Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto
Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 oin. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, st. 60-KB-16-2-24
Štev. 50 (352) Leto VU
NGV0 MESTO, 13. DECEMBRA 1956
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Toi (n uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 2 Telefon uredništva tn uprave: št. 127. Rokopisov založniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubi;
Gošnik. Naslov uredništva Pošt. predal: Novo mesto 33 ' amo. Tiska Casopisno-j odgovarja F. Plevel
SPORED PRIREDITEV V NOVEM MESTU
V pripravah za dostojno pro-llavitev 15. obletnice ustanovitve naše ljudske armade sodelujejo v Novem mestu domala vsa društva, vkodi pa jib poseben odbor. Proslave se bodo vrstile od 15. do 23. decembra.
Mladina novomeških šol In Smihela bo 16. decembra dopoldne ob desetih priredila kulturni nastop za vUJake novome-Ške enote, 28. decembra pa bodo kulturne skupine JLA imele povračilno prireditev za mladino popoldne v dvorani doma JLA. Kulturne ekipe mladine In vojske bodo ime!e tudi skupne nastope na podeželju.
19. decembra bo zvečer v Domu ljudske proftvete literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela štirje partizanski književniki iz Ljubljane, z glasbenimi vložki pa bodo sodelovali gojenci glasbene šole.
Svečana akademija bo 21. decembra zvečer v Dt>mu ljudske presvete. To bo kulturna prireditev na zelo visok] umetniški višini. Na njej bodo sodelovali poleg domačih skupin kot so orkester Dušan Jereb z godbeniki JLA, »družen! pevskj zbori in druge, tudi člani zagrebške in ljubljanske opere.
22. decembra dopoldne bo komandant novomeške garnizjje »prejel predstavnike pionirskih organizacij. Ta dan dopoldne bo tudi razvitje zastave obč. odreda predvojaške varuje. Popoldne se> bodo v prijateljski tekmi pomerili v streljanju členi strelske družine .Gorjanci tn pripadniki JLA. Takih športnih
Pred dnevom avne JLA
PO VSEM NOVOMEŠKEM OKRAJU ŽIVAHNE PRI PRAVE ZA POČASTITEV 15. OBLETNICE USTANOVITVE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
srečanj bo še več med kegljacl, nogometaši, šahisti in drugimi skupinami. Večina teh tekmovanj bo v nedeljo 23. decembra. Zvečer 22. decembra bo v vseh prostorih doma JLA ples z nekaterimi vmesnimi nastopi kulturnih skupin ln posameznikov.
To je okvirni spored prireditev v Novem mestu. Poleg teh bodo na vseh šolah predavanja o nastanku in rasti naše vojske (v času od 16. do 23. decembra). Izdelan je tudi podroben načrt kino predstav potujočega kina, ki bodo v vseh krajih, kjer nimajo kino dvorane. V ta namen je JLA dala na razpolago kinoprojektor in filme.
Otroci na šolah že pišejo nn-loge o naši vojski. Najboljše napisane naloge bodo nagrajene. Ocenjevala bo posebna komisija, v kateri bodo tudi predstavniki vojske. Lepo razumevanje je mokazala uprava doma JLA, ki je dala v počastitev petnajste obletnice ustanovitve JLA 10.000 din za učila najrev-revnejš'm učencem.
V OBČINI ŽUŽEMBERK
Občinski odbor SZDL je te dni sklical v Žužemberku posvetovanje predstavnikov vseh organr^ociij, d,a bi naredili načrt o počastitvi 15-letnijce armade.
22.. decembra bo zborovanje pripadnikov predvojaške vzgoje za vsako občino s -krajšo proslavo. Nekdanja bora1 in. oficirji NOV bodo po vseh šolah mladini pripovedovali svoje spomine na velike dm1 naše NOB. Obfekali   bodo   nekatere bivše
partizane in jih še posebej povabili na proslavo. Za Dan JLA bo obdarjenih tudi nekaj partizanskih sirot in otrok borcev, v kraj.ih, kjer je elektrika pa bodo gledali filme o razvoju nase vojske. V večjih krajih bodo posebne proslave. O pripravah in načrtih za ta praznik bodo govorile tudi na sejah ZB, odbora voaaiškiih vojnih imvaktiov, RK in drugih organizacij, ponekod pa tudL' na sestankih SZDL.
ČRNOMELJ SE PRIPRAVLJA
Na področju občine Črnomelj so v teku vestne priprave za proslavo Dneva JLA ter njene jubilejne 15. obletnice. V dneh od 16. decembra dalje, ko bo garnizijo v Črnomlju ter enoto na Otovcu obiskala mladina osnovnih šol in gimnazij, se bodo ves teden vrstile različne prireditve. Organizirali bodo tekme v odbojki in šahovski turnir, kjer bodo sodelovala moštva JLA, industrijskih podjetij in gimnazije. Borci iz NOV bodo skupno z oficirji JLA obiskali vse šole in kolektive večjih podjetij ter govorili mladini in delavcem o herojskih dejanjih naših partizanskih enot, o nastanku in razvoju naše ljudske armade. Belokranjski prvoborec tovariš Franc Košir-Pavle bo seznanil pripadnike črnomaljske garni-zije s fornuranjem narodno-
osvobodilne vojske v Beli krajini.
Na predvečer 22. decembra bo svečana akademija s pestrim sporedom, na praznik sam pa bodo predstavniki delovnih kolektive« obiskali in obdarili naše ecbte.
Delavski svet rudnika Kani-žarice je sklenil, da bo ob tej priliki pozdravil slehernega svojega sotovariša, ki je ta čas na odsluženju vojaškega roka ter mu poslal skromno darilce v obliki gotovine in cigaret.
POČASTITEV V OBČINI STRAŽA-TOPLICE
Tudi v občini Straža — Toplice se vneto pripravljajo na proslave v počastitev dneva JLA V ta namen je sestavljen odbor, ki bo pripravil in vodil proslave kakor tudi razna predavanja o Dnevu JLA. Sodelovanje so obljubili tudi pripadniki JLANovega mesta; priredili bodo koncerte in predvajali vojaške filme v Straži in Dolenjskih Toplicah, verjetno pa tudi v Podturnu in pa Vršnih selih. V Dolenjskih Toplicah bo koncert v nedeljo, 16. decembra ob 19. uri, pred tem pa bo predvajanje filmov, v Straži pa v četrtek, 20. decembra in bo. program od 4» ure popoldan dalje. Za te nastope pripravljajo svoje točke tudi ostale organizacije ir11
Medlo sije sonce te zadnje jesenske dni, marsikod po Dolenjskem pa smo bili v prejšnjem tednu Še kar sredi snega, ki še ni skopnel. Naš fotoreporter je ujel tak motiv tudi ob Labinji
r Bell krajini...
Kulturno prosvetna delavnost je
družbena naloaa
Občni zbor občinskega sveta Svobod ln prosvetnih društev novomeške občine je bil v nedeljo, 8. decembra. Dobra poročila in razprava so dala dokaj vpogleda v kulturno prosvetno dejavnost v naši občini in v njene probleme.
Kulturo oprosvetna društva, zlasti na podeželju, delajo v težkih pogojih. Nimajo primernih prostorov in opreme, bore se s finančnimi vprašanji. Velikokrat tudi nimajo dovolj pomoči ostalih množičnih organizacij in društev, kakor da Je kulturno prosvetno delo samo stvar teh društev in posameznih prosvetnih delavcev, ne pa splošna družbena naloga. Navzlic temu je kulturno prosvetno delo v občini v porastu. Nad 100 Javnih nastopov raznih skupin v pretekli sezoni to najbolj po* trjuje.
»... Madžarski dogodki so tragedija sodobnega socialističnega gibanja, prav tako pa so v še večji meri nauk in pobuda mednarodnemu socializmu. T) dogodki so predvsem pobuda vsem tistim naprednim socialističnim težnjam, ki se izražajo v glediščih, da se mora politični sistem socialistične države prehodne dobe razvijati tako, da bi lahko najbolj napredna materialna in duhovna gibanja delovnih množic, katerih zavest se že oblikuje v pogojih družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, da bi lahko ta zavest prišla vsak dan do izraza in da bi delovala v smeri nepretrganega menjavanja zastarelih oblik. To je smisel zahteve po demokratizaciji, ki jo zdaj slišimo kot glavno zahtevo v mnogih deželah, ki so na poti socialističnega razvoja...
Edvard Kardelj na zasedanju Zvezne ljudske skupščine
Družbene plane bomo spet sprejemali z zamudo
N0V0TEKS bo dobil novo kamgarn
v Metliki
Pisali smo že, da namerava Novoteks postavita v Metliki, kjer je že zgrajena stavba, novo kamgairn predilnico. Težave so bile glede nabave predilnJškrih vreten. O tem so razpravljali V Beoigradu dn .sklenili, da Novoteks dobi svoj nov\' obrat.
Znano je, da izdeluje tovarna vrsto zelo dobrih kamgarnov, za katere je morala uvažati prejo iz inozemstvia ali jo dobtfti od naMi predilnic, kar je izdelke precej podražilo. Sam,; kamgarn preje nismo mogli izdelovati, ker našiiJh osem sto vreden prede le m likamo prejo. Sedaj bomo doma 'atedelovali kamgarn prejo, kar je za nas velik napredek.
Veliikega pomena bo ta predilnica za vso Dolenjsko, posebno za Belo krajino. V nji bo
23. decembra bo okrajna sindikalna konferenca
Ta teden bodo zaključene občinske sindikalne konference, na katerih izbirajo občinske sindikalne svete in delegate za okrajno konferenco, ki bo v nedeljo, 23. decembra v Novem mestu.
Občinske konference so Imeli r Črnomlju in Semiču že prej-InJl teden. Oba sta bili dobro pripravljeni. V poročnih ln razpravi sta prevladovali dve vpra-lanji: naš« gospodarstvo in atroktovno izpopolnjevanje članov. Vidno Je bilo, da so delavci ln uslužbenci spremljali delo iverne ljudske skupščine ln le zlasti ra»pravn o plačnem sistemu. Gleda Izobraževanja članov so predlagali organlza-eljo strokovnih tečajev v vseh Isolektlvih.
Občinske sindikalne konfc renče bodo končane do 15. de-(cetJ^bra.
zaposlenih okoh' 180 delavcev, ki bodo izključno domačini, poleg strokovnega kadra. Tako bo novomeški okraj dobil novo podjetje, ki bo prJneslo dolenjskemu človeku možnost novega zaslužka, družbi pa pomemben nov vir dohodkov.
S.D.
Večkrat je bilo poudarjeno, da bodo družbeni plani za leto 1957 sprejeti še pred koncem letošnjega leta, vendar kaže, da bodo vsaj okrajni in občinski družbeni plani uzakonjeni šele v prvih mesecih prihodnjega leta. Kot je znano, je bila v zvezni ljudski skupščini zelo dolga razprava o osnutku zvezn. družb, plana. Dokler ta ni sprejet, ne morejo biti sprejeti republiški družbeni plani, pred sprejet-jet teh pa ne okrajni in občinski.
Uslužbenci okrajnega zavoda za plan v Novem mestu so skupno s podjetji že izdelali prvi del družbenega plana, to je vprašanje proizvodnje in storilnosti, ne morejo pa izdelati finančnega dela plana, to je delitve dobička, dokler niso znani zvezni in republiški predpisi   o   tem vprašanju.
Prvi del plana temelji na povečanju proizvodnje in storilnosti. .
Čeprav še ni znano, s kakšnimi sredstvi bodo okrajni in občinski ljudski odbori razpolagali prihodnje leto za komunalna dela — spričo skupnih naporov za zmanjšanje investicij in zvišanje življenjske ravni ljudi, ta sredstva gotovo ne bodo prevelika —, je že zdaj velik pritisk za ta sredstva. Pri podpredsedniku OLO Niku Belopavloviču se vrste druga za drugo razne deputacije iz posameznih vasi s prošnjami za pomoč pri komunalnih gradnjah. Potreb je res zelo veliko, kako jih hitro odpraviti, je pa drugo zelo resno vprašanje. Pobuda ljudi in pripravljenost, da sami pri tem pomagajo, je prav tako velika, vendar brez družbene pomoči le ne gre.
Pred dnevi se je oglasila na okraju večja deputacija zastopnikov raznih vasi iz sektorja med Žužemberkom in Sela—Sumberkom. Vprašanje dograditve ceste Radohova vas—Žužemberk je še vedno odprto, zato so prišli posredovati, odnosno predlagati, da bi prišla ta gradnja v družbeni plan okraja za prihodnje leto. Gre samo za 1.400 metrov ceste, ki pa bi skrajšala tamošnjim prebivalcem pot do železniške postaje kar za 12 km! Ta gradnja je torej več kot utemeljena in res potrebna.
Podobnih nujnih del za izboljšavo komunalnih naprav je veliko po vsem okraju. Kako jih izvršiti, bo maral razpravljati okrajni ljudski odbor skupno z občinami in prebivalci, toda šele po sprejetju družbenega plana.
Na občnem zboru so pa tudi poudarili, da se v zadnjem času v največji meri zanima za to dejavnost občinski ljudski odbor in skuša podpreti društva. Tudi množične organizacije v nekaterih krajih aktivneje sodelujejo z društvi. Na splošno so društva dose-daj posvečala premalo pažnje splošnemu izobraževanju.
Zelo dobro so zastavili kulturno prosvetno delo v Podgradu. Skupno s kulturno prosvetnim društvom sodelujejo ostale organizacije in ga podpirajo pri njegovem delu. Vse organizacije in Kmetijska zadruga so se dogovorili, da bodo podprli društvo ln omogočili vsako leto nakup novih knjig za knjižnico. V Podgradu prirejajo tudi zabavne popoldneve ali večere, kar se je pokazalo koristno, saj ljudje potrebujejo tuđi razvedrila. Pripravljajo izobraževalne tečaje, med temi tudi strokovne, kakršne pač ljudje želijo. Radi bi ustanovili Še svojo godbo, pa nimajo kapelnika.
V Mirni peči je kulturno izobraževalno delo na dostojni višini. Kmetijsko gospodarsko šolo redno obiskuje 35 mladincev in mladink. Težave so s stroški za kulturne in zabavne prireditve. Kmetijska zadruga, ki je sedaj še lastnik doma, zaračuna društvu za vsako igro 1000 din, za zabave pa 2.000 din najemnine. Društvo take izdatke težko zmore.
Veliko zanimanje za kmetijsko šolo Je tudi v Stopičah, kjer Je prijavljenih za šolo 34 kmečkih fantov In deklet. Prijavljajo se tudi starejši. Iz Malega Slatnika in Smolenje vasi hodi v šolo na Grm 16 mladincev in mladink, nekateri tudi po devet kilometrov daleč. V Smihelu močno ovira večjo kulturno prosvetno dejavnost pomanjkanje dvorane in opreme.
Smernice za bodoče delo
To Je predvsem prizadevanje za kakovost prireditev in pravo idejno vsebino kulturno prosvetnega dela. Društva žele izbor, oziroma seznam Iger, ki so primerne ža njihove odre ln tudi po vsebini. Sami so večkrat v veliki zadregi glede tega. Kulturno prosvetnemu delu Je treba dati večjo pestrost in med ostalim nuditi delovnim
Iz miznice tržnega inšpektorja
Marica je šla dopoldne na pošto, nazaj grede pa je prinesla dekletom v pisarno malico.
»O, packarija ln nesramnost! Poglej tole salamo, saj je v sredi kar zelena!« se je razjezila Božena, ko je hotela položiti nekaj kolobarčkov med dva kosa domačega kruha. Res, Marica ni pogledala, kaj so ji v mesnici zavili v papir, zato se je zdaj ulila ploha besedi po njej in po nesramnih prodajalcih mesnih izdelkov, ki za dober denar prodajajo tako slabo blago. Ženske so po malem bentile še vse dopoldne nad pokvarjenostjo salame in tistih, ki so je naredili, ostanki ne-zavžitega mesa pa so končali v košu za smeti. Nobena pa se m spomnila, da bi zavrtiea telefon ;n poklicala: »Prosim, 8!« in tam spet: »Tržnega inšpektorja!« Jezile so se vsevprek, ukrenile pa ničesar.
Pokvarjena salama, zrezana in zavita v papir po 10, 15 ali 20 deka gramov, je iz ene novomeških mesnic medtem že Šla v Drenekateri oekar. de-
243 pregledanih obrtnih obratov, trgovskih poslovalnic in gostišč v zadnjem letu: delo novomeškega tržnega inšpektorja — Kako bi ljudje lahko veliko več storili za hitro odpravljanje napak ln malomarnosti, ki nas vse tako zelo jeze — Nepravilnosti in prekrške moramo sproti javljati tržni inšpekciji rsaj gre za izvajanje zakonitosti ln za
denar iz naših žepov!
lavčev žep   in   gospodinjsko pozneje Neža tam ni več ku-
torbo. Povsod je ostalo le pri zmerjanju nepoštenih prodajalcev, pri jezi, ogorčenju in razburjanju.
»Svinje!« je zarobantil zidar Matevž na stavbi, ko je namesto slastne malice moral otepati suh kruh, pred njim v papirju pa je ležal kos nena-čete tlačenke. Klobasa je smrdela; 35 dinarjev je šlo v jarek, kamor je Matevž zalučal neužitno mesnino in še enkrat mastno zaklel.
»Miiiš« je pokazala Grabnar jeva Neža v prodajalni mirnopeškega trgovskega podjetja, kjer se je z salamo in sirom na umazani polici počasi sprehajala živalca v &i-vem kožuščku, steklena omarica, namenjena živilom, pa je
kovosti izdelkov, ali pa, kar je enostavneje, v ceni blaga! — in spet se jezimo, potožimo stvar sosedu ali prijatelju, valimo krivdo na ta ubogi socializem (kaj vse mora prestati!) — ne ukrenemo pa največkrat ničesar, da bi bile stvari
povala živil. Nečedno poslova nje v trgovini je šele nekaj mesecev zatem odkril tržni inšpektor Iz Novega mesta, ko je prišel v Mirno peč po opravkih.
XXX
Tako bi lahko naštevali kar postavljene na pravo mesto, naprej in naprej. Je že tako, da se nam vsak dan mudi, da hitimo z delom, da imamo toliko opravkov, da še komaj ujamemo čas za počitek — če ga — in da tudi nakupe v trgovinah, mesnicah in delavnicah najraje opravimo kar v eni sapi. Pa se le prerado zgodi, da s tem ta onim nismo zadovoljni, da nas jezi taka ali drugačna malomarnost v postrežbi in kvaliteti blaga, da nas skušajo tudi opehariti. —
»Prosim razčistite tole, saj je očitna goljufija!«
Pred dnevi je prišel v na*e uredništvo Jože Ucman z Vrha pri Dolžu in ogorčen zahteval, da objavimo njegovo pismo, v katerem razkrinkava Janeza Ucmana iz Cerovca, kl mu je pred krattkim prodal kravo za 53.500 dinarjev. Sele čez čas je Jože zvedel, da je Janez kupil kravo na sejmu v Šentjerneju
tedna pa je s preprodajo mimogrede zaslužil dobrih 13 tisočakov. Pokazalo pa se je, da krava ni bila taka, kot jo je Janez hvalil, vendar prodajalec ni bil voljan popustiti kupcu niti 500 dinarjev.
»... Mislim, da je to očitna goljufija in izkoriščanje človeka, ki pa danes ni več dopustna Da bi se te reči ne dogajale več, prosim zato odgovorne ljudi, da stvar razčistijo in goljufa usmerijo do poštenega zaslužka ...«. pravi Jože Ucman v svojem pismu, s katerim smo ga napotili na občinsko tržno inšpekcijo.
Človek ve, da nekaj ni v redu, da ga je nekdo ogoljufal; išče pot, da bi našel pravico. Ta zavije k advokatu, o-ni na sodišče, trenji pa se ne ve kam obrniti. Včasih ga boli, ko vidi, kako iz malomarnosti v trgovini, obrti ali gostinstvu raste škoda, pa je tiho. Potrošniški sveti še niso taki, kost bi morali biti, o delu in nalogah tržne inšpekcije pa ljudje marsikje prav malo vedo.
bila prazna, Ne tisti dan, ne pri stanju, metru ali v ka- za 40 tisočakov, ž« čez   V«    (Nadaljevanje na 3. strani)
ljudem tudi primerno razvedrilo s šaljivimi ln komičnimi prire-ditvami primerne vsebine. Prav tako naj vodijo in usmerjajo kulturno prosvetna društva izobraževalno delo v kraju, pri tem pa jih morajo podpirati vse ostale množične organizacije ln društva. Sekretar obč. komiteja ZKS Ludvik Golob je na občnem zboru poudaril, da je treba vso kulturno prosvetno in izobraževalno delo v določenem kraju povezati v okviru SZDL. Zlasti je pa potrebno dobro sodelovanj* vseh organizacij in večkratno posvetovanje o problemih, kj se pojavljajo pri delu. Tovariš Golob je tudi pohvalil prizadevno ln požrtvovalno delo kulturno prosvetnih organizacij v občini.
Posebna komisija, ki je pregledala stanje odrov in dvoran pri društvih, je ugotovila porazno stanje. S pomočjo občine se bo skušalo to stanje v prihodnjih letih popraviti. V prvih mesecih prihodnjega leta bo v Novem mestu občinski festival kulturno prosvetnega dela. Na festival se posamezna društva že pripravljajo, i
Občni zbor je med drugim poudaril, da je kulturno prosvetno delo prav tako kot šolsko Izobraževanje stvar celotne družbe in ne samo tistih posameznih skupin in ljudi, ki v to delo vlagajo veliko truda in moči. Zato je potrebno, da tudi skrb za najnujnejšo materialno plat tega dela prevzame družba.
Program tehnične pomoči Uprave za mednarodno sodelovanje
V Zvezdi dindjus!trjj,s3ci zborni* ci je bil sprejet in. odbibren pmo* graim tehnične pomo&l Upravi za mednarodno sodelovanje ca leto 1957. Sediem itujiah strokovnjakov ca črno meta&uirgijjo, proizvodnjo • dn predeCajvo nafto in za teikstiLLno Bindaistriao bo pniSlo prhodnje leto v našo dnv žavo. medtem ko bo odiSlo 83 štipendistov liz maišiih podjeftlj1 za proizvodnjo dn raadeljevanj« elektr. energije, proizvodnjo ln predelavo nafte, črne dn barvaste matatorgiije. preoedave kovin, kemične jn tekstilne tedu-strdije v ZDA. 62 štipendistov pa v razne evropske države,
»GRIČARJI« like Vašte-tove tik pred izidom
Najnovešji roman like Va* štetove, zajet iz novomeške zgodovine, v\erskih bojev in kmečkih puntov 16. stoletja, je pravkar natisnila tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, Knjiga je, kakor smo izvedeli, že v knjigoveznici, tako da jo lahko koneo decembra pričakujemo na našem knjižnem trgu. Za delo je med ljubitelji Trdinove knjižnice in med bralci sploh precej zanimanja, čim bo knjiga izšla, bomo o nj«j ob-« širne je poročali.
■ '-1-4
VREME
ZA CAS OD 14. DO 23. DEC.
Do konca tekočega tedna bodo prešle Slovenijo obilne padavine, sprva dež, pozneje sneg ln močan padec temperature. V prihodnjem tednu bo v glavnem suho, s krajevnimi razjasnitvami, le sredi tedna in proti koncu tedna so možne lahne snežne padavine. V jasnih nočeh ostrejši mraz, tudi čez dan bo ▼ glavnem pod ničlo.
(Napov«J priredil V.ML|
Lep napredek metliške zadru
V 6 mesecih: 113 milijonov dinarjev prometa in 3,254.895 din čistega dobička
Splošna kmetijska zadruga MeUika »e je v zadnjem času notranje utrdila, dobila Je sposobnejši vodilni kader pa tudi upravni odbor se redno sestaja in usmerja delo. Vse to je pripomoglo, da je zadruga v letošnjem prvem polletju znatno povečala dejavnost, o čemer so bili zadružniki podrobno pouče, ni na polletnem občnem zboru.
Dejavnosti metliške kmetij- večinoma v s'r, nekaj ga pa ake zadruge so trgovina s po- proda potrošnikom. Ponudba trošnim blagom (od tega tri po- mleka Je še večja, vendar ga slovaJnlce V Metliksi in ena v mlekarna s sedanj.mi naprava-Drasičih), odkup živine in polj- mi ne more predelati še več. fikiih pridelkov, mlekarna s Kakovost odkupljenega mleka predelavo mleka, dalje vin- ni najboljša, kar vpliva tudi na ska klet, zadružni bile, obrat kakovost izdelkov. Temu vpra-zaga >n mizarstvo na Suhorju, šanju bo treba posvetit; vso prevoz, strojni odsek ter pospe- skrb, ker je mogoče vnovčevatj sevaJni odseki:  vinarski,  živi-   samo kakovostno blago.
norejski, poljedelski, hranilno-kreditniin čebelarski.
Močno povečan odkup
Prejšnja leta je imela zadruga največ prometa s prodajo industrijskega blaga in živil, letos pa z odkupom. Največji promet je imela z odkupom živine; ta promet je znašal v prvem polletju 52,500.000 din. Od tega pri odkupu goveje živine 41,600,000 din, pri odkupu praši-
Vinarski odsek je imel v prvi polovici leta 133.000 din izgube. Vzroki so v majhnem prometu 1-n zelo slabi kakovost; lanskih vin. Promet se v drugi polovici leta izboljšuje. Manjkalo je tudi transportnih sodov, kar se je deloma izboljšalo. Bolj kot odkup vina se priporoča odkup grozdja, ker je le tako mogoče dobiti boljše vino in večje koli-čitne ene sorte.
Letos v maju je pričela po-
čev 9,600.000 din in pri odkupu  aJovati tudi   umetna osemenje-
telet 1,300.000 din. K tako po večanemu odkupu živine je pripomogla tudi uredba, ki daj« zadrugam pravico, da odkupujejo na svojem območju, odnosno gre odkup živine preko zadrug. Izredno velik dogon na •ejma v Metliki nudi metliški zadrugi ugodnost večjega odkupa živine.
Lesa je kmetijska zadruga odkupila za 19,300.000 din (brez žage na Suhorju). Vina in žganja je odkupila 52.500 litrov v vrednosti 2.900.000 dinarjev, ostalih, kmetijskih pridelkov in zdravilnih zelišč pa za 7 mili
vajnica krav. 2e po nekaj mesecih poslovanja je vidna zelo uspešna borba proti spolnim boleznim krav. Hkrati z umetnim osemenjevanjem se posveča vsa skrb zdravljenju bolnih krav, katerih je bilo na območju zadruge nad polovico. V maju je bilo osemenjenih 25 krav, zdravljenih pa 76. Do avgusta se je to bistveno spremenilo in je bilo v tem mesecu osemenjenih 74 krav. zdravljenih pa 48.
Živinorejski odsek se je mnogo ukvarjal z vprašanjem ko-
sadi-l: doslej. Te vrste dobrega semenskega krompirja bodo na razpolago članom tud«; prihodnje leto. Zadruga je nabavila tudi 2.000 kg izmenske pšenice iitadijanke (»Vurgillja« -in »Salto«). Naročil za to pšenico je bilo znatno več kot je bila razpoložljiva količina. Zadruga bo skušala nabaviti še več tega semena.
Pri pospeševanju kmetijstva je treba cm eni ti tudi zatiranje sadnih škodljivcev, kateremu ;e zadruga posvečala vso skrb. Poškropljeno je bilo okoli 90 odstotkov sadnega drevja. S pomočjo strokovnjaka okrajne zadružne zveze so delal-; poizkuse za zatiranje ostalih sadnih škodljivcev.
3,887.000 DINARJEV DOBIČKA IN 632.000 DINARJEV IZGUBE
Tak je finančni učinek polletnega poslovanja kmetijske zadruge- Največ dobička je dal lesni odsek — 2,660.433 dinarjev. Ostali odkupi so dali 1,099,105 din dobička, mlekarna 96.816 din, trgovina 11.521 din in bife 3.633 din.
Za pospeševalne odseke je bilo v šestih mesecih porabljeno iz dobička 443.087 din. Pri prevozih je bilo izgube 56.348 din in v vinarskem odseku 133-412
din. Potemtakem znaša čisti dobiček zadruge v prvem polletju 3,254.895 din. 50 odstotkov čistega dobička gre v investicijski sklad kmetijske zadruge. To znaša 1,627.449 din; 25 odstotkov dobi občl/na, ostalih 25 odstotkov pa gre za zadružne sklade in nagrade.
Za Zago na Suhorju, svoj najmočnejši obrat, vodi zadruga ločeno knjigovodstvo. V prvem polletju je imela žaga 226.046 dinarjev čistega dobička, ki se deli enako kot ostali dobiček zadruge. Upravni odbor posveča še posebno skrb temu obratu, na katerem s« se ob pričetku poslovanja dogajale nepravilnosti, ki so pa v glavnem že odpravljene.
Kmetijska zadruga Metlika jo po zaslugi upravnega odbora, vodenega kadra in deloma zaradi večjih ekonomskih možnost; ter našega gospodarskega sistema, k; da4e zadružništvu določene ugodnosti, zelo močno povečala svojo dejavnost in postaja tako izredno močan gospodarski činitelj v tej občini- Nadaljevati s tem delom in še v večji meri pospeševati kmeti;-sko proizvodnjo je stalna in glavna naloga vseh, od upravnega odbora do zadružmkov.
r. f.
Za 42 milijard din več zalog
Pred kratkim je bila na Sekretariatu za informacije v Beogradu konferenca, na kateri je državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj seznanil novinarje s prizadevanji in ukrepi drž. organov, da bi čimbolj izboljšali preskrbo prebivalstva z raznimi vrstami blaga, kar je nedvomno sestavni del zvišanja življenjske ravni.
Tako je med ostalim dejal, da smo od 1. julija 1956. do zdaj uvozili 400.000 ton pšenice, uvozili pa bomo iz Amerike še 925.000 ton pšenice, 32 tisoč ton masti, 7.000 ton olja i t. d., vse do konca marca 1957. To velja tudi za nadaljnji uvoz kave, sladkorja, riža in drvtgih osnovnih živil. Čeprav pridelamo precej našega sladkorja, ga bomo še vedno uvažali, ker njegova potrošnja stalno naralča. Ce bi delale irpovine mani naipak, bi bila izboljšana lahko tudi že preskrba z zelenjavo in sadjem. Industrij skrih izdelkov imamo letos precej več kakor lani, saj je samo zalog tega blaga za 42 milijard dinarjev več.
Do 15. januarja bomo uvozili še 1200 ton limon in nad 2000 ton pomaranč in mandarin. Cene za to sadje bodo o-krog 200 dinarjev. Uvoz blaca za široko potrošnjo bo prihodnje leto povečan za okoli 50 odstotkov.
NOVOTEKS že izdeluje
spomladansko kolekcijo
iektivnega zavarovanja živine v .
——---—t——- **- — .....—    ^uiiv   - ■   i ,.   „   v iNOvoteksu ze preusmeri a na
jonov din. Mleka je zadruga od- °bHki zaoružne samopomoč:. V Ad , «x>mladi^h kupila v tem času 67.900 litrov tem smislu pripravlja pravil- £^vv° SSJgSKSSt ln izplačala ■ zanj 1,700.000 din. mk- Deloma je kolektivno zavarovanje živine že uvedeno z zavarovanjem prašičev, za katere sklene zadruga z reje! odkupno pogodbo. Zavarovalni prispevek znaša v takem primeru 200 din od prašiča.
V okviru poljedeisko-semen-
V novembru se je proizvodnja   danske jopiče vn plašče. Kolek-
Tako je skupni promet z odkupi znašal 81,300.000 din.
Promet v trgovinah potrošne-ga blaga se je v primeri z istim obdob-jem lani povečal za 8 odstotkov in je dosegel 27,130.000 din. Promet v bifeju je znašal 1,670.000 dinarjev, v mlekarni 1,700.000 din ln v prevozih 1,360.000 din. Tako je znašal celotni promet v šestih mesecih 113 milijonov dinarjev!
Problem so skladišča in prevoz
Pri tako povečanem prometu zadrugi primanjkuje primernih skladišč. To ovira še večji odkup kmetijskih presežkov. Pri srednje dobri letini je na območju zadruge samo sadja za 15 do 20 vagonov. Brez primernih skladišč ni mogoče odkupiti vsega odvečnega sadja. To velja tudi za druge pridelke. Zraven tega raste promet s potrošni m blagom. Poraba umetnih gnojil se je močno povečala- Za jesensko in spomladansko setev mora zadruga priskrbeti vsaj 15 vagonov gnojil. Vse to je treba primerno v skladišč iti. Zadruga ima tudi iz leta v leto več strojev, ki prav tako potrebujejo streho.
Druga ovira še močnejše in
uspešnejše dejavnosti zadruge ©o prevozna sredstva. Zadruga
ima za prevoze le en tovorni_____ __
avtomobil,   katerega uporablja
že 11 let ter je že davno doslu-   ^ J0 |(|hko vpj$elc v kme.
žU. Ker je zadruga brez lastne- «11-1,-,
ga   prevoznega   sredstva,   ima      "Jsko gospodarsko SOlO
zlasti   izgubo   pri dostavljanju V ČMOmlju!
hitro pokvarljivega blaga v po- Da bi bil omogočen zamud-t rosna sredriča. Samo pri odpo- nikom vpis v zimsko kmet i j-fti'ljanju prašičev po železnici sko-gospodarsko šolo v Crnom-ima 3 odstotke več kala, kot bi   jjUi je vodstvo šole podaljšalo
vzorcev. Spomladanska kolekcija je bila izdelana pred časom in potniki so že raznesli vzorce po vsej drža VA Zanimanje za posamezna blaga je veliko, tako da se sedaj izdeluje blago, ki je že prodano.
Pomladanska kolekcija vsebuje vrsto novih artiklov, ki jih
skega odseka so bile za spomlad do sedaj še niso izdelovali-in so
nabavljene   večje količin«  se- v drug.h državah predmet za-
meoskega krompirja sorte Mer- r.i<manja.
kur. Ta je dal prav lep pride- M&le rige    (milijon črtic) je
lek, povprečno 28.000 kg na ha, blago, podobno našemu kašmir-
kar je znatno več kot dajejo ju, je nekol.ko lažje in se bo
ostale vrste krompirja, ki so ga uporabljalo za ženske spornla-
Izpred sodišča
CEZ MEJO STA HOTELA Karel Pavlenč iz Roj pri Šentjerneju ,je bil že dvakrat kaznovan zaradi tatvine, čeprav je star komaj 25 let, skupno na 11 mesecev zapora. Menda mu pošteno delo ne diši preveč. Zahotelo se mu je v širni svet, seveda na nezakonit način, ker baje tu ne dobi zaposlitve in ga doma nimajo radi.
Za to dejanje Je nagovoril tudi mladoletnega J. S. iz Podborgta pri Mirni peči. To je mlad, neizkušen fant in, kot kaže vsem v napoto. Je namreč nezakonski otrok ln mati ga je takoj po porodu zapustila in prepustila svoii materi. Brez vsake prave vzgoje je odrastel, zato je, čeprav mlad. dokaj zagrenjen in rad pade pod vpliv drugih. Ljudska oblast je skrbela tudi zanj, toda socialno podporo, ki Jo je prejemal, so porabili njegovi »vzgojitelji« zase.
J. S. je dobil zaposlitev pri grad-
benem podjetju v Novem mestu, saj je močan fant. Sam ne ve, kaj ga je pičilo, da je nekoč že hotel čez mejo, pa so ga ujeli. Kaznovan je bil samo z enomesečnim zaporom. Niti enega   razloga ne
c:ja teh vzorcev vsebuje 8 nežnih barv, ki bodo zadovoljile najrazličnejše ženske okuse.
Flamne je tudi Vzključno žensko blago, podobno šantungu. Kolekc/jja vsebuje 10 novih de-senov.
Vasja, lahki ženski kamgarn, je blago za ženske obleke. Izdelan je v osmih noviih desenih.
Melita, Met;, so ženski ripsi za pomladanske obleke v več barvah.
Dornei. Ze po imenu se da spoznati, da je to moško blago. Pri nas še & sto nova stvar.
Kam; lahko moško blago (ribji keper), se uporablja za obleke.
Vesna; zopet izključno žensko blago, podobno moškemu muitr.'-colorj-u.
To so novi ar*'kli, poleg tega pa izdelujemo tudi artikle 'Jz prejšnjih kolekcij (kašmir, bouukle itd.)
Nova spomladanska kolekc/ja bo prinesla tudi  vrsto nov>:li
more navesti, kaj ga je vleklo v kamgamov. Izbrana je bila ta svet na tak način. SodiSče ni mo-
ga i meda pri prevozu z avtomobilom. Na pollet. občnem zboru so poudarili, da je treba takoj priprav i tii načrte za gradnjo skladišč, da bi jih lahko že drugo leto pričeli graditi. Hkira-
rok prijav do 15. decembra. — Predavanja bodo trikrat na teden v osnovni šoli. Teoretični pouk bo trajal tri mesece, na koncu prvega in drugega leta pouka pa bodo izpiti iz
ti s skladišči ie treba zgraditi teoretičnega in praktičnega tudi, lope za stroje in orodje. znanja.
Delo zadružnih odsekov Mlekarna   je   imela  1.700.000 din  prometa.  Mleko predeluje
Prijave sprejema (pismene ali ustmene) upravitelj osnovne sole tov. Dušan Muc v Črnomlju. j. k.
glo verjeti njegovi teti, katera je prevzela »skrb« zanj, potem ko je umrla stara mati, da doma nI dobil nobene potuhe v tej smeri,
saj je tudi domači fant, njegov bratranec poizkušal na podoben način v inozemstvo, potem ko je zagrešil več kaznivih dejanj.
Takoj po vrnitvi lz zapora je dobil zaposlitev, kjer je delal prej. Toda prišel je do nJega Pavlenč ln ga prlgovoril, da sta se spet podala na nevarno pot. Se predno sta letos 14. oktobra prišla do meje, so Ju Imeli v rokah naši obmejni organi. Pavlenč je dobil na sodišču eno leto zapora, J. S. pa 5 mesecev. Značilno je, da mati J. s. živi nekje v Ljubljani, Je poročena ln morda še zelo spoštovana »gospa«, za svojega otroka pa se nikoli ni zmenila. Ne sin ne sestra baje ne vedo za njen naslov, sin pa jo, po lastni izjavi, komaj pozna.
TUDI TA JE BILA PRUGlC PRED SODNIKI
Duša Lenčck iz Novega mesta Je bila f.e kaznovana zaradi nekaterih kaznivih delanj, ki jih Je zagrešila v službi. Nekaj časa Je bila fakturistka pri podjetju Mo-tomontaža v Novem mestu. V tem času se ji Jc prijelo prstov goto-, vine ln kolekov v vrednosti 58.81« din. Pri vnovčevanju kolekov jI Je pornacala Terezija Zevnlk, ki Je vnovčila za okoli »000 din kolekov. čeprav Je vedela, da so pridobljeni na nepošten način.
Okrajno sodišče Je obsodilo Lenčkovo na 6 mesecev zapora in povrnitev poneverjenega zneska Motomontažl, Terezijo Zevnik pa zaradi pomoči pri kaznivem dejanju na 20 dni zapora.
ko, da vsebuje precej novosti, ki bodo zadovoljile nase potrošnike.
Nov premijski pravilnik je zajel vse delavce kolektiva
Pred kratkim smo atari premi: jski praviln.k, ki je zajemal premajhen   del   našega delav-
stva, spremenili. Izdelan je bil nov pravilnik, k.' zajema vse Člane našega kolektiva v direktni ali indirektn1.' proizvodnji. Vsak delavec, ki se bo isskazal pri svojem delu, bo prejel nagrado, podeljeno na podlagi večj.h normativov, ki jih predvideva nov premijski pravilnik.
Delavec, ki bo prejel premijo, mora pazit.' na več stvari: doseganje norme, kvaliteto, plan itd. Iz teh treh činiiteljev se da ugotoviti požrtvovalnost in prJd-nost vsakega posameznika pri njegovem delu v proizvodnji.
Tako se bo produktivnost precej dv.gnila dn zboljšala kvaliteta, saj bo vsak posameznik delal z zavestjo, da je to tudi v njegovo korist.
Približuje se konec leta in 5 tem tudi zadnji boj za dosego plana. Zao ni • mesec delamo z
vso1 vnemo in sedanji* rezultat kaže, da bomo dosegli cilj, ki smo &i ga zadali. V novembru je bilo 'izdelanega 43.000 m blaga, kar znese okoli 58.000 kvadratnih metrov ali za 103 milijone dinarjev. ,
Vse števi.lke kažejo, da bo količinski in finančni plan dosežen, mak) teže pa bo s kvtt-drat-metrsk:!m planom. Vemo pa, da je še pol meseca pred nami in v tem času se da še veliko napravili. sd.
Novi številki URADNEGA VESTNIKA
1«. Itev. Uradnega vestnika okraja Novo mesto (4. 12. 195«) objavlja odlok ObLO Kostanjevica- Podbočje o drugbenem planu te občine za leto n:.«. tak odlok pa objavlja tuđi ObLO Žužemberk, ki ima poleg tega objavljen Se odlok o kategorizaciji cest IV. reda na področju občine. Odlok OLO Novo mesto govori o dnevnicah in pcrafliu za ločeno življenje uslužbencev In delavcev okraja, obfln In zavocov v okrn-ju, drugI pa o pobiranju občinskih taks za potrdilo o lastništvu in zdravju živine In th, cestna motorna vozila Objavljenih je <e nekaj okrajnih odlokov in odločb, mori drugimi objavami pa so natisnjena tudi Pravila cjkladn 'a Stipendije OLO Novo mesto. Spremembe v volitvah In Imenovanjih objavlja ObLO Semič, bilance za leto 1955 pa podjetja »Tobak«. Kmet. gospodarstvo Kle-Vevl In Splošno mizarstvo Dvor.
V 19. številki (7. 12. 115R) Je objavljen odlok ObLO Novo mesto o družbenem planu za leto 195R in dva odloka te občtnc to spremembi odloka o tarin obe. pro-
met, davka od prometa na drobno ln o razglasitvi občinskega praznika ter krajev, praznikov). OhLO Semič objavlja oaiok o zaključnem računu za 1. 1 ObLO Trebnje pa objavlja odredbo o plačevanju pristojbin za grobove na pokopališčih. — Bilance (nekatere % obrazložitvami o delu podjetja) objavljajo: Zdravilišče Dol. Toplice, Kmet. posestvo v Kostanjevici, Trg. podjetje v Kostanjevici, Čevljarsko podjetje Mokronog, Trgovina v SmarJeU, Tre- podjetje Mctjika, Kovinar Novo mesto, trg. podj. Les Novo mesto, Tkalnica Novo mesto, Farmacevtski laboratorij Krka Novo mesto. Industrija čevljev Bor nol. Toplice, Prehrana Novo mesto, Remont Mokronog, Trg. podjetje Mokronog STP Črnomelj, Radio-center Novo mesto, Krojač Novo mesto. Tobak Črnomelj, Mlza«ka delavnica Semič, Trg. pod). Trebnje, Drogerija Novo mesto. Zarja tn Komisijska trg. Novo mesto. Vodovodno instalac. podjetje Novo mesto in fevlj. podjetje »Planina« Črnomelj.
ROČNO DELO* V NAŠIH ŠOLAH
o ročnem delu po naSih podeželskih
šolah
Rariičnd   kraji   in pokrajin«
uporabljaj6 raniliftno orodje za določene namene in zato bi tu-dii ps tem ločili delo po posameznih šolah. Talko bi lahko delali po vinorodnih krajih »traši/lne klopotce. kakršne imajo v štajerskih vinogradih. Izdelovali bi lahko gajbice za grozdje iz deščic, debelih in Širokih viter. ali košare iz vrbo-vega protja. Naučili b' *e opletati steklenice, zlasti večje, ker jih potem laž« prenašamo ali prevažamo. V zvezi s tem bi lahko delali posebne vrste čekanje v iz kruznega ličja za prenašanje buteljk in bi takš.ie »posode« prav gotovo razpeča-vala tudi naša iizvozna podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo vina. Pri dobrih kupčijah ne bi bilo napak, da bi j'im navrgli še nekaj takšnih cekarjev kot nameček inorzemsflclim kupcem. Dru-
god pridejo v poštev oblralnrki za sadje in razne košare pri obiranju sadja. Splošno na vseh šoilah pa nag bi se naučili, kako izdelujemo razna toporišča za sekiiTe in ročaje za kladiva in dleta. Nobena umetnost ni napraviti avtomatski napajalnik za kokoši, ki naj bi ga imela vsaka hiša, ki goji kokoši, ln prav tako bi lahko naredili avtomatske krmilnike za zrnato hrano. Napredna kokošja reja zahteva tudi zaklopna gnezda, ki si jiih lahko napravi vsak doma.
Ob potočkih pa postavljajmo mline in stope in videli boste veliko veselje, ko se bo vse vrtelo ln gibalo!
Za izdelovanje metel je treba že nekaj spretnosti, vendar se temu delu lahko privadijo že tudi šolarji. Brezovo šib je se dobi povsod, zlasti na slabših tleh in nobena kmečka hiša r more biti brea brezovih metel. Prav tako lahko delamo doma
sirkove metle in metlice. Skoraj v vsaki vasi naletimo na kakšnega čioveka, ki zna napraviti sto reči in k takšnemu mojs'tru naj hodijo otroci in gledajo, kako se napravi ena ln druga reč za domačo rabo.
Iz konizervnlh škatelj delamo lahko razne uporabne predmete. Spretne roke pričarajo kar celo vrsto igrač za deklice: lončke, ponvice z držajem in brez njega, livček in majhne strgalnike za sladkor in orešek. Dno konzerve pribijemo spredaj na toporišče tik pod sekiro in a tem zavarujemo toporišče pred poškodbami, ki «0 ravno na tem mestu najbolj občutne. Iz večjith konzervnlh škatelj Izrežemo lahko vevnice za žita ali umetna gnojila. Tudi preproste svečnike za klet lahko naredimo iz pločevinastega materiala in pa okraske za majhne skrinjice po načinu starinskega okovja.
Ldčna atoiala ali obešal« za rastline si lahko napravimo sami doma brez posebnih stroškov. Za napravo vrtne klopi ne bomo klicail mizarja aH tesarja in bomo tudi to napravili sami. Vča ih gleda Človek po kmečkih hišah kako režejo go-rpodinj« kar na mizi meao ali kruh. Ali ni bolj pametno pripraviti debelejšo bukovo desko
primerne velikosti (n. pr. 40 cm X 30 cm),, na kateri potem gospodinje  lahko  režejo   ki tudi
sekajo meso in druge reči. Prav tako lahko v šoli na-redimo lične omarice in predalčke za razne di-save in začimbe. Danes je les drag in zato .segamo po šib-j-u tudi pri plotovih. Tudi to tvpada k ročnim delom. Ponekod vidimo Se danes, lično pletene plotove in lese pri ograjenih dvoriščih. Tam lahko napravimo na primernem mestu, visoko pod streho kamor mačke ne morejo, ali pa tudi samostojen, na visokd žrdl stoječ golobnjak. Na sadnem vrtu ne pozabimo na koristne ptice, ki jih privabljamo z nameščanjem valilnih hišic na drevesih. Seveda morajo biti te hišice tako narejene, da ne morejo mačke do ptičev.
Tam, kjer Imajo smisel za cvetličarstvo in negovanje lončnic, si bodo napravili razna stojala za cvetlice in okrasne rastline. Pod nizke podstreške lahko obes'mo posode, narejene iz leskovih palic, ki »o na vseh štirih vogalih pritrjene z žica-m<1. Te žice združimo v piram!-dasfo obliko navzgor v končni spoj, jih povežemo vse skupaj in napravimo na vrhu se žično ^anko. obesimo potem posodo na žični konec, kt je pritrjen na podstrešku. Da a« nam loč-
nice v teh »lestencih« prehitro ne osuše, jih zadelamo z mahom, ki drži dlje časa vlago.
Dekleta naj «e pa nauče pletenja zimskih nogavic in jopic, da so volna lahko večkrat predela. Nauče naj se robiti tkanine (rute, krpe in rjuhe) na roko in šivalni stroj in p« zašiti kakšne bolj prepro*te reči za vsakdanjo rabo (predpasnike). Nauče naj se tudi krpanja in popravljanja raznih oblačil aH njih delov. Skratka "~ pouk v ročnih delih na deželi naj 00 praktičen, za vsakdanje življenje in potrebe. Ročno delo v šslj nam lahko odkrije tudi na-darjpne učence, ki jih potem usmerjamo v obrt ali Industrijo. Dajmo učencem in učenkam čimveč prilike z& praktično upo-raho raznega orodja in potem brrfio uspehi vzbudili pri ljudeh vso pozornost in radovoljnost, doč'm nml se dosedanje igraČ-kanje čimholi opusti, ker nima praktične vrednosti za današnje resno življenje.
Te vrstice so namenjene 00-nVMskim ljudem v razmišljanje, mladim učiteljem pa, ki začenjajo z novimi delavnlcnm.1 n»1 bo to neka! praktičnih navodi)!, izvira 1oč!h iz dolgoletne prakse, ki se je obnesla prav dobro in se bo tudi v bodoče.
d. r.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Ne zaradi socializma
Položaj na Madžarskem se je spet naglo poslabšal. V zadnjih dneh je prišlo v Budimpešti do demonstracij, predvsem žensk, in aretacij članov delavskih svetov. Zdaj pa je prišlo sporočilo, da je Kadarjeva vlada razpustila delavske svete in uvedla v državi nagla sodišča ov.Troma skrajšan postopek, kar je isto.
Za vsakega, ki trezno gleda na madžarske dogodke In svetovni položaj, na debato v Združenih narodih, in ad želi miru in pomiritev na Madžarskem, pomenijo zadnji dogodki in ukrepi vlade veliko razočaranje. Zakaj vse to govori o tem, da pomiritve ni na vidiku, ampak da se nasprotno položaj slabša.
Centralni delavski svet v Budimpešti je kot tisoče drugih delavskih svetov otrok madžarske revolucije ali »dogodkov 23. oktobra in pozneje«, kakor je rečeno v resoluciji madžarske socialistične delavske partije, ki močno pretirava udeležbo kontrarevolucije in buržoaznih elementov v uporu že od samega začetka. Centralni delavski svet je bil ustanovljen konec oktobra na sestanku, ki so se ga udeležili številni delegati delavskih svetov iz drugih delov Madžarske in Budimpešte. Vedno bolj postaja očitno, da sta na Madžarskem pravzaprav dve oblasti — Kadarjeva vlada, ki si je doslej zaman skušala pridobiti zaupanje prebivalstva, posebno pa delavskega razreda, in — centralni delavski svet v Budimpešti. Nekaj časa je obstajalo upanje, da se bosta obe vladi oziroma oblasti združili, da bodo delavski sveti podprli vlado, da bo oživela proizvodnja, da se bodo razmere nekako uredile.
Pa 'eres^ako, dokazujejo pogajanja, ki so se bila začela med Kadarjevo vlado in zastopniki centralnega delavskega sveta. Ti so med drugim zahtevali jamstva politične in gospodarske narave, amnestijo aretiranih delavcev in dejansko priznanje in upoštevanje delavskih svetov kot organov delavskega samoupravljanja in kot političnega činitelja v državi.
Toda vedno pogostejši primeri zapiranja članov delavskih svetov, obtožbe, da so delavski sveti leglo buržoazije in kontrarevolucije, niso napovedovali nič dobrega. Prišlo je sporočilo, da so sveti razpuščenl. Centralni delavski svet j« odgovoril s pozivom na 48-urno generalno siavko, ki ae je začela v ponedeljek opolnoči. Kadarjn ali tistemu, ki ga Kadar posluša, je očitno dovolj. Namesto potrpežljive politične akcije in podpore delavskim svetom, da bi 5© razvili ln utrdili, postali resnični nosilci dmokratičnih prizadevanj madžarskega delavskega razreda, se je odločil za politiko »trdne roke«.
Proti taki politiki se bo najbrž dvignil odpor Madžarov, predvsem madžarskega delavskega razreda. Ni važno to, da ta politika lahko navsezadnje »uspe« in napravi red, važno je, da s silo ni mogoče reševati takih vpraSanJ. Vojski je mogoče zapovedovati, ljudstvu nikoli. Delavskemu razredu še manj, kakor je pokazala nedavna zgodovina in kakor bo najbrž še pokazala bližnja prihodnost.
Po zadnjih poročilih so pretrgane številne telefonske in druge zveze v sami Madžarski ter med Madžarsko in tujino. Videti jc, da se je v Madžarski pretrgalo Se kaj drugega. Morda so se potrgale tiste niti in zveze med Kad ar jem in delavskim razredom — delavski svet je izraz volje in želje delavskega razreda, o tem ne more biti dvorr.a — ki so vezale Radarja še z ljudstvom. Razpust delavskih svetov Je zelo verjetno pretrgal te vezi in na koga se bo zdaj naslanjal Kadar? Na policijo in sovjetske čete? Zaradi reda in miru morda že, toda ne zaradi socializma.
*
% V Parizu se je začel živahen diplomatski teden. Se-stali so se ministra sveta At-
lAJatekega pakia in zahodnoevropskega svela, da bi ocenili škodo, ki jo je povzročil anglo-francoski napad na Egipt, jo skušali popraviti in utrditi omajano zaupanje med članicami zahodne skupnosti.
$ Pričakujejo, da se bodo britanske, francoske in izraelske čete umaknile z egiptovskega ozemlja do 15, decembra. Jugoslovanski oddelki in druge sile OZN pa med tem napredujejo proti razmejitven; črti med Egiptom in Izraelom. Izraelci pri umiku uničujejo vse, kar ima vojaški in nevojaški pomen, tako da je napredovanje sil OZN zelo otežkočeno.
0 Generalna skupšč. OZN spet razpravija o Madžarski« Šestnajst držav je predlagalo iresoiuciJo. v kateri obsojajo Sovjetsko zvezo za kršitev ustanovne listine zaradi njenega vmešavanja v madžarske notranje zadeve. Čeprav debata v tem trenutku Še ni k'tačana, je videti, da
bo resolucija dobila večino glasov v skupščini. Ni pa gotovo, kolikšna bo ta večina.
Q Francoske sile v Alžira so spet začele ofenzivo. Na
kakih dvajsetih bojiščih sodelujejo celo divizije francosko pehote, podprte s topništvom, tanki, lovskimi le. tali ln heTiifcofpte-H*   V n.rflfl-
nih poročilih priznavajo Francozi, da se sovražnik močno upira, kar pomeni, da tudi najnovejša ofenziva Francozov ne bo niti za las približala rešitev tega trnovega vprašanja.
£ Predsednik kitajske vlade čn En Laj je prišel na uradni obisk v Burmo. Pred prihodom v Burmo je v Kal-kuti. v Indiji. IzJavil, da jo Kita.jska bolje ravnala z ameriškimi ujetiiki, kot ravnajo Američani s kitajskimi. Ameriški ujetniki na Kitajskem bodo zaradi dobrega vedenja izpuščeni najbrž še pred potekom kazni. Zanikal le, da bi bil ponudil Congkaj'šku ministrski položaj, če bi ta prestopil na Ki* tajsko.
KAZNI DISCIPLINSKEGA SODIŠČA
PREPOVE D SLU7.RE Med uslužbenci, ki se zaradi disciplinskih prekrškov zagovarjajo pred disciplinskim sodiSčem okrajnega ljudskega odbora, Je dokaj okrajnih logarjev. Med te spada na prvo mesto okrajni logar S. K. izpod Gorjancev. Bil Je Je večkrnt disciplinsko kaznovan, vendar se ni prav nič poboljšal. Pri nJem Je očito, da Ima alkohol večjo besedo kot dobra volja ln vsi pametni nasveti.
Letos novembra le Ji» ponovno zna*el pred disciplinskim sodiščem. Kar osem hudih prekrškov ga Je obtožil disciplinski tožilec. Med terol Je bilo tudi to, da Je pre-
Priprave na novo turistično sezono
Turistična z.veza Jugoslavije pripravlja posebno brošuro s praktičnimi nasveti in informacijami za tuje turiste; brošura bo izšla v petih tujih jezikih in v 300.000 izvod'.h. V njej bodo objavljene tudi vse cene hotelov za leto 1957. Pripravljajo tudi večji, splošni prospekt o Jugoslaviji in nov turistični zemljevid (500.000 izvodov), vestnik o stanju cen v letu 1857 in podobno. V tujino so poslali tudi več turističnih filmov, več tisoč fotografij in drugega propagandnega gradiva.
Zdravstveno predavanje v Kanižarici
Pretekli četrtek je DPD Svoboda v Kanižarici organizirala predavanje o temi »£cna in zdravie«. Predavatelj dr. Danijel Brežic Iz. novomeške bolnišnice je s svojim Izvajanjem nadvse zadovoljil okoli 60 žena, in deklet iz rudarskega centra.
To predavanje M bilo prvo predvidenea cikla »Človek
Je! podkupnino, odnosno nagrado brez vsake zasluge, oziroma, Je grdo izkoristil svoj službeni položaj.
Tamošnje župnlšča Je dobilo večje nak.-izllu ?a posek lesa. katerega Je potrebovalo za popravilo itavo, na bo odkazilo lega »bolj gladko teklo«, kot Je povedal župni upravitelj, Jp namenil logarju s. K. nekaj drv brezplačno. Ta pa nI zgrabil samo za ponujeni prst, pač pa za celo roko. Menil Je. da hi mu dosti bolj koristita kaka deska. Zato Je dobil pristanek, naj si vzame na žagi tn hlod za svoje potrebe, s. K. Jc pa izbral kar dva hloda, In tO zelo lepa, saj »ta merila vsak skoraj kubik- neske teh dveh hlodov Je odpeljal in prodal za 34.0VO din. Bil pa Je Se toliko nesramen, da nI placa] žagarine In prometnega davka, pač pa Je to moral plačati podaril ell.
Disciplinsko sodišče Je bilo mnenja, da taki ljudje ne morejo biti uslužbenci državne uprave In razsodilo, da se S. K. prepove vrnitev v službo za dobo enega leta,
SAMOVOLJNO JE 7APrSTILA DELOVNO MESTO Profesorica M. S. Je sicer zaprosila za razrešitev dolžnosti na gimnaziji, nI p« čakala, da bi bila razrešena službe, temveč J» kar odšla In te zaposlila v drugem kraju. Zaradi tega Je prišla pred disciplinsko sodišče. Kaznovana Je bila J. znižanjem prejemkov la deset odstotkov za dobo treh mesecev. Za Škodo, ki Jo Je utrpela ustanova zaradi njenega nezakonitega odhoda iz službe, se bo morala pogovoriti z ustanovo.
in zdravje«.
ZAHVALA
Pripravljalni odbor 70-letnicc kmetijske aole Grm Novo mesto, se Javno ia-hvaljuje vsem ustanovam, organizacijam In tovarišem, ki so kakor koli sodelovali pri organizaciji in izvedbi proslave.
Pripravljalni odbor
ln uprava kmetijske lole Grm
rrrinnnrinrrrioraooooriBoriiY<
Stev. 50 <352)
•DOLENJSKI CIST«
Stran 8
Iz miznice tržnega inšpektorja
(Prenos i 1. strani)
Kaj se je skrivalo za šušljanjem v Mirni peči
Konec januarja je tržna inšpekcija pregledala poslovanje trgovskega podjetja v Mirni peči in ugotovila, da so bili kupci v resnici ogoljufani pri vsakem kilogramu za 3 dekagrame. Poslovodja Edi Volf je sam tako delal, po njegovem naročilu pa so na tak način goljufali stranke tudi ostali uslužbenci v štacuni. Trgovina je imela le 500.000 din o-bratnega kredita, pa kar za 219.429 dinarjev dolžnikov! Pravcata mala posojilnica, kajne? Seveda je promet padal iz meseca v mesec, s snago in higieno pa so bili v tej štacuni tudi precej navzkriž. Umazane in nečiste police, prahu izpostavljena mast, olje in moka, med tekstilnim blagom pa so šarile miši. Zaradi neodgovornega poslovanja je bil poslovodja obsojen na 55 dni zapora, 3 tisočake kazni in na povrnitev 5 jurjev za škodo, ki so jo naredile miši v blagu.
Ponovna revizija celotnega finančnega poslovanja je pokazala, da ima ta trgovina čez 205 tisočakov primanjkljaja, kar je poslovodja pri prvem pregledu spretno prikril. Sele pri zamenjavi poslovodij so prišla na dan razna kriminalna dejanja, potovanja daleč naokrog za »nakup blaga« itd. Seveda je zdaj dobil zadevo v roke javni tožilec, lahko pa bi jo že prej, če bi v Mirni peči ne ostalo samo pri šušljanju, temveč bi na razne nepravilnosti sproti opozorili tržnega inšpektorja.
Moderni »delodajalci« in prekupčevalci...
Nedovoljene trgovine je. še vedno precej. Alojz Vidrih iz Sel pri Smarjeti, večji kmet, je dal n. pr. 9 glav živine v rejo manjšim kmetom, šibkim gospodarjem in vdovam padlih borcev, ki nimajo lastne živine, imele pa so nekdaj krme. Vidrih se je zmenil z njimi za razdelitev prireje in s tem grobo izkoristil ljudi, saj se mu je vloženi kapital za nakup v tako »rejo« oddane živine obrestoval tudi do 60 odstotkov!
Jože Muhič iz Jurne vasi je v treh mesecih kupil in preprodaj mesarjem v Novo mesto a volov, Trgovski inšpektor mu je preprečil nove kupčije, za dosedanje pa mu je sodišče naložilo 10 tisočakov kazni.
Jože Poipovič iz. Kočevja je moral plačati 12.000 din kazni, ker je na novomeškem sejmišču kupil 153 kg težkega prašiča »na čez« za 19 tisočakov, že čez dve uri pa ga je prodal novomeški klavnici. Pri 1cj hitri kupčiji bi gladko spravil v žep 8540 din, če mu ne bi tega pravočasno preprečila tržna inšpekcija.
Z nedovoljeno trgovino se ukvarjajo tudi nekatera zadružna podjetja. Gospodarsko
Pozdrav prijateljem v Cievelandu
V uredništvu »Dolenjskega Vsta« se ji oglasil rojak Frenk Wolfe, ki živi zdaj v Soteski na Dolenjskem. Prosil nas je, da sporočimo vsem njegovim znancem in prijateljem, posebno pa rojaku Zanu Lokar-ju starejšemu v Cievelandu njegove tople pozdrave. — Vsem icU srečno in uspehov poZno Novo leto 1057!
Uredništvo DOLENJSKEGA LISTA
sodišče je kaznovalo KZ Trebnje, ker je odkupovala na področju KZ Mirna peč živino in meso, s 50 tisočaki. Podjetje »Tehnometal« iz Ljubljane je kupovalo les naravnost pri kmetih na področju KZ Šmar-jeta in naredilo pri tej nedovoljeni kupčiji še precej zmede s prepiačevanjem. KZ Telce je odkupovala v okolici Šmarje ta orehe po 30 din pri kg dražje, neglede na kvaliteto. S posredovanjem kupčije »Posavju« iz Brežic je zaslužila 81 tisočakov.
Pisali smo že o zadrugah, ki enostavno zahtevajo pribitek na ceno živine, ki jo mesarska podjetja- sama odkupujejo na sejmih, drugje spet kupujejo zadruge še vedno živino slabše kvalitete po višjih dnevnih cenah vid., kar vse spet pritiska samo na potrošnikov žep. O vsem tem razmišlja — in seveda tudi primerno ukrepa — tržna inšpekcija.
»To kar je pod pultom, smo pa že prodali...«
so pojasnjevale prodajalke v novomeški prodajalni »Tekstil« trg. podjetja »Izbira« gospodinjam, ko so spraševale, če imajo še kaj flanelastih rjuh po nizkih cenah. Kupci, ki so skrivanje blaga opazili, so primer javili tržni inšpekciji. Inšpektor je "takoj prišel in ugotovil, da blago dejansko ni bilo prodano, pač pa le rezervirano za uslužbence podjetja in za nekatere »izbrance«. Blago so dobili ljudje, ki so prišli v trgovino, prijavo pa disciplinsko sodišče podjetja.
Ko bi kupci sproti ln povsod pri podobnih primerih poklicali na pomoč inšpekcijo, bi bilo med nami veliko manj jeze in nezadovoljstva!
O obrtnikih, ki so in niso obrtniki
Precej nepotrebnega dela dajejo državni upravi ljudje, ki odjavijo obrt, pa jo nato nezakonito še naprej opravljajo. Tako* je tržni inšpektor ugotovil, da je bivši obrtnik Vidmar izdelal dve kuhinjski opravi, čeprav je obrt odjavil
črno, brez dovoljenj. Kaj vse se lahko najde tudi v mesttu v nečedni gostilni, naj pove primer gostišča »Pod Trško goro« v Novem mestu, kjer je inšpekcija našla v posebni sobi gostišča kup koruze, pripravljene za lickanje, v kuhinjski kredenci pa med slabo pomitimi krožniki razna zdravila, glavnike, ostanke obranega piščanca, steklenice z oljem, kisom, bencinom in pod. Pod pečnjakom je bilo polno smeti in že dolgo neočiščenih čevljev, v predalu gostinske kredence pa osebno perilo gostil-ničarke ... Temu podobna je bila shramba. Lokal so seveda takoj zaprli in izdali nalog za temeljito čiščenje.
Mar je po vsem tem delo trgovske inšpekcije potrebno in nadvse odgovorno?
Menda ga ni bralca, ki bi gornje vprašanje zanikal. Hiter in pravočasen poseg tržnega inšpektorja je pa v precejšnji meri odvisen od zavesti vseh naših delovnih ljudi. Ko ugotovimo nepravilnost, malomarnost, slabo postrežbo ali neprimerno kvaliteto blaga v trgovini, delavnici ali gostišču, nikar samo ne godrnjajmo in ne kritizirajmo med sabo! Obvestimo o našem primeru tržno inšpekcijo, če nočemo drugič spet kje drugje doživeti neprijetnosti in škode! Kulturna postrežba sodi nedvomno, k dvigu življenj, ravni. Poštenega poslovanja v trgovinah, obrtnih delavnicah in povsod drugod si vsi želimo, tržna inšpekcija pa je u-stanovljena zato, da ljudem, pri uresničevanju teh zahtev
pomaga. Kdor ne spoštuje zakonitosti, naj ga o njej pouči tudi tržna inšpekcija.
Redni in izredni pregledi vseh gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, to je njeno delovno področje. Samo v novomeški občini pa imamo 19 drž. podjetij s 43 trg. poslovalnicami, 12 zadrug s 16 trgovinami, 3 mesarska podjetja s 7 poslovalnicami in 2 obratoma, pa še 39 gostinskih obratov, 31 državnih obrtnih podjetij, 185 privatnih obrtnikov in 14 industrijskih obratov. V vseh teh podjetij je letos tržni inšpektor opravil 243 pregledov. Ce hočemo, da bo i-mel v prihodnje še več uspehov, mu poslej bolj pomagajmo kakor smo mu dozdaj — saj bo to le v našo korist.
Po vinski razstavi in sejmu v Podbočju
Poročali smo že, da nameravajo vinogradniki dolenjskih vinskih goric prirediti v Podbočju vinsko razstavo z vinskim sejmom, s sodelova-
dvorani slavnostna seja ObLO, Kostanjevica-Podbočje v navzočnosti celotnega odbora ObLO, odbora KZ Podbočje, zastopnikov    okoliških KZ,
njem KZ Šentjernej, Prekopa,  predstavnikov množičnih or-
Kostanjevica, Podbočje, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi in delno Leskovec pri Krškem. Ta vinska razstava z vinskim sejmom je bila od 29. novembra do 2. decembra 1956 v dvorani KZ Podbočje. Vinogradniki so razstavili približno 200 vzorcev, niso pa mogli priti vsi v katalog, ker so te vzorce prinašali še med razstavo.
Na Dan republike 29. novembra ob 9. uri je bila v
ganizacij, šolske mladine ter ostalega občinstva, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička.
Slavnostno sejo je otvoril predsednik ObLO Franc Ke-rin, ki je v svojem govoru poudaril pomen praznika. V imenu ZB je govoril Jože Zupančič, ki je podrobneje orisal zgodovino državnega praznika. V imenu SZDL je pozdravil vse navzoče Franc Pisemski   in  želel  kar največ
Poćovor na vasi
Med potjo proti Rodinam sem srečal dva kmeta. Prav glasno sta se pogovarjala, eden je celo preklinjal. Kmalu sem zvedel zakaj gre. Ko s°m se jima približal, je starejši mož čez nekaj časa nadaljeval: »Ta sečna dovoljenja, toliko skrbi in potov nam dajejo. Ko bi si zračunal vse dnevnice, kolikorkrat sem moral zaradi tega na občino, bi si kupil dovolj bukovih suhih drv! Glejte: rekli so nam, naj vložimo prošnje do prvega marca in da bodo rešene do 1. oktobra, potem pa, da nam bodo odkazovali drva. No. danes je že 20. november, pa še
za dviigsnje in širjenje napred-
že pred   letom   dni.    Viktor      osta,lih u,krepi"h svo]ih članic Blatnik iz Crmošnjic je za leto dni odjavil obrt baje zaradi bolezni, inšpekcija pa ga je dobila, ko je doma prav prid
GOSPODINJSKE UČITELJICE SO ZBOROVALE v NOVEM MESTU
V nedeOjo dopoldne Je bili v o tem. da še vedno ni®o preve-
prostorih okrajnega  zavoda za dene v pravilna zvanja, čeprav
■pospeševanje    gopodinjsbva   v so .absolvemitke Višje gosnoddnj-
Novem mestu redni letni občni ske šole v GrobJijan. Urejenih
zbor Strokovnega društva go- nimaijo tudi vssh prejemkov,ki
spodinjskdh    učiteljic    našega b,i- j>:h z ozirom na obsežno delo
okraja. Na zboru so tovarišice in Številne priprave raznih te-
poročaile o delu, stalnih in po- čajev, predavanj in pod. morale
rtiovalnilh igo^ipoddnjskin itečajih iintvetA. v preteklem letu. o predavanjih
nimam sečnega dovoljenja. Eni so ga res dobili pred nekaj dnevi, toda vprašanje je, kako dolgo bodo še čakali, da jim odkažejo drva. Ali se ne bi dalo urediti tako, da bi dobili sečna dovoljenja pravočasno?«
Drugi kmet je pa nadalje-val: »Jaz sem res dobit sečno dovoljenje, toda kaj mi pomaga, ko pa imam odobrenih le šest metrov drv za kurjavo. Pomislite! Troje otrok in dva starčka imam na peči. Ves dan je treba kuriti. Pod svinjskim, kotlom neprestano gori. To imam le za dober mesec. Prisiljeni smo kršiti zakon in sekati brez dovoljenja, če nočemo zmrzovati in jesti surovih žgancev.*
Tako smo se razšli. Ko sem se vračal, sem nedaleč od Otovca srečal starejšega kmeta, ki je peljal voz leščevca. »To vam bo slabo gorelo, očka!«, sem ga ogovoril. »Ej, slabo, slabo«, je odgovoril in, nadaljeval: »tako je, če je človek pošten in čaka na sečno dovoljenje. Kaj mislite, da se
s tem res ščiti gozd, če nam odkazujejo drva za lastno porabo? Ravno nasprotno! Se več škode naredijo s temi sečnimi dovoljenji. Prej, ko še tega ni bilo, sem posekal tu eno suho brezo, tam star votel gaber in drugje spet kakšen hrast brez vrha. Tako sem imel čez zimo dovolj drv. ki sem jih nasekal brez škode. Kako pa mi naj logar izbete samo takšna drevesa, ki so brez škode, ko pa imam trinajst parcel in so oddaljene po dve uri ali še več ena od druge. Odkaie mi pač v eni parceli. Posekati moram: četudi vem, da je škoda. Pa naj bi uredili tako, da bi si vsak le za lastno porabo nasekal drv po svoji volji. Zašijejo pa naj prekupčevalce z lesom.. Ni kmeta, ki bi si rad uničil lepo, mlado drevo. Ljudje pa morajo pokuriti enako količino drv, pa na? bo to z dovoljenjem ali^brez njega. No, pa ne m merite, fe človek kaj reče. Sla vsa svak svojo pot, o tem pogovoru pa sem še dolgo razmišljal. JS
Občnega zbora sla s* udeležili tudi pred.sedri:ca žena^z3.druž-nic LRS tov. inž. Vilma Pir-nega gospodinjstva v mestu in fl        OK ZKS Nove
na vasi. Pomenile so se o na- pn>f ^ Mu£%r in obe
no deiai'pohi.šTvo"inTmerkar Jekt^m doVnlkem'kraju pa Sta ^deloval v ^vahnem raz
„..i-   , „■      .        .      neKaterem Qon^njSiK. m jsraju, pa nria,vHa,nin zbora,
celo sklaaisce mizarskih iz- tudt, 0 gtevu.lnib težavah in ne-delkov, razumevanju   na   katerega še
Mhnar v Kronovem je obra-   na^trjjo prt svojem pomembnem delu. Pomenile so 6e tudi
Z zbora volivcev na Sinjem vrhu
toval brez obrtnega dovolje nja; mlinske takse seveda ni pobiral, niti ni vodil predpisanih knjig. Pravtako je bilo z njegovo žago. Vseh muh polni so tudi mlatilničarji; čeprav so vedeli, da je treba pobirati miatilniško merico po uredbi, tega v 29 primerih niso naredili.
Nerodnosti, prekrški,
nesnaga in še kaj v nekaterih gostiščih
Stari znanci so nekateri gostilničarji in tri.ua inšpekcija. O njih smo med letom morali večkrat pisati. Čeprav se je zaslužek pri litru prodanega vina (v Novem mestu) sukal med 26 in 55 dinarji so marsikje točili za visoko ceno slabo pijačo. Sedem gostilničarjev je bilo zaradi raznih prekrškov kaznovanih. '
Na podeželju je tržni Inšpektor ugotovil predvsem skrajno nehigijenične razmere v gostilnah. Hudoklin in Gorenc v Brusnicah z obiskom inšpektorja nista bila zadovoljna, še manj seveda Inšpektor. V Straži in pri Dre-niku na Cikavi so točili na
pravljenju udeleženk zbora.
Ob?ilrnei;e bomo o uspehih in načrtih gospodinj skih učdteljic poročali v novoletni številka.
Zbora volivcev na Sinjem vrhu, v nedeljo, 9. decembra, se je udeležilo kakih 80 ljudi. Predsednik ObLO Črnomelj tovariš Janez Zunič jim je razložil, kako poteka uresničenje letošnjega občinskega proračuna. Zaradi nerednega pla-
TITOVI REFLEKTORJI * TITOVI REFLEKTORJI * TITOVI REFLEKTORJI *
čevanja davkov in taks kaže, da proračun za kakšnih 15 milijonov" dinarjev ne bo urerefc-ničen. Ljudje so se posebno živo zanimali za zbiranje in uporabo sredstev gozdnega sklada, ki jih dobivajo nazaj za popravila in gradnjo gozdnih potov in cest. Poleg živinoreje je les Sinjevrhčanom glavni vir dohodkov.
Obravnavali so tudi dejavnost kmetijske zadruge na Vinici, za katero je znano, da je bila svoj čas razpuščena, prav na pobudo volivcev s Sinjega vrha pa znova vzpostavljena. Kmetje Sinjega vrha so vrnili zaupanje v zadrugo tudi drugim članom, tako da je zadruga kar krepko rftzvila promet in dosegla v kratkem času že 6 milijonov dinarjev dobička.   Ta dobiček naj bi
uspehov v izgradnji socialistične domovine; poddaril je tudi, da ne smemo pozabi-ti žrtev, ki so nam s svojo krvjo in življenjem priborile svobo-' do. Po zaključku seje je nastopila šolska mladina z recitacijami, poveličujoč Dan republike. Nastopili so vsi razredi z dokaj obsežnim sporedom. Ljudje so govorili, da tako lepe proslave Dneva republike v Podbočju še ni bilo. Po končanem kulturnem sporedu je predsednik Franc Ke-rin otvoril vinsko razstavo.
Lep uspeh razstave in sejma bo dvignil zanimanje za sodobno vinogradništvo
Ze v sredo 28. so prispeli funkcionarji iz okraja in se zanimali za to našo prireditev, kar je člane komisije, ki je točkovala prinesene vzorce vin, prav prijetno presenetilo. Na Dan republike je bil obisk vinske razstave in vinskega sejma zelo velik. Razne skupine so prihajale iz vseh krajev Slovenije in se zanimale za naša dolenjska vina. V nedeljo, na dan zaključka, je bilo zjutraj v dvorani predavanje o vinogradništvu, nato so pa kar ves dan in pozno v noč prihajali na-kupovalci vina .ter sklepale dobre kupčije. Napolnili so dvorano do zadnjega kotička. Večje skupine so prišle iz Novega mesta, Ribnice. Kočevja, Ljubljane, iz Kranja, Trbovelj, Krškega, Brežic, Kostanjevice in drugod. Lahko rečemo, da je ta razstava prav dobro uspela. Prosvetno društvo »Stane Kerin« je poskrbelo za razvedrilo.
Razstava je uspela, zato se vsem, ki so jo pomagali organizirati, najlepše zahvaljujemo. Ne gre za materialne koristi, temveč za vzpodbudo vinogradnikom, da se oprimejo novejših metod pridelovanja vin ter dosežejo s tem boljšo kakovost. Razstavo je obiskalo približno 1500 ljudi. Vinogradniki so sklenili da bodo tako razstavo priredili vsako leto, ne glede na to, kakšna je vinska letina. Še zdaj nas obiskujejo predstavniki gostinskih podjetij, ki niso utegnili priti preje na razstavo, ker bi rad vsak imel v kleti tudi pristni dolenjski cviček. Govorilo se je tudi, da bi bilo dobro za novo leto razstavo ponoviti. P.
Kmetijsko gospodarska šola v Žužemberku
4. decembra se je v Žužemberku začela kmetijsko gospodarska šola. Prvič so se zbrali mladi kmečki fantje in nekaj deklet, ki so se odločili obiskovati to šolo. Po načrtu bo šola dvoletna. Strokovne predmete iz kmetiijstva, strojništva in še kaj bodo poučevali strokovnjak} iz Novega mesta, živinorejo, sadjarstvo, zdravstvo, gospodar-
po mnenju tamošnjih kmetov s, 0  ™*unstv,°> *s°dovino ,,™,.qk;i<      .*JZuZL. -d_____k_   slovensk.' jezik pa domači preda-
(»Večer*)
uporabili za ureditev Pra&vet nega doma.
Na Sinjem vrhu so prav marljivi tudi učitelji, ki pomagajo pri prosvetnem delu, pa tudi na drugih, področjih. Radi bi ustanovili še mlečno kuhinjo, Da šola nima štedilnika, zato upajo, da bo zadruga tudi na to uho kaj slišala. Govorili so še o nabavi sadnih dreves, zlasti orehov. Med največje pridobitve prištevajo uspelo elektrifikacijo, zdaj pa bi radi zgradili še vodovod.
Janez Vitkovič
vatel ji. Prvič je prišlo 42 pni-javljencev, vodstvo pa jih namerava sprejeti še 10. Upajmo, da je tudi? za to tako potrebno šolo čas dozorel in da bodo pni'javljenci redno obiskovali predavanja, saj je izobrazba za kmečke ljudi prav na tem področju zelo potrebna. Šola bo v zAnskih mesecih v prostorih Zadružnega doma.
AH ste že poravnali naročnino za DOLENJSKI LIST?
akrat nam ni bilo lahko. Italijani so se s krdelom domačih izdajalcev menda zakleli, da nas morajo do zadnjega Iztrebiti, Dan ln noč je že tekla na cesti Novo mesto—Jugorje, pri prehodu čez Gorjance, neenaka borba tretjega bataljona »Cankarjeve« s številnejšim sovražnikom, ki je hoitel za vsako ceno prodreti iz Dolenjske v Belo krajino, da bi ropal, po-žigal in pobijal. Naši so se hrabro borili. Spretno so puščali sovražnika na 15—20 m. nato pa bo nenadoma zaregljale strojnice ln puške na napadajoče fašiste.
Rezultat je bil vedno isti — na zemlji je ostalo lOddlfi onih, k! so bili najbolj lačni, a ostali »o se pa v paničnem begu neredno umaknili. Takoj 1» tem al j« enota zbrala drugi položaj, se maskirala in čakal«, da «* stara pesem ponovi- Hesnoso rile granale remlio polete**, kjer io m partizani pred tem nahajali. Sovražnik v takih trenutkih ni skoparil. Zemlja se j« 'tresla pod težkimi udare' granat, dreves ao se podirala, kamenje je fijukalo po »raku — vse se je treslo.
»Ha-ha« se Klasno nasmeje Sllviin, komandir 3. čete. »Pa smo Jih enkrat zopet pošteno nekles'tlll. zdi se ml. ,dn bomo imeli do rjutraj mir«. Objestno j« hodil po novem položaju od borra do borca, sk-hno pregledoval »lchcmj zai.ion,   tu po-
hvalil, tam pokaral in sproti popravljal one, ki .so bili slabo maskirani ali zaklonjeni.
Sonce je hitelo na zapad, dolge senco dreves so počasi prekrivale zemljo, hladen oktobrski mrak je obvil borce na položajih. Vedel je S U van, da je noČ zaščitnik partizanov, vedel je tudi to, da Italijani p0 noči zelo neradi hodijo po poteh, katere kontrol i rajo »banditi«, kljub temu pa je sklenil poslati patrole. Okrene se k svojemu »večnemu« spremljevalcu Janku osemnajstletnemu bistremu fantu tam nekje od Sodražice: »Cuješ Janko, teči no do vodnika prvega voda, pa mu naroči, da se mi mora takoj javiti«.
Cez pet minut se Janko že vnw*a z nasmejanim vodnikom Viktorjem. »Si me ti klical, tovariš Silvan?« vpraša Viktor.
»Da«, odgovori S'lvan. »ponoči Pošlji dve patroli proti Novemu mestu. Italijani so se za dane« sicer odvlekli v svoje brloge, toda biti moramo oprezni zairadi belogardistov, katere bi prav lnhko poslali ven. Daj vsi-kl patroli dobrega vodnika ~ domačina, da se ti katera ne Izgubi, polpg tega pn zabičaj tovarišem, nnj dobro odpro OCi, da no bi kdo po svoji noprev'd-nosti Izgubil glave ali orožja-Prvo patrolo pošlji takoj. dru. go pa ob treh zjutraj. Ce bodo kal sumljivega zvedeli, me ta-kol prebudi.«
Viktor požrlravt ter odhiti do svojega voda. Izmed prostovolj-
PRED 15. OBLETNICO USTANOVITVE JLA
Napad na kolono
cev odbere osem tovarišev, j!h podeli v skupini ter jim sporoči povelje komandirja; jutranji patroli dodeli še' puškomibra-ljezca Janeza z njegovo »zbro-jevko«.
Odličen borec Je bil ta naš Janez. Vedno tih, miren, prav z vsem zadovoljen, nikoli ga niste slišali glasno govoriti, jje* le« tega je pa bil Izredno To'va-riSki. Od svoje »ljubice« se nI nikoli ločvl. Prj dritgft marših k| so neredko trajali ludi šestnajst ur. so ga tovariši rotili, naj jlmMzroči »zbrojevko« za pol ure. da se bo vsaj malo odpočil. Janez je samo z glavo odkimal ln izmučen nadaljeval pot v kolon'. Tovariši, ki ga še niso poznali, so 'se ga izogibali, ker so ga Imeli za čudaka. Zato je pa bil Janez v borbi tak, da ga niste spoznali. Oči so »e mu Iznenadno zasvetile, na Usta mu je legel lahek nasmeh, k| sa ves čas borbe nI zapustil. Gi'bi Bo mu postali živahnejši, skratka — preporodi,] se je. postal drug človek. Boril se je zelo spretno. Njegov zaklon je bil vedno najboljši, prostor si je poiskal vedno tak. da je imel najboljši   pregled   čez bojišče.
Največji užitek mu je bil, da pritajen v maskhanem zaklonu pusti sovražnika čim bliže in ga z nenadnimi rafali prikuje za vedno na tla. Bataljon je že davno vedel, da tam, kjer Janez brani položaj, sovražnik ne bo prodrl.
Pes je bil čuden. V taboru tih, vedno zamišljen; razen za svoj mitraljez se ni zmenil za nikogar — v borbi pa popolnoma spremenlen — beroj. Bil Je sin preprosloga kmeta z male domačije, ki je poleg njega redila še šest lačn;h želodcev. On je bil najstarejši. Na enem cd Rvnjih »hitrih« umikov, so mu fašisti zverlnrko umorili očeta in mater, zažgali hiSo ter ostale pometali v ogenj. Po naključju je bil tedaj s svoiim najmlajšim bratcem v mestu ln je tako utekel straSnl smrti pobes-nplih zveri. Mlajšega brata j« spravil k sorodnikom, sam se je pa takoj drugi dan Javil v partizane.
<Bilo nam Je jasno. »ak.ij rff v našem Janezu skrivata dve osebi. Vedno je govoril: »Zapomniti si mora *• prekleta banda, kaj mi je storila, naj ti ušivci
njimi, dokler bo v meni kaplja krvi.«
Okoli druge ure zjutraj s« je vrnila prva skupina brez vsakih novic. V dolini so ^v?dei'., da so se Italijani umaknili v precejšnjem neredu, vozeč s seboj šest voz ranjenih in mrtvih. Na vsa usta so govoril'1 kmetom iz vasi, skozi katere so se vračali, da so vse partizane do zadnjega pobili, da je vse mrtvo in silili kmete v gozd, češ: »Zakopat jih pojdite, pa boste sami videli.« Kmetje so zmajevali z glavami in se tiho med seboj nasmihali. Dobro so vedeli, kdo je te dni v hribu vlekel mačka za rep — neštetokrat so Že Čuli mnogo treska in groma, polna usta italijanske samohvale in videli mnogo, mnogo voz mrtvih ln ranjenih, katere so vojaki vo7.'lj proti mestu.
Ob pol tretji uri je zbudil dežurni tovariše, ki so bil' odrejeni v drugo patrolo- Viktor jim Je pred odhodom še enkrat ponovil nalogo ter obenem strogo zabičal, da ne sme nihče niti pomisiliti na hišo. kaj ?ele. da bi kje vstopili zaradi tobaka ali latvice mleka.  »Tovariš!, jutra
vedo, da *e ne bom pomiril z  &o nevarna, sovražne patrole so
ob tem času vedno zunaj, zato bodite previdni.«
Izginili so v temi. Na položaju se je čulo tu pa tam samo tiho smrčanje utrujenih borcev, a iz daljave je odmeval pritajeni lajež lisjaka. Od mesta je pretrgala grobno tišino bomba ln nekaj strelov.
Vse to je v Ustih časih dopolnjevalo naše noči brez borbe, ko smo utrujeni legali v resoe, mah ali listje, da v snu pozabimo na boje, težke marše in padle tovariše.
Začelo se je daniti. Zdelo se je, da mogočna, nevidna roka zajema z ogromno posodo temo ter jo zliva v kotle brez dna. Še malo in prvi sončni žarki so mehko obvili zaspane tovariše, jih ogreli ter j'm tako voščili dobro jutro. Vse je hitelo do kuharja, kjer je že čakal zajtrk.
Viktorja je začelo ,skrb*tl. Patrola bi se že davno mor3la vrniti v tabor, toda oglednica, ki je 'mela pregled skoraj do samega mesta, je javljala, ca jih nikjer ne vidi-
»Vraga, da se jim »M kaj zgodilo?« je bolj sebe kot druge vprašal Viktor. »Pa menda niso t'stj streli ponoči ...«
Takoj je odhitel do komandirja. »Tovariš Silvan. zadnje patrole še sedaj ni nazaj, pred eno uro bi že morala bitj tu, Oglednica sporoča, da jih nikakor ne more opaziti. Ponoči sem slišal, kako uro po njihovem odhodu,   neke  strela in tresk
bombe  —  bojim se, da niso padli v kako zasedo.«
»Pojačaj straže, borci naj ostanejo v pripravljenosti na položajih. Takoj se vrni v svoj vod ter zelo pazi, da ti ne bi slučajno udarili z desnega boka.«
Ko je Viktor odšel, se*je Silvan zamislil. »Pa menda j a ni kdo izgubil orožje ali Pa celo padel? Kako me bo.pogledal komandant bataljona, ko mu bom to sporočil? Zaplenili smo pet pušk, 800 nabojev, potolkli to-1'ko te golazni in vse brez vsake žrtve, še opraskan ni bil nihče, sedaj pa kar naenkrat vse to!« Čutil je, da ni nekaj v redu. saj je vedel, da je odšel s patrolo tudi Janez;, v njega je imel neomejeno zaupanje-Zato je bil prepričan, da se je zgodilo nekaj zelo strašnega, morda celo...
Mislil je pri tem na Janeza in njegov mitraljez. Brez njega b; mu bilo kot da je brez desne roke. Ob misli na to možnost se mu je trgalo srce.
Na položaju je bil mir. Sonce se je že kar visoko povzpelo, vendar so Italijani ostali v svojem brlogu. Menda so se pomirili z mislijo »vse smo potolkli« ter čakali pojačanja.
Borci so ostali na svojih položajih. Ta je dremal, drugi si zavijal cigarete, malo da'Je yla »i zopet dva obujala sip orni ne preteklih dni.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Za zdravo rast mladine
Vzgoja mladine v socialistični stvarnosti ni monopol nobenega društva, nobene organizacije; je družbena funkcija in zahteva prav zategadelj podporo vse naše javnosti. Letnega občnega zbora agilnega novomeškega Društva prijateljev mladine pa se je udeležilo le nekaj nad 50 ljudi, večina staršev in prijateljev otrok. Če bi sodili zanimanje Novomeščanov za delo društva le po tej plati, bi jim morda storili krivico; še večjo krivico pa delajo društvu in njegovim načrtom številni starši, ki se za te načre sploh ne zmenijo In zaradi ljube udobnosti ne pridejo niti na letni obračun društva.
Nekaj nad 2000 je v Novem več zdravstven o-vzgojnih pre-mestu otrok, šolskih in pred- davanj. V Dolenjskem listu je Šolskih ter mladincev-vajencev objavila 21 člankov, v Mladem tn doraščajoče mladine. Njim svetu enega in nekaj v dnev-ln njihovi vzgoji za bodočnost nem Usku. je bilo v celoti posvečen'o pe- _____ stro delo Društva   prijateljev VEDNO: POMOČ
mladine, ki je v teh svojih na- NAJPOTREBNEJŠIM! porih doseglo tudi lani in le-     Kje še srečamo sadove dru-tos lepe uspehe. Delalo je v Žtvenega dela? V dijaški kuhi-etirih sekcijah: za otroška igri-   nji dobiva hrano ta in oni di-
Načrtno, dosledno in pestro delo novomeškega Društva prijateljev mladine bi morali predvsem starši bolj ceniti in podpirati
tečaj za nemški jezik, angle- imelo 39 odborovih sej, kar šk jezik in za risanje (vsi so spet kaže na živahno delav-v vrtcu), nova pionirska knjiž- nost društva. Posebno agilno niča, ki jo je podprla Zveza je bilo tudi v zbiranju denar-prijateljev mladine v Ljublja- nih sredstev, saj znašajo doni, pa je začasno v osnovni hodki zadnjih 2 let čez 795.000 šoli, dokler ne bo dobila dru- dinarjev, izdatki pa 676.000 din, gega prostora. od česar je bilo nakupljenega Resna ovira za še večjo-de- raznega inventarja za več ka-lavnost društva in organizira- kor 323.000 din. nje raznih vzgojnih in drugih akcij je pomanjkanje prostora. Čeprav je bila dvorana v II. nadstropju stare gimnazije ob- V razpravljanju po poročilih ljubljena društvu in novomeški so udeleženci zbora govorili mladini, do te dodelitve še ni zlasti o nujno potrebni uredit-
Jože Župančič:
Nekaj spominov na Mirana Jarca
'Nadaljevanje in konec)
ŠOLA ZA STARŠE BI BILA ZARES POTREBNA
Meni so bile tisti čas vragolije, daj je upravnik za umobolne v sem prišel kasneje domov od t«
ki  smo  jih  počenjali  ob  vsaki Begunjah na Gorenjskem — zače- cerkvene prireditve in bil neka-
priložnosli in vsepovsod vse bolj la pesnikovati prav tako, kakor ko ponosen na pogostitev, -r»e je
pri srcu, kakor t^k sprehod ob drugi naši pajdaši. Iz starih ii- doma čakala zaradi tega, ker sem
varnem spremstvu staršev. V šol- stov sva si napravila zvezek in pnšei z uničeno obleko — paU-
skih odmorih smo si pripovedova- pisala  prve  stihe  na  njegovem ca . . .
li vtise iz prejšnjih dni in sošo- domu pod KapitelJem. Ze takrat sem spoznal, da j«
lec Miran je rad prisluhnil, kako V tistem času smo v novome- bila božja milost, ki mi jo ja
smo lovili v Krki ribe i-n hodili s &em Narodnem domu videli tudi zagotavljal katehet pater Korne-
čvinkarji   lovit Šoje.   To Je bil prvo  igro.    Igrali  so  Desetega Hj,   že ob prvem obhajilu kaj
svojevrsten lov nekdanjih novo- brata. Novo mesto takrat še ni kmalu uničena s palico po mo-
meških ptičarjev in, ker je bil maj imelo  električne  razsvetljave  in jem ozadju. Tisti čas sem se ia-
prišlo. Na ostro reakcijo dru-  vi mlečne kuhinje o sonovni
Šča, za prireditve, za vajence   jak, ki bi bil sicer brez toplega  «tv« ni bilo odgovgra; v dvo-  šoli. Prišlo je tudi do pobude,   ^ naMkn čvinkar,   sem šel se še dobro spominjam, da me je to zdel samemu sebi majhen -
fci za taborjenja ter letovania.   obroka. Mladina potrebuje žo-   ranici, kjer naj tu se sestaja-   da bi društvo zacelg ali sode-   ve^krat % njim in    dr  imi in priz<>rt ko ^ Krjavelj umiral v mučenik . . . Zaradi lisaste.oblake
ge za igre, pionirji žagice za   ^J^™^J$»^^J*r akciji^za^igraditev ^oval   u nezanimiv m>Ji bajti, ob njem pa je bila od Mnjevih pešk je bil krega*
lov z limanicami.   Miran je rad njegova koza, prevzel  vsega ni tudi Miran in drugi dan je bilo
Vsaka ^e dosegla precejšnje Uspehe. Kadarkoli smo videli Dasmejane otroke na igrišču nad Loko (prostor ,,u .^^e bodo še povećali!), ali pri številnih prireditvah, srno se sre-fcali z društvenim delom, če ne bi bilo društva, bi bili cicibani, pionirji in mladinci ob prene-katero urico veselja ln zabave. Samo spomnimo se, kako so žareli obrazi otrok na dinskih predstavah, lutkovnih Igricah, pri mladinskih filmih pa v pravljično urejenem vrtu pred vrtcem z Novoletno jelko, kako Je bilo na pogostitvah cicibanov in pionirjev, v sprevodih Dedka Mraza, ko je bilo v mestu obdarjenih nad 2000 najmlajših! Začetek Sorskega pouka je bil za otroke
ročna dela — obrnili so se na  obraževala, gojila družabnost  nove šole v mestu, kar posta-
društvo in jih dobili. Podpore vajencem in dijakom, copate (darilo KPD) za Šmihel, gimnazijo in vadnico, podpore za novoletno jelko-itd., vse to sodi med delavnost društva. S posredovanjem društva je bilo razdeljenih precej oblek najrevnejšim dijakom in vajen-
ln se  kulturno zabavala,  pa j a iz leta v leto bolj pereč pro-
ima prostor oddelek banke. — blem. Člani so predlagali ci-
Tako množica novomeške mla- klus predavanj za starše, saj
dine še vedno nima svojega so vzgojna vprašanja mnogim
prostora, kjer bi čutila, da je nejasna in bi bilo prav, da je
res lahko doma. (Prav ta pro- prav društvo tudi tu pobudnik
blem so ponovno načeli tudi na za šolo in starše. Propaganda
vseh mladinskih sestankih v za obisk vzgojnih filmov sodi
Novem mestu in sklenili, da med naloge, ki so tudi pred
poslušal vsa ta naša prioovedo- je biia to za nas mlade najlepša o tem mnogo govora,
vanja, ker  pa  kaj  takega sam točka in smo se kar sredi pred-     Kasneje sem srečal Mirana v
menda nikoli ni doživel, se mi je slave primaknili k odru, — tu z Ljubljani. Medtem je že dokon-
zazdelo, da Je bilo njegovo oko nami tudi Miran   —   ki so ga čal  gimnazijo; v Zagrebu in v
ob takem pomenku sivo in ža- osvetljevale še — petrolejke . . . Ljubljani pa je posdušal na uni-
lostno. Tako smo   se   srečali   z odrsko verzi filozofijo in romanske je-
Zato je pa Miran prebiral knji- umetnostjo. zike.  Trdno sem  bil prepričan,
ge, bral je nenehno in oče ga je      Igra nas je takrat   tako pre- da bo Miran nekoč profesor in
prostorov za mladino. Gre za toplo malico 1000 pionirjev in mladincev, vendar: stanovanja.
MLADINI IZOBRAZBO IN ZDRAVO ZABAVO!
POBUDA ZA NOVO DRUŠTVO V ŠMIHELU
Problemov mladine, staršev
tudi izročena v uporabo mla- da začneš nekega dne pisati pe- Mirana ni bilo v tej skupini, ne kam v provinco, pa se je odločil Miran raje za drugo službo. Leta 1923 je dovršil abi turi jentsk i tečaj in stopil v Ljub-l'jamko kreditno banko'.
»Le kako se moreš vdinjati tj, ki si bil zmeraj navdušen fiio-
dini in društvu. nnl Miran Jarc je bil med prvi- drugi dan pa je poslušal o naših
Požrtvovalnim   odbornikom mi' ki >e dob.U „doma !<*P zvezek igr^ b "SJ^      „. ,
ln vzgoje seveda v mestu ne društva je treba izreči za do- \n ,Plsal P«mI- pr&v zf.*° .je P.rlu N*°L P?rnJadž!l k Prve~
manjka, niti jih tu ni moč vseh  sedanje uspehe in nove delov- med nami na veliavi. Nje- mu obha,M.   Patri so nam po
našteti. Društvo je dalo po-  ne načrte vse priznanje! Naj gov lik se je še bolj dvignil iz obhajilu priredili v svojem retek
naše povprečne sredine
toriju
obednicj — malo ra-
Kasnee smo rudi mi drugj za-  kusko. Ta dvorana je napravila   zof in pisatelj,   pusrim bančnhn
Pomoč šolam in izobraževal-  budo, da bi v Šmihelu usta-  vedo, da žanjejo za svoje ne vedno orazničen dan  na ku-  nim ustanoviam Je ena izmed  novlli novo, samostojno dru-  sebično delo predvsem toplo
cl-   društvenih nalog.   Društvo je  štvo prijateljev mladine,  saj   hvaležnost mladine in otrok,   celi kovati pesmice, skromne in   na nas poseben vtis.   Napako poslom in živeti le v suhoparnih
letos organiziralo tri tečaje za   ima zdaj že 850 članov.  Od  katerim je namenjeno plodno  nobogi! jene. Dobro vem, da sva s   mizo^so^ zvrnLi košek lepih če- številkah?«  sem   ga  ukoril ob
predšolsko ln šolsko mladino:  zadnjega   občnega  zbora   je in vsestransko delo društval      loŠolcam Edijem Zorkom — *e- »enj črnic. srečanju.
Kdo je bil »novator«   tega ne Miran pa mi je ves navdušen
rentovanju je bilo nad 500 cibanov, 450 pionirjev in prav toliko dijakov, obrtnih in trgovskih vajencev. Ob Tednu otroka, 8. marcu, Dnevu JLA, ga Titov rojstni dan in ob drugih oroslavah je sodelovalo marsikje tudi naše delavno društvo. Ne pozabimo drgani-racijsklh nalog ob letošnjem pevskem festivalu na Grmu, pa na razstavo otroških risb, dva smučarska tečaja za pionirje, obisk »Jurčka« v ljubljanski Drami, pomoč vajenski mladini pri njenih prireditvah itd.! Društvo je sodelovalo z Obrtno zbornico in odborom za letovanje in taborjenja vajencev, njegovi odborniki pa so povsod zastopali koristi otrok in aktivno delali    .  ' fe     iaPolnila knjižno po-  zatirane tlačane, grofovske sa-
Ljudstvo so obiskale „prešernovke"
7 knjig za izredno nizko ceno — 85.000 izvodov naklade — Knjižna zbirka Prešernove družbe si je utrla pot v slovenske družine — Za vsakega nekaj
85 tisoč naročnikov oziroma dovino — v začetek 18. sto- tudi Kalo. Toda psica uide, se
članov Prešernove družbe, ki letja, ko so tolminski tlačaoi vrne domov, kjer je samo še
je že res postala vseljudska, pripravljali »svoj drugi punt. pogorišče, in se v stiski za
prejema  v   teh dneh   redno Osrednja   postava povesti je hrano povolči. Šele ko se po
knjižno zbirko za leto   1957. Šimen Golja, neomajni puntar končani vojni vrne Franjo do-
Sedem knjig, od teh dve   za in bojevnik   proti nasilju in mov, povolčena Kala spet po-
doplačilo, je lepa   in   bogata zatiranju, V povesti je Bevk stane dobra ovčarka. Povest je
knjižna žetev Prešernove dru- slikovito orisal tedanji    čas: polna dramatičnih prizorov in
tudi v drugih organizacijah.
KORIST IN POMEN VZGOJNE SVETOVALNICE NARAŠČA
Predlanskim ustanovljena Vzgojna posvetovalnica je lmeia 69 posvetovanj s starši ln otroki. Njeno pomoč so iskali tudi Rdeči križ, socialno skrbstvo in ustanove. Organl-
leto 1957.
France Bevk: ISKRA POD PEPELOM. Bevk, ta naš naj-zlrala Je pet predavanj, njeni  plodovitejši pisatelj, je s to člani pa so imeli še posebej  povestjo spet posegel v zgo
lico naših družin in jim nudi- mopašnost, divjanje njegovih
la dovolj zanimivega, zabav- biričev, razbojniške tolpe, ce-
nega, poučnega in koristnega sarski Dunaj, temne gozdove
branja, saj je ta zbirka   res in podobno. Po svoji vsebini
družinska v najlepšem pome- napeta in zanimiva, po svoji i-
nu besede. Od sedmih knjig deji pa dragocena povest bo
je troje povesti, troje poučnih gotovo zadovoljila vse naroč-
in praktičnih ter koledar za nike in bradce te letošnje zbir-
ke PD.
Beno Zupančič: MRTVO MORJE. Mladi, že dobro znani avtor je v tej svoji novi zgodbi posegel na morje, prizorišče dejanja   je   ladja, kd
jo bodo radi prebrali tudi odrasli.
Miroslav Zel: MORJA BOGATI ZAKLADI. Knjiga dr. Miroslava Zeija je poučna, toda pisana tako, da se bere kot povest. Bralec najde v nji vse, kar ga zanima in kar je zanimivo o morju in čudovitem življenju v njem, od »sestave« svetovnih morij, zgodovine pomorstva, živali in rastlinja v morskih globinah, do ribolova in podobnih stvari. Knjiga je bogato opremlje-
vem, kar na lepem smo se začeli pripovedoval, da se v banki spo-
nato s peškami obstreljevati. Pri čije in ko se konča njegova s-lmz-
naši mizi   je sedel   tedaj   tudi ba, zaživi novo življenje, ko s«
Miran Ja^c in se ie ves živahen vrne v družino in se predaja pi-
udeleževal _ tega   obstreljevanja, sateilievanju.
Med vrstniki se mu je paČ pri- Tako je imelo življenje Miran«
legla taka preprosta, a tudi u- Jarca dve strani: suhoparno delo
sodna igra. Ja.z sem imel za pr- ob bančnih številkah in življenj«
vo obhajilo lepo novo belo ob- v družini, ko je literarno ustvar-
leko. Izstrelki, ki so Jih zapusti- JafJ in opisal   ▼ romanu »Novo
le na moji beli cbteki krvavo- mesto«   tudi svoje vrstnike in
rdeče česojeve neške, na so mi življenje idiličneea mesta ob Kr-
popolnoma uničili obleko in ko ki pred pol stoletjem.
Drobne iz Metlike
plove do daljne Avstralije, in na s fotografijami in risbami čudne, zapletene dogodke na
tem potovanju je pisatelj položil v usta našemu staremu kapitanu. Razen njega sta glavna junaka zgodbe še Av-stralka Jane in pobegli nemški ujetnik Hans. Toda »Mrtvo morje« ni le privlačen, pustolovsko obarvan roman, kajti glavna teža vsebine ni v zgodbi sami, temveč v času in ljudeh, ki jih opisuje. To je čas druge svetovne vojne, ljudje v tem velikem spopadu, nji-
KOLEDAR ZA LETO 1957.
Koledar Prešernove družbe je že dobro znan in cenjen. Letošnji je pa nemara prekosil vse dosedanje, po bogati in pestri vsebini — politično - gospodarski članki, poijudnozna-stveni, leposlovje, zanimivosti, razvedrilo, koledarski del — pa tudi po svoji vnanji o-premi, ki prilcazuje podobe z naših starih panjevih končnic, teh kako domiselnih, prepro-stožlahtnih    umetnin ljudske
Vlado Lamut: BRALKA
telesna vzgoja, zdravstvena vzgoja in podobno). Druga knjiga nosi naslov PRAKTIČNI   NASVETI     ZA DOM;
zbral jih je Centralni zavod za napredek gospodinjstva. To je rpavi hišni priročnik, potreben za vsak dan, o čemer nam pričajo že posamezni razdelki te prekoristne knjige Zdravstveni
Dobro pripravljene svečane akademije v počastitev občinskega praznika 25. novembra zvečer v domu Partizana se je udeležijo veliko ljudi. Dvorana je bdla polna in vsi so bil.1 z izbranim in dobro izvedenJm sporedom zadovoljni. Nekaj pa pri vsem na bilo v redu. Mislimo tisto »mlinarsko demokracijo«, ki pravi, da kdor prej pr.*-de, prej melje. Na akademiji je bilo tudi veliko mtadJne, kar je povsem pravilno, ni pa pravilno, da je ta mladiina — ki' tudi
ral v takih primerih napraviti red!
Metli'ška godba na pehala je gotovo ena najboljših daleč n* okoli. Sodeluje pri vseh prireditvah in to zelo uspešno. Kakovost (izvajanja raznih tujih težjih skladb dokazuje, da godbeniki redno vadijo, čeprav so člani godbe iz razliVhvih poklicev. Pod vodstvom kapelnika Silva Mihelčdča se ta godba res lepo razvaja.
Prav bi bilo, da bi že enkrat
v Metliki ni bolj disciplinirana ?!bii,^tl.i.??i_5^dbeniki kot drugod, zasedla veČino sto-
lov itn to tudi v prvih vrstah, veliko odraslih djudi pa je moralo stati zadaj. Nekdo bi mo-
Kulturno-prosvetno delo v Žužemberku
hovi doživljali in trenja, vse pa okvirjeno v potovanje na  domiselnosti in domišljije, ladji, v prostor brezmejnega oceana.
I"') SLO? Društvo prijateljev mladine bo tudi letos podprlo pionirje pri njihovih prvih korakih na snegu. Le poglejte jo, malo Dano, kako Je lani pozimi skušala priti v bregl
Za doplačilo sta dve knjigi, ki ju bodo posebno vesele ma-Ivan Ribič: KALA. Mladin- tere in gospodinje. — Prvo: ska povest. Mladina rada bere OTROK OD SPOČETJA DO fz kozmetikeT Nasveti za delo povesti o živalih. Kako je u- PUBERTETE, sta napisala dr. na Vrtu. živala ob filmu in povesti, M. Avčin in dr. S. Lunaček. kjer je bil glavni junak pes Prvi del (dr. Avčin) obravna-Lassie! Tudi junak Ribičeve va otroka in njegovo okolje povesti je pes: ovčarka Kala, (porod, rojstvo, po rojstvu, ki v hribovskem kraju poma- prvo leto življenja, razvoj, raga mlademu pastirju pasti ov- zne okužbe, dom, podnebje ce. Toda pride okupacija, Ita- itd.), drugi del (dr. Lunaček) lijani odpeljejo pastirja Fran- pa vplive okolja na dorašča
V Žužemberku  sta  bili pred kratkem   dve   uspeli proslavi: nasveti  Nasveti  akademija za Teden otroka, za H vzdrževanje doma, Nasve-  Dans republike pa proslava, kv .,      ^       ....       ,       - jo je pripravlja šola skupno s
ti za fazna čiščenja £*jdrž£ TVD Partizanom. Nastoptla je vanja, Nasvet o obleki m moftka -n JJ^to splošno o tekstilu, Nasveti iz z narodniimI plesi( članice so prehrane, nasveti za shranic- zaplesal« 5 kol, mladina' pa so vanje živil, . Drobni tehnični pokazati spretnosti v talni telo-nasveti, Nasveti za izboljšanje vadbi in vajah na bradlji, gospodinjskega    dela, Nasveti     Dramska skupka je ponovila
Take so letošnje »prešernov-ke«. Z njimi je Prešernova družba obogatila naše knjiž-police s tehtniimi deli in tako častno izpolnila svojo dolžnost do narečnikov in dolžnost svojega ljudskega kulturnega
ja v internacijo, ujamejo pa   jočo mladino (telesni razvoj, poslanstva.
v Žužemberku uspelo dramo »Via mala.« Z Istim delom so gostovali tudi na sosednjem do-bmiskem odru. Obakra-t so gle-c'alci ilgro dobro sprejeli in bili zadovoljni. Naslednje delo na 2užemberškem odru bo »Sveti plamen«. Dijaki gimnazije bodo za novoletno jelko zaigrali K. Brenkove »Mačeho dn pastorko«. MK
ne obleke-uniforme, kot jih Imajo druge godbe. Požrtvovalni godbeniki to zaslužijo.
Da je metliška postaja lepa, smo že večkrat poudarili. Da pa je do nje težak dostop ob vsakem slabem vremenu, pa prav tako, vendar se žal ni Se nič spremenilo. Prav pred postajo so mla kuže, kakršne prenesejo samo dobr? viseki čevlji. Izogniti se ni kam. Ali se to res ne da urediti? Glavna cesta je kar dobra, samo. tist.h nekaj metrov do postaje ali iz nje je treba brodiiti po blatu in vodil.
Podobno kot pred postajo je na Cankarjevi1 cesti. Dela na kanalizacija so bila ustavljena in zato je »tanje na tej cesti ob vsakem dežju še bolj neznosno. Takega blata, kot je na delu te ceste, gotovo ni nJkjer v Metliki. Ce ni mogoče nadaljevati kanalizacije, btf bilo začasno pomagano, da bd cesto vsaj pošteno nasuli.
Dopisujte v dolenjski pokrajinski časniki
(Prenos i 3. strani)
Sllvana je skrbelo- Bližalo se Je ž« poldne, o patroli pa fte nobenega sledu. Dekle, ki je prUSlo ia doline, tudi nt vedelo nič določenega. Vse je bilo zavito v strasno negotovost. Brez moči je bil. Naj pošlje *e eno paiirokV? Dan j«, nič ne bo mogla ugotoviti, mora počakati no*l. V štab bataljona nI i« ničesar javil, uparjoČ da s« mor-d- '» "Tne'o.
Cas Je mineval. Kosilo Je bilo te davno podeljeno, ko prihltl kurir s poveljem za premik. Kaj naj ■triri? Alt naj javi alt Se malo počakat Imel Je ie dosti časa, ker je bilo treba razdeliti Se večerjo ln opraviti vse ostalo za premik.
Za«tonj Je čakal. Pripraviti se Je moral. Prišel Je s svojo četo na zborno mesto bataljona, od koder bo odšel z ostalimi dalje.
»No. Silvan, kako Je? Presneto dobro ste ae držali, čestitam.« mu prijateljski stisne roko njegov komandant. »Zdi se mi, da ste Jim U nekaj časa dovolj naložili.«
Ni mu pogledal v oči, tudi stisk Toke Je bil leden. »Tovariš komandant, nesreča se Je zgodila. Izgubil sem Janeza ln se pet tovarišev i vsem oroijem, davi se niso vrnili iz patrole « »Kaj, Sest ljudi, pet pušk in mitraltez, si znorel? Ne verjamem!.« odgovori komandant. »Silvan, kat bo rekel štab brigade? Skupaj bova šla referlrat komandantu, z<ti se mi, da bo vroče . . .«
Pozno pt»nočl Je bataljon prišel na odrejeno mesto. Tovarili so trudni polegli po hišah In sked-njih Jasnn se ]e videlo, da >o Jih gadnje borbe zelo utrudile.
Tvttt suvan J* l«tfel, toda eaio
noč ni zatisnil očesa. Sram ga Je bilo in vest ga Je pekla ziradi Janeza in ostalih tovarišev. »Kako je to moglo zgoditi,« Je premišljeval. »Viktor Jim Je vendar dal točna navodila, v hišo menda niso šli, vsaj Janez ne. Kje so potem? Ce so padli v zasedo, niso vse.h pobili, poznam zelo dobro take stvari.« Za nJega Je to bila velika uganka, in še hujša mora. Vedel je, da se Je nekaj zgodilo, toda kaj? Koliko Je že doslej imel takih primerov. Pošlje patrole, pa M Jih vrne samo polovica ali celo en sam, ostali so pa prihajali posamezno čez nekaj dni. »Kje ste bili, kaj se Je zgodilo?« Je spraševal. »Nenadoma smo padli v zasedo,« Je bil stari odgovor, »pa smo izgubili zvezo«.
Poznal Je take odgovore. Po domačem terenu so patrolirali pa Je smuknil — eden domov po šunko, drugI po sveže perilo, tretjega, ki v okolici nI Imel poznanih, so poslali z novicami takoj nazaj v enoto. Komandir vendar mora biti obveščen o dogodkih v okolici In o razpoloženju sovražnika. Opra-ščal Jim Je take stvari. Imel ie neomajno zaupanje v svoje ljudi, bili so vsi kot eden, dobri tovariši in hrabri borci, prekaljeni v borbah.
Ampak od poslednje patrole se nihče ni vrnil. To ga Je mučilo.
Zdanilo se Je. Vas 1e nenadoma oživela. Kuharji so začeli kuhati zajtrk, kmetle so zapre/.ali živino za dnevno delo, mladinke Iz vasi so se vrgle na krpanje ln pranje partizanov.
Komandant bataljona pokliče Sllvana. Sklenil Je, da takoj zjutraj javi štabu brleade, kaj se Je zgodilo Težkih korakov sta se napotila v štab.
»No, kaj Je novega, tovarila.« Jima odzdravi komandant brigade.
»Tovariš komandant,« začne Silvan, »patrola šestih tovarišev s pufckomltraljezom se ni vrnila. Od tega je že dva dni ln doslej nimamo še nobenih vesti o njihovi usodi«.
Težke, toda pravične so bile besede komandanta. Huje so sekale srce Sllvana kot italijanske granate pred dnevi njegov položaj. Tudi komandant bataljona se nI bolje počutil. Bila sta kot dva šolarja, zaveda loč se krivde ln opravičenega besa komandanta brigade. »Cez deset minut mora biti cela brigada postrojena /a vasjo na travniku, takoj sporočita povelje ostalim bataljonom.« te besede so Jima bile odgovor na njun pozdrav.
Cetp so, se postavljale v red. Cul si samo ostra povelja ln že so čete ln bataljoni korakali na zborno mesto.
»Kaj bo sedaj, aH sem res toliko zagrešil, da bo vsa brigada čula mojo sramoto,« — Je premišljeval Silvan. »Nič ne de.« si je mislil, »v prvi borbi bodo videli, kaj Je Silvan ln njegova četa«.
Dežurni brigade Je preštel Hudi. Jih poravnal ter čakal na prihod štaba. Iznenadi zadonl povelje »mirno«. Zagledali smo komandanta In komisarja brigade, kako sta hitela k nam. Vse Je čakalo napeto, češ kaj bo sedaj. Dežurni strumno pristopi h komandantu, pozdravi in raportlra. Po sprejp-tem raportu pozdravi komandant brigade z vzklikom: »Smrt fašizmu, tovariši.« — »Svoboda narodu!« mogočno zadonl v odgovor kot en glas. Nato se povzpne na vzvišen prostor pred brigado, ostro pogleda zbrane borce in začne:
•TovarlSI, v poslednjih dveh mesecih 1e naša brigada untčUa 450 fašistov, zaptenlla 12 mltrnlje/ov, dva minorne tale a in mnogo muni-
cije. Vrgla Je v zrak tri vlake vojnega materiala, dva železniška mosta in do tal uničila dve sovražni postojanki. Vse to, tovarili, Brno v primeri z ogromnim uspehom Izvojevan z neznatnimi Izgubami. S takim rezultatom bi lahko vedrega čela stopili med narod, toda nai tretji bataljon Je vrgel senco na dosedanje skupne uspehe brigade. Patrola šestih tovarišev s puškomltraljezom se ni vrnila v bataljon.« Pri teh besedah Je komandant zastal, si počasi pogladil čelo, kot da hoče odgnati misel na njihovo smrt In Izgubo orožja. »Da bi oprali to sramoto,« Je nadaljeval, »moramo Se danes Izvršiti uspešno akcijo, ki bo dostojna borcev za svobodo. V borbo bo Sel samo tretji bataljon, ostali bodo zaftčltnlca.« Nato se Je obrnil k dežurnemu brigade: »Daj tovarišem voljno, štab tretjega bataljona naj se pa takoj Javi v štabu brigade.«
Brigada se Je razšla. Pomenljivo so se borci med sebol nasmihali. Vedeli so, da Ima »start« kot so med seboj klicali komandanta, zopet nekaj pripravljenega, kar ne bo »kar tako«
Ko sta se komandant In komisar bataljona Javila v itabu, Jima Je komandant povedal, da Je BO Italijanov ravnokar odšlo n štirimi vo7ml iz snhorske postojanke v Metliko po hrano Vračali se bodo popoldne z naloženimi vozml. S seboj Imajo pet puškomltraljezov In lahek minometalec. Naloga je sledeča: postaviti zasedo, uničiti fašiste ter zapleniti orožle s hra no. »Tovariša«, te nadaljeval, »Iz vršita vse priprave, da bo nalogr do kraja Izvedena,« Pozdravila sta In odhitela v svol batalion.
»Tovariši-. Je komandant nago-vortl v hltrlcl postrojeni ha'illon. »slišali ste besede komanda ita brigada. Da bi popravili storjeno na-
pako, moramo uničiti 90 fašistov na povratku iz Metlike v Suhor, kamor so odšli po hrano. Dosti slabo so oboroženi ln zasedo Jim lahko postavimo na odličnem mestu. Poznam ta teren zelo dobro. Prostovoljci naj stopijo dva koraka naprej«.
Komaj je končal svoj nagovor, se Je bataljon premaknil kot en mož dva koraka naprej. »Hvala vam, tovariši,« se zahvali komandant, ginjen zaradi enodušnostl in odločnosti svojih ljudi, da maščujejo smrt tovarišev iz patrole.
Veselo so odhiteli tovariši na položaje. Čutili so, da Jih zopet čaka opojna pesem borbe, tisto, za uho tako prijetno bevskanje puškomltraljezov, pomešano z globokim, avtoritativnim basom težke »brede«.
Silvan se Je tega dne skrbno pripravil.  Izbrani  prostovoljci so
bili njegova udarna pest. Sklenil je — uspeti ali pa ostati na bojišču. Mirno Je čakal, skrbno maskiran tik tiad cesto. Njegova bomba naj bi bila znak za splošni napad.
Minute so minevale neskončno počasi. Mimo se je na vozu pripeljal kmet, ne sluteč, da vsak grm, sleherno drevo tik ob cesti, skriva borca — maščevalca. Voz Je oddrdral po svoji poti naprej. Nastala Je spat napeta tišina.
Globok vzdih olajšanja «e je utrgal Sdilvanu \<i prsi. Zagledal jih je, ko s« je že bal, da jih ne bo. Leno so se premikali, ;m*tli so odpete bluze, kape v rokah m puške so nosili kot lovci, k, *e vračajo domov. Bild so še streljat) od varnih zidov i osto-
janke, zato so se počutili vame. Težko so vlekle mule natiDvorDe-ne vozove v breg. Silvan je čakal pripravljen na skok. Sovraštvo ga je sililo, naj takorj napade, pamet mu j« velevala — počakaj! Ko je pusti! čelo ko-lone naprej ln je prišla sredina pred mjega, vrže n* pol 1 za nega faš:stičnega oficinja bombo t** z obrnjenim kopitom skoči prvemu na vrat. Kot zrjutraj na vprašanje komandanta, kdo m prostovoljno javj z$ akoiijo, *o tudi sedaj vsi kot eden fkočili na Italijane ter jih dobesedno za-jahali. Borba je bila končana v slabi četrt ure. Culo se j« samo otročje klioanije na pomoč dn juri* raztiarjeniri partizanov. Razen skupinice kj je bila v iita-1'ijanski predhodnici ln j i je uspelo pobegmi«tt Je v s« ostalo obležalo na bojišču. Samo mkrat s« je oglasili njihov pu*knmltra-Uez ter takoj na to srameAlrjlivo utihnil, kot'b| s<- zbail svojega glasu.
S",Ivanovo veselje J« biilo ob prihodu v fttab tem večje, ko j« zagledal ravnokar prtspelo patrolo. Izkazalo &e Je. da jo vodič v temni noči zašel, pa so m morali daleč naokoli po nepoznanem terenu vračat^ v tabor.
DLLfi I
8tev. M (352)
»dolenjski list«
stran S
Zadovoljna gospodinja - srečna družina hfJLENjSkl OBVEŠČEVALEC
Dober obračun dela Društva za napredno gospodinjstvo v Novem mestu
Mlado Društvo za napredek gospodinjstva v Novem mestu (ustanovljeno sredi leta 1954), je imelo 3. decembra v dvorani sindikalnega doma občni zbor.
Izčrpno poročilo o dosedanjem delu društva predsednice tov. Solmaijerjeve je pokazalo, da je društvo, čeprav brez večjih izkušenj in denarja v prvih dveh letih obstoja, vendarle precej napravilo.
Organiziralo je več kuharskih, pletilnih *n krojnih tečajev za delavke In mesine gospodinje. S pomočjo medicinskih sester, ki so vključene v društvo, je uvedlo v materinskem domu predavanje o ueS1 dojenčka, higieni in še o marsičem, kar zanima noseče žane.
Tudi na zaposlene žene društvo ni pozabilo. Kako naj te žene same krojijo !.n šivajo za svoje malčke, ko še za vsakdanje gospodinjsko delo čestokr^t nimajo dovolj časa? V pomoč tem ženam in onim, ki žive '»e t moževim zaslužkom, pa bi rade tudi same kaj zaslužile, je društvo organiziralo izdelovanje otroških oblačil — konfekcije. Po štirimesečnih izkušnjah lahko trdimo, da je konfekcija po-
polnoma uspela in da so žene zadovoljne z lično izdelanimi in cenenimi oblačili.
Na občnem zboru so žene govorile tudi o ustanovitvi usluž-nostnega biroja. 2e predlanskim je hotelo društvo začeti s takim birojem, pa se je prijavilo premalo gospodinj, ki bi potrebovale pomoč v gospodinjstvu. Zdaj so žene na občnem /.boru same prosile za posredovanje delovne sile za pomoč v gospodinjstvu, zato upamo, da bo v kratkem tak biro začel poslovati. Vsaka gospodinja, ki bo potrebovala nekaij ur na dan ali v tednu pomoč (pri pranju, pospravljanju itd.), bo sporočila to biroju, ta pa ji bo posial na dom gospodinjsko pomočnico.
STANOVANJE ALI MLEČNA KUHINJA?
Ogorčene so bile žene nad tem, da mlečna kuhinja v novomeških šolah še vedno ne posluje. Ali res ne bi mogel ObLO priskrbeti stanovanja eni stranki v osnovni šoli, da bi tako dobil prostor za poslovanje mlečne kuhinje? Društvo bo poslalo
Koncert novomeških pevcev v Šentjerneju
V nedeljo, 9. decembra so nas Obiskal« pevci Prosvetnega društva »Dušana Jereba« iz Novega mesta. Priznani moSfti zbor, kl Sa mojstrsko vodi pe-vovodja tov. Marke!j, nam J« posredoval pevski program, ki je izbran tako, da more zadovoljiti razvajeno glasbeno urio pa tudi preprostega ljubitelja petja. Junaško, nežno, otožno in šegavo to se prelival* izbrani glasori iz pesmi v pesem, vez med pevci in posluša.ci Je pa bila vedno prisrčne j ša. Sentlernejčani, ki sami radi pojejo, so že pr* dveh prejšnjih koncertih tega zbora spoznali njegovo vrednost, zato J* staro
in mlado napolnilo dvorano do zadnjega kotička, kar je na deželi pri koncertih težko doseči. Z navdušenim ploskanjem so poslušalci nagrajevali pevce ob vsaki pesmi, ob koncu koncerta pa kar niso hoteli zapustiti dvorane. Ploskanje hvaležnega občinstva je ponovno priklicaflo na oder pevce, H\ so na splošno želj n dodali še tri pesmi:-, »Ribniško«, »Svetega Vida zvon« in »Mi smo Dolenjci«.
Pevc^-Novomešcani! Hva.ežnt smo Vam za lepo glasbeno popoldne, tzato: »Na skorajšnje svidenje!«
v.
tričlansko delegacijo na ObLO in zahtevalo, da se to uredi. Zakaj bi otroke pošiljali poleti v kolonije in letovanja, ko to toliko stane? Ze med šolskim letom bi raje nanje bolj pazili, da bodo zadostno in pravilno hranjeni in oskrbovani, pa bo. število otrok, ki so potrebni zdravljenja v kolonijah, veliko manjše.
Zene so razpravljale tudi o tem. da bi bilo nujno potrebno dobiti vsaj majhen prostor, kjer bi društvo stalno poslovalo, zlasti še, če bo posredovalo delovno silo gospodinjam. Zdaj gostuje društvo v prostorih Zavoda za pospeševaflje gospodinjstva, k1 ima pa še zase premalo prostora. Tudi to se bo moralo čimprej urediti.
Zene so ostro obsodile pojave mazaštva in odprave plodov, ki se je zadnje čase razširilo. Govorile so o socialni indikaciji splava in o nujno potrebni širši higiensko zdravstveni vzgoji mladine, zlasti pa žena.
PRALNI STROJ BI LAHKO KORISTIL MNOGIM DRUŽINAM
»Kaj je pa s pralnim strojem?«, so spraševale žene. »Zaenkrat nič«, je bil odgovor. 2e lani je društvo v proračunu prosilo ObLO za dotacijo za nabavo pralnega stroja, pa ni bilo denarja. Letos Je društvo ponovno vneslo v proračun to vsoto in upa, da bo ObLO z razumevanjem odločeval o tem. Tak pralni stroj bi bil v Novem mestu nujno potreben. Veliko gospodinjstev nima pralnice inje njihova kuhinja hkrati pralnica, dnevna soba in morda celo' spalnica za kakega otroka, kar je vsekakor zdravju škodljivo. Takim gospodinjam bi bilo zelo ustreženo, če bi lahko umazano perilo prinesle, ga s pralnim strojem oprale in posušile ter ga takoj odnesle domov. To bi si lahko privoščilo vsako še ta-
KINO
ko skromno gospodinjstvo,, ker bi pramje zelo malo stalo. Pralni stroj si lahko kupi zdaj le še malokatera gospodinja <v Novem mestu je menda le 5 takih strojev), čeprav so v prodaji.
Po razpravi so žene izvolile nov upravni odbor, nakar je dr. Suzana Furlanova predavala o hišnih nesrečah 'n odnosih v družini. Predavanje sta spremljala kratka filma.
Zadovoljne so se žene razšle, zahtevale pa so sestanke s tako vsebino vsaj vsak mesec. Upamo, da bo prihodnjič več udeleženk. Zastopnika ObLO na zboru društva ni bilo- Ra.
Svečanost v Belokranjskem muzeju
V četrtek,. 6. decembra, je bila v Belokranjskem muzeju v Metliki intjmna svečanost. Ob 80-letnici univ. profesorja dr. Nika 2upančiča, belokranjskega rojaka iz Gribelj, je bila odprta    spominska razstava
njegovih del. O jubilantu, ki Cb is. ^*ri*\T stopičah^v nedeljo je bil zaradi bolezni na žalost odsoten, a sta ga zastopala njegova žena in sin, je spregovoril upravnik muzeja prof. Jože Dular, nakar so si prisotni ogledali razstavo. Pozornost so vzbudile tudi nekatere diplome, ki jih je akad. slikar Maksim Gaspari ob raznih prilikah izdelal za jubir lanta, predvsem diplomi častnega meščana Metlike in častnega člana Belokranjskega muzejskega društva.
»Krka« — Novo mesto: od 14. do 17. XII. ameriški barvasti film »Saskaćevan«. Od 18. co 20. XII. ameriški  film »Prelomnica«.
Dom JLA — Novo mesto; ameriški barvasti film »Na daljnjem Severu«.
Kočevje: od 14. do 16. XII. ameriška barvasti film »foslednji Apač«. 19. in 20. XII. »i.juDezen s tujcem«.
Črnomelj: 13. in 16. XII. nemški 'barvasti film »Piroška«. 18. in 19. XII. poljski film »Freaeric Chopin«.
Metlika: 15. ln 16. XII. ameriški film »Da bi ne vstala zarja«, 19. XII. jugoslovanski film »Zasledovanje«.
Kostanjevica: 16. XII. ameriški film »Katastrofa Titanica«.
Šentjernej: 15. in 16. XII. italijanski  film  »Za zavesami«.
Trebnje: 15. in 16. XII. »Tarzan ln njegova tovarišica«. Predstave v nedei.io ob 14., 16- in 19
Dol. Toplice: 15. in 18. XII. ameriški barvasti film »cnarleve-va tetka«.
Gradec: 15. in 16. XII. angleški film »Mr. Hobson v Škripcih«.
Straža: 15. in 16. XII. poljski film »Zaklad«
POTUJOČI KINO NOVO MESTO
predvaja ameriški film »Tajni tovor«: v četrtek 13. XII. ob 18. uri v Prečni v petek 14. XII. ob 13. uri v Brsnicah, v soboto 15. XII.
16. XII ob 15. uri na Otočcu in ob 18. uri na Malem Slatniku.
OPOZORILO Kdor želi odgovor aH pojasnilo (naslov, druge podatke in pod.) Iz objavljenih malih oglasov v Dolenjskem listu, naj priloži svojemu vprašanju dopisnico ali pa 20 din v znamkah, sicer na taka vprašanja ne bomo odgovarjali. Uprava lista.
zdravniško pregledani po določbah navodila za izdajanje spričeval o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo z motornimi vozili.
Podaljševanje vozniških dovoljenj bo na Tajništvu za notranje zadeve ob ponedeljkih in petkih od 7. do 14. ure. Kdor ne bo pravočasno podaljšal vozniškega dovoljenja, bo dovoljenje postalo neveljavno.
Iz pisarne tajništva za notranje zadeve Novo mesto.
MALI OGLASI
Iščem prazno sobo v mestu. — Plačam 3000 din. Naslov v upravi lista. (557-56)
Vinograd, krasen, samo žlahtna trta, star 8 do 12 let, sadovnjak, lepa nova zidanica, 2 sobi in kuhinja (opremljeno), klet z vsem inventarjem, vodnjak itd. na Tr-
ški gori naprodaj. Ponudbe pod »Zelo ugodno« na oglasni oddelek lista. (556-56)
V popolno oskrbo sprejmem dojenčka od treh mesecev dalje. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. (555-56)
Prodam pohištvo za kombinirano sobo: omaro, kavč, mizo in dva stola, vse iz trdega lesa. Ponudbe pod »Cek« na upravo lista.
Prodam gozd v Rasnem pri Birčni vasi: Franc Jankelj, Krka št, 11.
Prodam moški in ženski šivalni stroj v dobrem stanju. Cena ugodna. Sandi Pirh, Sentruptrt pri Mokronogu.
Odlično ohranjen radio aparat Inozemske tvrdke RTA - 5-cevni z gramofonskim priključkom poceni naprodaj v trgovini Radio-center Novo mesto. Ogled dnevno do 14.30.
IZ MATIČNIH URADOV'
Svinjska rekorderka
Kmet Pande Jovanov iz Trebeništa ima svinjo, ki je nedavno po vrgla 17 zdravih prašičkov. Vsi so ostali živi. Tudi rekord.
ŠPORT IN mtSNAVZGODA
ŠOLSKI TELESNI VZGOJI VEČ POZORNOSTI!
in pomoč ljudem, ki učijo telesno
Pred dnevi Je Imel v Novem težave, s katerimi se morajo bo« mestu aktiv učiteljev ln profesor- rili. Jev redni sestanek v zvezi a obč- Čutiti Je pa veliko pomanjkanje nim zborom. Aktiv deluje že od strokovnjakov na naših šolah, poleta 1952 in je njegova glavna na- sebno na nižjih gimnazijah, kjer loga pomagati ljudem, ki pouču- bi nujno potrebovali vsaj še šest jejo telesno vzgojo, ln organizirati ljudi, ki bi hkrati pomagali pri rune - th£aja in tekmovanja. ostali   t«il«snov/.gojni dejavnosti.
Sestanka »o se udeležili vsi te- Na vajenski šoli v Novem mestu
lesnovzgojni učitelji ln profesorji se vedno nimajo   pouka telesne
gramoz, Vinska klet v Metliki Je darovala kamen, prevoz pa je tu Izvršila metliška Trsnica. jri. drevesnica. Prav zdaj je vse pripravljeno   za   betoniranje kegljaške
Obvestilo
Obveščam Javnost, da sem 8. decembra odprl zlatarsko delavnico na Dolenjskem. Izvršujem vsa zlatarska dela v prvovrstni Izdelavi po zmernih cenah. Priporoča se
IVAN  KORENT, zlatar Novo mesto - Glavni trg 14.
OBVESTILO
Na osnovi 11. «. Pravilnika O voznikih motornih vozil (Uradni list FLRJ Štev. 31-52) obveščamo voznike-amaterje, da bo podaljševanje veljavnosti vozniških dovoljenj od 15. decembra 1956 do 15. januarja 1957.
Podaljšujejo se tista vozniška dovoljenja, katerih veljavnost poteče 31. decembra 1956.
V ta namen ni potrebno imetniku amaterskega vozniškega dovoljenja vložiti nobene prošnje in takse, temveč predloži le vozniško dovoljenje, Zdravniško spričevalo pa morajo pri podaljšanju predložiti samo oni vozniki amaterji, ki do sedaj ie niso bili
NOVO MESTO
V času od l. do 8. XII. je bilo, rojenih 18 dečkov ln 7 deklic.
Poročili so se: Bogolin Franc, avtomehanik, in Petrinčič Ivica, trgovska pomočn'.ca. ona lz Novega mesta. Kos Janez, kmetovalec iz Ločne, in Pleško Marija, hči kmetovalca z Otočca. Dolinar Pavel, lesni tehnik iz Škofje Loke in Simonič Marija, delavka iz Novega mesta. Zupančič Stanislav, kovinostru-jrar, in Pavlic Ve-roni'ks, uslužbenka, oba iz Cegel-nice. Darovec Jože. mlečni kontrolor iz Gor. Straže, in Zupane Jožefa, frizerska pomočnica iz Novega mesta. PodODniK Vladimir, avtomehanik iz Novega me-pta. in Pečnik Marija, gospodinja iz Ptuja.
Umrli so: Lenček Ludvik, upokojenec, 67 let, iz Novega mesta. Cvelbar Jože, kmetovalec, 59 let, iz Mršeče vasi. Korbar Franc, kmetovalec. 78 let. iz Male Bučne vasi. Miklič Marija, uzitkarica, 67 let. iz Starega trga. Florjančlč Jože, upokojenec, 70 let, iz Novega mesta. Kohanič Agata, užit-karica, 60 let, lz Pravirtin?. Hočevar Livija, delavka, 19 let, iz Ribnice.
GOTNA VAS
Umrla sta: Vindišman Antonija, užitkarica, 85 let, iz Stranske vasi, in GimpelJ Leopold, užltkar, 70 let, iz Jurne vasi.
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v novomeški
porodnišnici rodile:
Kambič Terezija iz Crešnjevca — dečka, Lipušček Danica lz Ljubljane -- dečka. Volk Ivana iz Kočevja — deklico, Mole Alojzija s Stana — deklico, strajnar Marija lz Loške vasi — dečka, Kvatemlk Ivanka iz Gašpercev — deklico, Strajnar Zinka iz Novega mesta — dečka, Longar Ada iz Trebnjega — dečka, Južnič Frančiška iz Kočevja — dečka,
Smolift Cirila lz Artmanje vasi — deklico, Tcmas Djurdjica ii Bubnjarcev — deklico, Luzar Katica iz Gabrja — dečka, Kova*e-vič Ana s Stražnjega vrha — dečka, Vide Marija iz Gor. Brezovice — deklico, Ba*t Danica iz Crnc-nlja — deklico, Bec Marica Iz 1 kla — dečka, Stih Anica iz Kamenice — dečka, Koračin Marija z Vet. Kala — dečka, Lokar Ljudmila z Dol. Kardeljevega — dečka, Pelko Alojzija iz Brezovice — dečka, Gorenc Ana iz Ceš-njic — deklico, Abunar Kristina lz CrmoŠnjic — dečka, Vidmar Antonija iz Tuševega croia — dečka in deklico, Somrak Frančiška z Vel. Kala — deklico, Erjavec Angela Iz Vel. PodlJuhna — dečka, Brezovar Marija iz Dol. Kamene — dečka, Novak Roza iz Novega mesta — deklico. Blatnik Marija iz Vrhpolja — deklico.
Kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v bolnišnici:
Kranjec Rudolf, proresor iz Novega mesta, je padel po stopnicah in si poškodovat prsni koš. Petančiča Ivana, uslužbenca iz Novega mesta, je nekdo v Globokem napadel in mu poškodoval glavo in prsni kcš. Smrke Boštjan, sin knjigovodje iz Žužemberka, je pri telovadbi padel in si poškodoval desno roko, Kužnika Antona, posestnika lz Vel. Lipovca, je v pijanosti napadel z nožem Edvard Jerše in mu poškodoval' prsni koš. MiklavCIC Franc, užitkar iz Građenja, je padel pod voz in si poškodoval desno nogo. Jerše Janez, delavec iz Trebče vasi, Je padel ln 6l poškodoval obe roki in glavo. Sneler Karel, cestar s Kota,-je v snegu padel in si poškodoval levo nogo. Na Gorjanca Janeza, posestnika z Dol. Suhadola, se Je zrušilo drevo in mu poškodovalo hrbet. Var-dijan Ivan, sin posestnika lz Provu ti ne. se Je opekel na levi roki. Stegneta Ivana, posestnika K Hra« sta, Je sin v prepiru u sekiro usekal v levo roko.
S-HSH j^*!**™? Se enkrat: .Več živahnosti v Adlešiče«
„k-»V-     sestankov, Kjer se kamenjem,  nato  zbetonivali,  po- s
bodo obravnavala strokovna vpra- Vlhu pa naredili prevleko iz ksi-
»&č J»?uk» »«esne vB0je.za £ltta   oziroma asffte. Posebni
učitelje, ki poučujejo ta predmet križ  m specia,no a^kQ  bo u™
na   osnovnih   solnn.   bo   uoiretmo ____,-._,..»,..'^rr y 1
na osnovnih šolnn, bo potrebno prirediti na sedežih nekaterih občin krajše tečaje, kjer se bodo seznanili s potrebno snovjo za pouk. Tako tečaje bomo morali organizirati vsaj na šestih krajih in po možnosti enkrat na mesec, V zimskem času bo krajši smučarski tečaj. Letos Je imel aktiv tak tečaj na Polževem, da so učitelji, ki so končali ta tečaj, lahko
spevala KeglJaška ; jsodzveza za Dolenjsko v Novem mestu, ki Je obljubila, da bo novemu klubu ob otvoritvi darovala ttidl eno ke-gljaško garnituro
ditev kegljišča, upa novo ustanov ljenl klub, da bo dobil potrebno denarno podporo tudi pri Kegljaški podzvezi v Novem mestu Če učili mladino smučanja v svolem        b,° hujši mraz oviralngrlaljnih kraiu.  Smuči  le nre ela mladina   del ln če bodo den)*rr»a sredstva oddajnega odbojaDruSp"   fflfflftt.^fe* **> ke" jateljev mladine. Upamo,  da bo   Bli*££ X1 mladina tudi letos prejela nekaj   -.^»fcj?, ! č,anov» smučI. Priporočamo šolam, naj bi   'L^.J.^!1 lUT?iriT°Jo2db1or- Pred za novoletno ielko kupili tudi ne-   ?Pdmk J« ..AndIlL_S,mu.k- tajni!
Z letošnjega okrajnega zleta PARTIZANA v Črnomlju: začetek parade
i'oletno jelko kupili tudi nekaj parov smuči.
Uspeh šolske telesne vzgoje le odvisen od mnogih činiteijev: koliko ur jc odmerjeno v predmetniku, od števila učencev v razredu, od učitelja m načina ponka ter tudi od materialnih pogojev.
Smotri telesne vzgoje so v Izboljšanju telesne drže, povečanju pljučne kapacitete. povečanju spretnosti, vztrajnosti, brzine, moči in moralnih kvalitet posameznega učenca.
Izvajanje telesne vzgoje zahteva
22. 11. je prinesel Dolenjski dinci kažejo veliko zanimanja
list pod istim naslovom vest' in resnestpri delu ter hodijo
o spanju prosvetnega deia v redno na vaje,  Kakor hitro
Adlešičih. Pisec članka ugo- prejmemo daljšo igro, ki bo
tavlja, da igralska družina po- primerna za naš skromni oder,
Spričo "velikih izdatkov za ure-   čiva in da tamburaški zborne se je bomo   naučili. Čeprav
vadi več. Po njegovem mnenju smo že nekaj iger pregledali,
bi s pomočjo prosvetnih de- nismo izgubili poguma. Našli
lavcev življenje steklo živa- j0 bomo tudi letos, kakor smo
hneje. Ker pisec članka pro- jo prejšna leta. svetnega dela v Adlešičih ne pozna, hočemo njemu, kakor tudi javnosti, y naslednjih vrsticah povedati resnico.
Tudi letos vodijo vse prosvetno delo učitelji, čeprav manjka na šoli ena učna moč.
Sodite sami, ali v Adlešičih kulturno - prosvetno delamo ali se pripravljamo na zimsko spanje, kakor nam očita prejšnji članek.
MARTINA CAJNAR - za prosvetne delavce iz Adlešičev
Na Dolžu so izvoli!! novo mladinsko vodstvo
_ nik
Lovro Ribič, blagajnik Jože Jan-kovič, tehnični referent pa Niko Hrnjak. .r
26. novembra je bil na Dolžu
SUH
na srednjih Šolah, kakor tudi nekateri zastopniki večjih osnovnih šol. Poleg predsednika republiškega društva lz Ljubljane so bili prisotni tudi okrajni Inšpektorji.
Po poročilu o delu strokovnega aktiva in po referatu o naši šolski telesni vzgoji, so se navzoči seznanili s stanjem šolske telesne vzgoje v našem okraju.
Vemo, da imamo premalo telovadnic ln jih še kmalu ne bomo Imeli dovolj, toda da večina naših šol ne premor« travnika za igrišče, ne moremo razumeti. Večkrat so »emu krivi občinski ljudski odbori, ki nimajo dovolj razumevanja za Izvedbo pouka telesne vzgoje na prostem, za kar il danes prizadevamo.
Slišali smo, da nekatere šole nimajo skoraj nič orodja, posebno manjšega; tega bi lahko sami napravili ali pa V šoli pri pouku ročnega dela. seznam takih predmetov Je aktiv že razposlal pred leti na vse šole. Teže pa Je r. nabavo večjega orodja, ker nimajo tule v pror.if-unu n.n(P„,. postavke v ta namen, postavka za učila Je pa tako skromna, da nI mogoče nič takega kupiti. Po teitankU smo nekaterim najpotrebnejšim Šolam razdelili nekaj telovadnega orodja, kl smo ga nabavili s sredstvi, ki Jih Je nakazal okrajni svet za šolstvo. Letos so prejele orodje le nekatere Šole, prihodnje leto pa pridejo na vrsto ostale.
Razveseljivo Je, da Je veoina našega učlteljstva sposobna voditi l">uk telesne vzgoje. To se pravi, da Ima večina potrebno znanle, Viđati pa Jr, da nekaterim manjka veseli, /a tovrstni pouk. Vzrok za to so predvsem stalne materialno
V nedeljo v Trebnjem:
OKRAJNO BRZOPOTEZNO
PRVENSTVO
Okrajni Šahovski odbor Novo mesto je skupaj s prirediteljem SK Trebnje razpisal okrajno brzopotezno prvenstvo za zadnje tromesečle leta 1956. Prvenstvo ho v nedeljo, lfi. t. m., v Trbnjern v selnl dvorani ObLO Trebnje. Dopoldne ob 8. url bo brzoturnir petčlanskih ekip vseh sahovskin enot novomeškega okraja. Naslov prvaka bo branila ekipa SD Novo mesto. Po zaključku moStven«-ga prvenstva bo prvenstvo posameznikov. Nalboljšl bodo prejeli diplome OSO Novo mesto lil praktične nagrade Prvenstvo posameznikov bo branil Gajski (•» Novo mesto). Prireditelji vabijo vse klube In sekcije, da prvenstva udeležijo.
vzgoje, ker nI nikogar, ki bi učil, čeprav ta mladina najbolj potrebuje telesno vzgc»u. za šolanje strokovnjakov bo potrebno razpi
18 reprezentanc na brzoturnirju v Ljubljani
Preteklo nedeljo je Ljublianski okrajni šahovski odbor skupno s Šahovsko zvezo Slovenije priredil v Ljubljani tradicionalno brzopotezno tekmovanje slovenskih od vsakega posameznika določen mestih reprezentanc. Nastopilo 1e napor volje, razvija neke nozitlv- 11 osemčlanskih reprezentanc, med ne navade, smisel za tovarištvo in njimi tudi Novo mesto in Crno-plemenlto tekmovanje, pogum In melj.
sposobnost, da se spoprime s te-     Tekmovanje Je bilo dobro orga-
sati čimveč štipendij ne samo na   Snvaml, ki jih polagoma prema-   nlzirano.   zato   gre prirediteljem
(»kraju, temveč bodo tudi večje občine morale skrbeti za to.
Glavna naloga aktiva v prihodnjem letu bo proučevanje terena
kega, kakršnega potrebuje naš čas. JOŽE GLONAR
Razprava plenuma okrajne zvezo PARTIZAN Novo mesto
Z nastopom komunalnega sistema so se pri ljudskih odborih pričeli ustanavljati sveti za telPs-no vzgojo. Med letom so nekateri občinski ljudski odbori pričeli prevzemati skrb za vzdrževanje tclesnovzgojnlh naprav. Razprava na zadnjem plenumu odbora okrajne zveze Partizana ni mogla preko teh dejstev, ne da bi se kaj več pomudila pri njih.
SVETI  ZA  TELESNO VZGOJO 8E SE NISO UVELJAVILI
Iz poročil zastopnikov telovad-
guje. Vse to so elementi *a vzgojo vse priznanje. Od dolenjskih ekip vsestransko razvitega človeka, ta-   so se najbolje plasirali Novome-
ščani, ki so kljub občutno oslabljeni postavi delili osmo in deveto mesto z ekipo Murske Sobote Črnomaljska ekipa je v končnem vrstnem redu zasedla 12. mesto Od Novomeščanov se je pričakovala uvrstitev na višje mesto, če pa upoštevamo odsotnost Sile Gajskcga. Mlčoviča, Saranoviča In Bartolja, poleg tega pa še to
Čeprav je šele začetek zim
ske sezone, je pri nas Posvet- l^^nc^nZll
no delo ze v teku  Na Dan di,nk  prisostvovali 6o Vtundimdt
mrtvih   smo imeli ob   veliki mafi. učiteljii
udeležbi prebavaMva kome- Dnevni  red fiestanka ^ bU
moraci.io. pred spominsko plo- prece(j obširerii Po referatu tev.
ščo. Tovariš CvitkoviĆ je go- Debeljaka  o zadnjih dogodkih
voril. sodelovali pa   so   tudi na Madžarskem in v Egiptu so
tamburaši, starejše^   žene so mladinci izvolili nov odbor. Za
pele, pionirji so peli in dekla- predsednika je bil izvoljen tov.
mirali, mladinec pa je reciti- Golobic, za sekretarko pa tov.
ral. Jakšičeva.   Izvolili so tudi tri
Tamburaši vadijo vsako sre- delegate za občinsko konferen-
do in soboto v šoli. Tudi na co LMS.
predvojaško vzgojo na Mirno Pogovorili so se o bodočem
se niso  mogli ^odpraviti brez del" mladine na Dolžu. Naštu-
tamburic. Res pa je,   da   je dlra]l bodo igro »Mlinarjev Ja
more   poplačati   vzgojnega dela
naših vodnikov, ki nesebično žrtvujejo na tisoče in tisoče prostovoljnih delovnih ur pri moralni ln   fizični   vzgoji   naše mladine.
SKRB   ZA TELESNOVZGOTNE NAPRAVE   NAJ PREVZAMEJO LJUDSKI ODBORI
Ljudski odbori pomaj'.ajo društvom pri gradnji raznih telesno-vzgojnih obiektov ali pa Jih -kar Baml gradijo. Tako je tudi pravi Se bolj prav pa bi bilo, če bi te objekte ne prepustili društvom, marveč bi Jih daj41,1 samo v upo-
pa
število tamburašev letos manjše, ker so nekateri cdšli k vojakom ali so se odselili. Na njihova mesta pa že vstopajo mlajši. Kljub temu, da nimajo strokovnega vodstva, se trudijo, da bi dosegli čim lepše uspehe.
nez«, ki jo bodo zaigrali že za novo leto, in še kakšno v letošnji sezoni. Sklenili so, da bodo
imeli vsakih štirinajst dni sestanek, na katerem bodo obravnavali poleg domačih problemov tudi najvažnejše svetovne politične dogodke, kakor tudi razvoj socialističnega gospodarstva pri nas.
Tel^f.novzgolna de'avno^t nT po vojni na Dolžu dosegla nobenega razmaha. Skrb za mladino pa zahteva tudi razvoj športa. Nam ne gre za rekord« in zmage, temveč za razvedrilo in zdravje mladine.
Upamoj da bo novo mladinsko vodstvo vložilo Vse sile. da bodo sprejeti sklepi izvršeni. Dolžnost novega odbora je pa tudi ta, da v mladinske vrs^e pritegne vse tiste, ki še niso člani organizacije. v. d.
še neka) o črnomaljskem kinu
nih društev je bilo razbrati  da se   rabo, medtem ko bi si upravlja
sveti za telesno vzgojo pri ljudskih odborih niso znašli ln doslej šc niso opravičili svojega obstoja. Pokazalo se je. da teh svetov pri nekaterih Hudsklh odborih še niso postavili, če P<« morda so lih, nil-hovega obstola mlesnovzgojna društva Se niso začutila. Sveti se enostavno niso legtaJaU, kaj šole. da bi se loilli svollti nalog in članom upravnih odborov posameznih telovadnih društev s svojim delom vsestransko olajšali njihove napore pri telesni VZgOjI članov. Nasprotno je pa hllo poudarjeno, da telovadna društva uživajo zaupanje In vso moralno oporo   pri   oblastvenih organih
nje pridržali za se ln ga poverili posebnm organom. Kakor skrbe ljudski odbori za ceste, mostove, vodovode, šole in podobno, tako bi morali skrbeti tudi za telovadne domove in ostale telesnovzgoi-ne naprave. NI prav, da morajo društva svoje skromne dohodke 1z pobrane članarine, od prireditev in podobno, trošiti za vzdrževanje teh objektov. Tudi ni na na katerem ima'° pravico nasto-mestu, da moralo vodniki  dobi--   nlti vsi člani šahovskih enot na
da Je ekipa pet kol nastopala pravzaprav le s 6 igralci, brez Sitnija in Medica, potem tudi ta plasman pomeni uspeh, saj konkurenca na takem tekmovanj še nikoli ni bila tako velika kot sedaj.
črnomaljska   ekipa   v postavi
Koblcr, Klemene, Mnlcrič. Kranjc, Novak, Bihovlč, dr. NeuRtbauer in Baljkovac je s 55 in pol točke zasedla 12. meslo, takoj 7a slovenj Gradcem in Trbovljami, kar pomeni lep uspeh.
Tekmovanje Je zelo uspelo. Dolenjske ekipe so v glavnem zadovoljile.   Skoda,  da   niso   sode- .
irprall,dtUo0u^ Mam-
najboljše. F. M.
Razpis finalnega turnirja za prvenstvo
Šahovsko društvo Novo mesto Je razpisalo finalni turnir za prvenstvo Novega mesta za 1. 195«,
Iz bivšega Kino podjetja so Navzlic temu, da je priskrbela
v Črnomlju ustanovili »Prosvet- dovolj kuriva, dvorane ni mo-
Imoli smo že tri mladinske  ni dom« kot samostojno usta- goče dovolj ogreti, z-aradj po-
seistanke, na katerih smo se-  novo. V upravnem odboru Pro- manjkljivo3ti v gradnji ogreval-
stavili delovni program, ki ga  svetnega doma so zlasti prosvet- nih naprav.  Gbitstkovanje kino
že izvajamo. Pogovorili smo se  ni; delavci,   ki  sd   prizadevajo predstav je sedaj, kar v Cr-
o obliki in vsebini mladinskih  priskrbeti take filme, da vzgoj- nomlju' ni   več   sedež okraja,
seslankov,  o izobraževalnem   no vplivajo na gledalce, posebno za približno 30 odstotkov manj-
tečaju, ki bo v decembru in  pa na mladino.  Tega prejšnje še.   z   racionalnejšo uporabo
o kulturnem delu.
Za proslavo ob Dnevu republike so vadili poleg pionirjev tudi tamburaši in mladinska igralska skupina. Priprav-
dajalec« iz časa NOB. Mla-
podjetje ni moglo reševati, sredstev uprava Prosvetnega Sedamja uprava Prosvetnega do- doma znatno zmanjžuje stroške ma laže združuje predvajanje in se uspešno bori s finančnimi fi.'lmov z drugimi prireditvami, problemi, ki so tudi družbeno seveda pa ima tudi ona težave, vprašanje. Upravni odbor su' ———-—- prizadeva in upa, da bo spo-
razumno z ObLO zadovoljivo rešil vsa pereča vprašanja.
Spet nov seminar za konzerviranje mesa
čudne navade v Metliki
Mladina na Suhorju
Suhorska mladina še vedno
Sen del svojega dela v društvu posvečati telovadnim domovom, Igriščem In ostalim napravam. To skrb naj prevzamelo liudskl odbori, vodniki pa naj ee Še nadalje  in v celoti   posvečalo vse-
Glede materialne podpore tega ne   stranski vzgoji nafte mladine. Ne
bi mogli reči, "ker je večinoma preiibka. Nekaj tisočakov pač ne
dvomno se bodo uspehi takoj po-
kazali
J. K.
področju N"™«* l^?1*"" B>ed« na kategorijo. TlsH, ki šc niso včlanim! v nobeno šahovsko enoto smejo tudi nastopiti. oe Se orllavljo za eno od enot. Prvenstveni naslov bo branil janskl prvak Slavko Doki. rrvak Novega mesta prejme v prehodno last poka, ObLO Novo mest« najboljši
Pravijo,   da Metličani spoštujejo stare tradicije. Morda
celo preveč, saj  jim nekateri   skrb« za <ra*vedrilo in kulturno S finančno pomočjo okraj-  ^Q &p0štovanie   tradicij    kar  žlvlJenie- Igralska družina j« v
zamerijo, čeprav je lepo, da  začetku letošnje se2We ™študi-
ne zadružne zveze je Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu priredil preteklo soboto in nedeljo dvodnevni tečaj za pravilno konservuanje svinjskega mesa. Udeležile so se ga gospodinjske učiteljice iz vseh po-
Metlika je dobila kegljaSki klub
27.   novembra  Je  bil  v  Metliki vodovod   In   elektriko, poglobiti
ustanovni občni zbor Kegljaftkcga kegljnško   stezo,   popraviti strop
kluba.  Pripravljalni odbor,  ki se In streho, napraviti nova vrata tn
te osnoval žc pred nekaj meseci, okna, zasteklitl skoraj cHo steno
je za deset let vzel v nnlem ne- Ud   V   predsobo  bo   tudi treba
kdanje Kambičevo kegljišče,    ki postaviti peč.
pa   Je   bilo   čisto   demolirano   In Pri vseh teh delih 1e dala m»ka1
Se vsa pogojna leta ni služilo svo- svojih    delavcev    na razpolago
Jemu namen1!. Z denarno por*po- mestna ohčlna, mnogo pB Ja bilo
ro   ObLO  so   se  član!   priprav- opravljenega tudi s prostovoljnim
ljalnega odbora lotili temeljite nb- delom. Tako Je okralno posestvo
nove, mj Je bilo treba napelJaU Mestni   log   pripeljalo potrebni
ohranijo svoje pustovanje, svoje ljudske plese in še marsikaj. Toda z začudenjem se nekateri sprašujejo, čemu je po Metliki l. decembra viselo toliko zastav. Je tudi to morda spoštovanje kake tradicije ali pa samo nemarnost posameznih hii<šinMh lasitnikiDv, ki
rala »Poslednjega moža«. Prvlfi so iSro uprizorili 29. novembra, 2. decembra pa ©o jo ponovili. Številna udeležba je bila dokaz, da ai ljudje res želijo taktnih kulturnih prireditev *n da je kmečka mladina sposobna voditi kulturno življenje na va-sfc. Vsebina igre Je poučna, toda vesela, prav kot nalašč za Pn-
ponavadi  obesijo zastavo na de?elje M       &<)     jz ^ t„Vnlf   »J&TrZZ* STI"   nje spet razdelile na! Številnih  ^ms^£rT?znik..2e\„smejali, drugi   *o   s ponosom
TZSJtt**!^*   podobnih tečajih v vseh obči-   £ ^^^1 p"l ^ -oje   hčerke ta tfnov.
\     . igralce,
najst dni. Velika zaslug za to *ma šolski
Prav zares mislimo, da je up^teij tov. Peter, ki je ftttr ta tradicija, ali da resno govo
iočin°igraii!i f1nc^r,u<ert"kPlt u^e;   nan naše°a okraja. Na tečaju 1,1 ' "*  so udeleženke spoznale tudi
,r,onr<,v se bo prijel ob id. „r| v kvarni Metropol- Po sestanku. l\ it o"ve7«i m vse ud«|e*enre h« RR70TITFN1R- ki bo služil kot
več sodobnih strojčkov za ku hinjo in pripravile manjšo ko
ličino sadnih sokov z novim  rimo- profanacija
sno govo- vov.ai marsikatero večerno uro,
»Z1!??* da 3<s *'m°Boč.il mladini kultur-
strojem. Tečaja se je udeleži-  fli državne zastave v Metliki n0 delovanje, ostalim pa pri-
lo 32 tovarišic ld ■<"M*tfl prehuda. jfttno ra2vedrilo>        (_ ko)
PRED 15. OBLETNICO USTANOVITVE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
22. DECEMBROM
Metliška občina NOB
Ko je Muzejsko društvo v Metliki let.. h)3) začelo ustanavljati Belokranjski muzej, oziroma zbirati zanj matenai, se je začelo zbirati in urejati tudi za oddelek Narodnoosvobodilne borbe v Belokranjskem muzeju. Ob ustanovitvi muzeja in nato še nekaj let je imel oddelek NOB svoj prostor v prvem nadstropju v večji sobi občinskega ljudskega odbora. Prostor pa je bil kmalu pretesen. Zbirka v oddelku NOB se je iz leta v leto večala, mnogo so zanjo prispevali bivši borci in aktivisti, posebno pa okrajni odbor Zveze borcev v Črnomlju, ki je dal muzeju vso literaturo, dokumentarno gradivo in fotografije. Ko se je izselil dijaški internat leta 1953 v svojo novo stavbo na Pungartu, je dcbil Belokranjski muzej lepše in primernejše prostore v gradu. Po adaptaciji je dobil oddelek NOB v gradu dve
Jugoslovanska ljudska armada, ki praznuje ta mesec 15. obletnico svoje ustanovitve, ima korenine v najplodnejši prsti — v srcih in čustvih milijonov naših delovnih ljudi, ki so jo gradili od leta 1941 dalje. Ljudska armada — to je pri nas vse kaj drugega cd vojsk in vojaščine drugod po svetu. Nastala in zrasla iz potreb najširših množic, ki so ob razsulu stare jugoslovanske vojske zahrepenele po svobodi in novem življenju, je bila naša partizanska vojska, naša JA in kasneje JLA otrok in ljubljenec naših narodov. Iz vrst delavcev, kmetov in ljudskega izobraženstva so rasle njene vrste v partizanske odrede, čete, brigade, divizije, v ljudsko armado osvoboditelj ico in orga-nizatorico novega družbenega reda. Kaj vse smo dali zanjo, kaj vse prispevali za njeno rast in našo osvoboditev, naj nas danes spomni obisk v enem izmed naših muzejev, številke, dokumenti, dejstva, vse to zbrano v eni sami občini, pove dovolj prepričljivo, da nam svobode nihče ni podaril ali prinesel na bajonetih. Priborili smo si jo sami, z našo vojsko, z našo resnično vseljudsko armado.
366 žrtev — 272 padlih borcev in 94 žrtev fašizma. Iz občine Metlika je bilo internirano 275 oseb, v internaciji in po taboriščih je umrlo 59 oseb 21 je pogrešanih, 193 se je vrnilo iz internacije, več pa jih je umrlo po osvoboditvi zaradi pre&tanega trpljenja in raznih bolezni. Skupna škoda, ki so jo naredili Italijani samo v Metliki od leta 1941 do 1943 znaša 16,831.930 dinarjev. Skupna škoda, ki so jo povzročili Nemci v oktobru in novembru 1943 v Metliki znaša 4,206.493 dinarjev, ocenjeno vse v predvojnih dinarjih. Ob vdoru Nemcev 16. julija 1944 v Metliko je bilo požga-nih 34 stanovanjskih hiš, 47 večjih gospodarskih poslopij, 6 manjših gospodarskih poslopij, 1 fotoateije in 1 čebel jak.
7. avgusta 1942 so fašisti v Bojani vasi požgali 48 hiš in 97  gospodarskih poslopij, od
večji sobi,  tako  da  so  bale  la, dokumentarno gradivo in stari JusoslaviH v občim Me- vasi je ostalo samo 5 ^ ^
Zbirke Lahko primerno ureie-   fotografirala zgodovinske kra- uiica, ki ga je organiziral član nekaj gospodarskih poslopij.
je   za   izdelavo   topografske CK KPS mg. Janez Marentič
karte Beile krajine. Pri tem iz    Boginje    vasi.    Njegovo 2e iz teh podatkov je raz-
delu so sodelovali tudi   člani vztrajno delo je postavilo tr- vidno, da je kronika iz na-
Belckranjskega   muzeja     in dne temelje za napredno ori- rodnoosvobodilne    borbe le
ne.
Zveze borcev.
Sedaj ima oddelek NOB v muzeju zbirko 165 raznih predmetov in orožja, poleg tega zbirko okupatorjevega denarja, partizanskih bonov in Razstava ob 3. praznovanju obveznic vojnega posojila. Ra- občinskega praznika znih arhivaiij in literature je    .      .     .    .  ,»     . ...
je pokazala, kakšen, je bil
entacijo kmetskega prebival- delno urejena in da jo bo tre-
stva tudi izven Bele krajine, ba še v marsičem izpopolniti.
Posamezne   sekcije    Društva Pri urejevanju kronike in pisa-
kmečkih fantov in deklet   v nju življenjepisov padlih bor-
Gradacu so bila pozneje v ce- cev sodelujejo s člani Zveze
loti sprejete v članstvo Ko- borcev prosvetni delavci, ki
munistične partije Jugoslavi- so za to delo pokazali precej
je. V prvi celici Komunistične razumevanja.    Poleg kronike
stalno izpopolnjuje, zlasti z U- J^^J^v'lllLŠ*  P^f S*,?1*^1? M^ JS d£ ^ ^an1° za obči"
tM-ahirn arhivalMami in foto-   J ,, ,, , "S"-8010*1]611 v muzeju  tica še Butala Jakob iz Gra- no Metliko 366 življenjepisov
SKE*. a™*LiTmA inJ^,  oddelek     narodnoosvobodilne   daca m Jakofčič Niko iz Cer- padlih borcev in žrtev, za biv-
7500 kosov, fotografij zgodovinskih krajev, prvobarcev, organizatorjev in raznih zborovanj med NOB.   Zbirka, se
delež ljudstva samo ene občine za osvoboditev
grafijami. Tako tudi sedanji ^ y se je razvijal vzpo-prostori ne bodo dolgo zado-  redn& % ogtgiimi oddelki, pri-
ščali.
čaj o številni obiskovalci, ka-
kvišč. Fotografije prikazuje- šo občino Gradac je pa delo jo delovanje Društva kmečkih   tudi v teku.
Za ureditev zgodovinskih terih ^ iz teta v teto na_ zbirk in muzejskih prostorov rašča> Ta,ko je bno ^ usta_ v gradu je denarno precej pri-  novitve       do sedaj petnajst
speval tudi Glavni odbor Zve ze borcev Slovenije, ki je na kazal muzeju 500 tisoč dinar jev,. ostali stroški pa so bili poravnani iz rednega proračuna Belokranjskega muzeja. Velika opora vodstvu in uslužbencem muzeja je Republiški Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani. Njegovi uslužbenci so tudi pomagali urediti in izpopolniti zbirko v
tisoč obiskovalcev. Posebno zanimanje za zbirko NOB v muzeju so pokazali bivši borci in aktivisti. Ravno njihova zasluga je, da se zbirke tako lepo izpopolnjujejo. Zveza borcev je bila in ostane še vedno zakladnica za uspešen razvoj oddelka NOB v Belokranjskem muzeju. Vodstvo muzeja in nameščenci sodelujejo pri skupnem delu, zbira-
muzeju z važnim zgodovin- nju in urejevanju zgodovinskim gradivom, ki ga imej o v ske kronike iz narodnoosvo-svojih zbirkah v več izvodih, bodga« borbe, pisanju žMje-posebno s fotografijami, lite- njeP5sov padlih borcev, zbi-raturo m letaka. rastju arhivaiij, literature in Posebno pomoč oddelku na- zgodovinskih fotografij. Raz-rodnoosvobodilne borbe v Be- stava? ki je bila posvečena lokranjskem muzeju pa bo de- tretjemu občinskemu praznilo ekipe republiškega Muzeja kUj naj ^ vsaj malo prika-  fantov in deklet v Gradacu,
Ranjene partizane so pomagali prevažati v bolnišnice kmetje in terenci
Po vseh dosedanjih podat-tekmovanja posameznih sek- kih in zbranem gradivu je cij, klet, kjer so komunisti v  občina Metlika izredno bogata
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
NOB v Ljubljani, ki je pod  ^ tn delo vodstvom   nerednega heroja     Razstava je pokazala zače-
Staneta Semiča-Dakija zbira-  ^ revolucionarnega dela v  Gradacu v stari Jugoslaviji ti- zgodovinskega materiala, zato
skali propagandne letake, de- čaka muzej in Zvezo borcev še lo prvih komunistov na pod- precej dela, d« bo to gradivo ročju Metlike,    organizatorje za vso Belo krajino zadovoljita borce   narodnoosvobodilne vo urejeno, borbe v Beli krajini. Fotogra- Rarsfava prikazuje tudi ne-Fran Milčinski; 1. Lipaj Joži-         propagandistično vzgojne ka. dokumentov 0 obnovi In ca - dobi Skerljevg knjigo  literature in ostali dokumenti ^^^i izgradnji v obči-»Nevšečno sorodstvo«.              so razvrščeni tako, kakor so se ^ Metllka      zadnn vo1ni v
vrstili dogodki   po časovnem ^       ^ delež metmke
p^'^^Ln'ThJ^' l   ?S?«0bjU,0?,leta« 1            T, občine za zgraditev naše nove
Rim,  4.  apatičen,  5.  honorar,  6.    1945^ v kolikor ima muzei do j3____
vlili več poguma,' bomo v no-   £ £' paletaJiS   ^edaj zbranega in obdelanega
voletni številki objavili lažjo  lanen. 14. in, 15. Nama, ie. etati-   gradiva. Muzej ima razstav-
zem. 17. zožitev, 18  ime, lfl. ji.   ijene dokumente o prepagan-
Rešitev naše zadnje nagradne križanke je bilo tokrat nekaj manj kakor navadno; menda smo z molkom v zadnjih mesecih ljubitelje križank odvadili reševati zapletena in zavita vprašanja.  Da bi jim
brez gnezda«, ki jo je napisal
drža>a
Regina Flr
nagradno križanko z bogatimi nagradami
20. celoten, 22. Jola, 26. iperlt, 28.    , ._     • --.---u_i—— ri„i,,
planet, 31 ta, 32. minaret, h. ter.   dnem m organizacijskem delu 8. decembra so bili izžrebani   38. trs, 37. akotudi, 40. Drava, 44.   med NOB na področju občine
v uredništvu tile reševalci: 1. Koštial Nelly, Novo me-
od, 47. en, 48. vranica, 49. Nepal, 51. ipd., 53. umiritev, 55. zel, 58. pozivati,  60.  aluvij,  62. ojačitev.
ato, Koštialova 1 — dobi prvo   63. nasitlU, 66. Romun, 67. cln, 69
nagrado, tisoč, dinarjev v gotovini; 2. Srebrnjak Tone, Ljubljana, Akademski kolegij, Titova 52a — dobi knjigo F. Barbierija »Crna internacionalan; 3. Kastelic Anica, Sent-jurjevo 3, p. Mirna peč — dobi Jurčičev ljudski roman »Deseti brat«; 4. Zagore Jožica, dijakinja v Beogradu 19,
v - ,+_,;Qb- ^r.Ki TTir^craripv 46- rezervne, 50. serua, 52. ODU, Košutnjak — dobi Finzgarjev 58 nevarpr   ^ ePi B9. pl_
-on-
vino, 71. noji, 72. da, 73. peta, 75. rok, 76. Stajer. 77. Mara, 79. Ba, 81. mekine, 83. Imuno, 83 rapir, 8«. osoje, 90. oni, 91. kam, 92. tat, 94 one, 9«. Ela. 98. ti. 99. ki, 101. om, 103. Ag, 104. ađ, 105. In.
Vodoravno: 1. Strahopetec, 12. Pollnezijec,  21.   TripoUtamja, 23
Medne rod nI jezik v Številkah
Italijana Carlo Al ioni in Er-
t: ranil 3, 38. Atene, 39. itd., 41 AT,  *?,   drča, 43.  enako,  45. ar,
roman »Pod svobodnim oem«; 5. Pangerč Grm 1, p. Šentvid pri Stični na Dolenjskem — dobi knjigo J. Verna »20.000 milj pod morjem« (I. in II. del); 6. Go-lež Boris, Novo mesto, Volči-
če va 3 — dobi knjigo »Ptički Eden
rat, 61 moten, «4. vat, 65. por. 67. Milena, CD, 68 eluvij. 70 lan, 72. dan, 74. Azori. 76 Studiram, 78. soba, 80. ime, 82. limonit, 84. viničarija. 88. ocet, 87. vuk, 88. ma*!, 89. ot1-ratl. 90. Osaka, 91. kan, 92. tuj, 93 Jo, 95. etapi, 98. eno, 97. AT, 98! tanek, 100 nove, 102. Italijani, 106.  militarizem,  107. veripa, 108.
graditeljev nove Jugoslavije
domaČe vesti
(PONAREJEVALEC BANKOVCEV) znani J. Prelesnik je svojo kazen dostal in so ga sedaj izpustili,
(ROPARSKA DRUHAL) klati se, kar se nam poroča, v Gorjancih. Pretečeni teden, ko sta bila c. kr. žendarma v službi, napala ju je druhal ter, ako tudi se vrlo braneča, morala sta naposled vendar se umakniti radi premanjkanja streliva, ker sta vsega porabila, kajti tudi druhal ni gledala na strelivo, ker 16-kratni , pok puške naznanjal je, da je imela ta druhal resno voljo zoperstaviti se. Vendar pa upamo, da se naši vrli Žen-darmeriji kmalu posreči, to roparsko druhal vhrotiti.
(LEPA ZIMA) Na vrtu g. Jur, Gregorca v Novem mestu so jagode v cvetju.
ŽITNA CENA v NOVEM MESTU 30. NOVBR. 1886
Domače pšenice mernik 2 gld. 35 kr., Debelače (koruze) 1 gld. 40 kr., Soršice 1 gld, 70 kr., Rži 1 gld. 60 kr., Ječmena 1 gld. 50 kr., Ajde 1 gld. 35 kr., Ovsa 70 kr., Krompirja 85 kr.
(»Dolenjske Novice« 1. decembra 1886)
Vabilo na naročbo
Zopet smo končali letnik, in sicer drugi letnik »Dolenjskih Novic«. Prijateljsko se zahvaljujemo vsim, kteri so kaj na-
šemu listu pripomogli, boCisi s pisanjem, ah naročnino, ali saj s priporočilom. Vsim lepa hvala.
Trudili smo se, da Vam list ugaja; in da se nam je to posrečilo, kaže večje število naročnikov od lani. Ker tedaj ponujamo za malo denarja mnogo dobrega blaga, upamo, da bote v še bolj obilnem številu pristopali. To nas bo tudi vspodbudilo, da se za dobro vsebino vedno bolj trudimo in vedno vedno večji pridnost na Dol. Novice obračamo. Mogoče, da kdaj komu nismo po volji pisali; pa prosimo, naj list le dalje pridno prebira, in prepričal se bo, da smo le dobro želeli, le najboljši namen imeli. Saj sami dobro veste: »Koliko glav, toliko želj«, — Vsim nobeden ne ustreže.
(»Dolenjske novice« 15. decembra 1886)
domaČe vesti
(DOLENJ. PEVSKO DRUŠTVO) priredilo je 12. dec. v prostorih Narodnega doma koncert v proslavo slovenskega najznamenitejšega pesnika Preširna. V obilnem številu zbrano odlično občinstvo sledilo je s pozornostjo izvrstnej slavnostnej besedi g. profesorja Vrhovca, v katerej je se živo besedo naslikal znamenitost Preširnovo. Jednako burno priznanje žele so vse točke pevskega programa, posebno mešani zbori. Po dokončanem programu zabavalo se je ob-
V LETOŠNJI REDNI KNJIŽNI ZSSRKI PREŠERNOVE DRUŽBE SO IZŠLE NASLEDNJE KNJIGE:
1. Koledar Prešernove družbe za leto 1957;
2. France Bevk: Iskra pod pepelom, zgodovinski roman;
3. Beno Zupančič: Mrtvo morje, povest;
4. Ivan Ribič: Kala, mladinska povest;
5. Dr. Miroslav Zed: Morja bogati zakladi, poljudno znanstveno delo.
Zamudniki lahko nabavijo zbirko v vseh knjigarnah za
450 din. Cena posamezni knjigi je 100 din, Koledarja pa 200 din. Prav tako sta na razpolago vvseh knjigarnah tudi dodatni knjigi: Dr; M. Avčin — Dr. S. Lunaček:   Otrok od spočetja do pubertete za ceno 100 din.
Andreja Gram: Praktični nasveti za dom za ceno 200 din. Vse knjige lahko naročite tudi na naslov Prešernova družba, Ljubljana, UHca Heroja Tomšiča 5, kjer lahko dobite za doplačilo 80 din vsako knjigo tudi vezano v polplatna Poštnina je 30 din.
Tajništvo
Medved ubil velikega jelena
Konec novembra se Je po kostanjeviško-podboški občini hitro raznesla novica,  da jo
krajevni logar nad črnečo vasjo blizu Vrtače opazil, kako neka večja žival, menda medved, nekaj obdeluje na zemlji in jezno sopiha. Logar se razjarjenemu medvedu ni približal, pač pa je nato v Kostanjevici obvestil o tem lovce in postajo Ljudske milice. Naslednji dan so lovci iz Pod-bočja in Kostanjevice ter več miličnikov odšli pogledat, kaj se je v gozdu zgodilo. V Strašnem jarku so našli lepo pokritega velikega jelena, ki ga je prejšnji dan pobil medved in si ga shranil,, da se bo
osmradel. Sledovi so kazali, da je bila med orjakoma huda borba. Vsenaokrog je bilo po-
tacano, pa tudi krvavo, na jelenovem uhlju pa so se poznali kremplji medvedovih šap, drugo uho je pa kosmatinec jelenu odtrgal. Boj na življenje In smrt, začet iz neznanega vzroka, je zaključil v svojo korist medved. Ubiti jelen je imel krasno rogovje s 14 nastavki, ki ga je shranila podboška lovska družina. Vse kaže, da je medved potolkel jelena s prednjima Šapama.
Takega »dvoboja« v naših dolenjskih gozdovih že dolgo m bilo.
Metlika. O dogodkih ob kapitulacije Italije, o prvih* volitvah v narodnoosvobodilne odbore, o razvoju partizanskih nesto BoeLLa sta baje sestavila enot, o raznih zborovanjih, se- s .istem dogovarjanja, po kate-iah, sestankih in tečajih, rem e& bodo lahko sporazumeti Zbrano gradivo prikazuje tu- pripadniki vseh narodov v sve-di statistične podatke oadlih tu, ne da bi se ji<m bilo treba borcev in žrtev fašističnega posebej uč-.ti tuje jezike. Sistem anatomi. 24. roman. 23. lanolin, terorja med NOB ter škodo, uporablja namesto črk in besed SLTŽf k2?ep?£li.2VVo. £   ki so jo napravili okupatorji, števillke. Po tem sistemu si bo
na primer lahko zapomniti be-
508 dragocenih žrtev — sedo iljubezen, ker \mata zanjo
številko 33. Oba trdita, da se bo
<R. G.)
mogoče tega novega mednarod-
Sedanja občina Metlika ima nega »jezika« naučiti v nekaj
508 padlih borcev in žrtev fa- urah. Glavno bo poznavanje si-
šizma. Od tega je bilo v biv- stema. Do sedaj eta nap.saLa
ši  občini  Gradac    97  padlih ključe za poznavanja s.fctema za
borcev, 22 žrtev fašizma,   19 italijanski,  angleški, francoski
umrlih v internaciji ter 4 tal- ln holandski jezik. Slovar obse-
ci. Bivša občina Metlika ima ga 999 besed.
»Samo premakni se, pa te prevrtam kot desko!«
=llll=IIH=IIM=IIU=llll=llll=llll=llll=t
iiiMin^iiJMiiii^iiiMiii^n] smps i iie
činstt?o med seboj tja do en* ure po polnoči.
(G. PECNIK) v Krškem, imeniten iskalec starin, našel je blizo Velike vasi pri Krškem zopet lep rimski grob,
(V RIBNICI) imajo pri sodni ji pravdo zavoljo nekih co-pernic. Sramota je, da se more Še dandanašnje o coperni-cah govoriti.
(»Dolenjske novice« 15. decembra 1886)
Domače vesti
(VEČJA NESREČA) nego se
je zgodila, bi se bila lahko še pripetila dne 13. t. m. krog 10. ure dop. Perice novomeške so prale v pokriti lopi, plavajoči na sodih v Krki. Kar na enkrat pa se vsled teže ravnokar padlega, jako mokrega snega prevaga lopa in padlo so v vodo perice in škafi in perilo. Do pasu in čes so stalg v mrzli vodi, ne vedoč, ali naj love perilo, ali naj se rešijo, seveda tudi glasno kri* čale na pomoč. Pomoč je došla, kaj je s perilom bodo povedale ženske same, a mi smo mnenja, da bi bilo treba take naprave vendar nekoliko bolj varno preskrbeti, osobito, ker se je — menda lansko zimo — lopa že enkrat prevrnila vsled teže snega. Naj vsaj dvakratna izkušnja izmodri tiste, ki imajo s tem opravka, da se ne tvega življenje in blago.
(MESTNA HRANILNICA V NOVEM MESTU.) V mesecu novembru 1906 je 226 strank vložilo 67.898 K 81 h. 217 strank vzdignilo 92.138 K 75 h. 11 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 17.500 K, 278 menic se je eskomptova-lo za 87.805 K, Stanje vlog 2,921.582 K 23 h. Denarni promet 425.723 K 75 h. Vseh strank bilo je 1158.
(HRANILNICA IN POSOJILNICA) za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zvezo, imela je meseca novembra t. 1. prometa 111.692 K 81 h. Vložilo je 121 strank 45.702 K 39 h, dvignilo 84 strank 16.567 K 33 h. Posojil je bilo danih 33 strankam 22.890 K, a 49 strank je vrnilo 4837 K 41 h.
NAZNANILA MESTNEGA MAGISTRATA (Vabilo.) Za nastopajoče novo leto vabljeno je občinstvo sploh, naj se vljudno odkupi po znanih rešitvenih kartah za novoletna in godovna voščila. To je splošna »tam navada v mettifo. Donesfct Se
porabijo v korist tukajšnjih revežev. Vsem darovateljem se izjavi, v imenu revežev iskrena zahvala. Cena vsaki karti je 1 K. Velikodušnost in milosrčnost p. n. dobrotnikov 8 tem ni omejena. Karte se dobivajo v mestnem uradu.
(Razglas.) Vsled sklepa občinskega odbora z dne 1. dec. 1906 je strogo prepovedano vsako odvaianje smeti in drugih odpadkov na prostor za mesnico. Kdor bi se temu ne pokoril, bode strogo kaznovan.
(»Dolenjske Novice« 15. decembra 1906)
Koliko drv porabimo
Poraba drv za kurjavo je V Jugoslaviji izredno velika. Na leto jih porabimo 3,500.000 kubičnih metrov ali povprečno 1,04 metra na vsakega prebivalca, med tem, ko je svetovno povprečje drv za kurjavo na prebivalca 0,26 kubičnih metrov na leto. Več drv kot mi trosijo samo najsevernejše države (Švedska, Norveška, Finska). Strokovnjaki pravijo, da so toliki potrošnji drv pri nas kriva odprta ognjišča, ki porabijo izredno veliko drv. Takih ognjišč j« v državi še vedno 243.000 (Makedonija, Crna gora, Lika). Z odpravo teh ognjišč bi letno prihranili 1 milijon kubičnih metrov drv.
■ ■
T! KI
TAVI
IT. »Hudobni Darte«, hudobni Darree!« J)o taslkal Nag in se pognal kolikor mogoče visoko proti gnezdu v grmovju. A Dance si je bil zgradil svoje gnezdo \ toliki viSinl, da ga kače niso mogle doseči In je Kiiezdo zdaj samo zanihalo sem in tja. IUki-tlkl je občutil, da mu je v oči silila kri, sedel Je na zadnje noge in se oprl na rep Kakor majhen kenguruj. se osrl naokrog ln besno zakričal. Todu Nag in Nagaina sta se Izgubila v travi Riki-tikiin pa ni bila volja, da bi Sel za njima, ker nI vedel, ali lahko zmaga v boju proti dvema kačama. Stekel je raje do peščene poti v bližini bilo ln sedel, da bi vso dobro premislil.
18. P.ikl-ttki ge j« zavedal, da Je le mlad, hkrati ga je ta zavest prevzela s ie večjim zadovoljstvom, ko je pomislil, da se je znal izogniti napadu od /,nl.i i Dobil je zaupanje vase ln, ko je pritekel po stezi Tedy, mu je Riki dovolil, da ga je pobožal Ko pa se Je Tedy sklonil k nJemu, ■« je v prahu pred njim nekaj zganilo tn droben glas Je dejal: •Pazi set Jaz sem smrt!« Bil je Karalt, kakor prah rjava kača, katere ugriz je prav taKo nevaren kot kobrin. Majhen je pa tako, da nihče ne pomist1! nanj, sato prizadeva največ zlega,
19. RiklJeve oči *o se spet pordečile m zaplesal Je proti Karaitu s tistim] posebnimi ztbajočlml se gibi, ki Jih Je podedoval od svojega rodu. Oprezal je, kje bi najbolje zgrabil. V naslednjem trenutku Je Iznenada naskočil, od skočil ln poskusil vnovič, kačja glavica Je pa linlla naprej In samo ta las Je manjkalo, da ga nI zadela v rame. Poskočiti je moral čez njen trup, a spet mu Je bila njena glava tik ia petami*
20. Tedaj je Tedy zakllral proti htlh »Na! mungo« ie bori « kačoU Rlki je potem le stilal, kako j« TedvJeva mati od strahu zakričala. Iz bile Ja pritekel oče s palico v roki. Ko Js pritekel na bojišče, je Riki-tik] ie skočil kači na hrbet, povesil glave daleč med prednje noge in kačo ugriznil ter se odvalil proč. Njegov ugriz Je Kanuta ohromil in pravkar se je pripravljal, da ga poire, ko se Ja spomnil, da naredi poln želodec mungosa počasnega ln da mnra ostati drobcu in teuak, če hoče bil| močan in uren,