklicano francoščino! Da bi vi vedeli, kako sva vas razumeli!«
»Da, to je bila divje, divje bedasta zmota!« je pritrdila Betka, vsa rdeča od smeha.
Alma pa se je dvignila kakor okleščen drog nad mizo in dvignivši še svoj dolgi, tenki kazalec nad Markovo glavo, je karikirala: »Gospodine, molim, molim: nemojte nikada, a najmanje u noći francuziti! Izvolite uvjek govoriti samo po naški: to kažem ja, Jugoslavenka — Alma Rež-kova!«
Nato seveda »divji« aplavz. In »lomili« so ga po Bledu še ves dan tako-le »divje« in tako-Ie duhovito. Kajpada, dekleta niso mogle dolgo molčati, v kakšnih straneh so bile ponoči, m Marko je bil silno ponosen, da Je nehotć igral eno noč vlogo igroznega Casanove. Zadovoljen je bil tem bolj, ker Je nevede pomnožil število svojih junaštev še za eno, katero bo lahko pripovedoval vedno in vedno iznova, na stotero načinov, prav počasi in prav dolgovezno.
odšli, trije pa ostali. Gos tflnl čarka, ki
je te budi poznala, jih vpraša, kako to, da so danes oblečeni kot železničarji. V odgovor potegne eden teh laških kulturonoscev nož in zabode ubogo gospo v vrat, da se danes bori s smrtjo. Gospodar, ki je svojo ženo neizmerno IjubU, priskoči in prosi, naj vzamejo vse, le Življenje naj pustijo ženi. Dal Jim je osem tisoč lir, nakar so razbojniki odšli
— V Lipnlci je prišlo pred kaidmi štirinajstimi dnevi šest v karabinjerje oblečenih banditov k gostilničarki, neki vdovi iz Gorice. Pod pretvezo, da morajo popisati denar in druge dragocenosti, so zahtevali, da jim vse pokaže. Dekla je ležala Že v postelji in hotela vstati, ali roparji so ji to zabranili, češ da bi mogla biti špflonka Nato so pospravili denar In dragocenosti v približni vrednosti deset tisoč lir, dali gostilničarki listek in ji naročili, naj pride drugi dan na Bazovico, kjer dobi svojo lastnino. Ko so tolovaji odšli skozi vrata klicala je sicer žena na pomoč, toda bilo je prepozno. — V štivanu so laški vojaki zaklali dva begunca — Nešte-vilna so taka in enaka dejanja ljudstvo le popolnoma obupano in si ne ve pomagati. Z nestrpljivostjopričakuje rešitve izpod laškega trinoštva
Volitve v zasedenem ozemlju ▼ laški parlament. »Azione« izhajajoča v Genovi poroča iz Trsta, da so razposlali civilni komisarji občinam Julijske Benečije okrožnico, s katero nalagajo občinskim glavarjem, da sestavijo z vso naglico volilne liste, katere naj bi se vršile po avstrijskem volil nem redu.
LDU. Trst, 2. septembra Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo, Je dovolil, kakor poroča uradni »Osservatore«, Izpremembo priimka naslednjim osebam: Ernest Bassich, rojen v Oprtalju 18. julija 1879 in tam pristojen, je izpremenil svoj priimek v »Bassi«. Ta novi priimek dobi tudi njegova mladoletna hčerka Jurlca — Her-mina Marija Ferlancich, roj. 9. aprila 1846. v Milanu, pristojna v Trstu je iz-premenila svoj priimek v »Feriani«. — Profesor Anselm Sardotsch. rojen v Rojanu 21. dec. 1886. in pristojen v Trst, je izpremenil svoj priimek v »Sardo«.
— Miloš Rassevich, kapetan, rojen 6. marca 1886. v Trstu in tu pristojen, Je izpremenil svoj priimek v »Rassevj*. Ta novi priimek dobi tudi njegova soproga Marija, rojena Bonetti In njegova dva mladoletna otroka, Llonella in Teofil.
Volitve za laški parlament na zasedenem ozemlju. Zagotavlja se jzRima, da bodo volili prebivalci zasedenega ozemlja poslance za laški parlament že pri prihodnjih volitvah, ki se bodo vršite meseca oktobra t L Civilna komisarja julijske In tridentlnske Beničije Ciufelli in Credaro pojdeta v kratkem v Rim, da konkretirata tostvarne predloge.
VVilson In reško vprašanje. LDU-Washington, 5. septembra. (D. kor. ur. — Brezžično.) Predsednik WIlson je imel v mestu Ohio Citv govor, v katerem se je dotaknil tudi reškega vprašnja. Dejal je, da je Italija s svojo zahtevo po posesti tega mesta stavila mirovni konferenci predlog, ki nima ničesar skupnega s predpogoji za zvezo narodov. Dasl-ravno se nahajajo tam samo raztresene italijanske naselbine, zahteva Italija zase neomejeno posest Reke, to pa očividno samo iz strategičnih in vojaških pomislekov, katerih bi se Italija z ozirom na zvezo narodov prav lahko iznebila.
Draginjske dokfade državnega uradništva in učiteljstva v julijski Benečiji se bodo izplačevale od sedaj naprej po 80% zneska, ki so jih prejemali preje v kronah.
Proti diskuzB) o kobaridskem pora« za v parlamentu. Ena izmed točk dnevnega reda prihodnjega sestanka laškega parlamenta, katera obeta biti jako živahna, je diskuzija tičoča se rezultatov preiskave kako in zakaj je prišlo do poraza pri Kobaridu, radi katerega se Je morala laška vojska umakniti do Piave. Samoposebi je umljivo, da je to jako delikatna stvar ne samo za generale in politike in bojujoče se, pač še bofl delikatna, ker se zanjo interesiralo posebno v inozemstvu. Centralni odbor bojevikov je vsled tega protestiral, da bi se o stvari sploh kaj govorilo o tej stvari v parlamentu, posebno ojstro govori manifest v tem oziru s pusisti (Par-tjto Ufficiale Socialista), ki se posebno zavzemajo za to djskuzijo", da rako razkrinkajo ljudstvu, kak<5 se je gospodarilo v Italiji za časa vojne In kako so cenili vodljivi krogi življenje širokih mas.
Dalmacija In Italijani. LDU. Trst, 3. septembra O italijanskih zahtevah po Dalmaciji poroča turinska »Gazzetta del Popolo« iz Rima: Kakor Javljajo iz Pariza, se minister za zunanje posle Titto-nl ne more vrniti v Rim pred 10. septembrom. Edinole jadransko vprašanje podaljšujejo razprave mirovne konference. V tem pogledu se vedno zatrjuje, da ovira rešitev Wilsonov veto, ki pa ne ovira toliko rešitev reškega vprašanja v italijanskem zmislu. kolikor itall-. jansko misijo dalmatinskih pokrajin, klet
09
prebivajo Italijani in ki Uh londonski pakt prisoja Italiji. — O tej zadevi poroča »Agenzla Nazionale della Stampa« (narodna časnikarska agentura): Nekateri člani mirovne konference so nagla-šali: dočim je mirovna konferenca dovolila Franciji le začasno In pogojno zasedbo saarskega ozemlja in je Francija morala sprejeti to določitev ter opustiti nagfašanje, da ji nftne zahteve diktirajo razlogi vojaške obrambe na tem ozemlju, konferenca Italiji ni delala težkoč in ovir pri priznanju njene brezpogojne suverenosti na onem delu Tirolske, kjer brezdvomno prebivajo Nemci. In iz razloga, da mora v obmejnih pasovih vojaški in trgovski moment vplivati na narodnostne razloge, izvaja posledico, da je treba to načelo vporabiti tudi glede Dalmacije. Ako se glede Reke doseže sporazum, ki v bistvu ne krši narodnih pravic in priznava italijanstvo, potem tak sporazum tudi ne bi bil slab glede nekaterih pokrajin v Dalmaciji, ki jih londonski pakt prisoja Italiji. Zavezniki pravijo, da se je londonska pogodba sklenila v času, ko se še ni predviJ.\ rilo razsulo avstrijskega cesarstva in nastop novih narodnostnih držnv, ki so ustvarile nov položaj, ki ga ni predvideval ta pakt. Na tej podlagi se vršijo razprave mirovne konference. — Podrobnosti mej reške države, o katerih govorijo nekateri listi, so odvisne od izida raziskovanj posebne komisije, ki bo na licu mesta ugotovila njen obseg. Gotovo je, da avtonomije ne dobi samo mesto, marveč da ta mala vmesna država dobi tudi poseben statut, ki bo branil italijanstvo pred vplivom Slovanov iz okolice. Toda podrobnosti te rešitve reškega vprašanja še niso gotove. Na vsak način pa je gotova stvar, da se v primeru, da se končnoveljavno sprejme načrt rešitve vprašanja reške luke v prid Italiji, hkrati sklene tudi poseben trgovski dogovor s slovanskimi prebivalci, ki ureja plovbo in prevoz blaga.
Slovanski svet.
Poljska in Ukrajina. LDU. Moravska Ostro v a, 5. septembra. (CTU.) Kakor poročajo poljski listi, je bilo med poljsko in ukrajinsko vlado sklenjeno premirje. Premirje je podpisalo za Poljake vrhovno po-veljništvo, za Ukrajince pa general Petljura. Pogodba določa demarkacijsko črto in izmeno ujetnikov ter je veljavna z dne 1. septembra. V zmislu pogodbe je bila med Varšavo In Kamiencem Podolskim, kjer ima sedaj genral Petljura svoj stan, uvedena brzojavna zveza s Hughes-aparati. S tem je postala tudi ustanovitev ukrajinskega zastopstva v Varšavi aktualna. V Varšavo je dospela včeraj prva brezžična vest generala Petliure. kjer poroča, da so njegove čete zasedle Kijev.
ZovezniM.
Južna Afrika. LDU. S t. G er-main, 5. septembra. (Dun. kor. ur.) General Smuts je kot naslednik Bothe Imenovan za ministrskega predsednika v Južni Afriki.
Mirovna Konferenco.
Avstrija odgovori 9. t m. LDU. Berlin, 5. septembra. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Vrhovni svet je podaljšal rok za sprejem ali odklonitev nemško-avstrijske mirovne pogodbe do 9. t. m.
Avstrija podpiše. LDU. Dunaj, 5. septembra. (CTU.) Glavni odsek nemško-avstrijske narodne skupščine je imel danes ob 19. sejo, kjer je državni kancelar dr. Renner podrobno poročal o mirovni pogodbi, in kjer se je sklenilo, da se bo jutri stavil plenumu narodne skupščine naslednji predlog: Predsednik nemško-avstrijske mirovne delegacije se pooblašča, da podpiše St. germainsko mirovno pogodbo._
Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške.
Stavka železničarjev na Dunaju je bila končana v noči na 5. septembra. Vlaki vozijo zopet redno.
Habsburžani zopet na obzorju. LDU. Praga, 5. septembra. (CTU.) »Večer« piše: Na Dunaju se pripravlja boj za nadvladje. Koalicija krščanskih socialcev s socialnimi demokrati bo s sklepom miru razpadla. Prvi se nameravajo združiti z Vse-nemci in obvladovati Avstrijo. Njihovo delovanje bo merilo na to, da omogočijo zoperni povratek Habs-buržanov. Socialni demokratje pa se bodo pridružili Velenemcera, ki pripravljajo spojitev z Nemčijo. Kakršenkoli bo izid tega boja, na vsak način pomenja nevarnost za svobodo čehoslovaške republike. List poroča nadalje, da obstajajo med Dunajem in Budimpešto tajne zveze in to kljub dozdevni napetosti zaradi Zapadne Madžarske. Na Madžarskem so si prilastili socialci vso moč In se trn> dijo, da spravijo svoje avstrijske somišljenike zopet na površje. Ako pa se posreči krščanskim sociatagn fe> J
stran in onostran Litve priti zopet do moči, potem so Habsburžani do-bili igro. In to je cilj te zveze.
Itdila.
Amnestija. Iz Rima poročajo z dne 2. tm. Danes se je publiciral kraljev odlok o amnestiji. Amnestirani bodo ob enem tudi železničarji obsojeni vojaki. Za zasedene kraje je amnestija pomenljiva, ker bodo vsled tega pomilošćeni bržkone vsi oni, ki so bili kaznovani vsled znanega prevrata v Miljah pri Trstu, kakor tudi oni, ki so bili kaznovani zaradi dogodkov, ki so se vršiiy v Trstu prve dni avgusta.
Sokolstvo.
rff**^ Z let   Ljubljanske sokol-
avr»B£   s^e župe na Viču   dne 7. ^&i&P      septembra.   Ponovno opo-^fcgk     z.tr.iamo vse   brate in se-AgSB^ sire,   da se zbiramo jutri VA/y£   zjutraj ob 7. pred Narod-'JV     W* nun domom v Ljubljani. Ob Jk^u^^  8, odhod na Vič. Vsa društva naj bodo točno ob določenem Času na mestu. Ob 1 s9. se začno skušnje na telovadišču — ob istem času se vrši izredni občni zbor v telovadnici na Viču. Opozarjamo vse brate na slavnostno zborovanie   Sokola na Viču ob 11. dopoldne v proslavo njegove desetletnice. Dolžnost vseh je, da se ga udeleže. Zdravo!
Telovadno društvo »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano prosi vse fotografe - amaterje, ki so slikali našo javno telovadbo dne 10. avgusta t. L, za cenj. naslov. Društvo želi nabaviti vse slike tega nastopa.
Sokol Vič opozarja ponovno brate Člane in sestre članice, katere sodelujejo pri nedeljski prireditvi, da se zanesljivo udeleže sestanka, kateri se vrši danes, dne 6. sentembra ob pol 5. zvečer v salonu gostilne pri Travnu, kjer dobe nadalina navodila za nedeljsko prireditev. Zdravo!
Družabni večer orkestra Sokola I. se vrši v soboto, 6. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnina 3 K za osebo.
Koncert orkestra Sokola T. se vrši v ponedeljek. 8. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodneera doma. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina 3 K za osebo. Spored: 1. Fučik: »Triglav«, koračnica. 2. Bellini: »Norma«, uvertura. 3. Fr. Lehar: »Ciganska ljubav«, valček. 4. Mascagni: Intermezzo iz »Cava-lerie Rusticane«. 5. L. Boccherini: »Menuett«. 6. L. Pahor: »Slovenski svet«, potpuri. — Odmor. 7. Pokor-ny: »Balkanske«, potpuri. 8. M. Mi-lian: »Zlate hčerke«, valček iz istoimenske opere. 9. Smetana: Iz opere »Prodana nevesta«. 10. B. Zerko-vitz: »Pismo iz Sorenta«, pesem. 11. L. Pahor: »En starček ie živel . . .« 12. H. Dostal: »Letalci«, koračnica. Kapelnik g. L. Pahor. K obilni udeležbi vabi odbor.
Pevski odsek Sokola I. vabi svoje člane in članice, da se udeleže skupne redne pevske vaje v torek ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih.
»Sokol II.« se po odposlanstvih udeleži nedeljskega javnega nastopa ljubljanske župe na Viču, kakor tudi desetletnice Sokola v,litiji in delnega župnega zleta v Ribnici. — Odbor.
Domžalski Sokol priredi dne 14. septembra t. 1. veliko vrtno veselico pri bratu Kuharju. Na to se opozarjajo bratska in sosedna napredna društva. Podrobnosti prihodnjič.
Zlet mariborske Sokolske župe v Ptuj. Spored je sledeči: Zjutraj ob pol 8. pozdrav vseh gostov na kolodvoru v Ptuju. Ob 8. odhod vseh te-lovadkinj in telovadcev z naraščajem vred iz kolodvora na telovadišče k predvajam. Ob pol 11. mora biti vse, kar se udeleži obhoda po mestu na telovadišču, konjenica na sejmišču. Ob 11. obhod po mestu. Po obhodu razhod in obed po določenih gostilnah za določeno ceno. Točno ob 15. je začetek javne telovadbe, vsled česar morajo biti vsi telovadci in telovadkinje najpozneje že ob pol 15. v oblačilnicah. Po telovadbi je skupni odhod na veselični prostor.
Kamniški Sokol priredi dne 8. t m. ob 15. uri 30 minut prvo javno telovadbo v mestnem parku ter prosi bratska društva in prijatelje Sokol-stva, da se te prireditve v kar največjem številu udeleže. Po telovadbi ljudska veselica s plesom. Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo »Lira« in kamniška godba. Zdravo. Odbor.
Sokol v Radovljici priredi v nedeljo, dne 7. t. m. v graščinskem vrtu v Radovljici javno telovadbo in sicer: Proste vaje šolskega naraščaja, proste vaje članic, orodna telovadba članov, proste vaje članov in skupne proste vaje. Po javni telovadbi se vrši ljudska veselica s plesom srečkanjem itd. Pri telovadbi in veselici sodeluje domača godba. Čisti dobiček prireditve je namenjen skladu za srradbo Sokolskega doma. Začetek ob 3. popoldne, vstopnina 3 K. Prijatelji Sokolstva, na veselo svidenje v nedeljo!
V nedeljo v Litijo k sokolski slavnosti je želez, ravnateljstvo do-vottta posebni sUk za poanoriot ar>
ste, ki odhaja iz Litije ob pol 10. zvečer ter vozi do Zidanega mosta. Z Ljubljano sem in nazaj so nad vse ugodne zveze._
Dnevne vesti.
Pokojnine in vojaške podpore na Koroškem v coni A. Sklene se, da se na Koroškem v coni A izplačujejo pokojnine in vojaške podpore istim osebam in v isti višini, kakoj jih je izplačevala Nemška Avstrija.
Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo. Dosedanii »Korespondenčni urad narodne vlade SHS v Ljubljani« se odslej imenuje -Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo*. Sklene se več imenovanj in ureditev plač uslužbencev dopisnega urada, ki se jim prizna obenem poslovna doklada.
Služba božja v slovenskem jeziku se bo vršila v ponedeljek, dne 8. septembra (na praznik) ob 10. dopoldne v tukajšnji evangeljski cerkvi na Marije Terezije cesti, Vstop vsakomur prost. j
Hrvatsko novinarsko društvo ima dne 13. t. m. v mali saborski dvorani ; v Zagrebu svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora.
Začetek stavbnega gibanja v Ljubljani? Magistratni gremij je v včeraišnji svoji seji razpravljal o prošnji g. Frana Adamiča, hišnega posestnika na Sv. Petra cesti, da sme na svoji pritlični hiši napraviti prvo nadstropje. Ker stoji njegova hiša izven regulacijske črte, je g. Adamič pripravljen se obvezati, ako se mu da stavbeno dovoljenje, da bo svoječasno prodal mestni občini svojo hišo za ceno, ki jo je imela pred vojno in ki jo določi uradna cenilna komisija. Magistratni gremij je prošnji seveda 'ugodil, saj je Adamič prvi, ki se je odloČil k zgradbi ne glede na nesporno velike stroške, ki jih bo zahtevala stavba. Nadejamo se, da bo zgled g. Adamiča dal impulz, da se bo v Ljubljani polagoma vendarle započelo vsaj v skromnih mejah z novimi zgradbami.
Odvetniki in notarji. V uradnem listu deželne vlade za Slovenijo z dne 7. avgusta je iz »Službenih novin kraljestva SHS« št. 86 priobčen posnetek naredbe Nj. Vis. prestolonaslednika Aleksandra z dne 30. julija 1919, s katero »potrjuje zakon o priznanju kva-lifikativnih pogojev za dosego advokature in javnega notarijata tistim odvetnikom in notarjem, kateri poslujejo v takem delu bivše avstro - ogrske monarhije, ki je pripadel kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev in kateri so po narodnosti Srbi, Hrvati ali Slovenci. To priznanje velja za tisto pravno področje našega kraljestva, za katero se bodo javili najdalje v roku šestih mesecev izza dne, ko se sklene mir, in za katero jih sprejme pravosodni minister« — Ta zakon ie tudi v resnici tako objavljen v »Službenih novinah« z dne 26. avgusta Potemtakem bi se morali odvetniki in notarji v Sloveniji, Dalmaciji itd. prijavljati, in sprejemal bi jih za gotova pravna področja minister pravde. To bi se seveda najmanj skladalo z dosedanjo zakonito uredbo in avtonomijo odvetnikov v Sloveniji in Dalmaciji. V resnici tudi ne gre za to, ampak za debelo pomoto v objavljanju. Dotični zakon je bil namreč v Narodnem predstavništvu sklenjen dne 14. julija za tiste odvetnike in notarje, kateri vrše svojo prakso v takem delu bivše avstro - ogrske monarhije, ki ni (»koji n i j e«) pripal kraljestvu SHS. S tem zakonom se torej hoče le onim našim sonarodnjakom odvetnikom in notarjem, ki so ob stvarjanju kraljestva SHS ostali izven njegovega teritorija, dati možnost, da nadaljujejo svoj poklic na onem pravnem področju naše drŽave, za katero se javijo in za katero jih sprejme minister pravde. Toliko za sedaj v pojasnilo, ker se bo morala itak ta bistvena napaka v objavljenju popraviti službeno. — Dr. M.
Nove draginjske doklade učitelj-stva ljudskih in meščanskih šol je deželno knjigovodstvo odmerilo in nakazalo tako, da so jih prejeli 1. septembra 1919 s plačo vred vsi tisti aktivni učitelji, za katere so šolska vodstva predložila razkaznice do 22. avgusta. Sodi se, da je več kakor tri četrtine učiteljev že prejelo nove doklade; ostali jih pa dobe v prvi polovici meseca septembra. — Tudi vookojencem in učiteljskim vdovam se že nakazujejo, tako da bodo v kratkem času vsem odmerjene in izplačane. — Kdor se čuti prikrajšanega naj se pritoži na višji šolski svet. ki pa opozarja, da se morajo vsled nekaterih strogih določb ministrske naredbe z dne 18. julija 1919 št. 575 vršiti natančnejše poizvedbe, ako podatki v prijavah niso bili dosti jasni.
Nenadna smrt srbske maturantke.
Pišejo nam iz dijaških krogov: Preteklo je komaj mesec dni, odkar so se mudili med nami srbski maturanti in maturantke, s katerimi smo sklenili trajno prijateljstvo. Veselo smo si klicali na kolodvoru ob slovesu: »Na svidenje!« Danes pa je nam došla iz Beograda vest, da je dne 29. avgusta utonila gospodična Vukoslava Prita, ki se je kopala s svojimi tovarišicami v Donavi. Dasi so ji prihiteli takoj na pomoč, je bilo vendar vse prizadevanje brezuspešno. Truplo mlade, upapolne dtiaJtinje so ribiči kmalu na to poteg-
nili na kopno. — Vukoslava je bila ena najsimpatičnejših dijakinj, ki so nedavno tega posetile naše kraje. Vsi, ki so jo spoznali, so jo vzljubili in jo ohranijo v trajnem spominu. Bodi ji lahka domača gruda njeni ožalošćeni rodbini iskreno sožalje.
Stanovanjska beda v Ljubljani. Sestala se je in uradu je od 1. septembra v Ljubljani državna stanovanjska komisija. Ali bo ona kos ogromni nalogi, ki jo čaka? Ali bo ona imela dovolj odločne volje, poskrbeti streho stotinam družinam, kojih poglavarji služijo koristim domovine? Ali bo imela dovolj odločnosti, poskrbeti za to, da se iz Ljubljane čim prej umaknejo stotine in stotine strank, ki lahko žive na deželi, ne da bi bili s tem ogroženi njih življenjski pogoji in ne da bi s tem škodili javnim koristim? Brezstanovanjci hočejo pokazati, da jih mineva potrpežljivost in so odločeni, javno pokazati na pot, ki jo hočejo nastopiti, ako bi bili primorani, ostati čez zimo brez stanovanja V ta namen sklicujejo javen shod, ki se vrši v petek, dne 12. septembra ob Vt20. uri v Mestnem domu. Komur je stanovanjska kriza mari, naj se shoda udeleži!
Hrvatski gostje v Ljubljani Spored bivanju članov hrvatskega pevskega društva »Sloboda« iz Zagreba v Ljubljani, ki izroče peoskemu društvu »Slavec« diplomo ustanovnega članstva, je sledeči: Nedelja 7. t. m. ob 10. uri dopoldne sprejem na glavnem kolodvoru, potem odhod v Narodni dom. Po obedu ob 3. uri odhod na Gornji Rožnik, ob S. ur? zvečer v veliki dvorani Narodnega doma prijateljski večer. Ponedeljek 8. t. m.: Po zajtrku v hotelu Union ob 10. uri ogled mesta in odhod na Ljubljanski grad. Po obedu ob 3. uri odhod skozi Gozdno pot na Bellvue in Spodnjo Šiško, zvečer ob 8. uri poslovilni sestanek v salonu restavracije pri Košaku na Krekovem trgu. Dragim bratom kličemo srčni dobro došli v beli Ljubljani.
Trgovski tečaj na lceju. Vpisovanje v trgovski tečaj na liceju bo v ponedeljek, dne 29. septembra od 8.—10. dopoldne v »Mladiki«. Sprejemna izkušnja se vrši v torek, dne 30. septembra ob 9. dopoldne. V enoletni trgovski tečaj na liceju se sprejemajo: 1. absolventke osmega razreda kake ljudske šole; 2. absolventke trirazred-ne meščanske šole; 3. absolventke vsaj štirih razredov liceja; 4. absolventke I. letnika učiteljišča — ako Imajo v računstvu, jezikih, zemljepis]u in zunanji obliki, najmanj red 2, ako so dopolnile 15. leto in ako napravijo sprejemni izpit. Pričenši z ab-solviranim petim razredom liceja in absolviranim drugim letnikom učiteljišča odpade sprejemni izpit
Podore primorskim slovenskim dijakom v Zagrebu. Za avgust in september 1919 se slovenskim primorskim dijakom, ki ostanejo v Zagrebu (okrog 40), ker se je akademski dom razšel, nakaže mesečna podpora.
Dijaški učni fond. Vlada je sprejela načrt naredbe, s katero se ustanavlja dijaški učni fond.
Gimnazija in učiteljišče v Veiikov-cu. Otvori se začasno v Velikovcu prvi letnik gimnazije in učiteljišča za šolsko leto 1919/20.
Na obeh ljubljanskih gimnazijah, to je na humanistični gimnaziji v To-manovi ulici in na realni gimnazij na Poljanski cesti, se prične šolsko leto 1919/20 dne 22. septembra t. 1. z vpisovanjem v I. razred. V II.—IV. razred se bodo vpisovali učenci dne 25. septembra; v V.—VIII. razred dne 26. septembra. Sprejemni izpiti za prvi razred se vrše dne 23. septembra ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti v II.—VIII. razred pa 24. septembra. Otvoritvena sv, maša bo 27. septembra; redni pouk se prične v ponedeb'ek, dne 29. septembra.
Odhod realke na Bled ne bo v torek (kakor je bilo dogovorjeno) temveč v sredo 10. t. m. ob 6.45 z juž. ko-dvora.
Ljubljanska gamfzljska godba priredi v ponedeljek, dne 8. septembra v prostorih hotela »Bellevue« koncert z orkestrom na lok. Začetek ob pol 16. uri.
Slavno poštno ravnateljstvo v Ljubljani se prosi, da poduči poštni urad pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, da se strankam časopisi namenoma ne zadržujejo ter da se s strankami sploh bolj lojalno postopa.
Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico uri poštnem uradu Murska Sobota, Beltinci in Prošenj a-kovci. Dosedaj so se zgradile v Prek-murju sledeče telefonske zveze: 1. telefonski vod od Radgone čez Mursko Soboto do Beltincev; 2. telefonski vod od Murske Sobote do Prošenjakovcev. V vodu od Radgone do Beltincev sta se otvoriB dne 31. avgusta 1919 telefonski centrali z javno govorflrrten v Murski Soboti m Beltincih za krajevni m medkrajevni telefonski promet. V vodu od Murske Sobote do Prošenj a-kovcev se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico v Prosenja-kovcih za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
V pisarn! za zasedeno ozemlje, Pra-žakova ul. št 3 naj se javijo osebno ali pismeno sledeči dijaki glede šolskih zadev: Gračner Ludovik (I. realka), Ma-čus Maks (II. gim.), Mačus Franc (III. r.), Kvovskv Rudolf (III. rg.), Skvarc Viktor (m. r.), Novak Marij (V. r.), Wošner Pavel (V. rg.), Kdchler Miro-slas 3flt tX Prodan Albert (VL rj, DU j
' jaki iz zasedenega ozemlja ki so se preselili v Jugoslavijo in niso še dobili svojih dokumentov, naj se javijo glede informacij pri gori omeniLnemu uradu.
Onim, ki imajo svojce v AmerikL Naši ljudje, ki se vračajo iz Amerike v domovino, zamenjajo navadno že v Ameriki dolarje v krone, s čemer so oškodovani oni sami in naša drŽava tudi. Za dolarje dobe namreč v Ameriki mnogo manj, kakor pri nas, kjer se plačuje za 2 dolarja skoro 100 kron, na drugi strani pa ne prineso dobre ameriške valute, s čemer je oškodov?« na naša država. Zato pozivam vse one. ki imajo svojce v Ameriki, da naj ob povratku nikar ne zamenjajo dolarjev že v Ameriki, marveč naj ameriški denar prineso domov, kjer ga lahko zamenjajo pod mnogo bolj ugodnimi pogoji. — Josip Sitar, trgovec, odposlanec »Jougoslav Reliefa« iz Amerike, sedaj v Toplicah na Dolenjskem.
V službovanje sprejet je zopet bivši poštar v Gornjem gradu Fran Sche-chel, ki je bil svoječasno odpuščen.
Vodjo pisarne sprejme društvo zasebnih uradnikov v Ljubljani. Glej oglas!
Poročil se je artilj. poručnik Peter B t b e r z gdč. Danjco Smole, hčerko župana in trgovca v Sevnici L, Smoleta. Čestitamo!
Koks Južna železnica je imela v svoji zalogi večjo množino koksa, katerega je razdala tekom časa na prošnje raznim tovarnam in obrtniškim zadrugam, ter tudi posameznim mojstrom. Sedaj zaloga niti za lastni obrat več ne bo zadoščala zato mora mnogobrojne prošnje za dobavo koksa obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani odklanjati.
Kino-teden v korist našim invalidom, se vrši na prijaznem Kosler-jevem vrtu v Sp. Šiški. Spored za 6. in 7. septembra ob pol 8. in 9. uri zvečer »Marija Magdalena«, prvovrstna drama v 5 dejanjih, ter krasni posnetek prenosa kosti narodnih mu-čenikpv »Zrinski in Krste Frankopa-na v Zagreb«. Spored za 8. in 9. septembra. Prvovrstna drama v 3 dejanjih ter krasni posnetek Sokolskega zleta v Novi Sad itd. Pripravlja se, v stari Avstriji strogo zabranjen zgodovinski film »Matija Gubec« na katerega posebno opozarjamo. Z ozi-rom na dobrodelna prireditev, katere ves čisti dobiček odstopi društvo kino-nastavljencev invalidom, ter na to, da nudimo res nekaj lepega in prvovrstnega s sodelovanjem Gar-nizijske godbe itd., upravičeno prosimo slavno občinstvo za prav mnogobrojni obisk.
Umrl ie v tržaški bolnici obče spoštovani  posestnik  in bivši dolgoletni župan vipavski g. Anton Hrovatin st. Bil je blaga duša, neumorno delaven na gospodarskem, kakor tudi na političnem polju. Zupanova 1 je v Vipavi nad 20 let, bil je ustanovnik »Slapenske posojilnice«, in odbornik oziroma svetovalec raznih drugih korporacii. Pokojnik si je tekom svojega Življenja sple-tel venec nevenljjvih zaslug za blagor vipavskega ljudstva in to posebno še v času najhujšega političnega vrvenja, ko se ni strašil ne dela, ne žrtev, ko je stal kot neupogljiv hrast, kljubujoč vsem političnim viharjem. Bil je mož neizprosen — mož jeklen . . . Izgubili smo z njim moža ki je bil steber vipavskega zavednega ljudstva In kdo nI poznal našega »tata«. Bil je človek vedno na svojem mestu, zdaj kot gospodar, zdaj kot kot družabnik, zdaj zopet kot j svetovalec.   Vsakdo, ki je potreboval« pomoči ali nasvetov, zatekel se je h »tatu«, odkoder ni odšel praznih rok. A ne samo to. Tudi v družabnem življenju ga bomo pogrežafi. Kjer je bil »tata«, tam je bfl smeh, tam je bila zabava Saj si lova in »baltnea« niti predstavljati nismo mogli brez njega. Njegova hudomušnost, njegovi dovtipi pristni, bodo ostali vsakomn v dobrem spominu. In sedaj! Zapustil sf nas predragi »tata«, podal si se k počitku, da se po trudapolnem življenju odpočiješ, da ti bo tem lažje vstajanje. Počivaj v miru, bodi Ti zemljica, katero si v potu svojega obraza sam rahljal — lahka, Tvojrm. zaostafim pa na*enaiiskrenejše; sožalje.
Zagonetni slučaj Ive Svajger. 2e
smo v tretjem tednu po skrivnostnem dogodku v sobi št. 12 gostišča pri »Zamorcu« in še nimamo gotovosti, kai se je v tisti noči zgodilo z Ivo Svajger. Gotovo je le toliko, da Ive Svajger ni izslediti ne med mrtvimi, ne med živimi. Čim dalje in globlje prodira preiskava tem več kričečih nasprotij v iz-povedbah prič, tem bolj nejasno in zapleteno postaja vprašanje: gre tu za prefrigano izvedeno komedijo ali za naravnost rafinirano izvršen umor. In če gre za samo komedijo, kje in pod, katero streho se pogrešana skriva? Nasprotno, če imamo tu opraviti z zločinom, kdo je morilec in kako mu ie bilo mogoče iz enega najbolj obiskanih gostišč umorjeno spraviti brez vsakega sledu iz sobe m hiše in kam? Ce v katerem kriminalnem slučaju, v tem Ive Svajger se kaznuje greh površnosti, greh prevzetnosti vseboljvedežev, ki so se takoj po doznanju dogodka v sobi št 12 postavili 5 fiksno idejo — bagateliziran j a, omalovaževanja. To je v kratkem času menda že deseti slučaj, ko je prvotno bagatelno postopanje mkrfariln. da ^""^ * ******* rifigkd
»SLOVENSKI NAROD", dne 7. septembra i»19.
•a*
> ....
209 štev.
ovijem, nemaščevani Manjka |nam kriininalistično izšolanih varnostnih organov. Vrhovna varnostna oblast mora trviderj, da tako ne gre in ne sme Iti še dalje. Vsak zločin preprečiti, to je tudi pri najboljši policiji in orožni-štvu človeško nemogoče; mogoče pa je zločin vsaj izslediti. Napram Hugo Kralju se je uvedla preiskava, toda bolj Iz formalnih ozirov, ker je bil po lastni izpovedbi on tisti, ki je z Ivo Švaj-•ger občeval še kratico pred tem zagonetnim dogodkom. On seveda zatrjuje jsvojo popolno nedolžnost in je prepričan, da je Iva Svajger sama končala svoje mlado življenje. Kdor bi o pogrešani vedel kake podatke izza zadnjih dni, to je od 16. avgusta dalje, naj to javi preiskovalnemu sodniku dr. Tura-tu v Mariboru.
Svarilo pred nakupom komatov! »V noči od 4. na 5. septembra sta bila ukradena v hlevu kmetijske družbe 'dva lahka komata z vso konjsko opremo. Pred nakupom se svari, oziroma naj se takoj ovadi prod ai al ca.
Ponesrečen vol. Včeraj se je ob Grubarjevem prekopu pasel neki vol in padel v vodo. Ker niso mogli živega spraviti iz prekopa, so ga pobili v vodi in potem mrtvega potegnili ven. Meso se je danes prodalo na »prosti stojnici« po znižani ceni.
Umrl Je v Ptuju g. Mihael Bren-čič star., posestnik v Rogoznici. Naj v miru počiva!
Sundal. mladi lahkoživec. glavna oseba v štiridejanskem filmu *Tajnostni dijamant«, pride na farmo k svojemu strijcu. Toda tudi tu mu delo ne diši. pač pa zapelje lepo sosedovo hčerko in jo ostavi, potem ko Se izmaknil njenemu bratu dragocen dijamant. Brat gre zapeljivca sestre, ki je šla prostovoljno v smrt, iskat po svetu, da se osveti nad njim. Najde ga v velemestu ob strani slavne operne pevke in krasotice, na čije Vratu se blesti ukradeni dijamant. jPo dolgem naporu se mu posreči, da izpolni mrtvemu dekletu zaprisego osvete. Film je občinstvu zelo ugajal, zlasti nastop obeh glavnih ieralk, dveh budimpeštanskih lepotic, Ele in Pride Gombaszoiri v njunih krasnih toaletah. — Ljubka je tudi burka »Agatin plruh«. Spored ni za mladino In se predvaja do ponedeljka 8. septembra. Kino Ideal.
V nedelfo vsi na Vič!
Sport.
Football. V nedeljo, dne 7. in v ponedeljek, dne 8. septembra si bosta HAŠK in »Ilirija« stala nasproti petič in Šestič. Rezultati dosedanjih tekem so: v letu 1912. 6 : 2 in 3 : 0; v letu 1913. 1 : 3; v letu 1914. 1 : 0. V sezonah 1913/14 je torej imel HAŠK v »Iliriji« že resnega tekmeca. O Haškovem mo-stvu fe mogoče pisari le dobro. V celoti ize ^tvo, ki ima v Jugosla-
I -. • _ . >rna najlepšo skupno igro, sev..;. iz samih tehnično prav dobrih Igralcev. Dvojica šojat - Plazerriano na levem krilu predstavlja na pr. najboljši razred napadalcev in igralci Šterk, Muidrica, Kovačevič so priznano najboljša hrvatska krilska vrsta Tudi glede načina igre ie HAŠK na najboljšem glasu. — »Iliriji« nudijo izkušnje zadnjih tekem priliko, izdatno izboljšati svojo formo, S preciznejšo skupno igro, boljšim placiranjem posameznih igralcev in večjo energijo v napad alski vrsti bi bila HAŠKU cnako-vreden nasprotnik. — Za tekmi vlada veliko zanimanje: pričakovati se sme, da nam bosta nudili prvovrsten sport, r— Tekma se prične obakrat ob 17. uri in se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina je prilagođena izdatkom, ki jih ima ^Ilirija« z ureditvijo športnega prostora in stroškom prireditve same. Sedeži so deloma preurejeni in bodo omogočili gledalcem boljši razgled na igrišče. V predprodaji se dobivajo vstopnice v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici do bedelie opoldne.
Kultura.
Slovenski gledališki konzorcij ima svoj občni zbor dne 19. septembra
Koncert. Naš odlični slovenski koncertni pianist g. Ciril Ličar bo pred svojim odhodom na koncertno turnejo z mojstrom Kocianom v Prago sredi meseca septembra nastopil v koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica v Unionski dvorani.
Gostovanje gos p. Stepniowskega v Krakovu. »Operno društvo« v Krako-ivu, Id vodi tamošnje poljsko narodno gledališče, je pozvalo tenorista naše opere gosp. Stepniowskega na gostovanje v mesecu juliju in avgustu t. L G. Stepniowsky, čegar resne umetniške jarnbicije smo spremljali že v lanski naši sezoni z največjim interesom, je itudi v Krakovu absolviral svoje gostovanje z najlepšim uspehom In ponesel dober glas naše opere med poljsko publiko. Krakovski »Kuryer« prinaša o njegovem nastopu sledečo oceno: >Operno društvo« je že dolgo željno pričakovalo prihod gosp. Stepniowskega, ljubega člana naše operne rodbine. Kakor si je svoj čas naš gost na našem odru pridobil splošni tenorski temelj, jfcako mu je sedaj omogočilo delovanje na izvrstno zasedeni ljubljanski operi, Ba se je na tem stalnem odru razvil v neobičajnih   vrlin. Njegov
glas, ki je bil že preje zelo dober v srednji legi, razširil se je na moči in sigurni višini in njegov obseg najbolje izpričuje izredno Žlahtno izvedena kantilena. To smo najlepše opazovali v *Wertherju«. — Zelo zanimive so bile kreacije umetnika v »Madame Butter-fly«, »Halki«, »Cavalleriji« in »Zakletem gradu«.
Izlet in koncert pevskega društva »Slavec« na Bledu. V nedeljo, 31. avgusta je priredilo pevsko društvo »Slavec« izlet na Bled, združen z izborno uspelim koncertom. Dvorana Zdraviliškega doma se je dokaj kmalu napolnila do zadnjega kotička z užitkaželjnim občinstvom. Kot prva pesem je zadonela dr. G. Ipavče-va »Milada«, ki si je s končujočim se finim pianissimom prisvojila srca vseh poslušalcev. Pravcati vihar navdušenja in hvale — posebno od bratov Srbov, ki so tvorili pretežni del udeležnikov koncerta, — je pa zaslužil mešani zbor takoj na to z Mokranjcevim rukovetom »Iz moje domovine«, ki zahteva največje rutine in finese, kar je dosegel zbor v največji meri. Nič manj uspeha in hvale je žel moški zbor, ko je nad vse dovršeno zapel Devovo »Na poljani«, težko in umetniškega pojmovanja zahtevajočo pesem. Ga. Po-lonica Juvanova nam je zapela, ako-ravno je ne prištevamo med operne solistke, s fino polnozvočnostjo, gibčnostjo in velikim obsegom uprav mojstrsko tri sopranske samospeve, izmed katerih je najbolje ugajala kot zadnja, Pavčičeva »Uspavanka«, ki je izzvala tolikanj odobravanja, da je morala ga. Juvanova nastopiti še enkrat. Enako je ugajal nastop dva-najsterospeva »Gorski kraj« s tenorskim samospevom g. Dražila, društvenega predsednika, je žel burno odobravnje. Moški zbor je nastopil poleg tega še z efektno in eksaktno izvajano V. Novakovo »Hrvatskoj«, polno miline in nasprotujoče ji ostrine ter A. Hajdrihova »Sirota« z alto-vim samospevom, ki sta bili najlepši točki zadnjega dela. Spored je zaključil Volaričev »Slovan na dan«, končujoč se z briljantno stopnjujočim se fortissimom in višino vseh glasov. Zbor je bil izvanredno dober, posebno pa se je odlikoval moški z obsegapolnim in zvočnim basovskim materijalom. 2el je po vseh točkah burno odobravanje, tembolj, ker je pokazal vzorno disciplino in neprimerljivo ubranost. V prvi vrsti naj bo v tem oziru izrečena zasluga in pohvala uzornemu in neutrudljivemu pevovodji g. Mirko Premelču, ki je s tem svojim prvim nastopom dokazal svojo zmožnost in znanje. »Slavec« naj bo ponosen na tako krasno uspeli koncert, ter naj skoro zopet stopi na oder, da dokaže, kaj zmore zvabiti s svojo pesmijo iz srca čutečega Jugoslovana. A.
Dva koncerta   prof. Kozine na
Bledu. Kaj vse je s tem povedanega? Predvsem, da Bleda ni več spoznati. Umevanje prave umetnosti in iskreno rodoljubje napolnjujejo do zadnjega kotička dvorano. Spominjamo se, koliko se je svoj čas agitiralo za koncert bratov Trošt, a jedva 14 stolov je bilo zasedenih. Renome kvarteta sam. elektrizira danes blejsko publiko, da se zbere polnoštevil-no. Kaj takega poznamo zgolj pri go-slarju Hubermanu, o katerem je znano, da ne gode, kojemu instrument poje, čim položi mojster roko nanj. Kratek antrofilet v liste, da nastopi, in obširne dvorane v Niči, Meranu-Halsinsforsu, t. j. povsodi, kjer se zbero ljudje, ki vedo ceniti pravo umetnost, so razprodane še v predprodaji. Imeli smo i na Bledu koncerte prvovrstnih domačih in tujih umetnikov, z najlepšimi uspehi, a tako užgala ni ne umetniška ni narodna pesem naše publike, kakor pesem interpretirana po mojstrih Kozina, Završan, Kragelj, Dermelj. Najsi ura biie polnoči, najsi se poje pri pogrnjenih mizah — brez običajnih »pst«, »pst«, s prvim tako sigurnim, ubranim in opiljenim akordom ti potegnejo celo neukega poslušalca tako za seboj, da nastane tišina, ker se sleherni individij boji, da bi mu ne ušel noben prehod tudi ne v skrajnem pianissimo. Vprašanje nastane, kako da je ostal prikrit ta biser domače umetnosti. Bledu, kjer se je vendar med domačimi gojila domača pesem v dovršeni obliki. Še danes se ob vsaki priliki povdarja, da je bil Rusov mešani zbor prvi za »Glasbeno Matico«. Oj. mi to dobro ume jemo f Prav tako, kakor đa se je »Prodana nevesta« v dvorni operi na Dunaju pela šele osmo leto po Pragi, dasi do tja ni več nego nekaj ur z brzovla-kom in prav tako kakor da se je pel Rikard Wagner v Parizu šele dvajseto leto po Sedanu. Nemarni šovinizem v politiki je sposoben, da potaplja i najvzvišenejše proizvode blažene, nedolžne muzike. Kdo se Je Šopiril na Bledu popred? Objestni zagrizeni Nemec in madžarski Žid, ki sta zastrupljala domačim aranžerjem vso energijo, ignorirala in zasmehovala vsajgp,    taJjg gospino B£edna-
sanje. Spominjamo poleg Trošta le Navala v Toplicah veliko sokolsko telovadbo v Narodnem domu z Hans Vidmarjem na čelu L dr., kako so vse zavirali zasmehovali in ostentativno izostali. Kriva je bila, — da se nam oprosti — vprav profesorska skromnost. Kakor čujemo, ni si upal kvartet nastopiti javno niti v drugem letu svojega obstanka. Šli so na plaho »probo« k Pavlinu v Podbrezju in še danes, sedmo leto ne vedo ti kristalno čisti rodoljubi, katerim je bila umetnost medsebojna zvestoba in ljubav do doma, nad vse, bi-11 zahtevali kaj ali ne, kadar utemeljujejo in poveličujejo s svojo pesnijo sloves domovine, dočim odnašajo srednje in manjvredne moči tisočake od nas. Naša zdravišča, naša mesta: v re-pertoir prireditvam bodočih let stalno točko: kvartet prof. Kozina, to je Vaša — dolžnost! »P. m.«
Najnovejša poročila.
OBUP ZARADI RADGONE.
LDU. Ljubljana, 6. septembra. Predsedništvo deželne vlade je prejelo od vladnega komisarja za Radgono z ozirom na položaj v Radgoni in okolici nastopno brzojavko: Radgona, 4. septembra. Slovenci severno od Mure se hodijo jokat k meni in vprašujejo, če je res, da bo Radgona nemška. V Dedoncih so Nemčurji z ročno granato ubili Slovenca, 701et-nega Mihaela Pintariča, in grozijo, da bodo to storili z vsemi slovenskimi kmeti. Nujno prosim pomoči, narod je obupan. Za kompromis z Nemško Avstrijo je vse pripravljeno, radi odstopimo Nemški Avstriji ves del pod Muro okoli Abstalla, tako, da nam ostane vse ono, kar je zasedeno po našem vojaštvu, posebno Radgona in slovenske vasi severno od Mure. Prosim, da se to v informacijo brzojavi naši delegaciji v Parizu in centralni vladi v Beograd. Odstopimo takozvani Abstaller Becken, zato pa neizprosno obstojimo na mestu Radgoni in na vaseh severno Mure. — Vladni tajnik Klobčič.
ITALIJANSKE ASPIRACIJE.
LDU. Split, 5. septembra (DDU.) vSecolo« poroča iz Rima o seji ministrskega sveta glede vprašanja zunanje politike: V nastopnih sejah bo moral dati ministrski svet soglasno izjavo o zunanji politiki, čeprav bi pokazala zelo težko varanje, ki ga je razširila v deželi bivša vlada. Toliko je bilo varanja, da jih je še danes mnogo, ki verujejo možnost obširnih teritorijalnih pridobitev. — List se vznemirja vsled poslednjih vesti, ki prihajajo iz Pariza in ki se v ostalem strinjajo z informach'ami, ki jih je prinesel minister za zunanje stvari. Tit-toni na svojem povratku iz Pariza. Ve se, oziroma bi se moralo vedeti, da so radi neznatne naklonjenosti zaveznikov in radi težkih pogreškov italijanskih predstavnikov nekatera italijanska vprašanja težko kompromitirana, a se ni moglo pričakovati da bodo mogli novi delegati storiti čudeže. Posebno bolestno pa je vprašanje Reke. Sen Italije in Rečanov se ne bo uresničil, ker Reka ne bo pripojena domovini. Manifestacija zvestobe in rodoljubja, ki jo je te dni izkazalo prebivalstvo pri odhodu brigade grenadirjev, je ganila Italijo in bo dala vladi povod, da ponovno utrdi narodna čustva. V korist bratskega mesta ne bo manjkalo tudi rodoljubnih izjav parlamenta z ozirom na izjavo ministra za zunanje stvari, ko se bo razpravljalo o pogojih miru.
ROK ZA AVSTRUO. LDU. St. Germain, 6. septembra. (DKU.) Mirovna delegacija v St. Germainu je zvečer prejela noto mirovne konference, kjer se naznanja, da se je ugodilo prošnji državnega tajnika za dvodnevno podaljšanje roka za odločitev o sprejemu ali odklonitvi mirovnih pogojev. Ta rok mine v torek dne 9. septembra ob 7. zvečer.
PORAZ BOLJŠEVIKOV.
LDU. Varšava, 5. septembra. (DKU.) »Gazeta Polska« poroča Iz ukrajinskega vira: Čete generala Petljure so 30. avgusta zasedle Kiew po ljutih bojih z boljševiki._
Gospodarstvo.
Predavanja o kletarstvu. Vinarski nadzornik B. Skallcktf v Novem mestu priredi tekoče jeseni v naslednjih krajih predavanja o umnem kletarstvu: 1. V ponedeljek (praznik), dne 8. septembra 1.1. ob pol 3. popoldne v Semiču. 2. V nedeljo, dne 14. septembra t 1. ob 7. uri zjutraj v Smihelu pri Novem mestu. 3. V nedeljo, dne 21. septembra t. L ob pol 8. zjutraj v Sv. Križu pri Kostanjevici. 4. V nedeljo, dne 28. septembra 11. ob pol 8. uri zjutraj v St Ruper-tu. 5. V nedeljo, dne 5. oktobra t L ob pol 8. uri zjutraj v Trebnjem. 6. V nedeljo, dne 12. oktobra t L ob pol 8. uri zjutraj v Št. Jerneju. 7. V nedeljo, dne 19. oktobra ob 8. uri zjutraj na Čatežu pri Veliki Loki. Z ozi-£ona na .veliko važnost umnega kle-
tarstva za vinogradnike, se priporoča, da se vinogradniki v obilem številu predavanj udeležujejo.
Kranjska   Industrijska družba.
Kakor poročajo dunajski listi, bodo pogajanja zaradi prodaje delnic Kranjske industrijske družbe v krat-, kem dospela do uspešnega zaključka. Pogajanja vodita dr. Reisch od strani dunajslh Interesentov ter Volpi za Italijanski sindikat, ki je od vlade pooblaščen v nakup večine delnic. Veliki sedanji delničarji v okrilju dunajske Bodenkreditanstalt so se odločili, da prodado */• delnic. Kupnina bo plačana v lirah.
Oddaja zlata in inozemskih vrednostnih papirjev v Nemški Avstriji. Začetkom avgusta je izšla naredba, ki odreja oddajo v zasebni lastnini nahajajočih se lastnih in inozemskih zlatih novcev tekom 4 tednov za račun države. Devizna centrala določa prevzemno ceno, prvotno se je plačalo 3Hkratno vrednost, pozneje se je ceno dvignilo na 5kratno vrednost. V prostem prometu se francoski zlati plačujejo po 160—175 kron. V Nemški Avstriji morajo oddati zlat denar, ki se nahaja v državi, inozem-ci in lastni državljani. Zlato porabijo za nakup surovin in živil. Dne 23. avgusta je pa izšla naredba, ki zauka-zuje za Nemško Avstrijo prepustitev inozemskih vrednostnih papirjev državi. Prepustitev je za enkrat brezplačna, država si pridržuje nakup teh papirjev ali povrnitev lastnikom. Tudi inozemci morajo izročiti vrednostne papirje, ki so v državi. Francoze, Angleže, Italijane in Amerikance ne prizadeva ta ukaz, ako so imeli predmetne papirje že pred 10. julijem 1919.
5 kompletnih garnitur parnih plugov ponuja neka nemška tvrdka v nakup. Ponudba je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Ponudba za riž. Neka dunajska tvrdka ponuja 1000 vagonov japonskega riža v nakup, ki dospe najkasneje sredi septembra v Trst. Ponudba je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na voogled.
Papirnate vreče in vreče, ki niso izdelane iz tekstilnega blaga ponuja neka nemško-avstrijska tvrdka v nakup. Ponudba je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Rudniškim posetnikom. Glasom odloka ministrskega sveta z dne 7. julija 1919, št 2447. se vsi rudniški posestniki in prostosledci v kraljestvu oproščajo plačevanja uvozne in izvozne carine pri izvozu svojih rudniških proizvodov, bodisi da so ti v sirovem ali v predelanem stanju, kakor tudi za uvoz strojev, orodja, gradiva in vsakršnega pomožnega materijala, ki ga potrebujejo za rudarska dela. Z ozirom na gorenji odlok je odredila generalna direkcija carina s svojim razpisom z dne 23. julija 1919, C. br. 8772, da morajo postopati vse carinarnice po gorenjem odloku in po sledečem: 1. De-klarant — v gorenjem slučaju rudniški posestnik ali prostosledec — mora predložiti Carinarnici uverje-nje Glavne rudarske direkcije, s kojim se potrjuje, kaj se uvozi in da je to za potrebo rudarstva. Uverjenje mora soglašati s tovornim listom in s tovorom, ali ako se prinese blago seboj, s prijavo. 2. Uverjenje Glavne rudarske direkcije mora biti potrjeno od Generalne direkcije carina, in še le potem, na osnovi tega uverjenja bo dovolila Carinarnica, da se blago uvozi ali izvozi brez plačila carine. 3. Uverjenje, označeno pod točkama 1. in 2. se bo smatrala kot carinska deklaracija in dobi svojo uvozno ali izvozno številko, s kojo se razbremeni skladiščna knjiga dotične carinarnice. Za uverjenje pod točko 1. je vposlati takso 2 dinarov, prošnja sama se kolekuje z 0*50 dinara.
Gozdarski študij. Pred nekaj dnevi so prinesli Časniki notico, da podeli vlada 5 podpor gozdarskim visokošolcem za studiranje v inozemstvu (na Dunaju ali v Švici). Podpore znašajo od 2000—2500 K na leto. Za današnje razmere so veliko premale. Eksistenčni minimum znaša na Dunaju mesečno 600 K, v Švici pa po nezanesljivih informacijah 250 frankov (najbrže več). Ce računamo 1 švicarski frank samo 8 kron, znaša eksistenčni minimum mesečno 2000 K. letno 20.000 K. V Franciji je studiranje še dražje kot v Švici, cenejše je v Nemčiji. Za Dunaj imajo podpore nekaj pomena, za vsa druga mesta so pa popolnoma brez pomena, ker ne bodo nikogar napotile v tujino, ki ni bil že prej namenjen tja. Kakor znano, so bili izključeni v februarju t. L vsi Slovenci t dunajske zemljedelske visoke Sole. Oozdarji (bili so le 4 na celi visoki šoli), so odšli v Zagreb, le eden se je pozneje zopet povrnil na Dunaj. Ta je sedaj tudi edini slovenski gozdarski visokošolec (poleg par Hr-v^tosL U Studira v tujini. Nekateri
izmed izključenih so hoteli iti v Švico in so prosili za podporo, a pokrajinska vlada jim je obljubila 800 K na leto. Sploh so pa vsem odsvetovali Dunaj in Švico ter priporočali Zagreb. V naši kraljevini primanjkuje gozdarskih inženirjev. Uprava In nadzorstvo gozdov, ki spadajo pod agrarno reformo, se nahaja deloma v rokah ljudi, ki nimajo nikake gozdarske izobrazbe. Mirno lahko trdim, da gredo vsled njihovega neveščega ravnanja z gozdi stotisoči narodnega premoženja v izgubo. V do-glednem času tudi ne bo na razpolago strokovnjakov. Država bi morala skrbeti, da dobi v najkrajšem času dovolj zmožnih in delavnih gozdarskih inženerjev in jih pošiljati v tujino, da spoznajo tuja gozdna gospodarstva. Dvomim pa, da bodo te male podpore vzpodbudile naše dlja-štvo, da bi se podalo na ta študij, ki je eden izmed najtežjih, v tujino. Nerazumljiva je kratkovidnost vlade, pa najsi bo centralna ali pokrajinska, ki skopari in štedi pri tisočih na podporah, med tem ko gredo po drugi strani vsled neveščega ravnanja z gozdi stotisoči narodnega premoženja v izgubo.
Jugoslavenski kompas izide le v toliko izvodih, kolikor bode naročnikov, ker ga vsled pomanjkanja papirj* in vi=okih tiskarskih con ni mogoče na zalogo tiskati. Potrebno je torej kompas naročiti pravočasno- Vseh pet zvezkov stane vplačanih vnaprej 200 dinarjev, vsak posamezni petero zvezkov: trgovski, industrijami, obrtni, agrarni in financialni pa 50 dioarjev. Dinar se računi po uradno določenem kurzu a 3 K- Prvi zvezek (nad 600 strani) izide koncem tega leta in bo obsegal vse trgovske tvrdke in vse za tr-govstvo pomembne podatke. Zahtevajte prospekt pri uredništvu Kompasa Gospodarska pisarna dr- Ivan Cerne, Ljubljana-
Opozarjamo na današnji inserat nanovo ustanovljene »Menjalnice in informacijske pisarne, družbe z. o. z.« v Ljubljani. — Z veseljem pozdravljamo to novo podjetje, zlasti vsled tega, ker bo potnikom dana prilika vedno po dnevnem kurzu menjati tuji denar in s tem onemogočeno veriženje z valuta-mi na kolodvoru in po ulicah._
Razne stvari.
Wilhelm je ukazal. Nekje južno od Skoplja je pečina, ki je bivši cesar Wilhelm dal na njej izdolbeti sledeči napis: >Wilhelm, cesar nemški in kralj pruski, je svojim vojakom ukazal, to cesto zgraditi • - •< Lani je prišla tja francoska armada generala Francheta d' Esperev in ta je dal pod Wilhelmove besede vdolbsti sledeče: >Jaz, Fran-ohet d' Esperev, vrhovni poveljnik francoske armade, 6em svojim vojakom ukazal, tukaj Nemce zapodili. • •< Italijanski >Secolo< prinaša fotografijo te pečine-
Društvene vesti in prireditve.
Družba sv. Cirila in Metoda je
razposlala podružnicam, delegatom, pokroviteljem, C. M. kamnarjem ter zastopnikom pokroviteljnin tiskovine za 30. veliko skupščino, ki se vrši v Ljubljani, dne 14. septembra v veliki dverani Narodnega doma. Upravičencem iz zasedenega ozemlja se je poslalo tiskovine le onim, ki se nahajajo v nezasedenem ozemlju in kojih naslovi so C. M. pisarni znani. Vsi oni, ki so upravičeni prejeti tiskovine, pa jih niso prejeli, naj jih urgira-jo v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Na skupščino Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev, ki se te dni vrši v Ljubljani, so prispeli kot odposlanci »Srb. učiteljskega društva«, predsednik Sokolović, urednik »Narodne Prosve-te«, Stankovič in trije drugi delegati. Spremna jih predsednik »Saveza hrv. učiteljskih društava« Davorin Trstenjak. Dobro nam došlj!
Čitalnica v Spodnji Šiški priredi na Mali Šmaren, dne 8. septembra na prijaznem vrtu pri »Ančniku« svojo veselico. Napredni Šiškarji in zavedne Siškarice, pričakujemo od vas obilne udeležbe. — Odbor.
Društvo Jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru naznanja svoj občni zbor, ki se vrši dne 6. t m. ob 18. uri v pismonoški dvorani glavne pošte s sledečim sporedom: 1. Volitev novega odbora. 2. Vprašanje spojitve z Zvezo poštnih organizacij v Ljubljani. 3. Slučajnosti.
Delegacijsko zborovanje »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani« se vrši v soboto dne 6. septembra t 1. ob pol 9. uri dopoldne v mestni dvorani s temle dnevnim redom: Predsednik otvori zborovanje. Tajniko-0 vo poročilo o delovanju »Zaveze« od 4. septembra 1918. Poročilo o računskih zaključkih: a) »Učiteljskega Tovariša«; b) »Popotnika«; c) »Zvončka«; č) *Za-veze«. Poročilo računsMfi pregledoval-cev. Volitev treh pregledovalcev računov. Proračun za leto 1920. Poročilo odsekov. Poročilo o snovanju enotne učiteljske organizacije kraljestva SHS. Naše ioW
stvo v zasedenem ozemlju. Poročevalec A. Mervič, nadučitelj, Po-
vjr pri Sežani. Eventualne dopolnilne volitve v upravni odbor, oziroma v odseke (§ 14). Predlogi in nasveti.
Zadruga krojače v ponovno opozarja, da se naj v najkrajšem času priglase vsi, kateri se hočejo podvreči pomagalski, ozir. pomočniški preizkušnji. Zadnji čas je do 10. septembra 1919 v pisarni Gosposka ulica štev. 5.
Prostovoljno gasilno društvo Iz Loke pri Zidanem mostu,   katero je
priredilo dne 31. avsrusta s^,rojo vrtno veselico v prid zidanja novega gasilnega doma, je dobro uspela. Zahvaljujemo se v pivi vrsti gosp. kapelniku Friško viču, ker je on nas s svojo imenitno godbo res izvrstno zabaval. Zahvaljujemo se nadab'e vsem gasilnim društvom, posebno z. žup. načelniku Halerju iz Brežic kateri je nam obenem tudi daroval 100 kron za nov gasilni dom, gosp. načelniku Kosu iz Radeč, ker se je tudi z lepim številom društvenikov udeležil, kakor tudi društvom iz Trbovelj, Sevnice in Rajhen-burga. Ravnotako se zahvalimo pa tudi gdč. učiteljici PetrinČičevi in gdč. Ferenčakovi, gdč. Novakovi, ter sploh vsem gospem ni gospicam, katere so res dosti delovale za društvo. Zahvaljujemo se pa tudi ZidanmoŠčanom, posebno gg. Pečniku, Poli ar j u, Dajzin-gerju in Pircu, kateri so tudi pri društvu dosti sodelovali. Obenem pa ponovno prosimo naše občinstvo, kadar začnemo s stavbo novesra * gasilnega doma, in to se v kratkem prične, da nam pripomorejo, nai si bo pri lesu ali v denarnem prispevku, po možnosti, ker to gre le. za blagor občanov.
Članice splošnega slov. ženskega društva se pozivljejo, da takoj vrnejo izposojene knjige, v društveno knjižnico, ker se jih rabi za dgotovi-tev knjižničnega kataloga. Društvena knjižnica se otvori konec meseca
septembra. Društvo je nakupilo mnogo novih modernih knjig in pričakuje pri otvoritvi prenovljene knjižnice obilega obiska. Knjige se sprejemajo vsako popoldne od 3. do 5. ure v društveni knjižnici. Rimska cesta št. 9.
Zagorski dijaki prirede v ponedeljek 8. septembra ob pol 20. uri v Sokolskem domu v Zagorju »Tekma«, drama v 3 dejanjih. Spisal A. Funtek, — Cisti dobiček je namenjen Jugoslovanski dijaški zvezi v Ljubljani. K obilni udeležbi vabijo dijaki.
Kegljaški   klub   »Venček« pri
Draščku je dal na razpolago tudi 4 damska darila v efektih za katere se od nedelje 7. t. m, naprej tekmuje. V nedeljo 7. in ponedeljek 8. svira pri tekmi od 17. do 23. ure godbeni kvartet. Prireditev je v korist oslepelim vojakom.
Litija. Prošlo nedeljo 24. avgusta t. 1. se je vršil v Šmartnem pri Litiji ustanovni občni zbor Gremija trgov-vec za polit, okraj Litija. V odbor so izvoljeni: g. Makso Lajovie, Litija, načelnik; g. Mihael Omahen, Višnja gora, namest. načelnika; g. Janko Poček-Bevško, podnačelnik. Odborniki: gg. Fortunat Ocrtane. Vače, Anton Roje, St. Vid. Franc >krabar, Višnja gora, Hinko Lebinger ml. Litija, Franc Rebolj Krka, 1. Gruden Šmartno, Karol Uršič Zagorje, Rudolf Ahčan Zagorje, Marija Humer Polšnik, Antonija Šelekar Šmartno. Namestniki odbornikov: gg. Leopold Berdajs Sava, Anton Verbole Izlake, Anton Zavodnik Višnja gora, Ivan Slavine Šmartno, Ivan Leskovec Šmartno. Pregledovalca računov: gg. I. Gruden Šmartno. Franc Škra-bar Višnja gora. Tajnik: g. Franc Lajovie ml. Litija. Blagajnik: g. Hinko Lebinger ml. Litija.   Občni zbor
je bil prav dobro obiskan in se je vršil v lepem redu ter z velikim zanimanjem.
Darila.
Lpravništvu našega lista so po-
poslaJj. za »Narodni svet« ždezniear-ji juž. žeL, tu 159 K 50 v. Srčna hvala!
Za nase slepce je priredila I. gorska baterija celjskega topničarskega polka dne 24. avgusta t L v Podkclenu pri g. Pintarju veselico, z namenom, čisti dobiček pokloniti našim ubogim slepcem. — Dobiček je znašal 1408 K 20 v. kateri znesek sta odposlanca omenjene baterije gg. častn. nam. Ant. Romih in cgnjičar Fr. Kopriva osebno prinesla vojnim slepcem v Ljubljano. Za velikodušni dar se naj topleje zahvaljujejo vsi vojni slepci v zavodu.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca avgusta 1919. 1. sledeče zneske: 1. Prispevki podružn i'c: Radovljica ž. 205 K; Ribnica na Pohorju 35 kron; Sv. Lenart v Slov. gor. 135 kron; Jesenice ž. 600 K; Ormož ž. 116 K; Slovenjigradec, m. 27 K; Petrovce 501 K; Ruše 131 K 40 v; Novo mesto ž. 83 K; Ribnica ž. 100 K; Ribnica, m. 90 K: Bočna 72 K; Ptuj, m. 30 K; Ksaverij in Ljubno 289 K; Št. Jurij ob j. žel. ž. 2372 K 69 v; Limbuš 7 K; Semič 104 K 40 v; Vojnik 200 K; Litija 97 K; Celje m. 50 kron; skupaj 524n K 49 v. — 2. Prispevki iz nabiralnik oV: Ruška koča, Ruše 16 K: gostilna Slapar. Lukovica 29 K 82 v; Zurc, Semič 5 K 66 v; skupaj 51 K 48 v. — 3. Prispevki 'za obrambeni sklad: Brenčič Alojzij, Ptuj 200 K; dr. Gregorc Anton. Ptuj 200 K; Lenart Franc, Ptuj 200 K; Senčar AIoj-zij, Ptuj 200 Ki Skuhala Ferdo, Ptuj
200 K; Toplak Franc, Ptuj 200 K; Bratkovič K., Ptuj 20 K; Z. Muršec, Ptuj 200 K; skupaj 1420 K. — 4. Razni prispevki: G. Janežič, Sv. Benedikt, nabrala 30 K; J os. Kenda, Št. Jurij od beg. odbornikov 1053 K; neimenovan, tu 10 K; M. Zalokar, Ljubljana, pokroviteljnina 200 K; F. Brinšek, Trnovo, dar 797 kron; Kmet. bralno društvo, Vučja vas 25 K; neimenovani, špilje 1000 kron; okr. sodišče Brdo, kaz. poravnava M. J. ca. J. A. 50 K; dr. T. Gosak, Ptuj, kaz. poravnava V - V. 10 kron; ženitovanje Lojzeta Groharja v Št. Gotardu 13 K: upravništvo »Slov. Naroda«. Ljubljana 80 K '+ 74 K + 30 K + 50 K = skupaj 234 kron; inž. Pavel Endlicher, Ljubljana, pokroviteljnina 200 K; skupaj 3822 K._
Apro¥i£a$!!a-
t Prodaja vžigalic. Vžigalice tvrdke Perdau se bodo prodajale po sledečem redu: Na vsak odrezek št 2 sladkornih izkaznic se dobi 7 škatljic vžigalic. Škatljica vžigalic stane 30 vin. in se dobe v sledečih trgovinah: V L okraju: Na sladkorne izkaznice št. 1, 2, 4 in 7 pri Ojstrižu; na št 3, 8 in 9 ri Ravhekarju; na št 5 in 6 pri Zirkelbachu; na št 10 in 129 pri Perdanu. — V IL okraju: Na št 11 in 26 pri Trdini; na št 12 in 13 pri Zorcu; na št. 14, 15 l<v in 21 pri Sever ju; na št. 17, 18, 19, 20, 27 in 73 pri Košaku; na št. 22. 23 in 24 pri Tavčarju. — V III. okraju: Na št 28 in 34 pri Steinerjn; na št 25, 29, 30, 31, 32. 38, 39, 40 in 41 pri Sokliču; na št 33, 35. 36 in 37 pri Vrtačniku. — V IV. okrafu: V a št 42, 44 in 46 pri Medici: na št 43 in 45 pri Tavčarju; na št 47 pri Jemcu; na Št. 48, 49 in 50 pri Elbert::. — V V. okraju: Na št 51 in 53 pri Khamu; na št 52 in 54 pri Štancerju; na št 55 in 56 pri Krivcu; na št 57, 60 in 64 pri Su^u: na Št 58 in 59 pri Zorcu; na št 61 pri Lehnertu; na št. 62 in 63 pri Svetiiču. — V VI. okraju:
Na št 65 in 69 pri Cešnovarju; na št 66 pri Jersetu; na št 67 in 68 pri Omanu; na
št 70 in 71 pri Tomažu Mencingerju; na Št. 72, 74 in 95 pri Antonu Mencingerju. —
V VII. okraju: Na št. 75—93 pri J. Perdanu, Vodnikov trg. — V VIII. okraju: Na
št 94 In 97 pri Sušniku; na št 96 In 99 prt Zormanu; na št 98, 100 in 101 pri Sarabo« nu, Martinova cesta; na St 102, 103, 104 In 107 pri Zoriču; na št. 105, 106, 108 in 109 pri Sarabonu, Zaloška cesta. — V IX, okraju: Na št 110, 112 in 114 pri ČeSno-varju; na št 111 in 114 pri Marenčetn. —
V X .okraiu: Na št 115—128 in 130—136 pri Perdanu, Vodnikov trg.
4fnriafin 73 nove sede ter izurjenega mm\)i kolarja išče Delnttba pivovarna v Laškem. 8792
Irpnta uneftfta
meta v eksportni trgovini Eđ. Sup-panz, Prišteva, Slov. Štajersko.
Apsolviran tro. akadeiolk ^epš;
pri banki ali večjem codjetju. Ponudbe na Roberta Blenk, Sv. Benedikt v Slov. Goricah. 8742
ie se mazno stanovanje Mv™:
je, event samo nemeblirana soba za takoj ali pozneje. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 8772
Meško in žensko Rolo &FS,pr£
Poizvedbe.
Izgubila se je v petek popoldne nt sprehodu ob otroškem ijrrišču zlata zapestnica. Poštenega najditelja se prosi, da jo odda proti dobri najrradi v anon-čni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana.' Kongresni trg: 3.
Poizvedba. Ivan Zom Bobnarjev 1« Prva čine pri Gorici je služtl do razsula pri 5. stotniji 27. dom. pesp. nekje v, Romuniji, je došel okoli božiča L L v* Šiško, od tam odšel na koroško bojišče* k Celovcu in se od takrat ni oglasil.' Starši £a niso videli že 4 leta in vprašajo ali je še živ in kje se nahaja. Kdor. kaj ve o niem, naj sporoči V. Gregorju v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13/55.
Ko bi kdo vedel za \ntona Vovfca, doma iz MisKnja na Štajerskem, se prosi, javiti materi Antoniji Kidrič, Ljubliana, Cesta v Mestni !oz 15.
Poizvedb«. Kateri onih gospodov pri finančni straži, ki so prišli v teku treh mesecev iz Gorice in jrorišlre oko-, lice, bi bil prijazen, ml naznaniti, kje se sedaj narnia srosp. Josip V rtove c, nadpaznik. prej nastanjen v Gorici, na naslov: Pavlina Vrtovec, Bled, vila Pa u ček._
IzdajateH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in rJsk »Narodne tiskarne««
se voz zai
sme biti lijiliui tudi obrabljen in v slabem stanju; event. se kupi tudi tak koleselj ali kak drug lahek voz. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 8794
Drnrtaifl CD se ^°^ro ohranjeni težki rluufljb ub vozovi kakor tudi posamezni deli po najnižji ceni. Kolesa so ši-toka do U cm (4 cole) Ponudbe na kovača Anton Zajca, Žalec pri Celin. 8789
r-pnnHjfni zrno?'n' strojepisja, steno-UUijJUullllI, graiije in drugih pisarniških del želita primerne službe kot začetnici. Nastop takoj. Ponudbe pod »Začetnici 8793" na upravništvo Slov. Naroda. 8783
se
podjeten, trgovsko t, naobražen tudi v kupčevanju s poljskimi pridelki. Proda-jalniški prostori so v lastni hiši na deželi. Ni izključeno, da poslane tudi solastnik dotične trgovske hiše. Prosim ponudbe z navedbo dosedanjega sodelovanja in natančnim naslovom pod „Trgovina 2891 8785* na upravo tega lista do 20. septembra. 8785
lirnAi cn • salonska obleka, nova rllllid K. obleka za 14. 15. letnega dečka, 2 hlače, zimski površnik, obleka malo ponošena, 4 m blaeja za rnoško obleko. Poizve se: Kolizejska nI. 12. pri išnlka nasproti I. dri. gimnazije. 8778
la
koprivčevih 130 — 170 tisoč se takoj odda. S. Kolodvorska nI. 31.
cm, vec Palouz,
8802
DfA^rtia Kd0 bi m°£el nasv eio r rUSnjOt vati iz prijaznosti inteligentnemu trgovcu, kateri bi imel veselje priženiti se v dobro upeliano trgovino, event. tudi gostilno. Radi pomanjkanja znanja v teh krogih, moram tem potom iskati moji inteligentni svakinji, prijetne zunanjosti, ki je primorana vsled nenadnih družinskih razmer poročiti se. Ozira se samo na zdrave, ugledne, dobro situirane in podjetne gospode. Ceniene ponudbe samo s shko pod .Industrija 756" na Anocčni zavod Drago Beseljak, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5. 8720
Uradno dovoljena, te 20 let on« stoječa naistareJSa ljubljanska
posredovalnica stanovanj io boljših
. Flux
Gosposka ulica 4, L nadstropje levo.
išče nujno več kuharic v Beograd, Zagreb, Karlovac, Sušak pri R ki, Ljubljano, Dunaj, Sarajevo, dobra plača, 8—10 sobaric na vse kraje, 3 gospodinje na graščine blizo LiuMjane, KoroSko in Staie sko, blagajnićarko za pivnico (šank) v Maribor, plač. natakarico, spod. natakarico in plač. kasi; ko v neko kavarno za Ljubjano, vrtnarja, več deklet za vse itd. Priporoča inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna in kolikor mogoča hitra postrežba. §jj ——Uh mmgKk znamka, 11
v Kejodvorski ulici št 31.
Šivalni stroj
Ljubljani.
SS03
za krojaško obrt se kuni. Poizve se Selo št. 38 pri
o/oo
vinske,  esem do deset polov-aške, dobro ohranjene, proda.
8787
Franc Lenart v Ptuju
Ifetrio sodo vatorist. Ponudbe se
prosijo cod »Soba* na anerčno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 8S07
Trgovina r.a nrometnem Kraju.
Oglasite se še enkrat poštno ležeče Ljubljana, pod starim naslovom. 8818
Fino kdaiu
in plačilnega natakarja i£čem za takojšnji nastop za 3 razred. Rn£olf Ozvald, kelodv. restavracija Jesenice.
8814
Drifta ffl ve^ močnih, pločevinastih rltluu jl štedilnikov. Poizve se Dri I. Lumar, ključavničar Sv. Petra nasip Štev. 43. 8810
30QQ l:a fmm 'Jm
kalce pri Viču. Poizve 8749
naprodaj na gradu Bose v gradu.
Tesarski mojster
stor zajamčena. Ponudbe pod .Soliden mojster 8754" na upravništvo Slovenskega Naroda. 8754
•i* bolj majhna, polkrita (oljnate jd, osi) kakortudi jako lep konj se proda. Ogleda se lahko med 2.—3, uro. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8797
Ha hrano in stanovanjese 2Š
iz ljudskošolskih ali meščanskih šol, plača po dogovoru. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 8799
Učenca ££a„r
zanesljivega iz hiše, ter z dobrimi spričevali, sprejme  modna trgovina Fran Lenart v Ptafu. 8788
m\nm sodo S&.tslE^pS
.Visokošolec 8795* na upravništvo Slov. Naroda. 8795
in jedilnico s kar-
nisami preproga-
Oprava za spalnico
mi itd. popolnoma kompletna se kupi. Pcnudbe z detailnimi navedbami in ceno se prosijo pod .Garantirano čisto" na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. ___________8808
Za manjše posestvo (0sse
krbnik), izkušen v kmetijstvu in gozdarstvu, samski, vešč nem. in slov. jeziku. Naslov pove upravništvu Slovenskega Naroda. 8702
Bi se bHuniN ™r^nde»n5
za lesno veletrgovino na Koroškem z z znanjem slovenskega in nemškega jezika. Tisti, ki so službovali v tej stroki imajo prednost- Ponudbe je poslati na poštni predal štev. 81. 8799
Tapetnlk In dekorater
. Zor
Bieiv/eisova testa poleg del vlade
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835
Stružni stol (Mat).
in en voz  brek proda, posta Litij; .
Za delo 80 cm. dolgost, Frid. Tome.
8826
Apoteka Mormra V. Nikoliča u Kraljevu
PSe magistra ili pomočnika
attlaialfhai P,ata mesečno 1500 kru-B^ICflfflinig, na stan i doručak. 8775
l špecerijski steni.
skorai novi, ii, prvovrstnega izdelka iz  trdega lesa se ugodno pro-dasta. Sušnik, Ljnbiiana, Zaloška c. 21.
S 773
W$m sobo
išče uradnik v Ljubljani, če mogoče z električno razsvetljavo in separatnim vhodom. Kurjavo preskrbi sam. Ponudbe pod .Inženir 8779" na upravništvo Slovenskega Naroda. 8779
Izprašan elektrotelinik SJŠS
so Želi službo  premeniti  kot obrato-vodja. Ponudbe  pod .Elektrotehnika 8780" na uprav. Slov. Naroda, 8780
Proda se biša
v prometnem trgu na Gorenjskem. V hiši je gostilna in je pripravna za vsako drugo obrt. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 8784
uova enonailstropna niša
s senčnatim vrtom, pripravna za trgovino ali mali hotel, poleg kolodvora v bližini treh tovarn na Gorenjskem se po ugodni ceni takoj proda. Vpraša se pod ,60.000" na Anončnl zavod Drago Beseljak, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 5. 8719
2enitna ponad. VdP°avd1lemposopvrogC!ni
višjem uradniku brez otrok, 34 let stara. Ima v Ljubljani mebiovano stanovanje in 30.000 K premoženja. Želi znanja z inteligentnim gospodom 40 do 45 let starim. Pod šifro .Slovenka 80 8776" na upravo Slov. Naroda. 8776
Zenltna
nnrlhS Inteligenten naobra-llUuliO. žen trgovec, govori 4 jezike, 40 let star vdovec, sedaj poslovodja z mes ečno plačo 1.600 K se želi poročiti z gospodično ali vdovo 30 do 40 let staro, ki bi imela najmanj 50.000 K, radi prevzetja prvovrstne trgovine. Cenjene ponudbe pod tA. K./ 8801 na upravo tega lista. 8801
Valentin Maček tov. v Domžalah 43.
pobiram vsako soboto v Ljubljani Sv. Jakoba trg., stare klobučevinaste (filcaste) klobuke v popravilo in tiste tudi vračam. — Se priporočam slav.
občinstvu. 8485
Klini tO d°Dro ohranjena politi rana nUjJf n kredenca za jedilno sobo, umivalna miza z marmornato ploščo in zrcalom, dekoracijski divan aM otomana in železna sklopna postelj (Tisch-bett). Pismene ponudbe z navedbo cene na St. Petra cesta 38, Ljubljana. 8626
FlfCnnm oskrbnik veleposestva 33 let LnoUUH], star, vzoren gospodar z 25 tisoč kron prihranka, sc želi seznaniti z gospodično ali vdovo do 30 leta. Najraje bi se priženil na posestvo trgovino ali dobro gostilno, ker bi la-bko odprl vinsko trgovino. Diskrecija zajamčena. Resne ponudbe s sliko pod .Jesen 33" na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Kongresni trg 3, Ljubljana. 8675
Dober pisalni stroj "e£™£
trg št 311 nadstr. vrata št 3. 8759
Vajenec
trgu.
■t st in tip a vodna lm
in za polnojarmenik. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda.* 8822
se sprejme v šoeceri}sk^ trgovino F. Ttrdiaa aa Sttrenr
___8812
Kovafkega pomočniKa ^Zt^
Či. lstotam se sprejme učenec. Mihael Weiss, kovaški mojster. Ljubljana. 879$[
*■    z<f ■■
t
Društvo zasebnega urađniitva Slovenije sprejme"ssr —
društvenega glasila. Znati mora stro-pisje, biti vesten in imeti veselje do organ izatoričnega dela. 2) pomožno uradnico z lepo ročno pisavo in znanjem strojepisja. Pismene ponudbe je vložiti do 20. t. m. z izpričevali na Društvo zasebnega uradništva Slovenije v Ljnbljani, Marije Terezije c 13/U. 8809
Spreten leleznioar
se sprejme v veletrgovino želez-nlne v Jugoslaviji zunaj Ljubljane, ki je tudi veSč knjigovodstva in dober korešpondent; navedbe dosedajnega službovanja in plačilnega zahtevka s priloženimi prepisi spričeval vposlati je na upravništvo »Slov. Naroda« pod »Želeinioar/8829- 8829
Ženitna ponudba.
Or. podstražmojster, star 37 let, srednje velikosti s par tisoč prihranki želi v svrho takojšnje ženitve znanja z 20 do 30 letno gospodično neomadeževane preteklosti, milega srca in srednjim premoženjem, gospodične s posestvom, gostilno ali trgovino imajo prednost. Dopise, če mogoče s sliko, katera se na zahtevo vrne pod »Srečna bodočnost' 8756" na upravništvo .Slov. Naroda*.
Tajnost zajamčena. 8765
'■ <* .. «*. '.
Potrtim srcem naznanjamo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in svak gospod,
Načelstvo regstr. zadruge Hranilno in posojilno društvo v Ptuji javi svojim članom, da je dne 2. septembra 1919 v Gospodu preminul gospod
Mihael Brenčič, stor.
posestnik v Rogoznici, soustanovtrik nase zadruge (lan načelstva.
Z nami je deloval nad 35 let, možko je vstrajal v tugi in veselju.
Vrlemu možu blag spomin!
Na Ptnji, dne 3. septembra 1919.
n			-		
					
					1 i
Zahvala.
Povodom bridke izgube predrage nenadomesUjive soproge in mamice, gospe
Marije Brenčič
izrekamo tem potom vsem, ki so spremili drago pokoj ni co na njeni zadnji poti, našo najprisrČnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo gg. pevcem .Ljubljanskega Zvona" za krasni žalostinki, čast. g duhovščini in darovalcem krasnih vencev.
Vsem še enkrat najprisrčnejša zahvala.
LJUBLJANA, 6. septembra 1919.
Globoko žalujoča rodbina Brenčlčeva.
.v   Afr t f)f to*
Zahvala.
Povodom krute izgube svojega nad vse ljubljenega in nenadomestljivega moža, predobrega papa, oziroma brata, zeta, strica in svaka, gospoda
posestnik in bivši župan v Vipavi
starosti
po dolgi in mučni bolezni v 79 letu svoje mirno v Gospodu izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika se je vršil v četrtek dne 4. t m. ob 9 uri zjutraj iz tržaške mestne bolnice na pokopališče k sv. Ani v začasni grob, odkoder bo svoječasno prepeljan na domače pokopališče v Vipavo.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin.
VipaTa, Trat, dne 6. septembra 1919.
Žalujoči ostalL
dr. Vladimir
advokata
nI ml mogoče izreči posamezno iskrene zahvale, zato se tem potom naknadno zahvaljujem v svojem imenu in svoje nedoletne hčerke vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji potL
Posebej pa se zahvaljujem vsem darovateljem krasnih vencev in šopkov, dalje novomeškim bratom Sokolom, gg. pevcem za v srce segajočo Žalostinko, gg. kolegom in uradnikom v Novem mestu pa tudi gg. zastopnikom odvetniške zbornice v Ljubljani.
Vsem Se enkrat tisočera zahvala.
NOVOMESTO, 5. septembra 1919.
Globoko žalujoča soproga
Jakobina dr- Zitkova in hčerka-
5991
6540
Stran 6.
i
■Stihe sinile ■*■•*»«»•"•«
Borovlje,
naprej razpošilja Anton
8526
Upi se biti ali vila
predal 166, Ljubljana.
8765
KM pononlke S&E&te
sprejme s plačo 1. razreda krojaška tvrtka K. Pačnik. Sodna ulica 3. 8735
Or. Demšar
zopet ordinira.
moža
Črno in modro, Se razpoglljam, dokler v zalogi, 100 zavitkov K 65'—. Karel Uffcner, Celje 8750
obširna  s kom-, pletnim orodjem delavcev se odda v najem. Kje, ''upravništvo Slov. Naroda. 8748
Hftmfij za trgovino meSane stroke, iz 0|HrjU boljše hiše, s hrano in slano-i^njem ter popolno oskrbo v hiši, spreime takoj J. KraSovlc, trgovec v Žalcu. 8417
Gospodična
z večletno prakso, dobrimi spričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službo v kakšni slaščičarni, kjer bi se ji ista izročila na račun, Cenjene ponudbe pod »Upanje" poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 8817
Slivovko
prvovrstno pristno blago ima v zalogi Rudolf Zore * Bomp.
Ljubljana. 8029
Pristno črno
TmmIj kakor tudi več nčencev se ICohTJi snrejme proti dobremu plačilu v tcajno delo. Anton S teine r, mestni tOaarski mofster, Ljubljana, Jera-ulica it 13 4844
ftnjfSVifa žepnih ur, zlatnine in sre rujMuffia brnine sprejme F. Čuden Sin i—% nasproti glavne poŠte v Ljubljani. £   Tetna la solidna Izvršitev. 5531
Men smreKnv les
«f okrogel aH rezan, rauv vagon se naj fŠCAGNETTI, parna jbdvotom, Ljubljana.
jelka, hrastov In bukov bodi Cene za les nalo naznanijo na V. žaga za drž. ko 2048
ffha P° ro0*005** s hrano Aullfl v sredini mesta se Išče s 15. septembrom. Ponudbe na tapravniStvo Slovenskega Naroda pod '.Sredina mesta 8760-. 87pn
luni veliko Mnde in krompirja
naprodaj po nizkih cenah. Jakob Kle jmenčie, posestnik in trgovec v Mezgov-E$> Moskanjci. S620
Krn ffl dekle za pospravljanje sob in ItU* 58 drugih hišnih opravil proti dobr. plači in hrani. Vpraša se pri g, Becgmanu, Poljanska cesta Št. 87. 8708
iFnitntflm ?° najvišji dnevni ceni lepo nihlUjcni volno od živih ovac Mihael
Osaahen VUnfagora.
864S
Vimna an dobro ohranjeni vinski sodi ftflPIjU SE od 16 — 25 hL A. Snšnik. Ljntijeaa. Zaloška cesta 21. 8627
Mfliiefta spretna in dobra moč, se ffllraiilflu, išče do 15. septembra. Ponudbe na upr. „Slov. Naroda" pod Šifro „Saretna in dobra/8654". 8654
Dva m m
proste osi  in peresa
ter koteselj  se ceno prodajo. Jernej
Pirntt, kovač. Jarše, p. Domžale. 8713
Dsbnga zanesljivega mesarskega po-
mftrnftfl se tak°J sP<e! —   Ki*. P°ve
aitluilul upravništvo Slovenskega Naroda. 8764
latjio gostilno na račun. Ponudbe na
upravn. Slov. Nar. pod .Sposobnost 8762*. 8762
ftafnib absolvent strojne šole v Pu-ulfBjHla, lju, išče   službe. Ponudbe
§da* .Strojnik 8738* lovenskega Naroda
na
upravništvo
8738
IhlS bftnio srednje teže, 8—10 let stara, Ufa Mulju se takoj prodasta. Več se poizve pjt Ignacija Mori, Jezersko nad Kravjem pri Železni kaplji. 8755
UntfflAfffldlrinh samostojna korespon-In^pfuullllljd, dentlnja   z znanjem
vseh kontorskih del, urna in zanesljiva
se takoj sprejme v modni trgovini.
Cenj. ponudbe pod „Saraostojna 8674"
m oprav. „Slov. Naroda". 8674
ranic s nrano se 15 če za starej-uiijfc šega dfjaka pri boljSi rodbini. Ponudbe poslati na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod ,,št, 100". 8710
KontorirtiDja, moč, z večletno vsestransko prakso se išče za manufakturno veletrgovino pod ugodnimi pogoji." Plača dobra. Obširne ponudbe se prosi na ptštni predal 88 Ljubljana.
fflfon HoMfl od 20—30 ]el> ki zna do~
lalcal UCnlC brc kuhati in druga hišna dela opravljati. Glavno da je pametna, pridna in poštenega srca, kajti ostala bi laiike trajno pri hiši, ker gospa želi tako, — Potrebujem pa tudi deklo za'zunanja in poljska dela. Plača za ot^e'po dogovoru. Naslov pove uprav Slovenskega Naroda. 8752
tenaMoapiiillia! ,:mcS,n
Cen gospod, srednje starosti, ki je bil poslovodja v večji pekarni, želi znanja v svrtp resne Ženitve, z gosplco ali vdovo v starosti 25—40 let, ki bi imela Že dobro vpeljano pekovsko obrt. Ponijdbe naj se pošljejo do 15. t. m. s sliko pod »Pomlad* aa nabiralnico e Grajska ulica 15, Maribor. 8741
se dobi pri Ivanu Buzzolini, delikatesna trgovina, Lingarjeva ulica. 8783
Semenj za
Resljeva c, št. 4.
Prodaja porcelanske in emaiilrane posodo od 9. do 22. septembra. K U S.
JE H
se doM v vsaki množini.
Jčianova ulica št. 11.
838S
Sladkorja
se  porabi   manj,   ako se vporablia
Uavni
surogat
Krojaški mojster
prazen, smlet, s pravo kavo mešan Originalni 63 kg zaboj, soitirano, okusno v !/5, 1 10,'/^kg paketirano, franko zaboj K 756.— pošna pošiljka 15 kg sortirano franko K 200 — Odprema: denar naprej ali po povzetju. Land & Cosnp. Osijek. Brzojavk Langcomp. 82G0
Ilija Paranot
trgovec v ftabea v Srbiji,
ima naprodaj večjo množino rumene in zdrave koruze in pšenice in sicer franko šlep Sabac. Išče direktne zveze za prodajo živil tudi za v bodoče. 7359
^ Pravo roietiO domače
milo ja pranje
1 kilogram K 16— Pri naročbi 1 skrinjice okoli 3 in pol kg K 56-franko. Po povzetju pošilja zavod za eksport M. Jfinker, Zagreb. 15.. Petrinj-ska ul. 3 Iti Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa.
Sp. Šiška, Celovška ces. 23,
se priporoča za jesensko sezono cenj. odjemalcem, sprejema vse v to stroko spadajoča dela;    točna izvršitev in solidne cene/ 8731
16 novih žaluzij na verižico 101/90, 90/80, moški čevlji, perilo in obleke, salonska obleka, frak, kožuh, zimski in letni površnik, zlata in stara srebrna ura. Ogleda se lahko vsaki dan od 2—5 popoldne. Kje pove upravn. .Slov. Naroda« 8751
Pozor!
Lep konj, 3 in pol leta star (Walah), 15 in pol pesti visok, od polnokrv-nega žrebca »Bonee«, svitlorujav z belimi nogami in belo liso na Čelu, dobro upeTj an, izvrsten tekač, mirnega dobrovoljnega temperamenta, za vožnjo in ježo prav sposoben se proda. Naslov in cena se izve v upravništvu Slov. Naroda. Isti lastnik prodaja tudi izvanredno lepega ,bikec-a< in 3 mes.
staro tele. 8739
Išče se v na]em dobro idoča
•t •t
Pitona
• o t«
v Sloveniji ali drugih delih države SHS. Cenjene ponudbe naj se pošljejo do 15. septem. 1919 na Nabiralnico anono Grajska uL 15, Maribor. 8743
za kurjavo, izolacijo,  steljivo in druge svrhe  uporablji o, dobavlja v vagonih in na drobno
F. SS.Uhar, Ljubljana.
Telegr.: Uhersred.    Inter. Telefon 117
Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fnchs Selenburgova ul.
jem staro zlato io sreoro šjih cenah,
priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briljantov i. t d. vsa popravila in nova dela se Izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928
za
Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin Iz konjska žime v vseh veličinah. Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojednec. lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec. Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telef. 17—03.
Trgovska agentura v Mariboru z velikim krogom od-B - 81 jemalcev ISče :: - b:
Lepa
na prodaj na juž. bregu Vrbsk. jezera vis-a-vis vojašk. kopališča, obstoječa iz 6 opremljenih sob, 1 kuhinje. 1 obednice, 1 shrambe, kleti, 17249 m2 zemlje (800 m2 vrta za zelenjavo), hlev, 3 koze, na jezeru lep čoln. — Jugoslovani požurite se, da ne pride v nemške roke. — Vprašanje pod Slovenska vila 8757" na uprav. »Slov. Naroda". 8757
Vabilo
iz bakra ali ponikane pločevine.
zanetane in dobro počinjene dalje stenjate (ribežne) pocinkane kakor drage hišno In kuhinjsko posodo izdelal« te dobavite tečno preprodajalcem
G. WITITZ,
kateri se bode vršil dno 19. septembra 1919 ob 6 uri popoldne v mestni posvetovalnici (Magistrat)
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo predsednika.
2. ) Poročilo direktorija
3. ) Eventualne dopolnilne volitve
4. ) Raznoterosti. 8813
Filip Pečenko,  Ljubljana, Dunajska cesta 6. naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril
Prvi   jugoslovanski zavod za  izdelovanje   kefirja In ioghnrta.
Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim i. t. d. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse Človeškemu organizm škodljive bacile. Pri rednemu uživanju kefirja dosežete visoko starost Uspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja se tudi na deželo.
vsakovrstnega blaga za Maribor, Sp. Štajersko in Prekmurje. Cenj. ponudbe pod „ve£letni potnik 260" pošt ležeče Maribor. 8697
Prvovrstna
P
Si-
SC® in cevi
priporoča tvrdka
IGN. VOK
specialna trgovina Šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št. 7. 7334
20 Ps
z vrtilnim tokom 200 voltov,
50 Per. Siemens - Schuckert tipa S sprožila popolnvma novi, v originalnih zavojih, dalje
Brzožaga  55 cm iti
nova stiskalnica za opeko
m \Mm iMm a oije
aa poseni proti gotovini prodate. — Vpraša se pri
ing. Franc Longerju, Gradec,
mm
želnih pridelkov kupuje trgovina s semeni SEVER & Komo Ljubljana, VVolfova ul 12.
Prosimo ponudbe z naredbo množine in cene. 8070
j
Miši - podgane stenice - ščurki
in vsi zalegi nora ptgiaiti ako npotrebite moja najb«U ifkaieaa in povsedi hvaljena sredstvi kakor: proti poljskim mišim 6 K. za podgane fn mili stane K 6*—; za Karte K 6 —; posebna močna tinktura za stenice K 9r—; naičtfilec molje? K 8*—; prašek proti mrtesnm 5 K; mazilo preti niem pri Ijndeb 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; prašek za nžJ v obleki in perila 3 K; tittktara proti mrtetn na sadju in zeiealadi (uničevalec rastlin) K 3-—. Pošilja po povzetju Zavei za eksport
Jftmkor, Zagreb 15», Petrialaka
JULIJ UČINI.
■a Ljubljana. —
Kava Caj
Čokolada Kakao Sardine Kond. mleko
Malaga
Rum
Cognac
Likerji
Marmelada
Keksi
Ril
Trap. sir
O R
-* S
m.-
e « o m
Es
R c
m a e
iS
5 J 6 i« h*
a« §
E s-
ž > z,
o. 10
■Ss ° i o
03
Franc Marini
Maribor.
Kolomaz I a jasnoplavi v zabojih a 1/2, 1, 2. 5. 10. in v celih sodih. Krema I a za čevlje v vseh velikostih. Voščilo I a za čevlje (biks) v vseh velikostih. Vaselin kožno mast. Kožno apretu-ro. Kožno črnilo. Indigo modrilni esenc. Indigo mo-drilni papir, in druge potrebščine. Razpošilja se vsaka množina in samo na trgovce. Prosim zahtevajte cenik.
l ^ -1
društvo aa elektrotehniško ta stroj«vuo industrijo.
Irarji letinttr h drogi
Telefon lat ML
Kakovičeva at 32.
Brsojavl: Slektra« Zagreb«
Projektiranje in gradnja
naprav, ki spadajo v elektrotehniško in strojevno stroko.
Veliko skladište
materijala, naprav in strojev, na-bavfjenih od odličnih elektrotehniških tvornic. 8208
S
v vseh modernih slogih priporoča po zmerni ceni Fran Skalar. Ljubljana, Rimska c 16. SUvtcao in pohištfens strojno mizarstvo. Kupujem
tudi los vsake vrste. 1072
1voson papirja
od časnikov, veliki format, razpošilja
v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka I. Andraaic v Mariboru.
Pristni
firnež
Komisijska trgovina
FiliD Pečenko, Ljubljana, Dunajska c,7 priporoča svojo bogato zalogo manu-fakturnega biaga: cefirja, tiskovine, barhenta, klota, hlačevlne, nogavic, robcev, sukanca, svile za Šivanje, bombaža za pletenje nogavic, gumbov, pritiskačev, nnčic za čevlje in drugih zdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
Čevljarnico
z vsem potrebnim opremljeno kupim v prometnem kraju v mestu na Slovenskem. Ponudbe z z označbo cene pod „ČEVLJAR/ 8704" na upr. Slov. Naroda.
J  Več spreirih
prodajalcev
Slovenskega Jtarofa
starih nad 14 sprejme uprava Slovenskega Naroda.
oljnate barve lastnega izdelka, kakor suhe barve, lake in barvo za obleke nudi ponajnižjl ceni tvrdka Jančar Sc Gosap Mubijana Slomškova ulica etev. 19. 8<:99
.LURION'
vosak za lastilo za obućun šalje na veliko pošt. pouzečem Herman Goldmann, Zagreb, Strossmayrova ul. 5.
\i.
rumeno brez arzena, na jnti 16 kron po kili. Pri večjem odjemu ceneje.
Tvornica sumporače Mavro Teichner, Vinkovci.
Kupujemo   vse vrste  in vsako količino
šcetarskega Iga
od proizvoditeljev. Em. Welsa 1 drag, Zagreb, Kurelčeva ulica 6.
Iščem soudeleženca pri velikem dobičkanosnem podjetju i
200.000 K za tri leta
proti visokim obrestim in udeležbi na cistern dobičku. Podrobnosti ustmeno. Ponudbe pod „200.000 8834" na upravo Slov. Narodac.
Veletrgovina vina Milko Jesih, Rudnik-Ljubljana.
Otvoril sem
inotoč!
novih in starih garantirano naravnih vin v Ljubljani, Florjanaka ulka Stev. 36.
Trgovski pomočnik
starejša zanesljiva samostojna moč, v vseh strokah mešane trgovine dobro izkušen, z večletnimi spričevali želi sprejeti mesto poslovodja ali kot vodja podružnice z mešanim blagom na deželi aH v manišem mestu na slovenskem ozemlju. Cenjena vprašanja pod: „Energična moć 30 8617" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 8617
kožice
kakor vse vrste kožuhovine in kož kupimo vedno vsako množino po najvišjih cenah. Porto povrnemo. Za omot pošljemo vrečice gratis in franko. Jos. Einstein in sinovi, trgovina s kožnhovino, GOppingen, Vlrtemberško, telefon štev. 163.
KupčSjska posredovalnica
Za posredovanje pri večjih dobavah orodja, železnine, stavbnih obojev, ključavnic in pod. nudi dunajska tvrdka gospodom, ki imajo dobre zveze s tozadevnimi nakupovalnicami, dober zaslužek Ponudbe pod ^Lelstnngsflhig W. 0. 9180* na Basseasteln & Voglcr d. d. nnnaf I. Schulerstrasse U. 882S
Gablonška bižuterija.
Pristne fn nepristne kot broše, bolerofe, uhane, prstane, lasne ls tančice zaponke, lasnlce, ovraine zaponko, kravatne igle, kolijefe, verižice, torbice  nippes Itd. knplte najboljše
pri Rudolf Peukert, Gablonz a N, U/ienerstrasse 38-
Vzorčne pošiljatve od 100 K naprej po povzetju.
Totalizator
(športni urad sa stave) pri I. konjski dirki na Bledu 7. se p t. 1919
bo sprejemal na posamezne konje najmanj po najma n| 10.— K.
Oni, ki stavijo na konja zmagovalca, dobe po odtegu režijskih stroškov vse stavljene vsote na stavne listke (tikete) porazdeljene in takoj izplačane.
Stava na posamezne konje izpodbuja zanimanje za njih lastnosti in zmožnosti in s tem se tudi širi zanimanje za konja in konjerejo.
Odhod posebnega vlaka ¥ nedeljo ls LJubljane ob 8. uri 36 min. dop. — Znliana voinina.
Tourist Office Bled.
6
64
21
95
063306
WB
9164
13U
45
štev. 209.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 7. septembra 1019.
Stran 7-
LES
kupi v vsaki množini stroju* na tovarna S A MS A a Co. v LJi*. bliani Marija Terezije c 2. mt>
Bukova drva
oglje, s arekov les, deske in trsme kupuje „ T BO ATI A", gozdna ind. delniška družba ¥ LJubljani, Mari|o Teresl|e
cesta štev. 2.
8206
Oznanila Union-Propagande, Maribor, oddelek oglasne oprave.
Vsem interesentom se priporoča
edina slov. oblast, koncesiionirana Posredovalnica sa obrat s zemljišči,
8186        nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila itd.
H. TROHA, Maribor, Tegethoiova ulica 30. Sam. Pollak, Zagreb, Jelačićev trg 6.
Najcenejši nakup manufakturnega blaga na debelo kakor: cefiri, sifoni, barhenti, velouri, flanele,^ modra tiskovina, Kord-bar-žuni, hlačevina i. t. d. 8342
Sam. Pollak, Zagreb, Jelačićev trg 6
igče v svrho izkoriščenja svojih uvoznih ofert uvedene zsstop* ti le in tehniko event. ude-ležnike za izvedbo transitnih ikupČij. Natančni dopisi z navedbo dosedanjega poslovanja, uvedene stroke, zaželjenega zastop-stvenega okoliša pod ,;R 19" na anoučno  pisarno Andrej
Piatzer, Maribor. 8478
esna fes
za avtomobile vsake vrste priporoča F. FLGRJAXC1C. trgovina s kolesi, icotoril in avtomobili. Blebanicna delavnica. Šslenburgova aiioa 6.
Pohitite 7. septembra ssa 50 letnico Narodne Čitalnice v ICamniku
9 ni spre osi gostov as kolodvora nato sprevod, Popoldne ob 3 nri velika Hunska veselica.
Nazii
mm
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Sp. Šiške v Ljubljano, Frančiškanska ulica št. 10/1.
Obenem se priporočam za izdelovanje fotografij vsakih vrst v najboljši izvršitvi.
Zunanja naročila izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Slike za legitimacije v 24 urah.       Z odličnim spoštovanjem
Anton Uršit, fotograf.
za likerje, rum in žganje dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen W ^9 ^uSa^ izvoz v Jugoslavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni Prva dunajska parna tovar. eter. olj, esanc in barv
J. FEIGL, SOHN & Co, Wlen XV./l.y
Frledricksplatz 3/a. Ustna ovijeno leta 1872
Specijaliteta: Kingston   rum   Basis.   Najnižje stavljene ponudbe
slede po naročilu. 8683
elika zaloga raznobarvnega tu- in inozemskega blaga.
Najlepša Izbira oblek lastnega Izdelka po najnovejšem krofa, belih in barvanlh srajc z in brez otratnlkov, samoveznlc9 športnih čepic itd. ter raznovrstnega manufakturnoga blaga.
Prva kranjska razpošiljalna
SC1WAB & BIZJAB, LJubljana
Dvorni trg 3.
Ped narodno kavarno*
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se odda potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922, 1923 to je za štiri leta
restavracijo
v zdraviliškem domu proti najemnemu znesku K 8000*— in pa 15% obrabe inventarja, kateri se bo pa cenil še le koncem sezije.
Navedeni najemniški znesek je smatrati za najmanjši ponu-dek, vendar pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
P. n. interesenti za gori razpisano restavracijo se vabijo, da si iste za sedaj na licu mesta ogledajo dokler še traja sezija.
Ponudbam, katere je vložiti do 20. septembra 1919 narav-nost pri ravnateljstvu zdravilišča v Rogaški Slatini, je poleg ponudb zneska priložiti sledeče dokaze:
1.) O strokovni usposobljenosti.
2) O narodnosti.
3.) O zadostni višini obratne glavnice.
V Rogaški Slatini, dne 31. avgusta 1919.
Ravnateljstvo državnega zdravUUoa
Rogaška slatina.
Viničarji in hlapci
s drusinske delavnimi lailml aa sprejmejo pri grofu Herbersteln gozd. in gospodarskem ravnateljstva v Ptuju.
Natančneje poizvedbe pri zgoraj Imenovanem ravnateljstvu.
NepresmoMilva platna Iraaaoahega lsvera sa
dežne plašče
je ravnokar došlo.
A. E. Skaberne, LJubljana.
8782
Dt Anton Brecelj
prel primari] v Oorlei« strokovnjak sa notranje in otroške botezn!, sprejema v LJubljani, na Bregu št. 10 od 10—12
In od 3 do 4. 8815
TMna Morilo Rogelj,
LJublJanap Sv« Petra o. št 389
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga, cefirja, pla-vine, hlačevine, volnene štofe, svilo, robce, nogavice, sukanec
in drobnarijo. 8816
Nešovita komisiona i agenturna radnja za izvoz i uvoz
Hforgfe Grujić
Pograd, Rt-j* Miletina br. 18.
Tel. 160.
Vol. Kiktnda.
Tel. 171.
preporučuje p. p. komitentiraa svoju solidnu firmo, kofa prima svakovrsnu
robu u komisiju, bavi se Izvozom i uvozom životnih namirenica na veliko !z jedne zemlje u drugu naSe kraljevine, a 1 drage robe iz inostranstva. — Mudi sledeče artiklove: naplotke od jarena 1 brestovine, kanapa od kudelje za vezivanje džakove, manile od kudelje, džakove od jute kao i od kudelje i texti!a po vrlo povoljnoj ceni, prodaje l.a firnajsa 1 vune.
Odvetnik Dr, Ferdo Mfiller
prej odvetnik v Celovcu, naznanja, 3771
i k otvoril svojo odvetniško pisarno
v Mariboru, Tegethofova cesta 11 •^SS"
Razpis.
Za narodno predstavništvo v Beogradu se išče perfekten stenograf za slovenske govore. Prosilec mora imeti poleg strokovne izobrazbe tudi primerno splošno izobrazbo. V prvi vrsti pridejo v poštev prosilci z akademsko izobrazbo. Prošnje naj se pošljejo do 30. septembra t. 1. predsedstvu narodnega predstavništva v roke podpredsednika dr. Franja Jankoviča. Nastop službe po dogovoru.
hum. kramarji in ostali obrtniki!
Ali si želite nabaviti blago po najnižjih cenab? Pišite samo za brezplačen prospekt na: 8525
J. Hajoafi, Bedekovćlna (Hrvatska).
Konzervne steklenice
s s
vkuhalni aparati
a»
t—
pri trgovini i ieleinino in zalogi strojar
Fr Stupica, Ljubljana, Marije Terezije c 1.
Zahtevajte cenovnike       Zahtevajte eenovnike
Barva - kemično - čisti
vsakovrstno blago, obleke
pere Sff svetiolika
tovarna JOS. REICH,
ovratsice, u-pestnice fa
i srajce
LJubljana, Poganski nas. 4 Podruf., Selenbugovaui. 3..
G. F. Jurasei
▼glasovalec klavirjev ta trgovao i glasom
al.il. i;
Prva jugoslovanska Specijalne tvrdka sa vglaševanie 1« popravila glasbO. ■
Bal
Gospodarsko zveza o Ljubljani,
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito:
10% staro ogrsko, letnik 1917,
12% ogrsko belo 1. 1918 ls okolice Bela cerkev-Vriec, 10% kasaško, 1. 1918 vsi brez ttslfae, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po najnljžlh cenab v lastnik posodah.
Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zvesa glede prtst-; nosti vso odgovornost. 8082
Predsedstvo narodnega predstavništva.
8774
A. Mušič
preje FR. NOPF,
= LJUBLJANA, =
Šelenbnrgova nL 6.
Nafitarejša trgovina glasbil, strun, gramofonov in glasbenih potrebščin vseh vrst.
Popravila v lastni delavnici strokovno in cenoj
Naznanilo
o začetka prvega šolskega leta 1919J20 na dvorazrednl trgovski Soli v Novem mestu.
Vpisovanje na trgovski šoli se vrši 14. in 15. septembra t. 1. v novi gimnaziji.
Vpisnina znaša 20 kron, šolnina pa 30 kron na mesec
V pripravljalni razred se bodo sprejeli brez vsakega
izpita učenci in nčenke, ki so vsaj 13 let stari in so x dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo.
V I. letnik se bodo sprejeli 1.) brez vsakega izpita tisti
učenci in učenke, ki so vsaj 14 let stari in so z ugodnim uspehom dokončali četrti razred kake srednje šole ali popolno meščansko oziroma osemrazredno ljudsko šolo, 2.) tudi drugi vsaj 14 let stari učenci in učenke, ako napravijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in prirodoslovja.
Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz imenovanih predmetov, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu.
Izpiti za I. letnik se vršijo 15. in 16. septembra. Redni poduk se letos začenja šele 1. oktobra ob 8. zjutraj.
8680  Trgovski gremli v Novem mesto.
Slavnemu občinstvu naznanjava da sva prevzela gostilno
Skrbela bodeva za dobro In točno postrežbo ter se priporočava za mno-gobrojen obisk.
ivan in Ana Čeme z Goriškega
Mi smo kupci
vseh za izvoz dopuščenih živil in krmil.
Ml dobavljamo
iz Nem. Avstrije, Čehoslovaške in NemSke za izvoznicami franko jugoslovanskih postaj vse vrste indu-strijalnih proizvodov, kakor železno blago, pohištvo, elektrotehniške potrebščine, kemične proizvode, soli, vžigalice, čevlje itd., nadalje franko Jugoslavija čaj, čokolado, parafin, sardine, kakao kakor tudi drugo blago iz Švicarske, Holandije, Francoske itd. 8472
Ml smo kupol
vseh za izvoz dopuščenih vrst surovin, kakor surovih kož, volne itd.
Ml prevzemamo
izvedbo kompenzscijskin pogodeb z  Nem.  Avstrijo, čehoslovalko,
Poljsko, Nemško itd. , Komerelia" Jugoslavensko eks-
portno-importno d. d. lagreb, Šalova ailoa itov. SI. Tel. 7—40.  Brzojsfi Jagei — Zagreb. Zastopstvo na Dunaju. — Handels* und Bsnkverelnigung. VVien I., Tochlauben 8. I Brzojavni naslov:
Prevoz
vsake vrste blaga-
Odprema in doprema
ter reexpediclja najbrže In najsigurneje.
• t •
Prevoz
Transportno i prometno društvo
Telefon In ter urban stev. 2 — SO
Zagreb, Ilica br. 45
Brzojavi: Transport lagreb.
Z vsemi informacijami služimo takoj in brezplačno.
pohištva x
pateatl-
in
KomisrjonalDi de).
Vskiadi
v velikih in suhih skladiščih.
Strokovna ocarinjenja.
BI
in
prodaja za lastni
ra!Un' 642<
i
Izolirane bakrene žice ter žice iz aluminija in cinka, kabl ji in vrvice za žarnice, nniverzal - varovala, z velikimi, normalnimi in majhnimi narezkami, armirane izolir. cevi v vseh dimenzijah, izolatorji, opore in žebljički za izolatorje, žarnice z kovinsko žico in Halbwatt-žarnice, instrumenti za pretikalne plošče se dobavijo takoj
iz skladišča.
Motorji z vrtilnim tokom od 15 do 20 PS 125/220 in 220/380 voltov. Popravila električnih strojev, omotanje na novo, izdelovanje pretikalnih plošč.
Elektromaschlnenbau, Dunaj
tovarna sa elektrotehnične predmete In stroje,
I. Bezlrk, Backerstrasse Nr. 18.
Telefon 9334. Brzojav: „Hochwolt, Wien".
0004
50
EG
MY
3
Stran 8.
.SLOVENSKI NAKOD-, aue 7. septembra 1919
§tev. 209.
la vmca c 200,000.000 kron.
Prešernova ulioa fttev. BO, v lastnem poslopju Predaja in nakup vrednostnih papirjev; borana naročila; sprejem in oskrba depotov i vestno ravlaijo žrebaJnih efektov; aa— in predujmi vsake vrste; Inkaao in eskont menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kradi to a pi
Rezerve« okrog 150,000.000 kron.
rlenjalnlcfl
v Ljubljani, nasproti jui. kolodvoru
kupuje tu prodaja tuje valute vedno po naj ugodnejšem dnevnem kur-zu. Bavi se poleg tega z bančno in trgovsko komisijo, sprejema v inka-so devize na vsa inozemska tržišča, kupuje in prodaja tu in inozemske vrednostne papirje in daje informacije o vseh* v bančno stroko spadajočih transakcijah. — Vodstvo v rokah strokovnjakov — bivših
bančnih uradnikov.
JM (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti a; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun i. t d.
								
			1		I		■	n
Ioblastveno koncesiioniran zavod I. razreda-Zasebna in kupcijska pojasnila. Največja zanesljivost.
Zastopstvo po vsej Italiji. Zveze na vseh krajih sveta. Trst, Via S. Spiridione 1. 8790
za takoj ali za čimprej mogoče
odvetniškega koncipijenfa
ki ima sodno prakso in doktorat.
Novo mesto 3. septembra 1919.
Dr. Schegula,
8749
odvetnik.
J
fllilillllillllllllllllllllllllllllllllll ZDRAVILNI VRELEC
Radenski-
1 uu
IS
BMIIlIffi, ŠUTIM UHO, SLffiU
najobirnej-ši vseh poznatih na-tron vrelcev razpošilja se v steklenicah od s/* »t.
najpriklad-nejše zame-šanjes starim tudi rdečim vinom razpošilja se v steklenicah od ifi 1, 8 4 jn 1 |.
m is mu. ih i m
izborno za mešanje s kiselkastih vinom, sadjevcem in sadnim sokom razpošilja se v steklenicam od i'2 1, 8/41 in 1 1.
Navedene steklenice so vedno v zalogi, d očim je pa dobava v večjih steklenicah za sedaj le mogoča, če pošljejo naročnild ■       iste v napolnitev.    .  ■ i --
P. Ćurčija 8 Ga.
(Republika Argentina n Jnžnoj Americi)
Ulica 25 de Mavo broj 366. Brzojavna adresa: Cordji, B u en o s Aires, Codei A. B. C. 5. izdanje.
Prva Jugoslavenska izvozna i uvozna kuća, mjenjačnica i parobrodarska agencija. — Prima zastupstva i komisije svake vrsti. Prima u konsignaciju i za prodaju robu svake vrsti. — Obavija narućbe i odpreme svake vrsti. — Naplaćuje i isplaćuje fakture, naputnice i doznake za sva mjesta Južne Amerike. — Kupuje i prodaje novac i valute svih država po najboljem dnevnom tečaju. — Prodaje vozne karte za sve parobrodarske proge iz Buenos Airesa. 8746
i
Mih strojev
za rodbino In obrt
ter njih posameznih delov.
Dobe se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke.) — Istotam se proda večja
partija
damskih nogavic.
Josip Peteline
LjuMiana, Sv. Petni nasip
10 ¥000, di
Avtosaražo!
Avtujaraža!
Mehanična delavnica Šusteršič in drug ¥ Zg. tiski
prevzema v popravilo avtomobile,  motorna kolesa, stroje, pisalne stroje, montaže sesalk ter vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršuje poverjena naročila točno, brzo in po primernih cenah. — Sprejema naročila tudi iz dežele.
Josip Šušteršič in drug,
Zg. Šiška štev. 65 Oosposvetska (Celovška) c«..sta.
I. specijalna izdelovalntca za
IVAN JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana.
Šivalni stroji
In stroji »a pletenje,
— Izborna konstrukcija ln elegantna izvršitev Iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena leta 1867.    WF" VezeolO pončnje brezplačno. ~W
iz prvih
Pisalni stroji AiW
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa tovarn
Durkopp, Stvria, Waffenrad.
Baterije ±arnice vseh tipov elektrotehn predmeti Gen reri z.a kraljestvo SHS lankoPogačar Ljubljana Mesmi fag2£
SJ|0!|D]|D
i Eksport
aljnjianiiL
Import, 1
X-S'€13AK-. SH5H229
1
w HODNI SALON m
STUCHLV • MASCHKE
LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRD I.
priporoča največjo izbiro
finih slamnikov, svilenih klobukov In čepic za dame In deklice.
Popravila se sprejemajo in točno izvrše.
4
Violine, stune, citre, harmonike, kitare, tamburice, telovad. rogovi, vse druge glasb, instrumenti in potrebšiine v veli* ::  kanski zalogi.
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasb. Matice in edini ia-prisež. izvedenec dež. sodišča
LJUBLJANA
Kongresni trg št 15.
(Nasproti nunske cerkve O
SVEOPĆA ZANATLIJSKA BANKA D. D.
Mirovsha nlica 21 — Zagreb — Teleton 17-19._
Poziv na potpisivanje.
Ravnateljstvo Sveopće zanatlijske banke d. d. odlučilo je, da na temelju zaključka izvanredne glavne skupštine od 15. kolovoza 1919. i dozvole delegacije.ministarstva financija za Hrvatsku i Slavoniju
povisi dioničku glavnicu
od K 1,000.000- na K 5,000.000-
izdanjem novih 20.000 dionica, glasećih na donosioca i na naslovnih K 200*—.
Prethodno izdaje se kom. 10.000  dionica po naslovnih K 200'—, dakle za ukupno K 2,000000*—. Uvfcti potpisivanja su ovi : I. Dosadašnjim dioničarima pripada pravo na svaku jednu staru dionicu potpisati jednu novu uz tečaj od K 210'—, pribrojiv K 6— po komadu za trošak tiska i biljegovanja dionica, dakle ukupno uz tečaj od K 216*—*, te imaju kod potpisivanja predložiti stare dionice (medjutomnice), koje će se providiti oznakom, da je pravo opcije izvršeno*
II. Novim dioničarima prepuštaju se dionice uz tečaj od K 220*—, pribrojiv K 6'— za trošak tiska i biljegovanja dionica, dakle ukupno uz K 226*— po komadu.
III. Dionice imaju se kod potpisivanja potpuno isplatiti, a uplaćeni višak nad naslovnom vrijednošću ide u korist pričuvne zaklade društva.
IV. Dionice ove emisije sudjeluju na dobitku banke počam od L siječnja 1920., no zavod će na naslovnu vrijednost potpisanih dionica odobriti od dana uplate do 31. prosinca 1019. 4% kamata, koje kamate će dioničari moći podići na blagajni banke uz povrat odnosne priznanice počam od 2. siječnja 1920.
V. Potpisivanje novih dionica traje od 30. kolovoza do 30. rujna 1919., a obaviti se može na blagajni banke n Zagrebu, Marovska ul. 21, ili kod Prve hrvatske štedionice n Zagrebu, te svih njenih podružnica. Uplate ah mogu se banci 1 poštom doznačiti na naznaku količine potpisanih dionica.
VI. Pravo reparticije dionica pripada ravnateljstvu. m4 U Zagrebu, 25. kolovoza 1919.
Ravnateljstvo sveopće zanatlijske banke d. d.
i
E-EE1 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA!
lit. telefee ttn. us.
]
LJUBLJANA, 3ELENBURGOVA ULICA ITEV. 1.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU.
— Izvriuie vse bančne transakcije najkulantneie.
njHMSSiisJMjfc -■ mmmmjmammmrnaviumm^mmL^Jmum^mm najamWSBBk m m&asik^J&mš^,
1756
22
10
00