1^1829
rq
u

' ~ xj*" ;
’<v.;$lili?




Hb

ir%:
I 14-, '^" %	-
-'' ■
■■T- 1 ^
ilr:;
W f

H*r
I»



,»,«’« 51-
Glasnik Slovenskega etnološkega društva
Glasilo Slovenskega etnološkega društva, zanj odgovoren: Julijan Strajnar, predsednik Izhaja štirikrat letno, naklada 700 izvodov Tisk: Partizanska knjiga Glavni in odgovorni urednik: Janez Bogataj Člani uredništva:
Zmaga Kumer Ivan Sedej Bojan Kavčič Mojca Ravnik Zmago Šmitek ^
Damjan Ovsec (Bulletin of Slovene ethnological soclety) Božidar Jezernik Marko Terseglav Katra Valič (Lektorica)
Izdajateljski svet:
Julijan Strajnar Slavko Kremenšek Angelos Baš Boris Kuhar Inga Miklavčič
Naslov uredništva: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, telefon: 22-121, int. 335 Posamezna številka stane 20 din Celoletna naročnina 80 din Tekoči račun: 50100-678-44338
Fotografije in risbe po želji vračamo, rokopisov ne vračamo!
Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji sami!
Redakcija zaključena januarja 1980
Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo (št. 4210-27/78) šteje Glasnik SED med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v promžetu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Številko sta sofinancirali Raziskovalna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Slovenije.
Slika na naslovni strani: Udeleženki zbora godcev in plesalcev, Ransäter v Värmlandu, junij 1979, foto Mojca Ravnik.
Slika na zadnji strani: Stanka Jenko: Izola, 1961, risba s tušem.
KRONIKA IN POROČILA
V	Galeriji mestne hiše v Kranju je bila od 23. 2. do 7. 3.1979 razstava "Človek skozi objektiv etnologa”.
V	galeriji ARS — Mladinska knjiga v Ljubljani, Miklošičeva 40, je bila od 5. 3. do 12. 3. 1979 razstava "Dražgoški kruhki”.
V	Škofji Loki je bila 3. in 4. marca 1979 razstava "Ročna dela in domača obrt”, ki jo je v počastitev dneva žena pripravil Centralni odbor žena zadružnic Kmetijske zadruge Škofja Loka.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je bila 27. 3. 1979 otvoritev razstave "Človek skozi objektiv etnologa”. Po otvoritvi je Goriški muzej pripravil projekcijo najnovejših etnoloških filmov: Od setve do mlačve (raziskava in besedilo Fanči Šarf, režija Boštjan Vrhovec), V mlinu (raziskava in besedilo Janez Bogataj, režija Vaško Pregelj), Kruh (raziskava in besedilo Fanči Šarf, režija Boštjan Vrhovec), Sirjenje na ovčji planini (raziskava, besedilo in režija Naško Križnar), Planšarstvo v Bohinju (raziskava in besedilo Anka Novak, režija Naško Križnar).
V	jeseni smo imeli štiri društvene sestanke. 20. 9. 1979 sta Mira Terlep in Marko Terseglav predstavila svoja referata s katerima sta sodelovala na kongresu jugoslovanskih folkloristov v Kragujevcu (od 23. 9. — 30. 9. 1979).
Na drugem sestanku 27. 9. 1979 pa so Slavko Kremenšek, Anka Novak, Zmago Šmitek prebrali referate s katerimi so sodelovali na posvetovanju jugoslovanskih etnologov v Dojranu. (od 30. 9. — 7. 10. 1979)
8. 10. je bilo srečanje s študenti etnologije iz Züricha, na katerem so bili predvajani etnološki filmi, ki so jih v sodelovanju z Univerzumom posneli naši etnologi. (Kruh, Lan, Planšarstvo, Vinogradništvo)
Na 4. društvenem sestanku 18. 10. 1979 smo pretresli folkloristični in etnološki kongres. Skupna ugotovitev je bila, da je bilo na kongresih preveč referatov, in da ni prave selekcije, ki bi naredila red tudi pri kakovosti, saj je bilo ugotovljeno, da skoraj večina referentov še vedno bere deskriptivne, metodološko in problemsko nezanimive referate. Te napake se pojavljajo iz leta v leto, diskusija, ki bi bila lahko kritično-ustvarjalna in graditeljska, pa zaradi množice referatov največkrat odpade. Na sestanku smo govorili tudi o problemu slovenskih referatov na vsejugoslovanskih kongresih. Dogaja se namreč, da slovenski referati, ne samo da gredo mimo poslušal-cev, ampak so včasih tudi napačno razumljeni in ocenjeni. Zato smo sklenili, da bi za prihodnje kongrese slovenski referenti razmnožili svoje referate s prevodom v fujem jeziku in jih že pred kongresom poslali udeležencem, tako da bi se z našim delom lahko tvorno vključili v delo kongresov. To bo najbrž nujno, saj za enkrat šp ne kaže, da imajo društva toliko denarja, da bi zbornike posvetovanj lahko natisnili že pred samim kon-gresom.
Drugo leto bo kongres jugoslovanskih folkloristov v “osni (Teslič). IO SUFJ je že potrdil plenarne teme:
1 • Ljudska ustvarjalnost osrednje Bosne
2.	Svoboda in osvoboditev v ljudskem ustvarjanju ema je posvečena 35. obletnici osvoboditve Jugoslavije)
3.	Ustvarjalci in nosilci ljudskega ustvarjanja
4.	Novoletni običaji
Teme za sekcije še niso določene
Vsi interesenti, ki želijo sodelovati na kongresu, morajo do 30. 11. 1979 prijaviti svoje referate in udeležbo cruštvu folkloristov BiH ali Slovenskemu etnološkemu aruštvu. Do 1. 3. 1980 pa morajo referenti poslati mzimeje svojih predavanj.
Na našem društvenem sestanku pa smo se pogovarjali o morebitni izdaji jugoslovanske etnološke revije v tujem jeziku. Ta pobuda je med etnologi že dolgo prisotna, vendar dalje od želja in pobud ni prišlo. Zato smo menili, da bi za začetek pobudo prevzelo Slovensko etnološko društvo, oziroma PZE za etnologijo, kateri je društvo poverilo to nalogo. PZE naj bi se povezala z ljudmi in institucijami v drugih republikah, tako da bi delo lahko steklo. Revijo bi torej koordiniral vsejugoslovanski odbor, uredništva iz drugih republik pa prevzamejo skrb za članke itd.
Drugi sestanek izvršnega odbora Slovenskega etnološkega društva
18. oktobra se je 10 sestal že drugič v tem letu. Poleg raznih tekočih zadev smo obravnavali: priprave na posvetovanje o odnosu etnologije in arhitekture, ki bo 20. novembra v Ljubljani; sodelovanje z RTV Ljubljana in bližnji pogovor predstavnikov SED z uredniki TV oddaj; prošnji za finansiranje društvenih dejavnosti v prihodnjem letu, ki ju bomo naslovili na Raziskovalno in Kulturno skupnost Slovenije; organizacijo posvetovanja SED na tšmo "Način življenja Slovencev XX. stoletja; zasnova, dosedanje raziskave in problemi”, ki bo prihodnje leto v Novi Gorici.
Oktobra 1979 je bila v eni od stavb zdraviliškega kompleksa v Radencih odprta muzejska zbirka Radenske. Zbirka ima dva dela, od katerih prvi prikazuje črpanje in polnjenje mineralne vode ter zgodovino zdraviliške dejavnosti, drugi pa je posvečen etnološki podobi širše okolice Radenec. Podlago zbirki je predstavljalo nekaj predmetov, ki so bili tam že od časa nastanka muzeja, jedro pa so zbrali študentje PZE za etnologijo v okviru obvezne terenske prakse. Uredili so zbirko in etnološko dokumentacijo, pri čemer je sodeloval tudi Pokrajinski muzej iz Maribora.
20.	11. 1979 je bilo v prostorih razstavišča Rihard Jakopič v Ljubljani posvetovanje o odnosu etnologije in arhitekture. To je bila prva prireditev v načrtovani seriji okroglih miz, ki bodo namenjene pretresu odnosov med etnologijo in sorodnimi strokami. Vsi referati, diskusija in odmevi na ta sestanek bodo objavljeni v 2. številki Glasnika 1980. Naslednja okrogla miza 15. in 16. 2. 1980 bo posvečena etnologiji in slavistiki.
Novembra 1979 je skupina študentov PZE za etnologijo zbirala gradivo o stanovanjski kulturi in odnosu prebivalcev Radovljice do starega mestnega jedra. Delo je vodil asistent Janez Bogataj, sodeloval je tudi Lado Knific (ZZSV Kranj), rezultati pa bodo sestavni del načrtov prenove stare Radovljice.
6. 11. je na PZE za etnologijo gostoval prof. dr. Pavle Zablatnik. Predaval je o koroških ženitovanjskih šegah s poudarkom na genezi preučevanja.
Od 2. do 15. 12. je bila na obisku na PZE za etnologijo na Filozofski fakulteti Margarita Sergejevna Kašuba z Etnografskega inštituta Sovjetske akademije znanosti v Moskvi. Preučevala je literaturo o slovenski družini, se o tej tčmi pogovarjala s predstavniki različnih strok in ustanov, na PZE za etnologijo pa je predavala o delu Etnografskega inštituta.
16. 12. 1979 sta Muzej afriške umetnosti iz Beograda in Slovenski etnografski muzej v Ljubljani otvorila v Goričanah pri Medvodah razstavi v ciklu "Kulture neuvrščenih”: Bronasta skulptura Zahodne Afrike in Indijska ženska oblačila in nakit.
21.	12. 1979 je Slovenski etnografski muzej v Ljubljani otvoril razstavo Slovenska ljudska umetnost.
24. 12. 1979 se je sestal IO SED. Sklenili smo naslednje: občni zbor bo 30. 1. 1980; vsem članom je treba poslati obvestilo o društveni dejavnosti v letu 1980; društveni sestanki bodo ob sredah ob 17 uri; če ne bodo nastopile nepredvidene težave, bomo imeli februarja pogovor o jubilejni številki Slovenskega etnografa ter o etnološkem tisku, kasneje pa bomo priredili pogovor o ljudskem v glasbi, povabili Mirka Paka, da nam bo spregovoril o slovenskem geografskem atlasu ter Marka Poliča, da nas bo seznanil s svojim preučevanjem ekološke psihologije.
26. 12. 1979 je Slovenski etnografski muzej otvoril v razstavišču Arkade razstavo Otroške igračke ter se tako vključil v novoletno praznovanje in počastil mednarodno leto otroka.
Pregled razstav in prireditev ni popoln, ker člani društva kljub naši prošnji ne pošiljajo poročil o dogajanjih pri njih.
Mojca Ravnik, Marko Terseglav
Etnologija in ekološka psihologija
Posvetovanja o različnih vidikih odnosa med človekom in njegovim okoljem (o nasilju in arhitekturi, o urbani geografiji, o ekološki psihologiji, o etnologiji in arhitekturi), ki so jih v zadnjem času priredile razne stroke, kažejo na aktualnost in širino problemov in na rast zavesti o neskladju med nami in svetom, v katerem živimo. Izvajalci, ki oblikujejo in spreminjajo naše kulturno in naravno okolje, utemeljujejo tudi tiste posege, ki estetsko in funkcionalno ogrožajo življenje ljudi, s pretežno ekonomskimi razlogi. Z njimi opravičujejo brezobzirnost do obstoječih kulturnih in naravnih vrednot. Zagretejše strokovno obravnavanje vprašanj o posledicah urejanja in spreminjanja okolja daje osnovo upanju, da bodo spoznanja prodrla tudi v odločanje.
Odpirajo se nove teoretične in aplikativne znanstvene naloge interdisciplinarnega značaja.
VII. posvetovanja psihologov SRS v Portorožu od 14. — 17. XI. 1979 so se na povabilo organizatorja udeležili tudi štirje etnologi, ki so predstavili prispevke v skupini za ekološko psihologijo. Po uvodnem predavanju Antona Trstenjaka o sistem-sko-znanstvenih perspektivah ekološke psihologije sta nastopila Žarko Korač iz Beograda z referatom: Uloga psihologa u procesu urbanističkog planiranja ter Marko Polič, ki je govoril o vrednostno-estetskih vidikih človekovega okolja. Sledili so etnološki prispevki. Damjan Ovsec je govoril o pomenu mestnega prostora v Ljubljani nekdaj in danes, Mojca Ravnik o načinu življenja in prostorski ureditvi bivalnega okolja, Zvona Ciglič in Zora Žagar pa o prenovi starega mestnega jedra Izole — etnološki raziskavi. Odziv poslušalcev je pokazal, da etnološki referati niso izzveneli v prazno in da so pomenili psihologom provokacijo zanimivih problemov. Udeleženci razprave so se odzvali predvsem na vprašanja o bivanju in počutju prebivalcev sodobnih naselij, o mestni identiteti in zagotavljanju njenega nepretrganega obstoja, o načinu ugotavljanja in
uveljavljanja želja prebivalcev pri prenavljanju starih mestnih jeder. Zaradi novosti in mnogostranosti se raziskava ni širila v nedogled, ampak je pokazala področja interesov in dopolnjevanja obeh strok.
Mojca Ravnik
POMOČ ETNOLOGIJE PEDAGOŠKIM PSIHOLOGOM
Ideja za pričujoči članek se mi je porodila ob prebiranju TOLIČIČ — ZORMANOVE'knjige "Okolje in uspešnost učencev — vpliv socialnoekonomskih in demogeografskih dejavnikov na šolski uspeh in osebnostne lastnosti otrok”. Spomnil sem se namreč na seminar v Brežicah, kjer je bil govor o področjih etnološkega raziskovanja, vendar o razmerju etnologije do psihologije nismo ničesar slišali. Mnenja sem, da ne moremo kar tako mimo tako važnega področja, predvsem pa, ko se ob novih smernicah etnologiji odpirajo nova področja raziskovanja.
Poznamo tesno povezanost ameriške kulturne antropologije s psihologijo. Iz kulturno antropoloških spoznanj je tudi psihologija črpala preneka-tera spoznanja. V sodobni slovenski etnologiji pa je še vse premalo očitno sodelovanje med tema dvema vedama.
Postavlja se tudi vprašanje aplikativnosti etnologije. Tako je bilo ob predavanju prof. iz Švice, ki je bil spomladi I. 1978 gost SAZU, postavljeno zanimivo vprašanje, ali lahko izsledki etnologije vplivajo na spremembe v družbenem življenju, konkretno na izboljšanje življenjskih pogojev "gastarbajterjev" — delavcev iz Italije, itd., na zmanjšanje rasističnih predsodkov domačega prebivalstva do drugih etničnih skupin?
Tako se tudi meni odpira vprašanje, ali morejo izsledki etnologije — se pravi poznavanje načina življenja družin, iz katerih izhajajo učenci (razmišljati sem začel ob Toličič — Zormanovi knjigi "Okolje in uspešnost učencev”, ki sodi v okvir pedagoške psihologije, zato naj tudi ob njej nadaljujem) morda posredno vplivati na večjo uspešnost učencev v šoli. Tu se je odprla le ena izmed premnogih tem ob povezavi etnologije s psihologijo. Avtorja knjige namreč ugotavljata, da je socialno ekonomski status družine, v kateri otrok živi, pomemben dejavnik njegovega duševnega razvoja in šolske uspešnosti. Socialno ekonomski status družine pa seveda vpliva na način življenja družine, kar pa je že tudi področje raziskovanja etnologije. Se pravi, da bi lahko etnologija s svojimi izsledki krepko pomagala pedagoškim psihologom, pedagogom, socialnim delavcem, sociologom, zdravnikom ...
Avtorja Toličič in Zorman vidita v socialno ekonomskem statusu sestavljeno variable, ki zajema predvsem poklic in izobrazbo staršev, materialno stanje družine, kulturno raven družine, medsebojne družinske odnose, aspiracije staršev glede na njihov intelektualni in osebnostni razvoj, spodbujanje in pomoč otroku pri učenju in stil vzgajanja.
Vzemimo v roke vprašalnice ETSEO in videli bomo, da večina izmed zgoraj omenjenih dejavnikov sodi tudi v področje raziskovanja etnologije.
Etnologija bi tako s svojimi dognanji o načinu življenja v različnih socialnih okoljih lahko pripomogla k zmanjševanju socialne diferenciacije.
Mnenja sem, da bi vsekakor morali poiskati stike z delavci drugih področij znanosti, če že oni ne iščejo sodelovanja z nami — etnologi. Tako bi se znanost le še obogatila.
ČEPLAK RALF študent etnologije
Švedska etnologija - odsev načina življenja na švedskem
štirje meseci so prekratek čas, da bi se moglo živ-Uenje v tuji deželi in znanost o njem temeljito spoznati. Švedska je sicer evropska država, a je po načinu življenja prebivalcev odmaknjena od kontinenta bolj, kot bi mogel to razdaljo razložiti ozek preliv, ki jo loči od danske obale. V dolgih stoletjih nemotenega razvoja brez večjih družbenih prevratov, v trdem, mrzlem, za življenje neprijaznem, mrkem podnebju je življenje teklo odmaknjeno in samosvoje. Zunanje kulturne manifestacije se tujcu ne kažejo kot na dlani, ne prihajajo mu naproti, ampak se foora trdovratno boriti, da odkriva razpoznavne znake za Postopno kulturno orientacijo; razmeroma hitro pa začuti družbeno atomiziranost, računalniško urejenost, odsotnost improvizacije, sistematičnost, prijazno, a jrezno medsebojno komunikacijo, ekološko osveščenost ir> razvito zavest o problemih sedanjega časa in dobe, ki Phhaja. Etnologija, ki razlaga kulturo, pride tujcu v vsakem primeru prav; če je tujec etnolog, bo lahko tudi °Pazil, da razvoj stroke in njeno sedanje stanje odražata njeno švedskost v občutljivem odzivanju na pojave in Probleme družbe, v individualizmu, razdrobljenosti, a tudi metodološki toleranci. Izbor del za prikaz, ki naj predstavi te poteze švedske etnologije, sem sestavila v skladu s svojim ožjim zanimanjem za družbeno kulturo. To me i® tudi navedlo k želji, da švedsko etnologijo pobliže spoznan.
V uvodu v knjigo o deželi in mestu, ki sta jo napisala mats Hellspong in Drvar Löfgren (Land och stad, 1977) m ki nosi podnaslov Družbeni tipi in oblike življenja na Švedskem od srednjega veka do danes, je rečeno;
Odkriti moramo resničnost’, je za etnologijo pomembno 9eslo, ne glede na to, ali je predmet raziskave med-seboina pomoč v neki vasi v 18. stoletju ali pa družbeno ^vljenje v predmestju velemesta v sedemdesetih letih 20. stoletja... Švedska sodi med tiste evropske dežele, ki so b|le pozno urbanizirane. Še na začetku tega stoletja je največji del prebivalstva živel od poljedelstva, ribištva in °Prti. Pokrajina, po kateri se danes gibljemo, odseva 'tro preobrazbo švedske kmečke družbe. Mestni prebi-Valci imajo kratko meščansko tradicijo. V teh razmerah s° v središču etnološkega zanimanja procesi kulturnih sprememb. V razpravah o urejanju okolja, o družbenem P aniranju in problemih zazidave se često pojavlja Potreba po usklajevanju perspektiv prihodnosti z analizo godovinskega razvoja, ki je izoblikoval današnje živ-jenje. 2 našo knjigo želimo podčrtati, da švedska ni amo ena, ampak da jih je mnogo.”
Knjiga je bila objavljena v seriji etnoloških učbenikov, Jer so izšle že knjige o prehrani, o ljudskem slovstvu in II r°vaniu' 0 delu In orodjih, o ljudski umetnosti, o J dski noši, o etničnih manjšinah ter uvod v etnologijo 0 naslovom Človek kot kulturno bitje (Människan som
kulturvarelse, 1976). Ta učbenik je napisal Nlls-Arvid Bringšus, eden od urednikov zbirke in predstojnik Etnološkega inštituta pri Univerzi v Lundu. V prvem delu je podal zgodovinski razvoj švedske etnologije, v drugem pa metodološko podlago raziskovanja posameznih kulturnih področij. Širino gledanja, ki jo izraža njegov koncept "človeka kot kulturnega bitja”, odseva že prvi del, kjer avtor brez težav riše kontinuum od Olausa Magnusa, ki je v 16. stoletju raziskoval življenje Laponcev, preko Hyltšn-Cavalliusa in njegovih raziskav krajevnih imen, jezika, verovanja, pesništva in materialne kulture v 19. stoletju do Artura Hazeliusa, ustanovitelja Nordijskega muzeja, Sigurda Erixona ter najnovejših raziskav življenja v mestih, načina življenja delavcev ter krajevnih in tematskih študij, navezanih na pereče družbene probleme. Drugi del obravnava ločeno poglavja materialne, duhovne in socialne kulture, pač po vrstnem redu njihovega postopnega uveljavljanja v strokovnih okvirih.
Do postopne integracije posameznih kulturnih področij je prišlo v štiridesetih letih, ko so začeli vedo o ljudskem izročilu ter nordijsko etnologijo, ki je preučevala materialno kulturo, označevati kot en predmet z Izrazom nordijsko in primerjalno narodopisje. Izraz dokončne spojitve pa je bila uvedba naziva etnologija za študijski predmet v začetku sedemdesetih let.
Povod za odpiranje integralnega gledanja na kulturo je bil tudi razmah raziskav o družbenih odnosih, kjer se je delitev na področja pokazala odvečna. Problemi, ki naj bi jih reševala etnologija, namreč ne tičijo več v okviru posameznih področij, ampak v njihovi medsebojni odvisnosti ter spreminjanju v času in prostoru. (Nils-Arvid Bringšus mi je nekoč na vprašanje, katera od evropskih etnoloških šol se mu zdi najobetavnejša, odvrnil, da brez nepotrebne skromnosti uvršča med zelo obetavne prav švedsko etnologijo, ker ji v zadnjem času uspeva zastavljati probleme tako, da s svojimi raziskavami rešuje resnične probleme človeka kot kulturnega nosilca, ne pa vprašanj, ki jih izumlja znanost zaradi znanosti.)
Drvar Löfgren je v že omejnsni knjigi o družbenih tipih in življenjskih oblikah, v poglavju o prehajanju kmečke družbe v Industrijsko, zapisal: "Medtem ko zgodovinarji in drugi družboslovci preučujejo politične probleme na državni ravni ali pa velike družbene in gospodarske strukturne spremembe, se etnologi, podobno kot antropologi in geografi, ukvarjajo predvsem z majhnimi skupinami. Etnološka študija si lahko zastavi vprašanja kot npr.; Kako so velike agrarne reforme vplivale na družbeno življenje na vasi? Kakšne oblike medsebojne pomoči so obstajale v ribiškem naselju na začetku 20. stoletja? Kakšni vzorci delitve dela po spolu so veljali v meščanski družini na koncu 19. stoletja ?... Z globinskimi krajevnimi študijami dopolnjuje etnologija v mikroperspektivi makroperspektivo drugih družbenih ved, pri čemer pa moramo za razumevanje krajevnih življenjskih načinov poznati tudi širšo družbo.”
Citirane misli niso samo programska načela, ampak se odražajo v konkretnem raziskovanju. Dela, ki se vključujejo v ta razvoj, lahko v grobem razvrstimo v krajevne študije, tematske študije, raziskave načina življenja mestnega prebivalstva, načina življenja delavcev ter priseljencev.
Med krajevnimi raziskavami so skupinske in take, ki jih napiše en sam raziskovalec (v tem primeru vedno pod izbranim zornim kotom, preko pojava, ki je značilen za kraj ali skupino ljudi, npr. poklic, poteze v družbeni strukturi, komunikacije in podobno). Značilno je, da se prva varianta pogosteje uveljavlja v obdelavah agrarnega, druga pa urbaniziranega in industrializiranega okolja.
Tako je npr. knjiga o švedski vasi (En svensk by, 1971) s podnaslovom Šest etnoloških študij sprememb v vasi Laknäs v Leksandu, delo sedmih avtorjev, ki so raziskali organizacijo naselja, poljedelstvo, lastniške odnose in dedovanje, male industrijske obrate, notranjo opremo in imena. Tudi način življenja na velikih zemljiških posestvih na Finskem (Finländskt herrgardsliv, 1978) je raziskovalo več etnologov. Podatki se ne ponavljajo, ker
je bilo gradivo zbrano in organizirano tako, da so osnovne podatke zajemali iz skupnega fonda in jih usklajevali, interpretacije posameznih poglavij pa so samostojne celote.
Udeleženec zbora godcev in plesalcev, Ransäter v Värmlandu, junij 1979, foto Mojca Ravnik
Za dela, nastala pod peresom enega avtorja, je značilna problemska osredotočenost. Tako je hotel npr. Sven B. Ek v raziskavi predmestja Nöden v Lundu (Nöden i Lund, 1971) odkriti- vzroke negativnega slovesa in odklonilnega odnosa prebivalcev drugih mestnih delov do tega naselja, kjer so se v zadnji četrtini prejšnjega stoletja naselili prišleki s podeželja in Židje. Želel je soočiti slab glas z življenjsko resničnostjo. Na podlagi pogovorov s prebivalci je osvetlil stanovanjsko kulturo, družbene odnose in prosti čas na koncu prejšnjega in v prvih dveh desetletjih tega stoletja. Isti avtor je napisal študijo o načinu življenja delavcev v neki knjigoveznici ter drugo o bivanjskih navadah industrijskih delavcev v primerjavi s podeželskim prebivalstvom.
Orvar Löfgren je teoretični cilj raziskave življenja ribičev v industrijski družbi (Fangstmän i industrisam-hället, 1977) s podnaslovom Spremembe v obrežni vasi med 1800—1970 oblikoval takole: Odkriti je treba dialektiko med gospodarskim sistemom, dkružbeno strukturo in kulturnimi vzorci. Kako je družbena in kulturna podoba te skupnosti odsevala v gospodarski? Kako je kulturni in miselni svet ribičev vplival na njihove družbene in gospodarske odnose? Temu avtorju pomeni krajevna študija izhodišče za primerjalno analizo splošnih kulturnih in gospodarskih vzorcev starih ribiških skupnosti, ki so preživele proces modernizacije. Preučevana vasica je bila namreč v zadnjih dveh desetletjih priča neslutenega vdora in razcveta industrije. V bližini so zgradili atomsko centralo ter veliko tovarno lesne kaše. Vas so obkrožila nova naselja s stanovanji za delavce, prebivalstvo se je petkratno pomnožilo. S pomočjo župnijskih arhivov, posestnih inventarjev, poročil krajevnih in sodnih uradnikov, je avtor rekonstruiral sestav in gibanje prebivalstva v prejšnjem stoletju, nato pa sledil gospodarskemu razvoju v vasi (proračuni gospodinjstev, vzponi in blagostanje posameznikov, povezanost vasi s širšim gospodar-
skim sistemom), družbenim odnosom (oblikovanje in sestav ladijskih posadk, upravljanje s kapitalom, odločanje, sodelovanje in tekmovanje) ter spreminjanju in izginjanju značilnega načina življenja. V primerjalnem delu je preučil položaj ribičev v kmečkih okoljih, prilagajanje ribiških skupnosti industrializaciji, nasprotja med sodelovalnimi in tekmovalnimi taktikami (ta so po njegovem značilna prav za ribiške skupnosti).
Vzporedno z reševanjem novih vprašanj, ki zahtevajo metodološke novosti, skrbijo tudi za sistematično objavljanje faktografskih podatkov, terminologije in za utrjevanje tistega osnovnega etnološkega znanja, ki se kopiči v desetletjih dela in ki ga etnologi marsikdaj opravljajo dvakrat ali trikrat ali še večkrat. Knjige v omenjeni seriji učbenikov so posvečene posameznim tšmam, vsemu, kar se o njih ve ali kaj se o njih razmišlja. Knjigo o prehrani in okolju (Mat och miljo, 1970), ki nosi podnaslov Knjiga o švedskih prehrambenih navadah, uvaja Nils-Arvid Brin-gšus s poglavjem o človeku, hrani in okolju ter z mislijo nemškega etnologa Riehla, da so namreč ljudstva naj-konservativnejša takrat, ko gre za usta ali želodec. Sledijo prispevki raznih avtorjev o teoretičnih okvirih raziskovanja, o ekološkem prilagajanju, vplivu delovnega okolja, družbenega okolja, o prestižnem tekmovanju v prehrani, o virih in zgodovini raziskovanja, o prehrani posameznih pokrajin, o mleku, kolačih, zelju in drugih jedeh, o verovanju v zvezi s prehrano. Celota daje izčrpno informacijo o tem področju švedske kulture, njegovi etnološki zgovornosti in konceptih, ki jih je o njem oblikovala stroka.
Problemsko usmerjena je raziskava Jonasa Frykmana o položaju prostitutk v kmečki družbi (Horan i bonde samhallet, 1977). Izhaja iz teze, da je seksualno vedšnje, tako kot vse oblike vedšnja, priučeno, torej kulturno in družbeno pogojeno. Da bi odkril norme in vrednote, na katerih je temeljila seksualna morala v različnih obdobjih in krajih, je avtor analiziral kulturno in družbeno ozadje izvenzakonskih rojstev v agrarnem okolju v 19. stoletju in raznovrstne kazni, ki so doletele nezakonske matere.
Današnji raziskovalci kulturne podobe mest ter načina življenja delavcev Ake Daun, Billy Ehn, Mats Hell-spong, Orvar Löfgren, Mats Lindquist imajo pomembne predhodnike. Sigurd Erixon je že I. 1949 izdal knjigo o stockholomskih pristaniških delavcih, John Granlund pa I. 1956 o ribičih, ki postajajo meščani. V štiridesetih letih je Nordijski muzej začel zbirati življenjske zgodbe in spomine delavcev v različnih poklicih, komentiran izbor tega gradiva pa je izhajal v zbirki Švedsko življenje in delo pod uredništvom Matsa Rehnberga. Mestno življenje je preučeval tudi Borje Hanssen, ki je prispeval več študij za projekt o švedskem mestu.
Danes se v tovrstnih razpravah vse pogosteje pojavljajo kot osrednji problemi odnos med posamezniki na delovnem mestu, izraba prostega časa, odnos do dela, kulturna podoba profesionalnih skupin, življenjski in delovni pogiji, komunikacija in razredna zavest, študije družbenih skupin so švedsko etnologijo približale evropski in ameriški socialni antropologiji.
V raziskavi življenja prebivalcev naselbine ob lesni žagi na severu dežele (Upp till kamp i Batskärsnäs, 1969) se je avtor Ake Daun posvetil osvetljevanju posledic izginjanja malih obratov ali njihovega prehajanja v veliko industrijo. Njegovo pozornost je pritegnil nenavadno močan odpor vseh prebivalcev proti ukinitvi žage. Takole pravi o svojem delu: ”Od desetin žag, ki so v tej pokrajini obratovale še na prelomu stoletja, so se do I. 1966 obdržale samo tri. Mnogo majhnih družbenih skupin je na ta način izgubilo podlago svoje eksistence. V etnologiji, ki je predvsem historična znanost, se je v zadnjih letih zanimanje razširilo tudi na sodobne družbene probleme. Spremembe okrog nas so najmanj toliko pomembne kot procesi v preteklosti. Posebno pozorno pa moramo preučiti majhne, razmeroma nediferencirane družbe, ki bodo kmalu izginile.”
POLEMIKA
Nedelja v mestnem parku, Lund, junij 1979, foto Mojca Ravnik
Teoretično podlago svojemu delu je Ake Daun gradil pri Frederiku Barthu v Bergenu na Norveškem in od njega sprejel ideje o generativnih modelih. S knjigo o življenju v stockholmskem predmestju (Förortsliv, 1974) s podnaslovom Etnološka študija kulturnih sprememb se je uveljavil kot najpomembnejši teoretik in raziskovalec življenja v mestih. Ta Daunova knjiga govori o predmestnem življenju nekdaj in danes na primerih dveh stockholmskih predmestij, enega iz začetka stoletja in enega novega. Večji del terenskega raziskovanja predstavljajo pogovori s prebivalci o tem, kako preživljajo prosti čas — kakšnih dejavnosti se udeležujejo, koga srečujejo in obiskujejo. Avtor je ta vzorec primerjal z rekonstrukcijo načina življenja v starem predmestju. Razlike in podobnosti ter analiza vzrokov zanje ga je privedla do vprašanja, ali res obstaja kultura velikih mest, kaj to sploh je. Ugotovil je, da kroži o tem tudi v drugih družbenih vedah množica stereotipov, ki kontrastirajo rnestno življenje z vaškim. Vsi ti stereotipi ponavljajo ugotovitve o nekaterih znanih pojavih (raznolikost, dezintegracija, anonimnost), drugih pa ne upoštevajo. Zanj sta ob ostalih značilni potezi življenja v mestu redka socialna mreža in familizem (s sovpadanjem socialne fhreže žene in moža se krepi nuklearna družina kot osnovna družbena celica, ljudje se obiskujejo samo še v Parih, družina pa je edino varno okolje, obkroženo z neznano, celo zastrašujočo družbeno okolico).
V esejih o samoti in skupnem bivanju (Strategi fdr pemenskap, 1976), o različnih načinih in pogojih bivanja in komuniciranja, razvija Ake Daun detajlno izdelan kon-cePt preučevanja družbenega vedčnja. Ko govori o raz-dčnih situacijah, ki omogočajo ali ovirajo medčloveške odnose, omeni tudi naše priseljence: "Ugotovitve o tem, da obstaja v ljudeh vrsta potreb po pogovoru, še ne Pomenijo, da so vedno dani pogoji za to. Kulturne razlike so često ovira za medsebojno vplivanje pripadnikov različnih narodnosti, npr. jugoslovanskih priseljencev in Švedov.”
Mojca Ravnik
NEKAJ MISLI K TERMINU NARODOPISJE
V trideseti jubilejni številki Slovenskega etnografa je napisal Niko Kuret v opombi k sestavku Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah (SE 30/1977, Ljubljana 1979, str. 37) naslednje: "Staro "narodopisje” (M. Murko 1896) je ljubljanska fakulteta nadomestila z "etnologijo” ... Ista fakulteta je v zadnjem času iz etnologije izločila "folkloristiko”. Poprejšnja enovita veda vozi za naprej po dveh tirih. Vračam se k "narodopisju”, ki naj obsega — kakor doslej — spet oboje, "folkloristiko” in "etnologijo”. Saj imamo vendar od 1904 "Časopis za zgodovino in narodopisje” in od 1951 Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU! Tudi sicer smo z "narodopisjem” v kar dobri slovanski družbi.”
Pravi odgovor na to bi dala šele poglobljena razprava, zato le nekaj pripomb o dogajanju v zadnjem času. Najprej je v sestavku nejasno, koga avtor misli z ljubljansko fakulteto. Najbrž misli filozofsko fakulteto, natančneje Pedagoško znanstveno enoto za etnologijo, ki je imela pred tem ime Oddelek za etnologijo in ob ustanovitvi 1940. leta Seminar za etnologijo. Če misli to ustanovo, je trditev, da je v zadnjem času iz etnologije izločila folkloristiko, popolnoma neresnična.
Sodelavci Pedagoško znanstvene enote za etnologijo so se vedno trudili, da bi dvojnost v imenu, pojmovanju predmeta in v organizacijskem delu odpravili, o čemer govorijo naslednji primeri:
1.	Dr. Vilko Novak, dolgoletni profesor etnologije, se je trudil, da bi se uveljavil enotni termin "etnologija”. V svojih delih in pri predavanjih je obravnaval poleg materialne in družbene kulture tudi folkloristično snov. (Prim.: Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960.)
2.	Sodelavci PZE za etnologijo so se zavzemali za enotno Slovensko etnološko društvo, ki bi odpravilo organizacijsko dvojnost med Slovenskim etnografskim društvom, ki je nastalo na pobudo folkloristov in je bilo član Zveze društev folkloristov Jugoslavije in Podružnico Etnološkega društva Jugoslavije za Slovenijo. Po daljšem dogovarjanju je bilo enotno društvo ustanovljeno 1975. leta.
3.	V vprašalnicah za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja, kjer so sodelovali vsi slovenski etnologi, je enakovredno, ponekod celo zelo nadrobno, zajeto področje folkloristike.
4.	V topografskih raziskavah Vitanja in Galje-vice, ki so jih opravili sodelavci PZE za etnologijo, je prav tako zajeto področje folkloristike (šege, pesem, ples, glasba).
5.	V študijskih letih 1978/79 in 1979/80 je PZE za etnologijo povabila več raziskovalcev iz Inštituta za slovensko narodopisje in Slovenskega etnografskega muzeja, da predavajo študentom etnologije o svojem raziskovalnem delu. Tako so imeli študentje priložnost, da podrobneje spoznajo delo Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU in področje folkloristike. Povabljen je bil tudi Niko Kuret, vendar se vabilu še ni odzval.
se nadaljuje
6.	V študijskem letu 1979/80 je bil za študente etnologije uveden obvezen predmet Slovensko ustno slovstvo, česar prej ni bilo.
Glede imena za stroko utemeljitev, da imamo od 1904 Časopis za zgodovino in narodopisje in od 1951 Inštitut za slovensko narodopisje ni dovolj, da bi se leta 1980 oprijeli termina narodopisje. Imamo namreč tudi Pedagoško znanstveno enoto za etnologijo, Slovensko etnološko društvo in Glasnik Slovenskega etnološkega društva, poleg tega imamo še Slovenski etnografski muzej in Slovenski etnograf, ki je nasledil starejšega Etnologa.
Zavzemanje za termin narodopisje ni dovolj trdno in dvojnost vede ni pravi problem. Bistvo problema je torej nekje drugje, zato je potrebno pogledati za kakšno "narodopisje” gre in komu naj služi. Ali pomeni vračanje k terminu narodopisje tudi vračanje k meščanskemu pozitivizmu Matije Murka konec prejšnjega stoletja, ali pomeni vračanje k narodopisju iz leta 1944, vračanje k narodopisju, ki v preteklosti ni videlo družbene razslojenosti, ni obravnavalo delavske kulture, ni obravnavalo človeka in njegovega družbenega okolja. Morda pa to narodopisje le ni bilo tako na obrobju družbenega dogajanja in so njegovi protagonisti vedeli, zakaj obravnavajo določene teme v določenem času.
Boris Kuhar je v isti številki Slovenskega etnografa v uvodu zapisal, da si Slovenski etnograf in ’ "slovenski etnologi v zadnjem času prizadevamo, da bi ujeli korak z napredno evropsko in svetovno etnologijo”. Ta etnologija pa naj bo pri nas "marksistično usmerjena veda v službi sodobne socialistične družbe”. Kako pa se usmerja "narodopisje”?
Duša Krnel — Umek
KNJIŽNA POROČILA IN OCENE
Miljkovič, Ljubinko, Banja, rukoplsni zbornik, Etno-muzikološke oblike i zapisi arhaičke I novije vokalne i instrumentalne muzičke tradicije sokobanjskog kraja.
(Muzička tradicija Srbije). Knjaževac 1978, 250 str., muz. Priloga: The archaic musical tradition of Banja and an application of the musical-semantic System of Alain Danielou. Short Version.
Kot kaže podnaslov knjige, je bil avtorjev namen predstaviti glasbeno izročilo izbranega območja samo z etnomuzikološkega vidika, ne pa kompleksno. Zato je dal prednost melodijam, jih objavil ločeno od besedil in tudi ves uvod (str. V—XXXIII) namenil njim.
V predgovoru najprej pove, da je pobudo za raziskovanje okolice Soko Banje dobil pri Cvijiču, ki je to območje imel za zelo starinsko. Geografsko je zaokroženo, v antiki je bilo naseljeno in je čezenj vodila rimska cesta, ki je dajala smer tudi kasnejšim selitvam do našega časa. Tu se meša staro z novim, kot dokazujejo ostanki nekdanje materialne kulture in struktura prebivalstva. "Staroselcev” je sicer razmeroma malo, vendar je nagnjenje do starinskega petja zelo veliko.
Značilnosti ljudske vokalne glasbe sokobanjskega območja so po dognanjih avtorja: diafonija, povezanost s šegami in tonski nizi z ozkimi intervali. O vsakem govori najprej bolj na kratko, nato pa obsežnejše o tonskih nizih z vidika glasbeno-semantičnega sistema A. Danišlou-ja, potem ko je s pomočjo elektronskih aparatov opravil meritve intervalov. Ti so namreč pri arhaičnih melodijah drugačni kot v sistemu, iz katerega izhaja naša notna pisava. Kot izsledek svojih raziskovanj podaja avtor z notami posebnih oblik in s številom centov dva tonska niza, ki sta podlaga najstarejšemu melodičnemu izročilu. Nato opozarja na začetke in konce pesmi, kolikor je to posledica posebnega načina petja, in na ljudsko glasbeno izrazoslovje (npr. "popevanje” za petje, "kukanje” za petje mrliških pesmi, "vikanje” za glasno petje, "tanko” za visoko, itd.).
Zadnje poglavje prinaša pregled "pojavov v zvezi z metričnimi in melopoetskimi oblikami”. Od verznih obrazcev prevladujeta osmerec (4 + 4) in deseterec (4 + 6). Krajši in daljši verzi so izjeme.
Večji del knjige je odmerjen objavi melodij. Najprej so pevske (str. 1—100), zapisane s prej opisano prirejeno notno pisavo. Prva skupina so primeri, v katerih imajo toni ustaljeno višino, začenši s starinskimi melodijami v okviru tonov eis’-g’ pa vse do ambitusa fis-cezes. Druga skupina so novejše pesmi, ki imajo širši ambitus (od s)-bš pa do ä-f"). in se melodija včasih spusti pod finalis. Vsega skupaj je objavljenih 317 pevskih melodij.
Drugi del (str. 101—135) obsega instrumentalne melodije. Te so po avtorjevih dognanjih manj stare kot pesemske. Igrajo jih največ na gajde, manj na piščal duduk. Poleg plesnih razlikujejo še "svadbačke svirke" in "čobanske svirke”. Medtem ko so gajde izdelovali v Banji (zdaj sicer živi samo še en mojster), so duduk vedno kupovali na sejmih in ga avtor ne šteje za domače glasbilo. Razumljivo je, da zato v knjigi prevladujejo gajdarske melodije (št. 318—437), medtem ko je le 8 zaigranih na duduk.
Tretja skupina so melodije s toni nedoločene višine, to so skandirana besedila za "bajanje” (zagovarjanje zoper bolezni) in 2 govorjeni zdravici.
Besedila (str. 137—226) so razvrščene po zvrsteh, npr. koledniške, svatbene, slavske, pogrebne, otroške, za dež, lazarske, pripovedne, itd. Pred vsako skupino je nekaj pojasnila o okoliščinah, v katerih pesmi pojo.
Na koncu knjige sta slovarček manj znanih besed (str. 227—238) in abecedni seznam prvih vrstic besedila (str. 239—248).
Zmaga Kumer
ANDREJ BRENCE, Način življenja v železniški koloniji v Mariboru od njenega nastanka leta 1863 do danes. Diplomska naloga na PZE za etnologijo Filozofske fakultete, Maribor 1979, 77 str., il.
V oktobru 1979 je bil na PZE za etnologijo zagovor diplomske naloge Andreja Brenceta, s katero je avtor želel prikazati način življenja v železniški koloniji v Mariboru od njenega nastanka leta 1863 do danes. Ob razmišljanju ali mu je to uspelo in na kakšen način, se da ugotoviti sledeče.
Globalno je bila naloga dobro zastavljena In je v celoti vzeto verjetno dosegla svoj cilj. Vendar kot se zdi, se je tovariš Brence pogosto znašel daleč od vodilne niti, saj se le-ta bralcu mnogokrat pretrga. Na nekaterih mestih je zašel tudi preveč v splošnost, česar bi se lahko izognil s kakšnim konkretnim primerom v tej ali oni situaciji. To se najbolj občuti v prvem obravnavanem obdobju, ki zajema čas do prve svetovne vojne. Verjetno zaradi manjšega števila ustnih in pisanih virov, ki jih je imel avtor na razpolago, izzveni ta del zgolj kot opisovanje in naštevanje dejstev in pojavov, kar nikakor ne zadostuje. Potrebno je iskati tudi razloge za obstoječe stanje in bolj poglobljeno razmišljati. Naslednja tri časovna obdobja, ki so vsebinsko predstavljena na podoben način kot prvo, prinašajo v tem pogledu več kritičnosti in natančnosti. Pa tudi primerjalna komponenta, ki je za etnologijo še kako pomembna, prihaja vsaj nekajkrat bolj do izraza.
Ker gre pri nalogi za relativno dolgo obdobje, je verjetno preširoko zasnovana, da bi se dalo v obsegu, ki ga ima, obdelati vse številne kulturne sestavine. Zato bi se bilo mogoče bolje omejiti le na nekatere ali celo na en sam kulturni element in preko njega gledati na celotno kulturno podobo železniške kolonije skozi določeno zgodovinsko obdobje. S tem bi postal tekst bolj sistematičen, vsebina razdelkov pa bi bila bolj enakomerno obravnavana.
Skoda je, da je precej zanimivih vprašanj in problemov ostalo v nalogi nedorečenih, kot na primer: vključevanje in prilagajanje novih priseljencev v novo okolje, njihov vpliv na prebivalce kolonije in obratno; vprašanje germanizacije, predvsem vzroki zanjo; razlikovanje kolonije od drugih delov mesta v preteklosti in danes; pomembnost socialne diferenciacije; opis šeg; odnos do okupatorja in odporniškega gibanja; vplivi narodnostne in jezikovne pripadnosti na način življenja in mogoče še kaj.
Prav tako bi moral biti jasneje začrtan odnos med človekom in pripadajočim mu naravnim in kulturnim okoljem. Ali z drugimi besedami povedano, raziskovanje bi bilo treba usmerjati bolj preko človeka kot oblikovalca vsakokratne kulturne podobe in ne preko numeričnih Podatkov, ki jih dobimo o njem. Navedbe v številkah namreč ne morej odtehtati manjkajočih rezultatov raziskave, predvsem pa ne morejo izpričevati življenja v obravnavani koloniji. Priznati je treba tudi to, da sta socialna in duhovna kultura obdelani nasproti materialni, preveč skromno.
V sklepu poda Brence krajši pregled vsega prej napisanega, kar je vsekakor potrebno in pozitivno, škoda pa je, da ostaja le pri tej skrčeni obnovi. Tako kot bi bilo že na začetku naloge dobro povedati, kakšen je bil Potek raziskovanja in katerih metod dela se je posluževal, tako bi bila namreč ob koncu skoraj nujna samokritična ocena in predvsem pojasnilo ali mu je uspelo izpeljati nalogo tako kot si jo je zamislil. Koristno bi bilo tudi Postaviti problem v širši družbeni prostor in zvedeti, kakšno mesto zavzema pričujoča naloga v sedanjem etnološkem proučevanju.
Kljub vsemu povedanemu je treba ob koncu reči, da se je avtor s tem delom lotil zahtevne naloge, ki terja veliko časa in požrtvovalnega dela. In če mu je sedaj espelo napisati mogoče le neko uvodno študijo v obravnavano problematiko, je to že velik korak za nadaljnje raziskovanje. Zato nalogi nikakor ne gre jemati mesta med podobnimi študijami na etnološkem področju.
Andreja Brancelj, 3. letnik
BIBLIOGRAFIJA
UDK 016 : 39 ”1977”
SLOVENSKA ETNOLOŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1977
Bibliografija je sestavljena iz gradiva, ki ga hranijo Bibliografski oddelek NUK v Ljubljani, knjižnice nekaterih etnoloških ustanov in posamezniki. "Recenzije” ne objavljamo (glej bibliografijo za I. 1974).
V letu 1977 so bile strokovne ocene objavljene v Glasniku SED 17/1977 in Traditiones 4/1975(1977).
KRATICE:
CKZDA — Časopis za kritiko, znanost, domišljijo in novo antropologijo, Ljubljana
ČZN n. v. — Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta, Maribor
DL — Dolenjski list, Novo mesto
DSJS — Demokratski savez južnih Slavena (na Madžarskem)
DZS — Državna založba Slovenije, Ljubljana ETSEO — Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja
GV — Geografski vestnik, Ljubljana
IdR — Idrijski razgledi, Idrija
II.	— ilustracija(e), fotografija(e), risba(e)
ISN — Inštitut za slovensko narodopisje (pri SAZU)
JiS — Jezik in slovstvo, Ljubljana
JKol — Jadranski koledar, Trst
KF — Koroški fužinar, Ravne na Koroškem
Kol GMD — Koledar goriške Mohirjeve družbe, Gorica
NRazgl — Naši razgledi, Ljubljana
PDk — Primorski dnevnik, Trst
PionL — Pionirski list, Ljubljana
pos. izd. — posebna izdaja
povz. — povzetek
pril. — priloga(e)
PrimN — Primorske novice, Koper PV — Planinski vestnik, Ljubljana PZE — Pedagoško znanstvena enota s. — stran(i)
SAZU — Slovenska akademija znanosti in umetnosti SED — Slovensko etnološko društvo, Ljubljana SEM — Slovenski etnografski muzej, Ljubljana št. — številka(e)
TIP — Teorija in praksa, Ljubljana TurV — Turistični vestnik, Ljubljana ur. — uredil(i)
ZČ — Zgodovinski časopis, Ljubljana ZDFJ — Zveza društev folkloristov Jugoslavije zv. — zvezek
1.	ETNOLOŠKA SISTEMATIKA
1.1.	Materialna kultura
1.1.1.	Splošno
1.	ZUPANC Ciril: Porušene Dražgoše. (Popis materialne
vojne škode.) Loški razgledi 24/1977, 215—241, II., Ršsumš.
1.1.2.	Zemljiška razdelitev, naselje, urbanizem
2.	HAFNER Pavle:	Ureditev starega mestnega jedra
škofje Loke. Loški razgledi 24/1977 , 63—70, II., Ršsumš.
3.	JAKHEL Rudi: "Slumi”, urbanistični ali družbeni prob-
lem? Beležke o pojavu barakarstva pri nas. ČKZDA 5/1977, št. 19/20, 157—166.
4.	NOVAK Anka: Kmečka naselja in stavbarstvo v
Dobrepoljski dolini. Zbornik občine Grosuplje 9/1977, 165-212, II.
1.1.3.	Stavbarstvo
5.	CEVC Tone: Ljudska arhitektura na Krasu. Jadranski
koledar 1978, Trst 1977, 160—164, il.
6.	CEVC Tone: Ljudska arhitektura na Krasu. Zbornik 24.
kongresa ZDFJ, Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 (izšlo septembra 1979), št. 5, 85—88, il.
7.	GOBEC Ljubo: Stanovanjsko barakarstvo v Ljubljani.
ČKZDA 5/1977, št. 19/20, 167-185.
8.	JERAM Janez: Kmečki dom. IdR 22/1977, 61—68.
9.	KOREN V.(lasta): Domačije v panonskem etničnem
območju Slovenije. Vestnik 28/1977 (24. 11.), št. 45/46, s. 26, il.
10.	KRIŽNAR Naško: Zasilna bivališča na Tolminskem in
Goriškem po majskem potresu 1976. Glasnik SED 17/1977, št. 1, s. 13.
11.	MAKOVEC Juš: Pričevanja neke lepote. Vestnik
28/1977 (13. 10.), št. 39, s. 17, il.
12.	(NOVAK Vilko) Baša Marko: Naše stare cšrkvi...
Stopinje 1977, s. 19.
13.	PFEIFER Jože: Idrijska kopališča v 18. In 19. stoletju.
IdR 22/1977, 24 — 49, il.
14.	PLANINA France: Podrta Perkusova hiša in mestni
zid. Loški razgledi 24/1977, 58—62, il., Ršsumš.
15.	SEDEJ Ivan: Lepota in smotrnost stare kmečke hiše.
Kmečki glas 34/1977 (20. 7.), št. 29, s, 9; (27.
7.	), št. 30, s. 9, il.
16.	SAVLI Jožko: Kozolec in stog. Mladika 21/1977, št.
8,	128-129, il.
1.1.4.	Notranja oprema; Bivalna kultura, bivanje
17.	CEVC Tone: Tri oblike lesenih ključavnic s stčpicami
na Slovenskem. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 139—154, il., Zusammenfassung.
18.	DULAR Jože: Svetila v Beli krajini. Traditiones
4/1975, Ljubljana 1977, 117—138, II., Zusammenfassung.
19.	RUS-BLEJEC Metka: Stanovanjski standard v Slove-
niji. CKZDA 5/1977, št. 19/20, 130-156, pril.
1.1.5.	Živinoreja
20.	PERAT Jože: Star zapisnik o sestanku na planini
Pretovč. PV 77/1977, št. 11, 706—709, il.
21.	ŠAVLI Jožko: Tolminska štala. Mladika 21/1977, št.
4/5, 62 -63, il.
1.1.6.	Poljedelstvo
22.	STABEJ Jože: Kruh ubogih. Kulturnozgodovinski in
jezikovni začrt zgodovine krompirja na Slovenskem. SAZU, Dela 33, Ljubljana 1977, 94 s., Zusammenfassung.
1.1.7.	Vrtnarstvo, vrtičkarstvo
1.1.8.	Sadjarstvo, vinogradništvo
1.1.9.	Lov, ribolov
23.	Razvoj lovstva na Gorenjskem. Zbr. in ur. Miloš
Kelih, Zveza lovskih družin Gorenjske, (Kranj) 1977, 27 s., il.
24.	SIMONIČ Anton: O lovstvu v Loški dolini. Notranjski
listi 1/1977, 223—229, il.
25.	ŠUMRADA Anton: O polhih in polharstvu v Loški
dolini. Notranjski listi 1/1977, 230237, il.
26.	TRKMAN Andrej: Polšji lov na Notranjskem. Obzor-
nik 1977, št. 12, 887-898.
1.1.10.	Nabiralništvo
1.1.11.	Čebelarstvo
1.1.12.	Rokodelstvo in obrt
27.	BOGATAJ Janez, BRAS Ljudmila: 10. Rokodelstvo in
obrt. ETSEO, Vprašalnice 3, Ljubljana 1977,
1-35, il.
28.	BRAS Ljudmila: Lesne obrti. Obrtnik 7/1977, pos.
izd. — junij, 40—41, il.
29.	BRAS Ljudmila: Pletarstvo na Slovenskem. Obrtnik
7/1977, pos. izd. — junij, 42—44, il.
30.	BRAS Ljudmila: Lončarstvo na Slovenskem. Obrtnik
7/1977, pos. izd. — junij, 45—47, il.
31.	(BREGAR llija) I. B.: Kroparski kovači. Obrtnik
7/1977, pos. izd. — junij, s. 48, il.
32.	(DVORŠAK Andrej) A. D.: Zadnja izdelovalka trničev.
Obrtnik 7/1977, pos. izd. — junij, s. 55, il.
33.	KOREN V(lasta): Plavajočih rečnih mlinov na Muri ni
več. Vestnik 28/1977 (17, 11.), št. 44, s. 8, il.
34.	(KOVAC-ARTEMIS Tita) Tita Kovač: Tradicija in stare
obrti. NM 1977, št. 6, 176-177, il.
35.	Ljubljanska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19.
stoletja. Ur. Marjan Dernovšek. Zgodovinski arhiv, Ljubljana 1977, 170 s.
36.	Lončarstvo v Prekmurju. Obrtnik 7/1977, pos. izd. —
junij, s. 58, il.
37.	MAKAROVIČ Marija: Klekljanje čipke na Slovenskem.
Obrtnik 7/1977, pos. izd. — junij, 30—32, il.
38.	(MALEŽlC Matija) M. M.: Lectova srca. Obrtnik
7/1977, pos. izd. — junij, s. 53, il.
39.	MATOH Franjo: Miniatura ribniške suhe robe —
privlačen spominek. Obrtnik 7/1977, pos. izd. — junij, s. 50, il.
40.	MLAKAR Lojze: Tradicija strojenja polšjih kožic in
izdelava polhovk v Ložu. Notranjski listi 1/1977, 238—240, il.
41.	MODREJ Ivan: Bom oglarja vzela, bom tolarje štela...
Zapisano po pripovedi starega oglarja. KF 27/1977 (25. 11.), št. 4, s. 63.
42.	PEČKO Karel: Domače je lepše. (Zapisala) Tanja
Kremžar. Sedem dni 6/1977 (23. 6.), št. 25, 14—15, il.
43.	RAZDRIH Iztok: Mlini in mlinarstvo ob Žerovniščici
in Lipsenjščici na Cerkniškem polju. Notranjski listi 1 /1977, 208—214, il.
44.	SEDEJ Ivan: Tradicija in stare likovne dejavnosti.
Obrtnik 7/1977, pos. izd. - junij, 21-23, il.
45.	(SKOK Dušan) D. S.: Dragocena idrijska čipka. Obrt-
nik 7/1977, pos. izd. — junij, s. 52, il.
46.	(SKOK Dušan) D. S.: DOM in domača obrt. Obrtnik
7/1977, pos. izd. — junij, s. 51, il.
47.	STANONIK Marija: Razvoj čevljarstva v Žireh. Alpina,
30 let tovarne obutve, (Žiri 1977), 23—53, il.
48.	ŠEŠKO Anton: Obrti. Sladkogorčan 8/1977, št. 1, s.
8; št. 2, s. 16; št. 3, 23-24.
(Nadaljevanje iz 1976)
49.	VERBIČ Andrej: Nove razsežnosti domače in umetne
obrti na Slovenskem. Obrtnik 7/1977, pos. izd. — junij, 5-6, il.
1.1.13.	Industrija, rudarstvo
50.	ŠORN Jože: Oris zgodovine železarstva na Sloven-
skem. ZC 31/1977, št. 1—2, 63—70, il., Zusammenfassung.
51.	VOGEL Maksimiljan: 11. Industrija in rudarstvo.
ETSEO, Vprašalnice 3, Ljubljana 1977, 37—65.
1.1.14.	Gozdno gospodarstvo
52.	FISTER Majda: 12. Gozdno gospodarstvo. ETSEO,
Vprašalnice 3, Ljubljana 1977, 67—87.
1.1.15.	Orodja, predmeti
1.1.16.	Prehrana, prehranjevanje
1.1.17.	Noša, obleka, moda
53.	(DVORŠAK Andrej) A. D.: Narodna noša v dolini Žile-
Obrtnik 7/1977, pos. izd. — junij, s. 57, il.
54.	MAKAROVIČ Marija: Noša v Krškem. Krško skozi
čas, Krško 1977, 197—206, il.
1.1.18.	Promet, komunikacijska sredstva in komuniciranje
55.	(ŽONTAR Majda): Razvoj poštne službe na Gorenj-
skem do prve svetovne vojne. Katalog razstave, Gorenjski muzej, Kranj 1977, 60 s., M.
1.1.19.	Trgovina, trgovanje
1.1.20.	Turizem; turizem na vasi
56.	BOGATAJ Janez:	Ob drugem sejmu turističnih
spominkov v Kranjski gori, TurV 25/1977, št. 3, 54—55.
57.	KRIŠELJ Milan: Kmečki turizem na področju Škofje
Loke. Glas 30/1977 (23, 12.), št. 98, s. 8; (30.
12.), št. 100, s. 10, il.
10,	il.
58.	MIHALIČ Elka: Kongresni turizem v Portorožu. TurV
25/1977, št. 3, s. 53.
59.	(MRKALJ Jasim) J. M.: Turizem in kulturni spome-
niki. TurV 25/1977, št. 2, 38—39.
60.	Razvojne perspektive turizma na vasi v severovzhodni
Sloveniji. Raziskovalna naloga, Ekonomski center Maribor, Raziskovalna skupnost Slovenije, Maribor 1977, 1. knj., 242 s.; 2. knj., 75 s. + pril., il.
61.	ŠKETA Veronika: Sejem turističnih spominkov v
Kranjski gori. Obrtnik 7/1977, pos. izd. — junij, 26—27.
62.	ŠUŠTERŠIČ Jernej: Turistična ponudba spominkov.
Širši problem slovenskega gospodarstva (in kulture). NRazgl 26/1977 (29. 7.), št. 14, 362—363.
1.1.21.	Gospodarske razmere in proračun (družine ali gospodinjstva)
1.2.	Socialna kultura
1-	2.1. Splošno
63.	DEMŠAR Vinko: Prispevek k zgodovini delavskega gi-
banja na škofjeloškem. Loški razgledi 24/1977, 195—214, il., Ršsumč. (Gradivo za Žiri, Škofjo Loko, Železnike in Selca.)
64.	DRNOVŠEK Marjan: Delavsko vprašanje v ljubljan-
skem občinskem svetu 1912—1914. Kronika 25/1977, zv. 1, 52—55, il.
65.	KREMENŠEK Slavko: Študentska levica med dvema
vojnama. Slovenski visokošolci v boju za narodno osvoboditev in socializem, Ljubljana 1977, 17—34.
66.	KREMENŠEK Slavko: Vpliv idej oktobra na študente
ljubljanske univerze. TiP 14/1977, št. 12, 1486—1488.
67-	KRIVIC Blaž: Socialno deformirani predeli Ljubljane
na območju občin Ljubljana Bežigrad in Moste, Februar 1976. ČKZDA 5/1977, št. 19/20, 200—236.
68-	(KURET Niko) Kt.: Zapiski. Traditiones 4/1975, Ljub-
ljana 1977, 315—316.
(Nastrižno kumstvo, "Konja podkovati”, Prob-lemi neposrednosti, Naše na tujem.)
•	MAKAROVIČ Marija: Nekdanjih hlapcev in dekel ni
več. Prispevek k etnološkemu proučevanju poslov na Slovenskem — na primeru Bistrice ob Sotli in okoliških vasi. Slovenski koledar 25, Ljubljana 1977, 218-224, il.
■	MAKAROVIČ Marija: Delovni dnevnik kmetovalca
Danijela Planinca z Libne. Krško skozi čas, Krško 1977, 589-616, il.
•	MIRT Vinko: O hišnih, koledarskih in drugih zna-
menjih na Slovenskem. Kol GMD 1977, 130—133,
11.
2-	(SRŠEN Slavko): Naturizem v svetu in pri nas. TurV
25/1977, št. 11, 201—203.
■	STIPLOVŠEK Miro: Raziskovanje delavskega gibanja
in partije med vojnama na Slovenskem. ZČ 7. * S'W'ST/, št. 3, 259—275, Zusammenfassung. SAVLI Jožko: O hišnih znamenjih na Tolminskem. Mladika 21/1977, št. 1, 16—17.
1.2.2.	Družinsko-sorodstvene zveze
1.2.3.	Vzgoja
1.2.4.	Spolno življenje
1.2.5.	Prebivalstvo
75.	BROMAN Gustav: Zgodbe starih kmečkih poslov. KF
27/1977 (25. 8.), št. 3, 45—48.
76.	KLEMENČIČ Matjaž: Razvoj prebivalstva v sodnih
okrajih Lož in Cerknica v letih 1880 do 1910. Notranjski listi 1/1977, 93—94.
1.2.6.	Krajevna skupnost
1.2.7.	Medkrajevni in interetični odnosi
77.	PREŠEREN Jože:	Med Dolenjci v Ameriki. DL
28/1977, št. 1—9, (Izhajalo v vsaki drugi št.)
1.2.8.	Družbeno razlikovanje
1.2.9.	Vrednote in moralne norme
1.2.10.	Pravne norme
78.	KOS Peter: Slovenska partizanska plačilna sredstva.
Narodna banka Slovenije, Ljubljana 1977, 183 s.,
il.	(An. in fr. besedilo.)
79.	VODOPIVEC Peter: Smrtna kazen v tisku na Sloven-
skem (1848—1878). Kronika 25/1977, zv. 1, 37—48.
1.2.11.	Delovne skupnosti
1.2.12.	Medsebojna pomoč
80.	MAKAROVIČ Marija: Poglavitne sodelovalne skup-
nosti in njihov pomen v okviru vaške medsebojne pomoči v vzhodni Sloveniji. Etnološki pregled 14/1977, 143—150, il., (Summary).
81.	MAKAROVIČ Marija: Medsebojna pomoč na vasi (na
primeru Libne). Krško skozi čas, Krško 1977 577-588, il.
82.	ŠTRUKELJ Anka: "Šenka nega, šenk je mrou...”
Nedeljski dnevnik 16/1977 (1. 5.), št. 118, s 7 il.
(Pogovor z Marijo Makarovič o raziskavah medsebojne pomoči.)
1.2.13.	Sosedstvo
1.2.14.	Fantovske in dekliške skupnosti
1.2.15.	Poklicne, namenske skupnosti; Družbene organizacije, društva
83.	BUDIN Peter: 55 let nogometa v Mirnu, 1922—1977.
Adria, Miren 1977, 38 s., il.
84.	FERJAN Franc, FERJAN Franci, FERJAN Dušan:
Naših petinsedemdeset let. (Ribno 1977), (19) s., il. (Gasilsko društvo Ribno pri Bledu.)
85.	FORTUNA Julka; Kulturni razcvet Malenškega vrha
pred 60 leti. Loški razgledi 24/1977, 181—183, il.
86.	FRELIH Nace: O delovanju prosvetnega društva "Ivan
Grohar” v Sorici. Loški razgledi 24/1977, 184—188, il.
87.	JESENKO Marija: Narodna čitalnica v Škofji Loki
1862—1924. Loški razgledi 24/1977, 98—109, il., Ršsumš.
88.	KOMELJ Bogo: Novomeški Sokol, 1887—1945, Novo
mesto 1977, 63 s., il.
89.	MAROŠEK Franjo: Sto let Gasilskega društva Vitanje,
1877—1977. Vitanje 1977, 32 s., il.
90.	NOVAK Stanko, VODOPIVC Branimir:	50 let
Gasilskega društva Dolenja vas. Dolenja vas 1977, 56 s., il.
91.	(Osemdeset) let Gasilskega društva Koroška Bela.
(Koroška Bela 1977), 26 s., il.
92.	(Sedemdeset) let Slovenskega lovskega društva, 56
let lovstva v Ptuju. Ptuj 1977, 25 s., il.
93.	(Sto) let Gasilskega društva Vipava. Vipava 1977, 21
s., il.
94.	STRMČNIK Berni, BATISTIČ Milan: 30 let lovstva na
celjskem območju. Celje 1977, 201 s., il.
95.	VRESNIK Drago: 100 let Gasilskega društva Lovrenc
na Pohorju, 1877—1977. Lovrenc na Pohorju 1977, 28 s., II.
1.2.16.	Združbe odraslih
1.2.17.	Prijateljstva, poznanstva, klike
1.2.18.	Letne šege, praznovanja, prazniki;
Prireditve, festivali
96.	DORA M(arjan): Obred poganskih navad. Borovo
gostiivanje v Gornjih Moravcih. Večer 33/1977 (18. 2.), št. 40, s. 5, II.
97.	GAŠPERŠIČ Egidij: Sivi starček, staro leto v jamo
večnosti beži, mlado dete, novo leto, pa med nami oživi. Glas 30/1977 (30. 12.), št. 100, s. 9, il.
98.	G(AŠPERŠlC) E(gidij): Preč je zdaj to staro leto.
Železar 26/1977 (22. 12.), št. 50, s. 12. (O koledovanju.)
99.	IVIC Tomislav: Dečve z nageljni. Spomini na prazno-
vanje prvega maja v Mežiški dolini. Večer 33/1977 (29. 4.), št. 99, Prvomajska priloga, 6—7, il.
100.	KRIŽNAR Naško: Ljudska pustovanja na Primor-
skem.
101.	KURET Niko: Prestopni dnevi in novoletni kralj.
Slovenski almanah 1978, Ljubljana 1977, 38—42.
102.	KURET Niko: Skrivnostne "volčje noči”. Kaj se
skriva za nekaterimi običaji. Rodna gruda 24/1977, št. 11-12, 46-47, il.
103.	KURET Niko: Obhodni velikani. Traditiones 4/1975,
Ljubljana 1977, 295-298, II.
104.	KURET Niko: Pust ("Fššenek”) v Porabju. Etnogra-
fija Južnih Slovanov na Madžarskem 2, Budimpešta 1977, 52—61, il. (Povz. nem. madž.)
105.	KURET Niko: La maschera di Scaramatte tra friulani
e sloveni. Dramatica popolare nella Valle padana. Atti del IV Convegno di studi sul folklore padano, Modena 1976 (izšlo 1977), 523—531.
106.	KURET Niko: "Italia pagana”. štiriindvajset ur
dionizičnega opoja na Monte Iginiu (Gubbio). Nedeljski dnevnik 16/1977 (3. 7.), s. 29.
107.	LIPUŠČEK Sonja: Sourenki. Traditiones 4/1975,
Ljubljana 1977, 236—237, il. med s. 240 in 241. (Pustne šeme na Kobariškem.)
108.	MAGAJNA Mario: Mogočen maj. V Boljuncu še
vedno živi prastari običaj. Dan 7/1977, št. 64/65, 28-29, il.
109.	MUSER Erna: 8. marec, kaj je to? TV-15/1977, (3.
3.), št. 8, S. 7.
110.	ROZMAN Franc:	Praznovanje Prvega maja na
slovenskem Štajerskem 1890—1914. ČZN 48, n. v. 13/1977, št. 1/2, 214—233, Summary.
111.	VARGA Sändor:	Gergelyjäräs. Naptär 1977,
101—109, il. (Šega Gregorjev obhod.)
112.	VAUPOTIČ Mirko: Orači iz Lancove vasi. (Zapisal)
M. Ozmec. Tednik 30/1977 (27. 1.), št. 4, s. 7, il.
113.	WILFAN Hinko: Koledniki. Rodna gruda 24/1977, št.
1,	s. 43.
1.2.19.	Rojstvo, poroka, smrt
114.	MAISTER Hrvoj: O umiti in v prt zaviti lobanji pri
koroških Slovencih. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 238-247, il., Ršsumš.
115.	STRAJNAR Julijan: Ohcet na Koroškem. Gospodinj-
ski koledar za leto 1978, Ljubljana 1977, 144—146.
116.	Ženitovanjske šege na Primorskem. Berila, zv. 5,
izd. Goriški muzej, Nova Gorica 1977, razmn. tipkopis, 45 s.
1.2.20.	Delovne šege
117.	KURET Niko: Streljanje proti toči. Delo 19/1977 (20.
7.), s. 7.
118.	ZAGORC Pepca: Lakota ni snedla besede. (Zapisal)
Marjan Bauer. DL 28/1977 (21. 7.), št. 28, s. 6, il. (šege ob žetvi.)
1.3.	Duhovna kultura
1.3.1.	Splošno
119.	KURET Niko: Nadangel Mihael in hudič. Traditiones
4/1975, Ljubljana 1977, 293-294, il. *
120.	LENČEK Helena M.: Selected Themes of Slovene
folk ballads. Papers in Slovene studies 1976/1977, 56—89.
121.	MATIČETOV Milko: Appunti sulla raccolta e lo
studio delle tradizioni popolari tra i ladini del Sella. "L’entitä ladina dolomitica”. Convegno interdisciplinare, Vigo di Fassa, 10—12 Set-tembre 1976. Atti, a cura di L. Heilmann, Vigo di Fassa 1977, 155—176.
122.	MATIČETOV Milko:	Kras in Kraševci v očeh
sosedov. Jadranski koledar 1978, Trst 1977, 165—169.
123.	MATIČETOV Milko: Kras in Kraševci v očeh sosedov.
Zbornik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 (izšlo sept. 1979), št. 5, 81—85.
124.	RAVNIKAR Bruno: Glasbeno narodopisje v luči
teorije o informaciji. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 79—88, not. prim., il., Summary.
125.	ROJAC ORFANÖ Nadja: Šavrinsko ljudsko izročilo.
(Uvod) Pavle Merki). Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 200—211, not. prim., Riassunto.
126.	ŠMITEK Zmago:	Mitologija industrijske družbe,
Glasnik SED 17/1977, št. 2, 17-19, il.
127.	TERSEGLAV Marko: Odsev socialnega porekla zapi-
sovalcev v njihovem delu. Zbornik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 (izšlo septembra 1979), št. 5, 220—225, Summary s. 48.
128.	TITAN Dini: Vršč in küfice. Vestnik 28/1977 (24. 2.),
št. 7, s. 13.
1.3.2.	Verovanje
129.	KOREN Vlasta: K ljudskemu izročilu o čarovnicah v
Prekmurju. Vestnik 28/1977 (19. 5.), št. 18, s. 12; (25. 5.), št. 19, s. 20; (9. 6.), št. 21, s. 12.
130.	RODE Franc: Knjiga o verstvih. Mohorjeva družba,
Celje 1977, 157 s. (Naslov na ovitku: Živa verstva.)
131.	VIZJAK Igor: Ko je vrag razlagal svet. DL 28/1977
(6. 10.), št. 39, s. 29, il.
(Čarovniški procesi v 17. in 18. stol.)
1.3.3.	Jezik (načini sporazumevanja, izražanja) in imena
132.	MAKOVEC Andrej: Pravilne oblike imen bloških,
trojiških in vidovskih vasi. (Pripombe h krajevnemu leksikonu Slovenije.) Notranjski listi 1/1977, 177—179.
133.	MATIČETOV Milko: Dvoje gledanj na zvezdna imena.
JiS 22/1976—77, št. 8, 249—251.
134.	STANONIK Marija: 40. Jezik. ETSEO, Vprašalnice
10, Ljubljana 1977, 1—35.
135.	STANONIK Marija: Govor žirovske kotline in njenega
obrobja. Slavistična revija 25/1977, 293- 309.
1.3.10.	Dramatika in gledališče
136.	CEVC Tone: Etnološki pomen povedke o Zlatorogu-
Gledališki list SNG v Mariboru 32/1977, št. 1. 7—8.
137.	DETELA Lev: Nemška izdaja slovenskih pravljic ih
pripovedk. Mladika 21/1977, št. 4/5, s. 68. (Izšlo v Münchnu 1976)
138.	DOLENC Janez: Pripovedno izročilo v severnem
poljanskem narečju. Traditiones 4/1975, Ljuh' Ijana 1977,	175—196. Zusammenfassung-
(Opombe napisala Marija Stanonik na s. 185—196.)
139.	KOVAČ Ana Brida: Tičica pdstrna. Posnel, tran-
skribiral in v knjižno slovenščino pripisal M(ilko) Matičetov. Trinkov koledar 1977, 116—120.
140.	KUMER Zmaga: Mati ali ljubica. (Prispevek k razlagi
balade o pastirju in čarovnicah.) Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 5—14, Zusammenfassung.
141.	LENČEK Rado: A new version of the ballad "Kralj
Matjaž rescues his captive wife” in Baudouin de Courtenay’s collections. Papaers in Slovene studies 1976/1977, 90—98.
142.	MATIČETOV Milko: Prikaznata za Naumovata mečka
(AT 1910). Makedonski folklor 8/1975, Skopje 1977, br. 15—16, 129—145.
143.	MATIČETOV Milko: "Čas”, Un essere mitico dalla
Val Resia. Etnologia Slavica 7/1975, Bratislava 1977, 221—226, Povzetek.
144.	MATIČETOV Milko: Bär (Wolf) im Gespann (AaTh
1910). Enzyklopädie des Märchens 1/5, Göttingen 1977, 1204—1207.
145.	Miška je šla k čevlarju. Koroška ljudska. Po l(vanu)
Grafenauerju. Ciciban 33/1977—78, št. 1, s. 12, il.
146.	(NOVAK Vilko) -ak: Ohranimo bogastvo starih moli-
tev. Družina 26/1977 (24. 4.), št. 17, s. 7. (Poziv k zapisovanju starih ljudskih molitev.)
147.	(NOVAK Vilko): Se o zbiranju starih molitev. Družina
26/1977, (8. 5.), št. 19, s. 6.
148.	(NOVAK Vilko) -ak: Prva žetev starih molitev. Dru-
žina 26/1977 (22. 5.), št. 21, s. 6.
149.	(NOVAK Vilko): Vabimo nove zapisovalce starih
molitev. Družina 26/1977 (12. 6.), št. 24, s. 6.
150.	(NOVAK Vilko): Narod naš dokaze hrani... Družina
26/1977 (24. 7.), št. 30, s. 6. (Z objavo 5 ljudskih molitev v verzih.)
151.	Podkovana žaba, Slovenske basni. Mladinska knjiga,
Ljubljana 1977, (16) s., il.
152.	(POLAJNAR Nace) N. P.: Nagrobni napisi — (verzi).
Družina 26/1977 (30. 10.), št. 42, s. 6.
153.	Pripovedi iz breginjskega kota. Glasnik SED
17/1977, št. 1, 14-15.
154.	Razni pregovori za vsak mjesec. Trinkov koledar
1977, 121—124.
155.	STANONIK Marija: 41. Besedna umetnost. ETSEO,
Vprašalnice 10, Ljubljana 1977, 37—72.
156.	TERSEGLAV Marko: Jenkov knezov zet in ljudska
balada o graščakovem vrtnarju. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 15—26, il., Rčsumš.
157.	WILFAN Hinko: Ravs in bavs. Štiri zgodbe, ki so
nastale v Vevčah. Obzornik 1977, št. 12, 904-905.
158.	Zlata ribica. V narečju povedala Marjana Pakiž, prir.
Kristina Brenk. Ciciban 33/1977—78, št. 3, s. 13.
1-3.5. Branje
159.	STANONIK Marija: 42. Branje. ETSEO, Vprašalnice
10,	Ljubljana 1977, 73—94.
1-3.6. Likovna umetnost, likovno obzorje
160.	AVGUŠTIN Cene: Prizadevanja in dosežki amater-
skega likovnega snovanja. Kulturni poročevalec 8/1977, št. 29, 44—46.
161.	BREJC Tomaž: Sodobna umetnost in etnologija.
Glasnik SED 17/1977, št. 3, 30—31.
162.	ČARF Matevž: Panjske končnice. (Zapisal( M(atija)_
M(aležič). Obrtnik 7/1977, pos. izd. — junij, 53—54, il.
163.	KOBAL Valentin: Čudoviti "loški kruhki”. (Zapisala)
Andreja Potokar. Glas 30/1977 (8. 11.), št. 85, s. 6, il.
164.	MAKAROVIČ Gorazd: 46. Likovno obzorje. ETSEO,
Vprašalnice 10, Ljubljana 1977, 129—140, il.
165.	MAKAROVIČ Gorazd:	Mali kruhek. PionL
30/1976—77 (16. 2.), Št. 20, S. 17, il.
166.	MAKAROVIČ Gorazd: Miza, klopi in stoli. Iz sloven-
ske ljudske umetnosti. PionL 30/1976—77 (10. 3.), št. 23, s. 25, il.
167.	MAKAROVIČ Gorazd: Kako so jedli naši pradedje. Iz
slovenske ljudske umetnosti. PionL 30/1976—77 (19. 5.), št. 32, s. 24, il.
168.	MAKAROVIČ Gorazd: Likovno oblikovanje orodje. Iz
slovenske ljudske umetnosti. PionL 30/1976—77 (9. 6.), št. 35, s. 22, il.
169.	NIKLSBACHER-BREGAR Neli: Ljudske vezenine na
Slovenskem. Obrtnik 7/1977, pos. izd. — junij, 33—35, il.
170.	SEDEJ Ivan: Pregled ljudske umetnosti v Žireh in
okolici. Alpina, 30 let tovarne obutve, (Žiri 1977), 17—21, il.
1.3.7.	Petje, pevci, pesmi
171.	HROVATIN Radoslav: Metrične in arhitektonske
dvojice v ljudski pesmi. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 27—46, not. prim., Zusammenfassung.
172.	KOZAR-MUKIČ Marija: Gradivo za slovensko naro-
dnoosvobodilno pesništvo. JiS 23/1977—78, št. 1, 29—30. (O rokopisni zbirki na Gornjem Seniku v Porabju.)
173.	KUMER Zmaga: Socialnokritično v slovenski ljudski
pesmi. Zbornik 24. kongresa ZDFJ. Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 (izšlo sept. 1979), št. 5, 175—180, il., Summary s. 343.
174.	MERKU Pavle: Značilnosti in posebnosti. Zborovske
prireditve ljudskih pesmi slovenske etnične manjšine v Italiji. NRazgl 26/1977 (8. 4.), št. 7, 180—181.
175.	MERKU Pavle: Rokopisne ljudske pesmi iz arhiva
Marenzijevih. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 197—199, Riassunto.
176.	NOVAK Vilko: Še o prekmurskih pesmaricah. JiS
22/1976-77, št. 2, 51-54.
177.	NOVAK Vilko: Prekmurske cerkvene pesmarice. Sto-
pinje 1977. 20—23, il.
178.	SMEJ Jože: Ali še znamo prisluhniti prekmurski
ljudski pesmi? äOb Maučecovem zapisu štirih pesmi.) Stopinje 1977, 99—104, not. prim.
179.	STANONIK Marija: Slovenska elegija po letu 1879.
JiS 23/1977—78, št. 1, 26—27.
180.	STANONIK Marija: Lik tovariša Tita v množičnem
slovenskem NOB pesništvu. Zbornik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 (Izšlo sept. 1977), št. 5, 57-60.
181.	STANONIK Marija:	Oris slovenskega narodno-
osvobodilnega pesništva 1941—1945 na osrednjem Notranjskem. Notranjski listi 1 /1977, 180-192.
182.	STANONIK Marija: Neznano slovensko narodno-
osvobodilno pesništvo. Tribuna 26/1977 (14. 4.), št. 11, 7—10. (Soavtorstvo.)
183.	ŠINKOVEC Črtomir: Pesem, rojena v peklu. Listi
7/1977 (28. 7.), št. 34, 11-14; (24. 11.), št. 35,
3—9. (O zbiranju partizanskih ljudskih pesmi.)
184.	ŠUŠTAR Marija: O petju, godcih in plesu pod
Menino planino. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 212—229, not. prim., Zusammenfassung.
185.	VAVPOTIČ Nežka: Pela bi, pela, pa sukati nä ven...
Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 230-235.
186.	VODUŠEK Valens: Oj, tl španič moj. Slovenska
ljudska pesem s Sel na Koroškem. Komentar In narečna transkripcija besedil na gramofonski plošči, RTV Ljubljana, Stereo-SAKOJ LP 1101, Ljubljana 1977.
1.3.8.	Glasba, glasbila; Godci, godčevstvo
187.	HASL Drago: Haloška žvegla. Traditiones 4/1975,
Ljubljana 1977, 89—116, il., not. prim., Zusammenfassung.
188.	KUMER Zmaga: Slovenska ljudska glasba. Glasbena
mladina Slovenije 1977/78, št. 1, s. 21.
189.	KUMER Zmaga: Ljudska glasba v Sloveniji. Muzläka
enciklopedija, 2. izd., Zagreb 1977, 3. knj.,
190.	OMERZEL Mira: Ljudska glasbila in otroška zvočila.
Razpis nove raziskovalne naloge. Pionir 33/1977-78, št. 5, 140-141, II.
191.	STRAJNAR Julijan: Ljudska glasba na Krasu. Zbor-
nik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 (izšlo septembra 1979), št. 5, 89 —98, not. prim.
192.	STRAJNAR Julijan: Ljudska glasba na Krasu. Jad-
ranski koledar 1978, Trst 1977, 154—159.
193.	ŠNEBERGER Marjan: Zveglar — Ludvik Merc, med
poslednjimi v Halozah. Tednik 30/1977 (15. 12.), št. 48, s. 7, II.
194.	VODUŠEK Valens: 43.	— 44. Glasba. ETSEO,
Vprašalnice 10, Ljubljana 1977, 95—104.
1.3.9.	Ples; folklorne skupine
195.	BENČINA Meta: Plesni zanos. Šesti letni nastop
Šaleške folklorne skupine v kulturnem domu v Velenju. Delo 19/1977 (2. 6.), št. 126, s. 7.
196.	BENČINA Meta: Z godci, plesalci. Večer pristnih
ljudskih pesmi, plesov in viž v izvedbi mnogih slovenskih skupin. Delo 19/1977 (29. 6.), št. 149, s. 1, II.
197.	BENČINA Meta: Velja le izvirnost. Enotedenski
sejem ljudskih plesov in pesmi v Zagrebu. Delo 19/1977 (2. 8.), Št. 176, S. 2, II.
198.	BENČINA Meta: Vrvež folkloristov. Srečanje skupin
iz Furlanije, Istre, Primorske, Koroške in Štajerske v tržaškem Kulturnem domu. Delo 19/1977 (9. 11.), št. 260, s. 7.
199.	BOROVIČ Boro: Ples v parku. Mednarodni folklorni
festival v Beltincih. Delo 19/1977 (11. 8.), št. 184, s. 5.
200.	(KODRIČ Zdenko) zk: Folklorna skupina iz Cirkovc
ena izmed najuspešnejših skupin v občini. Tednik 30/1977 (13. 1.), št. 2, s. 7, II.
201.	(KOLARIČ Franjo) F. K.: Markovčani bodo tudi letos
najštevilnejši na ptujskem kurentovanju. Tednik 30/1977 (3. 2.), št. 5, s. 7; (10. 2.), št. 6, s. 7.
202.	(KOLARIČ Franjo) F. K.: Večer ljudskih pesmi,
glasbe in plesov v Markovcih. Tednik 30/1977 (8.
12.) št. 47, s. 7.
203.	KOREN Vlasta: Tradicionalno srečanje folklornih
skupin v Beltincih. Glasnik SED 17/1977, št. 3, s. 36.
204.	KOšNJEK J(ože): Nastop tržiške folklore. Glas
30/1977 (12. 7.), št. 53, s. 14.
205.	Mednarodno srečanje folklornih skupin v znamenju
bratstva in prijateljstva. PDk 33/1977 (8. 11.), št. 260, s. 2.
206.	PAHOR Breda: Nastop folklornih skupin iz treh
sosednjih dežel. PDk 33/1977 (30. 10.), št. 253, s. 5.
207.	PERTOT Suzi: Pristnost in tradicija. Mednarodni fol-
klorni festival v Pomurju. PDk 33/1977 (21. 8.), št. 193, s. 5.
208.	PLEšEC Bojan: Deset let dela. Skupina Emona.
Mladina 1977 (1. 12.), št. 47, s. 35.
209.	RAMOVŠ Mirko: 45. Ples. ETSEO, Vprašalnice 10,
Ljubljana 1977, 105—127.
210.	RAMOVŠ Mirko: Romarski vrtec. Traditiones 4/1975,
Ljubljana 1977, 47—78, II., not. prim., Zusammenfassung.
211.	RAMOVŠ Mirko: Plesno izročilo na odru tržaškega
Kulturnega doma. "Čez tri gore, čez tri dole”. PDk 33/1977 (13. 11.), št. 265, s. 5 + 6.
212.	(ŠNEBERGER Marjan) mš: štiri desetletja folklore v
Markovcih. Tednik 30/1977 (29 . 9.), št. 38, s. 9.
213.	VERBIČ Boris: "Tine Rožanc” v Belgiji. Delo
19/1977 (14. 7.), št. 161, s. 5.
214.	VUGA Alenka: Marolt navduševal. Akademska fol-
klorna skupina iz Ljubljane se je vrnila z gostovanja na Nizozemskem, v Belgiji in ZR Nemčiji. Delo 19/1977 (9. 8.), št. 182, s. 5, il.
1.3.10.	Dramatika in gledališče
1.3.11.	Igra odraslih in otroška igra; Prosti čas
1.3.12.	Izviri znanja
215.	STANONIK Marija, GOLOB-ZEMLJIČ Sinja: 47. Viri
znanja. ETSEO, Vprašalnice 10, Ljubljana 1977, 1-24.
1.3.13.	Zdravilstvo, veterina
216.	BORISOV Peter: Od ranocelništva do začetkov znan-
stvene kirurgije na Slovenskem. SAZU, Ljubljana 1977, 339 s., II.
217.	DOLENC Milan: O dozdaj zbranih Ijudskomedicin-
skih rokopisih. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977 , 248— 258, II., Zusammenfassung.
218.	GREGORIČ Jože: Sveta zdravnika Kozma in Damjan
na Slovenskem. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 259—278, II., Zusammenfassung.
219.	PLESTENJAK-JEMEC Barbara:	48. Zdravilstvo.
ETSEO, Vprašalnice 11, Ljubljana 1977, 25—39. (S sodelovanjem Vilka Novaka.)
1.3.14.	Znanje o rastlinskem svetu
220.	VODUŠEK Valens: 49. Znanje o rastlinskem svetu
(Ljudska botanika). ETSEO, Vprašalnice 11, Ljubljana 1977, 41—62.
1.3.15.	Znanje o živalskem svetu
221.	NOVAK Anka: 50. Znanje o živalskem svetu. ETSEO,
Vprašalnice 11, Ljubljana 1977, 63—73. (S sodelovanjem Antona Polenca.)
1.3.16.	Znanje o vremenu
222.	TERSEGLAV Marko: 51. Znanje o vremenu. ETSEO,
Vprašalnice 11, Ljubljana 1977Q? 75—97.
1.3.17.	Zgodovinska zavest in geografsko obzorje
223.	BOGATAJ Janez:	52. Zgodovinska zavest in
geografsko obzorje. ETSEO, Vprašalnice 11, Ljubljana 1977, 99—113.
1.3.18.	Tehnično znanje
224.	BOGATAJ Janez, STANONIK Marija: 53. Tehnično
znanje. ETSEO, Vprašalnice 11, Ljubljana 1977, 115-132.
1.4.	Etnološke (monografske) obravnave krajevnih in regionalnih skupnosti
225.	BOGATAJ Janez: Vas Otok na Cerkniškem jezeru.
Notranjski listi 1/1977 , 215—222, il.
226.	KRIŽNAR Naško: Slovenski Kras — oris etnološke
problematike. Zbornik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 izšlo septembra 1979), št. 5, 69-80, il.
1.5.	Etnološke (monografske) obravnave poklicno-social-nih skupnosti
2.	OBČA ETNOLOGIJA
2.1.	Bibliografija, filmografija, diskografija; Topografija
227.	BARBARIČ Štefan:	Narodopisna Prekmuriana
Bšlinta Bellosicsa. ČZN 48, n. v. 13/1977, št. 1/2, 208—213, Zusammenfassung.
228.	BOGATAJ Janez: Slovenska etnološka bibliografija
za leto 1975. Glasnik SED 16/1976 (izšlo 1977), št. 4, 60-65.
229.	Etnološka topografija slovenskega etničnega
ozemlja, Ljubljana 1977, Vprašalnice 3, 87 s.; Vprašalnice	10,	140	s.;
Vprašalnice 11, 132 s.
230.	JANŠA-ZORN Olga: Pregled raziskovanja slovenske
krajevne zgodovine. Kronika 25/1977, zv. 2, 93-101.
231.	KRNEL-UMEK Duša: Bibliografija nalog študentov
PZE za etnologijo v letu 1976. Glasnik SED 17/1977, št. 1, 12—13.
232.	MAURI Božena: Seznam zaselkov v SR Sloveniji
(Stanje 1. 1. 1977). Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1977, 321 s.
233.	NOVAK Vilko: Etnologija v Časopisu za zgodovino
in narodopisje. ČZN 48, n. v. 13/1977, št. 1/2, 265—273, Summary.
234.	NOVAK Vilko: Madžarski spisi o ljudskem življenju v
Prekmurju. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 155—174, il., Zusammenfassung.
235.	NOVAK Vilko: Etnološki spisi o Porabskih Sloven-
cih. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem, Budimpešta 1977, 37—51, povz. madž., nem.
236.	REBERŠEK Pavla:	Bibliografsko kazalo "Zore”
1872—1878 in "Vestnika" 1873—1875. ČZN 48, n. v. 13/1977, št. 1/2, 379—417.
237.	RYBAR Miloš: Zgodovinske publikacije v letu 1976.
ZČ 31 /1977, št. 4 , 577 - 586.
238.	Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slove-
nije. Skupnost arhivov Slovenije, Ljubljana 1975 (izšlo 1977), 1. knj., XII + 395 s.; 2. knj., 397—750.
239.	ŽMAVC-BARANOVA Ivanka, ŠLEBINGER-ILICH
Zora: Bibliografija Slovenike v graškem "Der Aufmerksame”. ČZN 48, n. v. 13/1977, št. 1/2, 338-378.
2.2.	Splošno (Splošna dela, zborniki, časopisi, revije), polemika
240.	BAŠ Angeles: Corrigenda. Traditiones 4/1975, Ljub-
ljana 1977,	281—292, Zusammenfassung.
(Polemika na prispevek Damjana Ovsca: Opis družabnega življenja v Ljubljani... v Etnološkem pregledu 13/1975)
241.	BOGATAJ Janez: Nova raziskovalna usmeritev. O
slovenski etnologiji. (Zapisal) Zdenko Vrdlovec. Dnevnik 26/1977 (9. 11.), št. 305, s. 5. (Glej tudi Pojasnilo v Dnevniku 26/1977 (26. 11.), št. 322, s. 5.)
242.	Celjski zbornik 1975—1976. Kulturna skupnost,
Celje 1977, 574 s., il.
243.	ČZN 48, n. v. 13/1977, Glazerjev zbornik, št. 1/2,
424 s., il., povz.
244.	Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. Izd.
DSJS, Budimpešta 1977, 217 s., il., povz. (Tudi srh. in madž. naslov)
245.	Glasnik SED 17/1977, št. 1-4, 57 s., il.; št. 5,
Zbornik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977, izšlo septembra 1979, 58—423, il., povz.
246.	Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, Nova
Gorica 1976 (izšlo 1977), 288 s., il.
247.	KAVČIČ Bojan: Kje so tiste stezice. (Nekaj pripomb
k prispevku Nika Kureta ”Na lastni zemlji tujka”, Glasnik SED 17/1977, št. 2.) Glasnik SED 17/1977, št. 3, 39—40.
248.	KLOPČIČ France: Kritično o slovenskem zgodovino-
pisju. DZS, Ljubljana 1977, 518 s.
249.	KOSTIČ Petar: Osvrt na prikaz kataloga "Poreklo i
značenje godišnjih običaja”. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 279—280. (Odgovor na oceno Nika Kureta v Traditiones 2/1973, s. 325.)
250.	Krško skozi čas. Zbornik ob 500-letnici mesta.
Krško 1977, 872 s., il.
251.	KURET Niko: Na lastni zemlji tujka. Glasnik SED
17/1977, št. 2, 24-25. (Polemika ob TV oddaji "Pogovori o glasbi”, 9.2. 1977.)
252.	LAH Avguštin: Slovenija sedemdesetih let. DZS,
Ljubljana 1977, 457 s., il.
253.	Letopis SAZU, 28. knj., 1977, 313 s., il.
254.	Loški razgledi 24. Muzejsko društvo, Škofja Loka
1977, 304 + (4) s. pril., il., povz.
255.	Notranjski listi, 1, Stari rg pri Ložu 1977, 240 s., il.,
zemlj. v pril.
256.	NOVAK Vilko: Izbrani spisi Avgusta Pavla. JiS
22/1976-77, št. 4, 120-121,
257.	OMERZEL Mira: Na lastni zemlji tujci? Glasnik SED
17/1977, št. 3, 42—43. (Polemika z Nikom Kuretom na njegov prispevek v Glasniku SED 17/1977, št. 2, 24-25.)
258.	STRAJNAR Julijan: Opomba k opombi. Glasnik SED
17/1977, št. 1, 14—15. (Polemika ob 10. zvezku vprašalnic ETSEO.)
259.	TERSEGLAV Marko: Poročilo s pomisleki. Glasnik
SED 17/1977, št. 2, s. 24. (Polemika ob predavanju Matije Goloba o usodi ljudskega reka na podeželju danes.)
260.	TERSEGLAV Marko: Nove težnje. (Ob 16. letniku
Glasnika SED.) Delo 19/1977 (18. 6.), št. 140, s.
6.
261.	Traditiones, Zbornik ISN SAZU, 4/1975, Ljubljana
1977, 380 + (4) s., II., povz.
262.	VOGEL Milan: Potreba po etnološkem raziskovanju
obdobja NOB. TV-15 15/1977 (8. 12.), št. 48, s.
6, il.
263.	(VDRLOVEC Zdenko) ZV: Z bibliografijo do zgo-
dovine. Slovenski etnološki Glasnik. Dnevnik 26/1977 (15. 6.), št. 161, S. 5.
264.	(VUK Vili) vv: Glasnik SED, št. 2. Večer 33/1977 (6.
1.), št. 3 (9142), s. 6.
265.	Zbornik občine Grosuplje, Gospodarska, kulturna in
zgodovinska kronika 9, Grosuplje 1977, 330 s., II.
266.	Zbornik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977. (Izšlo kot)
Glasnik SED 17/1977, september 1979, št. 5,
58- 423 (= 365 S.), il., povz.
2.3.	Etnološka terminologija
2.4.	Tehnika raziskovalnega dela
2.5.	Muzeologija, konservatorstvo, varstvo spomenikov; Prenov
267.	FISTER Majda: Preteklost in bodočnost ljudske
arhitekturne dediščine na Gorenjskem. Snovanja 11/1977 (8. 2.), št. 1, 4-10, il.
268.	KOREN V(lasta): Zaščita značilnih domačij v Prek-
murju. Glasnik SED 17/1977, št. 3, s. 37, II.
269.	KRIŽNAR Naško: V korak s spomeniško varstveno
službo. Glasnik SED 17/1977, št. 1, s. 6.
270.	MIKLAVČIČ l(nga): Predlogi za terensko prakso
študentov etnologije na zavodih za spomeniško varstvo. Glasnik SED 17/1977, št. 1, 6—7.
271.	SEDEJ Ivan:	Vprašanja vrednotenja etnoloških
spomenikov. Glasnik SED 17/1977, št. 1, 1—4,
il.
272.	Teze o varstvu etnoloških spomenikov. Glasnik SED
17/1977, št. 1, 4-5.
2.6.	Zgodovina etnologije
2.6.1.	Splošno
2.6.2.	Raziskovalci, zbiralci, ljubitelji;
Biografije, obletnice, nekrologi
273.	(BERTONCELJ JOŽA) KURET Niko: Joža Bertoncelj
(1901—1976). Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, s. 314, II.
274.	(CAVAZZI MILOVAN) NOVAK Vilko:	Milovan
Cavazzi, osemdesetletnik. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 301—303, il.
275.	(CAVAZZI MILOVAN) NOVAK Vilko:	Ob
osemdesetletnici Milovana Gavazzija. Etnološki pregled 14/1977, 11—13.
276.	(CAVAZZI MILOVAN) NOVAK Vilko:	Die wis-
senschaftliche Tätigkeit Milovan Gavazzis. Ethnologia Sllavica 7/1975, Bratislava 1977, 11—19, shr. povz. (Bibliografijo prispevala Jasna Nadrič na s. 20-29.)
277.	(KOBLAR FRANCE) KURET Niko: Akademik dr.
France Koblar, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje, 1972—1975. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 311-312, il.
278.	(KRAMOLC LUKA) KURET Niko: Luka Kramolc
(1892—1974). Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 312—313, II.
279.	(KURET NIKO) KUMER Zmaga: Dr. Niko Kuret.
MohKol 1977, 106-107, II.
280.	(PERUSINI GAETANO) MATlCETOV Milko: Perusini
etnografo. Ce tastu? 53, Udine 1977, 13—18.
281.	(PERUSINI GAETANO) MATlCETOV Milko: Gaetano
Perusini (1910—1977). Österreichische Zeitschrift für Volkskunde 31, Wien 1977, št. 4, 305—306.
282.	(PREDAN DRAGO) NOVAK Vlado: Domoznanska in
narodopisna prizadevanja Draga Predana. ČZN 46, n. v. 11/1975 (izšlo 1977, št. 2, 162-164.
283.	(WEISS	RICHARD) NOVAK	V(ilko):	Ob
sedemdesetletnici rojstva Richarda Weissa. Glasnik SED 17/1977, št. 3 , 37 - 38, il.
2.6.3.	Etnološke ustanove, muzeji; Razstave,
kongresi, predavanja, diskusije; Terensko delo
284.	BOGATAJ Janez: ”V živo” iz Novega Pazarja. Glas-
nik SED 17/1977, št. 3, 40—41. (Anketa med etnologi na 15. posvetovanju EDJ v Novem Pazarju.)
285.	BOGATAJ Janez: 15. posvetovanje in 11. redna
skupščina Zveze etnoloških društev Jugoslavije — Novi Pazar, 22. — 26. 9. 1977. Glasnik SED 17/1977, št. 3, s. 31.
286.	CAH Višnja: Kultura pragozda. SEM prikazuje v
gradu Goričane kulturo petih indijanskih plemen v porečju Amazonke. Delo 19/1977 (30. 3.), št. 74, s. 7.
287.	Druga redna letna skupščina SED na Rožniku 27. 6.
1977. Glasnik SED 17/1977, št. 2, 21-24.
288.	HORVAT Jože: Drugačna izkušnja. Ob razstavi v
Goričanah: "Predkolumbijska umetnost v Peruju”. Delo 19/1977 (6. 9.), št. 206, s. 5, il.
289.	JANŠA T(one): Razstava o idrijskem rudarju. PrimN
31 /1977 (12. 8.), št. 33, S. 9.
290.	JEŽ Janez: Osebnost Tita v ljudski ustvarjalnosti. To
je uvodna tema piranskega kongresa zveze društev folkloristov. Delo 19/1977 (5. 10.), št. 231, s. 7.
291.	KOZAR-MUKlC Marija: Praksa med Madžari v Prek-
murju. Glasnik SED 17/1977, št. 1, s. 16.
292.	KUMER Zmaga: Nekaj kritičnih misli o XX. kongresu
Zveze društev jugoslovanskih folkloristov v Novem Sadu 27. sept. — 1. okt. 1973. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 303-307.
293.	LOŽAR-PODLOGAR Helena: 12. skupna uredniška
konferenca časopisa "Demos” — Ljubljana 1977. Glasnik SED 17/1977, št. 3, 35-36, il.
294.	MATlCETOV Milko: Alpes Orientales Vlil (Rezija
1975). Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 309—310.
295.	NOVAK Anka: Bogatija lesenega. Razstava poljske
ljudske kulture, prikazane v SEM. Delo 19/1977 (15. 2.), št. 37, s. 8, II.
296.	OMERZEL Mira: O kongresu v Piranu. Glasnik SED
17/1977, št. 3, 41-42. (24. kongres ZDFJ.)
297.	Pedagoško znanstvena enota za etnologijo. Poročilo
o delu Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana 1977, 106-112.
298.	PZE za etnologijo. Program znanstveno raziskoval-
nega dela Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana 1977, 62—68.
299.	Poročila ustanov v letu 1976. Glasnik SED 17/1977,
št. 1, 7-12.
300.	SITAR Sandi: Indijanci v Goričanah. Ob razstavi o
Indijancih Amazonke pri nas. Dnevnik 26/1977 (3.
4.), št. 91, s. 28.
301.	SITAR Sandi:	"Razstava leta”. Predkolumbijska
umetnost Peruja v Goričanah. Dnevnik 26/1977 (30. 8.), št. 235, s. 5.
302.	Sklepi s posvetovanja slovenskih etnologov na
Rožniku (o varstvu etnoloških spomenikov). Glasnik SED 17/1977, št. 2, 20—21.
303.	SLOKAN Jaka:	Razstava "Titov rojstni kraj”.
Komunist 35/1977 (12. 12.), št. 50, s. 20.
304.	STANONIK Marija: Študentje etnologije v Žireh letos
korak naprej. Delo-življenje. Glasilo delovne skupnosti tovarne obutve Alpina, Žiri 1977 (junij), s. 10.
305.	STANONIK Marija: Nekaj delovnih vtisov z Oddelka
za (nemško) etnologijo v Göttingenu. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 299—300.
306.	STANONIK Marija: Slovensko-iužiške paralele. V
gosteh pri Lužiških Srbih (18.—31. julija 1977). Sodobnost 25/1977, št. 10, 983—992, il.
307.	ŠARF Fanči: Odkritje Obsotelja. Razstava "Titov
rojstni kraj” prikazuje materialno kulturo Zagorja in Obsotelja. Delo 19/1977 (30. 7.), št. 174, Sobotna priloga, s. 23, il.
308.	ŠAŠEL Monika: Srečanje zgodovinarjev, geografov,
arheologov in etnologov ob odkritju spomenika Simonu Rutarju v Tolminu (9,—10. oktober 1976). Glasnik SED 17/1977, št. 1, 13—14.
309.	ŠTUDENTJE ETNOLOGIJE: 9. Seminarium ethnolo-
gicum, Prijepolje, 8,—18. 9. 1976. Glasnik SED 17/1977, št. 1, 15—16.
310.	TERSEGLAV Marko: Poročilo o 24. kongresu ZDFJ
— Piran 3.-7. oktobra 1977.k SED 17/1977, št. 3, s. 32.
311.	TRI PREDAVANJA S. A. Tokareva iz Moskve. (Prev.
Francka Benedik) Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 307-309.
312.	VUK Marko: Goriški muzej, Vodnik po zbirkah.
Goriški muzej, Nova Gorica 1977, 30 s., il.
313.	VUK Vili: Kulture neuvrščenih. Razstavo s tem
naslovom pripravljajo v SEM v Ljubljani. Večer 33/1977 (18. 2.), št. 40, s. 6, il.
314.	ZEMLJlC-GOLOB S(inja): 2. posvetovanje slovenskih
etnologov, Rožnik 1977. Glasnik SED 17/1977, št. 2, s. 20.
2.7.	Metodologija
315.	KREMENšEK Slavko:	Smernice etnološkega
raziskovalnega dela (Osnutek). Glasnik SED 17/1977, št. 4, 45—51.
316.	MATlCETOV Milko:	Pripombe k osnutku
dolgoročnega načrta z naslovom "Smernice etnološkega raziskovalnega dela”. Glasnik SED 17/1977, št. 4, 51—53.
317.	TERSEGLAV Marko: Plenarni sestanek slovenskih
etnologov o smernicah etnološkega raziskovalnega dela. (Dvorana SAZU, Ljubljana 23. 11. 1977.) Glasnik SED 17/1977, št. 4, 53-56. (Priredba transkribcije diskusije.)
2.8.	Etnologija in druge vede
2.9.	Etnolingvistika
2.10.	Etnomuzikologija
318.	KUMER Zmaga: Etnomuzikologija. (Razgled po
znanosti o ljudski glasbi.) Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, PZE za muzikologijo, Ljubljana 1977, 347 s., not. prim.
2.11.	Folkloristika
319.	Etnološko-folkloristlčni kolaž iz Pirana. Glasnik SED
17/1977, št. 3, 32—35. (Diskusija na 24. kongresu ZDFJ.)
320.	KREMENŠEK Slavko: O etnologiji in folkloristiki.
Zbornik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 (izšlo septembra 1979), št. 5, 287—290.
321.	KREMENŠEK Slavko: O etnologiji in folkloristiki.
NRazgl 26/1977 (21. 10.), št. 20, 517-518.
322.	KREMENŠEK Slavko: Je današnja slovenska etnolo-
gija antifolkloristika? (Prispevek na zborovanju
slavistov na Bledu, 28. 10. 1977). Glasnik SED 17/1977, št. 3, 29-30.
323.	OVSEC Damjan: Velika in močna tradicija finske
folkloristike izhaja iz "Finskega literarnega društva”. (Nadaljevanje iz Glasnika SED 17/1976, št. 1, 16—17.) Glasnik SED 17/1977, št. 2, 25-26.
324.	VODUŠEK Valens: O sodobnih nalogah folkloristike.
Zbornik 24. kongresa ZDFJ, Piran 1977, Glasnik SED 17/1977 (izšlo septembra 1979), št. 5, 294—297.
2.12.	Etnokoreologija
2.13.	Antropogeografija
2.14.	Rasno razlikovanje
2.15.	Etnopsihologija, socialna psihologija
2.16.	Etnogeneza
2.17.	Demografija in etnična statistika; Migracije
325.	GORIUP Mario: Ukve in Ovčja vas v Kanalski dolini.
Socio-gospodarska in narodnostna podoba prebivalstva. NRazgl 26/1977 (11. 3.), št. 5, 111—112.
326.	HAAS Hans, STUHLPFARRER Karl: Österreich und
seine Slowenen. Locker and Wögenstein, Wien 1977, 141 s., il.
327.	JANEŽ Stanko: Notranjci gredo v gozdove na Fran-
cosko. Notranjski listi 1 /1977, 128—129. (Ponatis iz Jutra 18/1937 (12. 2.), št. 36.)
328.	šAROšAC Duro: Južni Slavenl u Madžarskoj.
Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem, Budimpešta 1977, 7—36, il., povz. madž., nem.
329.	ŠTAUDOHAR Meta: Zakaj smo se izseljevali.
Slovenski koledar 25, Ljubljana 1977, 238- 242.
2.18.	Etnološki zemljevidi, atlasi, karte; Etnološki film
2.19.	Ekologija, varstvo okolja
2.20.	Prispevki za zgodovino krajev, območij in prebivalcev; Potopisi
330.	AMBROŽIČ Jože: Gorje nekdaj In danes. Glasilo
delovnega kolektiva LIP Bled 7/1977, št. 11, s. 8.
331.	AVSEC Anton: Gospodarske in politične razmere v
Loški dolini med obema vojnama. Notranjski listi 1 /1977, 113-127, il.
332.	BENEDETiC Anka: Iz zgodovine šiške. Javna tribuna
17/1977, št. 137/138, s. 14; št. 140, s. 19.
333.	BENEDIK B(ožo): Kronika o razvoju Bleda. Glasilo
delovnega kolektiva LIP Bled 7/1977, št. 6—9, II.
334.	BENEDIK Metod: Brezje, kratka zgodovina in opis
božje poti. Frančiškanska prokuratura, Ljubljana 1977, (48) s., II.
335.	BLAZNIK Pavle: Življenje na žirovskem ozemlju v
preteklih stoletjih. Alpina, 30 let tovarne obutve, Žiri 1977, 9-15, il.
336.	BRAClC Vladimir: Veliki vrh v vinorodnih Halozah od
leta 1542 do 1977. GV 49/1977, 189-193, Summary.
337.	BREČKO Stane; Hrastnik. Kulturni in naravni
spomeniki Slovenije, zv. 77, Maribor 1977, 30 s., il.
338.	ERJAVEC Mira: Ljudsko življenje v delih Josipa
Jurčiča. Zbornik občine Grosuplje 9/1977, 213—222.
339.	GREGORIČ Jože: Sveti Kozma in Damjan, Krka na
Dolenjskem. Ljubljana 1977, 64 s., II.
340.	KOS Janez: Podoba mesta Loža v prvih treh
desetletjih dvajsetega stoletja. Notranjski listi 1/1977, 85—90.
341.	MARUŠIČ Branko: Iz zgodovine Trente. JKol 1977,
185—195, II.
342.	MARUŠIČ Branko: šentviška planota, JKol 1977,
200-215.
343.	Občina Nova Gorica 1947—1977. Nova Gorica 1977,
224 s., il.
345. PETRAČ Justina: Utrinki iz starega Guštanja. KF 27/1977 (25. 8.), št. 3, s. 61, il.
364. SVETINA Anton: Prispevki k zgodovini črne na Koroškem. SlovV 32/1977 (3. 6.), št. 22, s. 3; (22. 7.), št. 29, s. 3.
347.	SMREKAR Andrej: Kulturno-zgodovinska podoba
Kostanjevice. Posavska srečanja 1/1977, št. 1, 29 - 32.
348.	ŠUMI Nace: Ljubljana — Zasnove mesta skozi
zgodovino. Vodnik, Delavska enotnost, Zbirka Umetnost in kultura, Ljubljana 1977, 32 s., il.
349.	Trnava. Kulturna skupnost, Žalec 1977, 159 s., il.
350.	VALANT Milan:	Ljubljana do potresa (1895).
Samozaložba, Ljubljana 1977, 43 s., II.
351.	VALANT Milan: Ljubljana od 1895 do 1941. Samo-
založba, Ljubljana 1977 , 48 s., il.
352.	WEIXLER Branko: Razvojne značilnosti nekaterih
naselij v Poljanski dolini. Loški razgledi 24/1977, 126-142, il., Ršsumš.
353.	ZGONIK Ma//vricij: Dravska dolina, Novejši razvoj
kulturne pokrajine. Obzorja, Maribor 1977 , 368 s., il.
354.	ZIKA Ivan: 750 let mesta Kamnika. Kamniški občan
16/1977, št. 1, s. 5; št. 3, s. 5.
355.	ZOREC Črtomir: Pomenki o nekaterih krajih radov-
ljiške občine. Glas 30/1977, št. 1—100. (Izhajalo v vsaki drugi številki.)
Janez Bogataj
SLOVENSKA ETNOLOŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1978
Kratice:
AV — Arheološki vestnik, Ljubljana čZN p. v. — Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta, Maribor
DL — Dolenjski list, Novo mesto
ETSEO — Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja
GV — Geografski vestnik, Ljubljana
JiS — Jezik in slovstvo, Ljubljana
JKol — Jadranski koledar, Trst
KF — Koroški fužinar, Ravne na Koroškem
KolMD — Koledar Mohorjeve družbe, Celovec
KorK — Koroški koledar, Celovec
Moh Kol — Mohorjev koledar, Celje
Novi T — Novi tednik, Celje
NRazgl — Naši razgledi, Ljubljana
OiD — Otrok in družina, Ljubljana
povz. — povzetek( I)
PV — Planinski vestnik, Ljubljana PZE — Pedagoško znanstvena enota s. — stran(i)
SAZU — Slovenska akademija znanosti In umetnosti, Ljubljana
SDD — Slovensko duhovniško društvo
SE — Slovenski etnograf, Ljubljana
SED — Slovensko etnološko društvo
SEM — Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
SlovK — Slovenski (izseljenski) koledar, Ljubljana
SlovV — Slovenski vestnik, Celovec
št. — številka(e)
ZČ — Zgodovinski časopis, Ljubljana ZKOS — Zveza kulturnih organizacij Slovenije
1.	ETNOLOŠKA SISTEMATIKA
1.1.	Materialna kultura
1.1.1.	Splošno
1.	CEVC Tone: Etnološka pričevalnost materialne kultu-
re. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, 161—195, N.
2.	MAKAROVIČ Marija:	Kmečko gospodarstvo na
Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana 1978, 296 s., II.
1.1.2.	Zemljiška razdelitev, naselje; urbanizem
3.	LOBODA Marjan: Etnologija in razvoj. Vključevanje
etnologov in etnološkega dela v družbeno planiranje. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 95—100, il., Zusammenfassung.
1.1.3.	Stavbarstvo
4.	AVGUŠTIN Cene: Les kot gradivo v meščanski
arhitekturi Škofje Loke. Loški razgledi 25/1978, 73—78, il., Zusammenfassung.
5.	(BAUER Marjan) N. R.: Dolenjski kmečki dvor. Naši
zakladi. DL 29/1978 (25. 5.), št. 21, s. 32, Priloga št. 113.
6.	KOREN V(lasta): Prekmurske domačije z ločenimi
vhodi v stanovanjske prostore . Glasnik SED 18/1978, št. 4, s. 69.
7.	MARINKO Jože: Merska analiza kompozicije stogov
pri Studorju v Bohinju. SE 29/1976, Ljubljana 1978, 149—154, II.
8.	ROŠ Katja: Izgubljena sredi parka. Dvesto let stara
kašča. Delo 20/1978 (6. 4.), št. 80, s. 13, II.
(V Tolminu.)
9.	ŠARF Fanči: Lesene strehe v Sloveniji. SE 29/1976,
Ljubljana 1978, 53—74, II., Summary.
1.1.4.	Notranja oprema; bivalna kultura, bivanje
10.	BOGATAJ Janez: Kmet in bivalno okolje. (Zapisala)
Zdenka Božičnik. Kmečki glas 35/1978 (5. 7.), št. 27, s. 9, il.
11.	KOREN V.(lasta): Črne kuhinje v Prekmurju. Vestnik
29/1978 (9. 2.), št. 5, s. 6, II.
12.	LOŽAR Rajko: Postrpnikova miza. KolMD, Celovec
1978, 62—67, il. (O intarzirani mizi iz I. 1883 v Dobu št. 3, občina Blato pri Pliberku.)
13.	VRIŠER Sergej:	Stanovanjska oprema graščine
Radvanje iz leta 1695. CŽN 49, n. v. 14/1978, št. 2, 217—221, Zusammenfassung.
14.	ZORAN l.(van): Svetila naših dedov. Naši zakladi. DL
29/1978 (22. 6.), št. 25, s. 16, II.
(O zbirki svetil v Belokranjskem muzeju v Metliki.)
1.1.5.	Poljedelstvo
1.1.6.	Živinoreja
15.	CEVC Tone: Planina Velo polje v času prvega vzpona
na Triglav. PV 78/1978, št. 7, 408-426, il.
16.	RUTAR Marija:	Vejniki ali frodel. JKol 1978,
250 —256. (O paši ovac in sekanju jesenovih ter lipovih vej v Poljubinju.)
17.	ŠAVLI Jožko:	Senožet na Tolminskem. Mladika
22/1978, št. 4 , 65 -66.
18.	(ZUPANČIČ Uroš) Žuro: Jok Košir, zadnji borovški
srenjski pastir. Železar 27/1978 (26. 10.), št. 41, s. 18, il.
1.1.7.	Vrtnarstvo, vrtičkarstvo
1.1.8.	Sadjarstvo in vinogradništvo
19.	GOMILŠEK F.:	Med vinogradi in vinogradniki.
Slovenski almanah 1978, 165—167.
20.	KOREN Vlasta: Vinske kleti na obronkih Ormoških
goric. Glasnik SED 18/1978, št. 4, s. 68, il.
21.	ŠNEBERGcn M(arjan): En hribček bom kupil, bom
trsek sadil ... Domača rast 1 /1978 (23. 2.), št. 2, s. 1, il.
1.1.9.	Lov, ribolov
22.	KURINČIČ Ivan: Iz zgodovine ribištva na Tolminskem.
Ribič 37/1978, št. 7/8, 224—225, il.
23.	MAVRI Maks:	Dogodivščine škofjeloške zelene
bratovščine. Loški razgledi 25/1978, 317—318, il.
24.	SVETINA Miran: Ribarski zakon za vojvodino Kranj-
sko — začetek organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem. Ribič 37/1978, št. 7/8, 217-221.
1.1.10.	Nabiralništvo
1.1.11.	Čebelarstvo
1.1.12.	Rokodelstvo in obrt
25.	BRATUŽ Anton: Lokovški kovači. Obzornik 1978, št.
7,	s. 541. (Lokovec na Goriškem.)
26.	IVAČIČ Ivo: Lopute so se ustavile. Zgodovina sloven-
skih mlinov na veter. Sedem dni 7/1978 (2. 11.), št. 44, 16—17, il.
27.	RADINJA Darko: Plavajoči mlini v Jugoslaviji. Prispe-
vek k regionalni geografiji Panonske nižine. GV 50/1978, 5—15, il., Summary.
28.	STERLE Meta: Klobučarska obrt v Škofji Loki od sre-
de 18. do srede 20. stoletja. Loški razgledi 25/1978, 96—113, il., Ršsumš.
29.	ŠORN Jože: Kmečka in obrtniška proizvodnja ter
založništvo v drugi polovici 18. stoletja. ZČ 32/1978, št. 1—2, 61—99, II., Zusammenfassung.
30.	TRSTENJAK Lojze: Pečenice iz kokarskih klobukov.
Zadrečko lončarstvo skozi stoletja. Sedem dni 7/1978 (27. 7.), št. 30, 14—15, il.
1.1.13.	Industrija, rudarstvo
31. šMITEK Janez: Fužine, fužinice, vigenjci. Listi
8/1978 (9. 2.), št. 36 , 26-29, il.
1.1.14.	Gozdno gospodarstvo
32.	RUTAR Marija: O rižah in drčah na Tolminskem. Gori-
ški letnik 1978, št. 4/5, 185—187.
1.1.15.	Orodja, predmeti, naprave
33.	KURENT Tine, MARINKO Jože, MARINKO Anton,
KOLENC Jure: Orodje za dimenzioniranje dog osnovano na aproksimaciji z razmerjem 22:7. SE 29/1976, Ljubljana 1978, 145-148, II., Summary.
34.	Opremljenost kmetij s stroji v letu 1977. Kmetijski
inštitut Slovenije, Ljubljana 1978, 10 s., (7) s. tabel.
1.1.16.	Prehrana
35.	TOMAŽIČ Tanja: Gostilniška hrana ob posebnih
priložnostih (Okolica Slovenjega gradca). ČZN 47, n.v. 12/1976 (izšlo 1978), št. 1, 171—178, II., Summary.
1.1.17.	Noša
36.	MAKAROVIČ Marija: Kmečka noša v Bohinju. SE
29/1976, Ljubljana 1978, 75—90, il., Summary.
37.	MAKAROVIČ Marija: Noša in folklorne skupine.
Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 86—88.
Zusammenfassung.
38.	MAKAROVIČ Marija: Govorica noše na primeru Rateč
v Zgornji savski dolini. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, 197—235, II.
39.	MAKAROVIČ Marija: Slovenska ljudska noša. Folklo-
rist 1/1978, št. 2, 6-14; št. 3, 9-13; št. 4, 11-14, il.
40.	MAKAROVIČ Marija: Narodna noša Mežiške doline.
Folklorna skupina Kulturnoprosvetnega društva Prežihov Voranc, Katalog. Ravne na Koroškem 1978, b.n.s.
41.	MAKAROVIČ Marija: Noša na Vranskem. Savinjski
zbornik 4/1978, 321—329, il.
42.	MARIČ Ludvik: Lovski kroj — nerešeno vprašanje.
Lovec 61/1978, št. 3, 77-78, il.
43.	ŠTRUKELJ Pavla: Krašenje telesa in nakit afriških
prebivalcev južno od Sahare. SE 29/1976, Ljubljana 1978, 105—123, il., Summary.
1.1.18.	Promet, komunikacijska sredstva in komuniciranje
44.	BAŠ Angeles: Začetki konjskih dirk v Šentjerneju. SE
29/1976, Ljubljana 1978, 39—52, il., Summary.
45.	BAš Angeles: "Šentjernejski dirjači počeščeni pred
vsem svetom.” DL 29/1978 (12. 1.), št. 2, 28- 29, Priloga št. 103, il.
45a. BAŠ Angelos: Savinjsko splavarstvo od 15. do 19. stoletja. Acta historico-oeconomica lugoslaviae 5, Zagreb 1978, 225—248, (Summay).
46.	CURK Jože: Cestno omrežje na slovenskem Štajer-
skem v prvi polovici 19. stoletja. ČZN 49, n.v. 14/1978, št. 2 , 238 — 268, Zusammenfassung.
47.	PAHOR Miroslav: Vloga furmanstva pri rekrutiranju
prostovoljnega kadra avstrijske mornarice (s posebnim ozirom na štajersko). čZN 49, n.v. 14/1978, št. 1, 92—99, Summary.
48.	Tihotapljenje tobaka v Javorje in Koprivno. Po
pripovedovanju zapisal Ivan Modrej. KF 28/1978 (25. 1.), št. 1, 77-78.
49.	ŽONTAR M(ajda):	Razvoj poštnega prometa na
Gorenjskem do prve svetovne vojne. (Zloženka razstave Gorenjskega muzeja). Dvorana nad kavarno Veronika. Kamnik, april 1978.
1.1.19.	Trgovina
50.	JAMŠEK Marija: Ribniški semenj. Moj mali svet
10/1978, št. 12, s. 6, II.
51.	SORE Anton: Razvoj in upadanje sejmov na širšem
celjskem območju. ČZN 47, n.v. 12/1976 (izšlo 1978), št. 1, 155—170, II., Zusammenfassung.
1.1.20.	Turizem; turizem na vasi (kmečki turizem)
52.	BOGATAJ Janez: Turizem na vasi (kmečki turizem) in
etnologija. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 112—117, Summary.
53.	KRIŠELJ Milan: Kmečki turizem na področju občine
Škofja Loka. Loški razgledi 25/1978, 57—67, il.
54.	ŠUŠTERŠIČ Jernej: Etnologija in turizem. Etnologija
in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 101—111, il., Summary.
1.1.21.	Gospodarske razmere in proračun (družine ali gospodinjstva)
1.2.	Socialna kultura
1.2.1.	Splošno
55.	BIBER Dušan: Viri za sodobno zgodovino Slovencev
izven SR Slovenije. Arhivi 1978, št. 1, 35—36. .
56.	DOLENC Janez: Dobretovi. (Etnografsko-sociološka
podoba za 100-letnico Tavčarjevih Slik iz loškega pogorja). Loški razgledi 251978, 68 —72.
57- FERENC Tone: Gradivo za zgodovino narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem v arhivih zunaj Slovenije. Arhivi 1978, št. 1, 36—39.
SS- JELOVŠEK Edo: Laške gostilne nekoč in danes. Novi T 32/1978
(12. /.), št. 2, s. 18;
(9. 3.), št. 10, s. 16, II.
59.	KREMENŠEK Slavko: Izvir in okolje delavk ljub-
ljanske Tobačne tovarne do prve svetovne vojne. SE 29/1976, Ljubljana 1978,	91—100, II.,
Summary.
60.	KRVINA Minka: Kje je mesto kmetice v naši družbi?
OiD 27/1978, št. 10, s. 8.
61.	KURET Niko: O šegi in njeni spremenljivosti. Pogledi
na etnologijo, Ljubljana 1978, 309 —333.
62.	KURET Niko, LOŽAR—PODLOGAR Helena: 36. šege.
ETSEO, Vprašalnice 9, Ljubljana 1978, 1—94.
63.	MAKAROVIČ Marija:	Alkoholizam i selo.
Alkoholizam, stručni časopis za alkoholizam i narkomanije 18/1978, št. 1, 117—121.
64.	ROZMAN Franc: Viri za zgodovino delavskega gibanja
pri Slovencih v avstrijskih arhivih. Arhivi 1978, št. 1, s. 28.
65.	TOMAŽIČ Tanja: Gostilne, kakršnih se pri nas spomi-
njamo (Od konca 19. stoletja do današnjih dni). SE 29/1976, Ljubljana 1978,	3—38, II. ,
Summary.
66.	VILIČ Alojz: Kmetje in kurirji v času NOB na Koro-
škem. KF 28/1978 (25. 4.), št. 2 , 53 -54, II.
1.2.2.	Družinsko-sorodstvene zveze
1.2.3.	Vzgoja
1.2.4.	Spolno življenje
1.2.5.	Prebivalstvo; struktura
67.	KRNEL—UMEK Duša:	23. Prebivalstvo. ETSEO,
Vprašalnice 7, Ljubljana 1978, 1—9.
68.	MAKAROVIČ Marija: O načinu življenja kmečkih po-
slov na Slovenskem. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, 275-307.
69.	MAKAROVIČ Marija: O načinu življenja poslov na
Vranskem. Savinjski zbornik 4/1978, 275—282, il.
70.	MAKAROVIČ Marija: Nekdanjih hlapcev in dekel ni
več. Prispevek k etnološkemu proučevanju poslov na Slovenskem — na primeru Bistrice ob Sotli in okoliških vasi. SlovK 1978, 218—224, il.
1.2.6.	Krajevna skupnost
71.	KRNEL—UMEK Duša:	24. Krajevna skupnost.
ETSEO, Vprašalnice 7, Ljubljana 1978, 11-25.
1.2.7.	Medkrajevni in interetnični odnosi; Manjšine, izseljeništvo, zdomstvo
72.	ČESEN Frank: Cleveland — druga Ljubljana. SlovK
1978, 332-334.
73.	ČUJEŠ Jože:	Slovenska triglavska skupnost v
Sydneyu. SlovK 1978. 298—307, il.
74.	DOLENC Ivan: Pri Antonu Krašovcu na farmi v St.
Catharinesu. Srečanje s slovenskimi Kanadčani. SlovK 1978, 286—290, il.
75.	GOBEC Edi: Slovenska prisotnost v ZDA. Mladika
221978, št. 2/3, 39-41 + ovoj, II.
76.	GOSAR Anton: Začasno zaposlovanje iz SR Slovenije
v tujini. (Nekatere socialno-geografske značilnosti.) GV 50/1978, 65—79, II., Summary.
77.	GOSAR Anton: Obseg, veročnost in karakteristika
slovenskega izseljevanja v tujino. Izseljeništvo naroda i narodnosti Jugoslavije i njegove uzajam-ne veze s domovinom, Zagreb 1978, 144—159, II.
78.	GROZNIK Zvonko: Druga slovenska kmečka ohcet v
Avstraliji (16. aprila 1977). SlovK 1978, 307-310,
11.
79 . 25. Interetnični odnosi, medkrajevni odnosi in zdomstvo. ETSEO, Vprašalnice 7, Ljubljana 1978, 27-36.
(Uredniški odbor z upoštevanjem osnutka Pavle Štrukelj.)
80.	Izseljeništvo naroda i narodnosti Jugoslavije i nje-
gove uzajamne veze s domovinom. Zbornik (prvega jugoslovanskega simpozija v Zagrebu 2.-4.
12.	1976), Zavod za migracije i narodnosti, Zagreb 1978, 741 s., II., povz.
81.	KLEMENČIČ Vladimir: The Character, Causes and
Effects of Emigration from Yugoslavia. Izseljeništvo naroda i narodnosti Jugoslavije i njegove uzajamne veze s domovinom. Zagreb 1978, 709-714.
82.	KLINAR Miha: Slovenska narodnostna skupnost v
Avstriji skozi stoletje. Železar 27/1978 (29. 6.),
* št. 25, s. 10; (10. 8.), št. 30, s. 10.
83.	KLINAR Peter: Ko se vrneš iz tujine ... Tipi remigran-
tov in njihovi družbeni problemi. NRazgl 27/1978 (29. 9.), št. 18, 513—514.
84.	KLINAR Peter: V spremenjenih družbenih odnosih,
vrednotah in normah. Migracije in imigranti s sociološke plati. Delo 20/1978 (23. 12.), št. 296, s. 27.
85.	(KRAGELJ Jožko) Jok: Slovenci v Italiji. Glasnik SDD
8/1978, št. 1, 36-38; št. 2, 75-77; št. 3, 119-122.
86.	Kulturno življenje beneških Slovencev. Družina in
dom 29/1978, št. 7, 102-104, il.
87.	MERLAK Milena: Slovensko socialno delo na Dunaju.
Družina in dom 29/1978, št. 7, s. 109.
88.	MUKiČ Franček: Položaj in samozavest porabskih
Slovencev. 2000 1978, št. 9, 15—17.
89.	NOVAK Vilko: Doklej porabski Slovenci. 2000 1 978,
št. 9, 12—14.
90.	OZMEC M(artin): Prizadevni člani slovenskega dru-
štva France Prešeren v Burscheidu. Tednik 31 /1978 (2.2.), št. 5, S. 5, il.
91.	(PREMROV Jože) Janez Korošec: Slovenci po svetu,
posebej na slovenskem Koroškem. Glasnik SDD
8/1978,
št. 1, 33—36;
št. 2, 72-75;
št. 3, 116—119.
92.	RUPNIK Anton: Ugledni in dobro organizirani. Med
Slovenci v ZR Nemčiji. SlovK 1978, 266—271, il.
93.	STANONIK Janez: Konferenca v Duluthu o Jugoslo-
vanih v Ameriki. SlovK 1978, 312—313, il.
94.	STARC Milan: Slovensko kulturno društvo Slovenija v
Olofströmu. SlovK 1978, 278—281, il.
95.	SUHADOLC Ivana: Etnične manjšine v Jugoslaviji in
Švici. Zaliv 1978, št. 1/2, 74—85.
96.	ŠIFTAR Vanek: Romi v Sloveniji (s posebnim poudar-
kom na njihov položaj v Prekmurju in v občini Novo mesto.)
Dialogi 14/1978, št. 7/8, 426—442.
97.	ŠIFTAR Vanek: O Romih — Romi o sebi. Vestnik
29/1978
(8. 6.), št. 21, s. 12;
(15. 6.), št. 22, s. 10.
98.	ŠKOF Ivanka: Primorski socialni klub "Jadran” v
Melbournu. SlovK 1978, 310—311, il.
99.	ŠTOKA Drago: Današnji položaj Slovencev v Italiji.
2000 1978, št. 9, 9—11.
100.	TORKAR Zdenka: Odnos domačinov do nesloven-
skih delavcev na Jesenicah. Železar 27/1978 (23.
3.), št. 11, s. 6.
101.	VOVKO Andrej:	Organizacija jugoslovanskih
emigrantov iz Julijske krajine do leta 1933. ZČ 32/1978, št. 4, 449-473, Riassunto.
102.	ZDOVC Pavel: Dunaj in njegovi Slovenci. (Turistični
priročnik.) Klub Mladje, Dunaj, Celovec 1978, 189 s., il.
103.	ZUPANČIČ Beno: Clevelandski vtisi. SlovK 1978,
209—210.
1.2.8.	Družbeno razlikovanje
104.	KRNEL-UMEK Duša, sodel. TOMAŽIČ Tanja: 26.
Družbeno razlikovanje, ETSEO, Vprašalnice 7, Ljubljana 1978, 37—49.
1.2.9.	Vrednote in moralne norme
105.	SMITEK Zmago: 27. Vrednote in moralne norme.
ETSEO, Vprašalnice 7, Ljubljana 1978, 51—63.
1.2.10.	Pravne norme
106.	VILFAN Sergij: 28. Pravna etnologija. ETSEO,
Vprašalnice 7, Ljubljana 1978, 65—82.
1.2.11.	Delovne skupnosti
1.2.12.	Medsebojna pomoč
107.	MAKAROVIČ Marija: Medsebojna pomoč na vasi na
primeru Šmihela pod Nanosom. Goriški letnik 1978, št. 4/5, 5—18, IL, Riassunto.
108.	MAKAROVIČ Marija: Medsebojna pomoč na vasi (na
primeru Nedelice v Prekmurju). ČZN 49, n.v. 14/1978, št. 1, 149—165, il., Rčsumč.
109.	MAKAROVIČ Marija: Medsebojna pomoč na vasi v
vzhodni Sloveniji. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, 237—273, il.
1.2.13.	Sosedstvo
110.	PETEK Tone: Sosedski odnosi v Podvolovljeku. ČZN
49, n.v. 14/1978, št. 1, 166-181, il.
1.2.14.	Fantovske in dekliške skupnosti
1.2.15.	Družbene organizacije; poklicne, namenske skupnosti; Društva
Društva
111.	ZVONAR Darka: Štirje so gonili v Trst. Sedem dni
7/1978 (16. 3.), št. 11, 52—53, II.
(Kolesarsko društvo, Ribnica.)
112.	ZUPANC Ciril: 80-letnica gasilstva v Železnikih.
Loški razgledi 25/1978, 195—219, II.
1.2.16.	Združbe odraslih
1.2.17.	Prijateljstva, poznanstva, klike
1.2.18.	Letne šege, prireditve, festivali; Praznovanja, prazniki
113.	COBELJ Štefka: Maske in opravila. Pokrajinski
muzej, Ptuj 1978, (16) s., il.
114.	ČEH Majda: O pustnih maskah in navadah. Tednik
31/1978 (2. 2.), št. 5, s. 7, il.
115.	ČERIN Ančka: Novo leto — praznik otrok in družine.
OiD 27/1978, št. 10, 1-2.
116.	DEMŠAR Viktorijan: Konjska procesija v Komendi.
MohKol 1978, 167—171.
117.	FORSTNERIČ France: Kurent na razpotju. Ptujsko
kurentovanje si želi in zasluži večji kulturni pomen.
Delo 20/1978 (8. 2.), št. 31, s. 9.
118.	KUMER Zmaga: Nekaj misli ob medunarodni smotri
folklora v Zagrebu. Glasnik SED 18/1978, št. 4, 72—73.
119.	KURET Niko: II Carnevale — occasione dl critica
sociale. Congresso internazionale 'Tradizioni popolari fra l’Adriatico e il Danubio”, Gorizia 3—4 settembre 1977. Gorizia 1978, 8—15.
120.	KURET Niko: Antependi del presepi presso gli Slo-
veni. II Presepio 26, (Roma, giugno 1978), no. 94, 14-16.
121.	KURET Niko: Georgijagen in Petschnitzen, Kärnten.
(Begleittext.) Wissenschaftlicher Film 20, Wien, april 1978, 26—33.
122.	KURET Niko: Košuta — cervula. AV 29/1978,
495—504, II., Zusammenfassung.
123.	METLIKOVEC Albert: Delajmo jaslice, a ne kakršne-
koli. MohKol 1978, 94—97, II.
124.	ROZMAN Franc: O praznovanjih Prvega maja. Mla-
dina 1978 (27. 4.), št. 17/18, 24—25, Prvomajska priloga, 4—5.
125.	UTENKAR Danilo: Oživljeni Pojedež. Stari ljudski
običaji ožive zlasti pred pustovanjem. Ptujsko polje. Delo 20/1978 (2. 2.), št. 26, s. 9.
126.	VIPOTNIK Olga: Izročilo 8. marca se je zakoreninilo
v NOB. OiD 27/1978, št. 3, s. 4; št. 4, s. 4; št. 5, 3-4.
127.	VOGEL Milan: Praznovanje Prvega maja v Sloveniji
od prvih začetkov do danes. TV—15 1 6/1978 (20.
4.), št. 15, s. 6;
(27.4.), št. 16/17, s. 6, II.
128.	WILFAN Hinko: Belokranjski božičnik in božičnjak.
Obzornik 1978, št. 1, 51—53, il.
129.	ŽAUCER Pavle—Matjaž: Majniška praznovanja in
voščila. KF 28/1978 (24. 4.), št. 2, 2—3, il.
1.2.19.	Rojstvo, poroka, smrt
130.	Šranga še živi. Folklorist 1 /1978, št. 4, s. 9, il.
1.2.20.	Delovne šege
1.3.	Duhovna kultura
1.3.1.	Splošno
1.3.2.	Verovanje
131.	BOGATAJ Janez, KRNEL—UMEK Duša, šMITEK
Zmago: 37. Verovanje. ETSEO, Vprašalnice 9, Ljubljana 1978, 95—118.
132.	PAVLOVEC Rajko: Ljudsko verovanje v terciarne
fosile. Proteus 40/1977—78, št. 5, s. 195.
133.	PERKO Franc: Verstva v Jugoslaviji. Mohorjeva
družba, Celje 1978, 210 s., il.
134.	PERKO Franc: Mavrica verstev v Jugoslaviji. MohKol
1978, 60—65.
1.3.3.	Jezik (načini sporazumevanja, izražanja), imena
135.	KLEMENČIČ Matjaž: Jezikovna struktura prebi-
valstva na z avtohtonim slovenskim prebivalstvom poseljenem območju avstrijske štajerske od srede 19. stoletja do leta 1971. ČZN 49, n.v. 14/1978, št. 1, 124—148, II., Zusammenfassung.
136.	OVSEC Damjan: Nomen est omen. O imenih po
svetu in kakšna smo si dajali pri nas leta 1978. Mladina 1978 (28. 12.), št. 52, 44-46, II.
137.	PLANINA	France:	Nemške izposojenke	v loškem
govoru.	Loški	razgledi 25/1978,	130—139,
Zusammenfassung.
1.3.4.	Besedna umetnost
138.	KUMER	Zmaga:	Slowenische Volksballade.
Jahrbuch für	Volksliedforschung	23/1978,
137-150.
139.	KUMER Zmaga: Zur Frage nach der mittelalterlichen
Tradition der slowenischen bailaden und ihrer Stellung innerhalb der europäischen Überlieferung. The European Medieval Bailad, A. Symposium. Odense, Univ. Press, 1978, 40—50.
140.	KUMER Zmaga: Ljudska pesem v sodobnosti.
Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, 335—364.
141.	MarS: Jubilejno leto Miklove Zale. KorK 1978,
109—117, II.
142.	MATIČETOV Milko: Ob zibki ljudske lirične pesmi v
Beneški Sloveniji. Zbirka Nediža 2, špeter Slove-nov — Trst 1978, 57—80.
143.	MATIČETOV Milko: Accanto alla culla della poesia
popolare Urica in Resia. Lingua, espressione e letteratura nella Slavia italiana. Quadern! Nediža, San Pietro al Natisone — Trieste 1978, 63—88.
144.	Mlada Breda — izbor ljudskih pesmi. Izbr. in ur. ter
op. napisal Boris Merhar. Mladinska knjiga, Ljubljana 1978, 255 s., il.
145.	(NOVAK Vilko) V. N.: Naše najstarejše pesmi.
Stopinje 1978, 19—20.
146.	(NOVAK Vilko): Naši "zlati očenaši”. Ob zbiranju
starih slovenskih molitev. Družina 27/1978, št. 12/13, s. 11, il.
147.	Polbinski pastirji. Kakor jo je pel nekoč Lamjanov
hlapec, če je bil vesel. JKol 1978, s. 256.
148.	ROŽNIK Pavle (= GAL Palko); Lepa Mankica in dru-
ge prekmurske pravljice. A szšp Mankica es egyäb muräntüli mesäk. Pomurska založba, (Murska Sobota) 1978, 200 s., II.
149.	Slovenske uganke. (Zbr. in ur. Darinka Petkovšek.)
Mladinska knjiga, Ljubljana 1978, 151 s., il.
150.	SMOLEJ Viktor: Pesem o aretiranem županu. JIS
24/1978-79, št. 1, 24-26.
151.	SMOLEJ Viktor:	”Ta hiša je moja...” JIS
24/1978-79, št. 1, 23—24.
152.	STANONIK Marija: Primorsko partizansko pesništvo
(izbor pesmi). Primorska srečanja 1978, št. 9—11, 78—82. (Naslov dalo uredništvo.)
153.	STANONIK Marija: Slovenska pesem v Dachauu.
Borec 30/1978, št. 11, 623-629.
154.	STANONIK Marija: Himnične pesmi. Osebnost tova-
riša Tita v neznanem slovenskem NOB pesništvu. NRazgl 27/1978 (26. 5.), št. 10, 300—301.
155.	ŠTRUKELJ Pavla: Huzar. (Pravljico je povedal Rom
Stefan Horvat iz Pušče.) SE 29/1976, Ljubljana 1978, 101—104, Summary.
156.	VRŠNIK Joža: Preproste zgodbe s solčavskih planin.
Slovenske večernice, Mohorjeva družba, Celje 1978, 151 s. (Redakcija Zmaga Kumer.)
1.3.5.	Branje
1.3.6.	Likovna umetnost, likovno obzorje
157.	SEDEJ Ivan: Problemi likovne in socialne opredelitve
slovenske ljudske umetnosti. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, 409- 454.
1.3.7.	Petje, pevci, pesmi
1.3.8.	Glasba, glasbila, godci, godčevstvo
158.	KUMER Zmaga: Godčevstvo in sodobni instru-
mentalni ansambli na Slovenskem. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978 , 365—408.
159.	KUMER Zmaga: Slovenska ljudska glasba. Glasbena
mladina 1977/78 (januar 1978), št. 4, s. 21; (februar 1978), št. 5, s. 21;
(april 1978), št. 7, s. 21;
(maj 1978), št. 8, s. 21.
160.	KUMER Zmaga: Ljudska glasba in Cerkveni glasbe-
nik. Cerkveni glasbenik 71, Ljubljana 1978, 73—77.
161.	STRAJNAR Julijan:	Alcuni appunti sulla
transcrizione della mušica instrumentale popolare. če fastu? 53/1977 (izšlo 1978), 229-235.
162.	STRAJNAR Julijan:	Slovinskä lüdovä hudba.
Seminär hudobny folklör v Juhoslävii v rämci cyklu Lüdovä hudba v rozhlase, Bratislava 1978,
5-27.
(An., fr., rus., nem. besedilo.)
163.	STRAJNAR Julijan: Ljudska glasba na Krasu. JKol
1978, 154—159, not. prim.
1.3.9.	Ples; Folklorne skupine
164.	Akademska folklorna skupina France Marolt, (Ljub-
ljana) 1978, (24) s., II.
(SL, nem., it. besedilo.)
165.	BENČINA Meta: S plesom čez oder. Nastop folklor-
ne skupine "Emona”, ki slavi desetletnico obstoja. Delo 2/1978 (3. 6.), št. 127, s. 6.
166.	BENČINA Meta: Podjetna skupina. V tržaškem
kulturnem domu je nastopila tamkajšnja folklorna skupina ”Stu ledi”, ki praznuje petletnico. Delo 20/1978 (11. 4.), št. 84, s. 7.
167.	BENČINA Meta: Plesna predstava. V okviru "Naših
dosežkov” so spet nastopili vsi trije ljubljanski folklorni ansambli in tudi gostje iz Kranja. Delo 20/1978 (6. 4.), št. 80, s. 11.
168.	BENČINA Meta:	Folklorni praznik. Akademska
folklorna skupina "France Marolt” z večerom slovenskih plesov v Križankah slavila svoj jubilej. Delo 20/1978 (5. 7.), št. 153, s. 7.
169.	—ej: V Železni Kapli so se spet srečali folklorni
ansambli. SlovV 33/1978 (4. 8.), št. 31, s. 4, il.
170.	(GAJZER Majda) MG: Večer ljudskih pesmi, glasbe
in plesov. V Moravcih 7. januarja. Tednik 31/1978 (55. 1.), št. 1, s. 5, il.
171.	G LATZ Cvetka: 40 let folklore v Markovcih In okolici.
Folklorist 1/1978, št. 4, s. 6, il.
172.	KOS Lojze: Visoko priznanje Ravenčanom. "Zlati list
jeseni”. Folklorna skupina iz Raven na Koroškem je na evropskem festivalu osvojila visoko nagrado. Teleks 34/1978 (29 . 9.), št. 39, 30-31, il.
173.	KRIŠČAK Nadja: Folklorna skupina ”Stu ledi”. JKol
1978, 139—146, II.
174.	RAMOVŠ Bogomir: Slovenski ljudski plesi. Seminar
slovenskega jezika, literature in kulture 14/1978, 167-185.
175.	RAVNIKAR Bruno: Tri desetletja "Franceta Marolta”.
Folklorist 1/1978, št. 3, 3—5, II.
176.	RAVNIKAR Bruno: Deseta obletnica "Karavank”.
Folklorist 1/1978, št. 1, 4—5, II.
177.	(štirideset) 40 let folklore v Markovcih in okolici
1938-1978. Folklorno društvo, Ptuj 1978, 42 s., II.
178.	Štirideset let folklore v Beltincih. Ob 8. Folklornem
festivalu. Murska Sobota 1978, 40 s., II.
179.	(štirideset) 40 let folklore v Beltincih. Folklorist
1/1978, št. 4, s. 4, II.
180.	Zbornik folklorne skupine Bled, 1945—1978,
Kulturno umetniško društvo, Bled /1978/, /25/ s., II.
1.3.10.	Dramatika in gledališče
181.	KURET Niko: 39. Gledališče. ETSEO, Vprašalnice 9,
Ljubljana 1978, 127—130.
1.3.11.	Igra odraslih in otroška igra	is
182.	KURET Niko: 38. Igra odraslih in otroška igra.
ETSEO, Vprašalnice 9, Ljubljana 1978, 119—125.
1.3.12.	izviri znanja
1.3.13.	Zdravilstvo, veterina
183.	DOLENC Milan: Nove ljudskomedicinske bukve z
Gorenjske in Notranjske. Loški razgledi 25/1978, 140—148, II., Ršsumš.
184.	DOLENC Milan: Medicinsko bukovništvo na Koro-
škem, Štajerskem in v Prekmurju. ČZN 49, n.v. 14/1978, št. 1, 82—91, Zusammenfassung.
185.	MAKAROVIČ Marija: Ljudsko zdravstvo — na pri-
meru Pregare v Istri. Zbornik radova 26. sastanka Naučnog društva za historiju zdravstvene kulture Jugoslavije. Poreč 30 . 9. — 2. 10. 1976, Rijeka 1978, 207—218.
186.	MILČINSKI Lev: Droge in čarovništvo. Proteus
41 /1978—79, št. 3, 88 —92, il.
187.	POŽARNIK Hubert: Zagovori in molitve — edino
zdravilo. Ob stoletnici prve slovenske psihiatrične knjige. Delo 20/1978 (8. 4.), št. 82, s. 35.
188.	REŠEK D(ušan): Stare šege in običaji v Pomurju
povezani z domačimi živalmi. Veterinarske novice 4/1978, št. 6, 159-160.
1.3.14.	Znanje o rastlinskem svetu
1.3.15.	Znanje o živalskem svetu
1.3.16.	Znanje o vremenu
189.	Vremenski pregovori. KolMD, Celovec 1978, 28—32.
1.3.17.	Zgodovinska zavest in geografsko obzorje
1.3.18.	Tehnično znanje
1.4.	Etnološke (monografske) obravnave krajevnih in regionalnih skupnosti
190.	KOREN Vlasta: Nekaj značilnosti ljudske kulture v
madžarski vasi Motvarjevci (Szent Läszlö) v Prekmurju. SE 29/1976, Ljubljana 1978, 125-144, II., Čsszegezšs, Summary.
1.5.	Etnološke (monografske) obravnave poklicno socialnih skupnosti
2.	OBČA ETNOLOGIJA
2.1.	Bibliografija, filmografija, diskografija, topografija, pregledi
191.	BOGATAJ Janez: Slovenska etnološka bibliografija
za leto 1976. Glasnik SED 18/1978, št. 1, 10—16.
192.	DOBROVOLJC France:	Zgodovinopisje In
družboslovne vede 1964—1977. Glasnik Slovenske Matice 2/1978, št. 2, 37—40. (Bibliografija objav Slov. Matice.)
193.	Etnološka topografija slovenskega etničnega ozem-
lja, Ljubljana 1978, Vprašalnice 7, 130 s.; Vprašalnice 9, 130 s.
194.	Jahresbibliographie der Volksballadenforschung.
Annual Bibliography of Folk Ballad Research, 7/1977 mit Nachträgen. Hrsg, von der S.I.E.F. — Kommision für Volksdichtung und Slovensko etnološko društvo, durch Zmaga Kumer In Zusammenarbeit mit Rolf Wilh. Brednich und Jürgen Dittmar. Ljubljana 1978, 43 s.
195.	KRANJC Marjan: Družboslovni periodični tisk v
slovenskih matičnih knjižnicah. Obvestila republiške matične službe 1978, št. 16, 12—25.
196.	KRNEL—UMEK Duša: Bibliografija nalog študentov
PZE za etnologijo v letu 1977. Glasnik SED 18/1978, št. 1, 17—18.
197.	MUNDA Jože: Slovenske bibliografije v letu 1977.
Knjižnica 22/1978, št. 3/4, 275-284.
198.	PERTOT Marjan: Slovenski tisk v Italiji 1976—1977.
JKol 1978, 88—92.
199.	PLENIČAR Boža: Bibliografija Simona Rutarja. Gori-
ški letnik 4—5/1978, 139—183, II.
200.	RIBAR Miloš: Zgodovinske publikacije v letu 1977.
ZČ 32/1978, št. 3, 357-368.
201.	ŠKAFAR Ivan: Bibliografija prekmurskih tiskov od
1715 do 1919. (Za tisk priredil Vilko Novak.) SAZU, Ljubljana 1978, 102 s.
(s. 7—14: Novak Vilko, Značaj in pomen prekmurskega slovstva.)
2.2.	Splošno (Splošna dela; zborniki, časopisi, revije; polemika)
202.	BAŠ Angeles: Gledališče, film in etnologija. Etnolo-
gija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 81 —85, Summary.
203.	ČZN 49, n.v. 14/1978, št. 1—2, 370 s., II., povz.
204.	Etnologija in sodobna slovenska družba. (Zbornik 3.
posvetovanja SED v Brežicah.) Posavski muzej, Brežice 1978, knj. 5, 124 s., il., povz.
205.	FIKFAK Jurij: O izročilu in estetskem kriteriju.
Glasnik SED 18/1978, št. 3, s. 64.
(K polemikam v Glasniku SED 17/1977, št. 2, 3 in 18/1978, št. 1.)
206.	FISTER Majda: Odnosi med teorijo, prakso in zna-
nostjo. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 38—40, Summary.
207.	Folklorist, Glasilo odbora za folklorno dejavnost pri
predsedstvu ZKOS v Ljubljani 1 /1978, št. 1—4, 60
S.
208.	Glasnik SED 18/1978, št. 1—4, 77 s., II.
209.	KAVČIČ Bojan: Etnologija in vprašanje sodobnega
okusa. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 62—67, Summary.
210.	KERŠIČ Irena:	Obravnava narodnoosvobodilnega
boja v slovenski etnologiji. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 25—27, Summary.
211.	(KREMENŠEK Slavko): Način življenja Slovencev
XX. stoletja. O etnologiji in njenih vprašalnicah govori prof. dr. Slavko Kremenšek. NRazgl 27/1978 (24. 3.), št. 6(629), s. 176 in 167, il.
212.	KRNEL-UMEK Duša: Etnologija in izobraževanje.
Etnologija in sodobna slovenska družba. Brežice 1978, 41—43, Summary.
213.	KRNEL-UMEK Duša: Načrtovanje kadrov v etnološki
stroki. Glasnik SED 18/1978, št. 1, s. 1, il.
214.	KURET Niko: "Konec folkloristike?” Glasnik SED
18/1978, št. 1, s, 20.
(Odgovor na polemiki Bojana Kavčiča in Mire Omerzel v Glasniku SED 17/1977, št. 3.)
215.	Loški razgledi 25, Muzejsko društvo v Škofji Loki
1978, 343 s., il., povz.
216.	MAKAROVIČ Marija: Poletna etnološka razmišljanja
s Strojne na Koroškem. Glasnik SED 18/1978, št. 3, 57-58.
217.	NOVAK Anka: Odnos do etnologije med anketiranci
v Kranju. Etnologija in sodobna slovenska družba. Brežice 1978 , 28—34, Summary.
218.	NOVAK Vilko: Sestava slovenske ljudske kulture.
Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978. 117—160.
219.	O ljudski ("narodni”) pesmi. Glasnik SED 18/10978,
št. 3, s. 63.
(K polemiki v Glasniku SED 17/1977, št. 2, 3 in 18/1978, št. 1.)
220.	Pogledi na etnologijo. Partizanska knjiga, Ljubljana
1978, zbirka Pogledi zv. 3, 454 s., M.
221.	Slovenski etnograf 29/1976, Ljubljana 1978, 160 s.,
II., povz., avtorski izvlečki.
222.	STANONIK Marija: Etnološki vidik raziskovanja NOB
1941—1945. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 12—18, M., Summary.
223.	STRAJNAR Julijan:	Pretirani sentimentalizem?
Glasnik SED 18/1978, št. 1, 20-21.
(Odgovor na polemiki Bojana Kavčiča In Mire Omerzel v Glasniku SED 17/1977, št. 3.)
224.	ŠMITEK Zmago: Možnosti in naloge slovenske
etnologije na področju raziskovanja evropskih in neevropskih kultur. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978 , 51—53, Summary.
225.	Študentje etnologije: Anketa, Kaj je etnologija
(1978). Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 35—36, Summary.
(Avtorji: Janez Fajfar, Ivica Anžič, Mojca Blažej, Inja Jugovec, Vanja Martinčič, Boris Mravlje, Blaž Telban, Katra Valič, Maja Zaletelj.)
226.	VOGEL Marija: Mesto obdobja NOB v slovenski
etnologiji. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 19—23, Summary.
227.	VOGEL Marija: Obdobje NOB in etnologija. TV-15
16/1978 (15. 6.), št. 23, s. 7.
2.3.	Etnološka terminologija
228.	BAŠ Angeles: O "ljudstvu” in "ljudskem” v sloven-
ski etnologiji. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, 67—115.
2.4.	Tehnike raziskovalnega dela
229.	BOGATAJ Janez: O etnološki fotografiji. Človek
skozi objektiv etnologa. Razstava etnološke fotografije, Brežice 1978, 5—8.
230.	KRIŽNAR Naško: Etnološka fotografija — problem
večmedijskega izražanja. Človek skozi objektiv etnologa, Razstava etnološke fotografije, Brežice 1978, 3-4.
231.	MAKAROVIČ Marija:	Neposredno opazovanje z
udeležbo kot ena izmed metod etnološkega raziskovanja alkoholizma na vasi. Etnologija In sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 118—123, Zusammenfassung.
232.	MAKAROVIČ Marija: Način In pomen zbiranja
etnoloških podatkov zaupnejše vsebine. Glasnik SED 18/1978, št. 4, s. 65.
2.5.	Muzeologija, konservatorstvo, varstvo spomenikov
233.	FISTER Peter: Etnologija kot sestavina načrtovanja
prenove urbanega in ruralnega prostora. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 90—94, Summary.
234.	KNIFIC Vladimir: Etnologija In spomeniško varstvo.
Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 75—80, Summary.
235.	KOREN Vlasta: Obnovitvena dela etnoloških spome-
nikov v lendavski občini. Glasnik SED 18/1978, št. 3, 60—61.
236.	PETEK Tone: Etnologija, muzej in sodobna sloven-
ska družba. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 68—73, Summary.
237.	SEDEJ Ivan: Etnološke raziskave in delež etnologije
v raziskovanju pogojev za ohranjevanje mestnih
in vaških jeder. Glasnik SED 18/1978, št. 3, 58—60.
238.	SEDEJ Ivan: Družbeni pomen stavbne dediščine in
odnos med kulturnim in naravnim okoljem (Teze za razpravo). Glasnik SED 18/1978, št. 34, 65-67.
2.6.	Zgodovina etnologije
2.6.1.	Splošno
2.6.2.	Raziskovalci, zbiralci, ljubitelji;
Biografije, obletnice, nekrologi
239.	(HROVATIN Radoslav) Urednik (RAVNIKAR Bruno):
Dr. Radoslav Hrovatin. Folklorist 1/1978, št. 2, s. 3, II.
240.	(RAČIČ Božo) MAKAROVIČ Marija: Božo Račič —
devetdesetletnik. Glasnik SED 18/1978, št. 1, s. 19, il.
2.6.3.	Etnološke ustanove; Razstave, kongresi, predavanja, diskusije; terensko delo
241.	AVGUŠTIN Maruša: Razstava panjskih končnic.
Besedilo zloženke za razstavo v Gorenjskem muzeju v Kranju, 24. 4. — 10. 5. 1978 (23. 3.), Priloga št. 108, s. 27, II.
(Terenska praksa študentov PZE za etnologijo na Dolenjskem in v Posavju.)
242.	BOGATAJ Janez: Kmalu Kmečka domačija-muzej?
DL 29/1978 (23 . 3.), Priloga št. 108, s. 27, il. (Terenska praksa študentov PZE za etnologijo na Dolenjskem in v Posavju.)
243.	ČEPLAK Ralf, FAJFAR Janez: X. Semlnarium
ethnologicum. Glasnik SED 18/1978, št. 4, 75—76.
244.	DULAR Jože: Skozi zbirke Belokranjskega muzeja In
Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika 1978, 23 s., II.
245.	Etnologija in sodobna slovenska družba, 3. posveto-
vanje SED, Brežice, Posavski muzej, 7. In 8. junij 1978. Glasnik SED 18/1978, št. 2, 25—49, il.
246.	F. L.: Tretjakova afriška zbirka. V Slovenjgradcu.
SlovV 33/1978 (6. 1.), št. 1, s. 3.
247.	FORSTNERIČ France: Stara vas na podstrešju.
Marljivi ptujski muzealci bodo ob koncu tega tedna javnosti predstavili pomembno pridobitev, etnološko zbirko "Maske in opravila” v grajski kašči. Delo 20/1978 (9. 8.), št. 182, s. 6, il.
248.	KAVČIČ Bojan: Nova usmeritev slovenske etnolo-
gije. Glasnik SED 18/1978, št. 3, 55—56.
(O posvetovanju v Brežicah.)
249.	KOREN Vlasta: Pokrajinski muzej v Murski Soboti v
letih 1967-1974. ČZN 47, n. v. 12/1976 (januar 1978), št. 1, 179-189, II.
250.	KOREN Vlasta: Etnografski oddelek Pokrajinskega
muzeja v Murski Soboti. 84. zvezek Zbirke vodnikov, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Ljubljana 1978 , 30 s., II., nem. in madž. povz.
251.	KREMENŠEK Slavko: PZE za etnologijo. Poročilo o
delu Filozofske fakultete v Ljubljani v študijskem letu 1976/77, Ljubljana 1978, 125—131.
252.	KREMENŠEK Slavko: Tehten prispevek. Ob razstavi
"Univerza v Ljubljani in 40 let KPS”. Delo 20/1978 (13. 1.), št. 9, s. 7.
253.	KRNEL-UMEK Duša: Sestanek SED o muzejih na
prostem 9. 2. 1978. Glasnik SED 18/1978, št. 1, s. 1.
254.	KUMER Zmaga:	9. posvetovanje mednarodne
skupine za raziskovanje ljudskih balad v Eszter-gomu 21. — 23. avgusta 1978. Glasnik SED 18/1978, št. 4, s. 73.
255.	KUMER Zmaga: Seminar "Folklör a umenie dneška"
v Martinu na Slovaškem. Glasnik SED 18/1978, št. 4, 70-72.
256.	KUMER Zmaga: Stalna razstava glasbil v Ptujskem
muzeju. Glasnik SED 18/1978, št. 1, s. 18.
258.	KUMER Zmaga: 6. zasedanje študijske skupine
IFMC za raziskovanje ljudskih glasbil 12. — 16. sept. 1977 na Poljskem. Glasnik SED 18/1978, št. 1, s. 18.
259.	MURAJ Aleksandra: Treće posvetovanje Slovenskega
etnološkega društva, Brežice, 7. — 8. VI. 1978. Etnološka tribina, godišnjak Hrvatskog etnološkog društva 7—8, Zagreb 1978, št. 1, 88-91.
260.	OVSEC Damjan: Povezanost. V Brežicah uspešno
posvetovanje etnologov o sodobni slovenski družbi. Delo 20/1978 (16. 6.), št. 138, s. 8.
261.	PODBEVŠEK Albina: Prava sirarna v malem, le sira
ni! Na obisku v trentarskem muzeju. Jana 7/1978 (23. 8.), št. 34, s. 35, II.
262.	PODGORŠEK Vlado: Poslanstvo muzeja. Brežiški
posavski muzej se s svojo živahno dejavnostjo vrašča v svoje okolje. Delo 20/1978 (15 . 3.), št. 61, s. 7.
263.	Poročilo ustanov o delu v letu 1977. Glasnik SED
18/1978, št. 1, 3-10.
264.	RATEJ Olga: Odmrlo sitarstvo. Delo 20/1978 (19.
5.	), št. 114, s. 7. (Razstava Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri.)
265.	RATEJ Olga: Svet v razstavah. Muzej v gradu
Goričane postaja kulturni center neuvrščenih dežel s stalnimi in tudi občasnimi prireditvami. Delo 20/1978 (25. 5.), št. 119, s. 7.
266.	RATEJ Olga: Gostilne, kakršnih se spominjamo.
Dogodek v SEM v Ljubljani. Delo 20/1978 (17.
6.	), št. 139, s. 34, II.
267.	Redna skupščina SED, Brežice, Posavski muzej, 8.
junij 1978. Glasnik SED 18/1978, št. 2, 49—52, il.
268.	(ŠNEBERGER Marjan) mš: Ali bo Ptuj dobil nacio-
nalni muzej mask? Tednik 31/1978 (20. 4.), št. 16, s. 7, il.
269.	VRDLOVEC Zdenko: Proučevanje načina življenja.
Etnologija in sodobna slovenska družba. Dnevnik 27/1978 (9. 6.), št. 155, s. 5.
270.	VUK Vili: Titov rojstni kraj. Razstava SEM v Ljub-
ljani. NRazgl 27/1978 (6. 1.), št. 1, s. 9.
271.	ŽUMER Niko: Razširitev muzeja v Železnikih. Loški
razgledi 25/1978, 320-324, il.
2.7.	Metodologija
272.	KREMENŠEK Slavko:	Je naša metodološka
usmerjenost ustrezna? Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 45—50, Sum-mary.
273.	KREMENŠEK Slavko:	Družbeni temelji razvoja
slovenske etnološke misli. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978 , 9—65.
274.	RAVNIK Mojca: Etnologija in sodobna slovenska
družba. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 7—11, il., Summary.
275.	(VRDLOVEC Zdenko) (ZV): Prelomni trenutki. Dnev-
nik 27/1978 (25. 2.), št. 54, s. 5,
(O metodoloških premikih v slov. etnologiji.)
2.8.	Etnologija in druge vede
2.9.	Etnolingvistika
2.10.	Etnomuzikologija
276.	OMERZEL Mira:	Pomen etnomuzikologije za
(današnjo) družbo glede na razvoj etnomuziko-loške znanosti. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice 1978, 54—60, Summary.
2.11.	Folkloristika
2.12.	Etnokoreologlja
2.13.	Antropogeografija
2.14.	Rasno razlikovanje
2.15.	Etnopsihologlja, socialna psihologija
2.16.	Etnogeneza
2.17.	Demografija, etnična statistika; Migracije, manjšine
2.18.	Etnološki zemljevidi, atlasi, karte; Etnološki film
277.	(KAVČIČ Bojan) Bavčič Janko: Etnološki film. S
strokovnega in filmskega zornega kota. Dnevnik 27/1978 (8. 7.), št. 183, s. 5.
(Ponatisnjeno v Glasniku SED 18/1978, št. 2.)
278.	KRIŽNAR Naško: Filmski program, Dvorana doma
JNA, Brežice, 7. junij 1978. Glasnik SED 18/1978, št. 2, 52-53.
279.	KRIŽNAR Naško: Al V-lea Seminar bienal al filmului
etnografic si folcloric. Glasnik SED 18/1978, št. 4, s. 70.
2.19.	Ekologija, varstvo okolja
2.20.	Prispevki za zgodovino krajev, območij in prebivalcev; Potopisi
280.	AMBROŽIČ Jože: Spomin na Srednjo Radovno med
NOB. Železar 27/1978 (28. 9.), št. 37, s. 14.
281.	BAŠ Angelos: Iz kulturnega življenja v Zgornji
Savinjski dolini in Zadretju med svetovnima vojnama. Savinjski zbornik 4/1978, 266— 274, il.
282.	BELOVIČ Marija:	Moja mladost v Slovenskih
goricah. Domača rast 1/1978 (30. 3.), št. 3, s. 2; (25. 5.), št. 4, s. 2.
283.	BLAZNIK Pavle: Železniki in franciscejskl katastrski
elaborati. Loški razgledi 25/1978,	11—23,
Zusammenfassung.
284.	BRAČIČ Vladimir: Prostorski razvoj upravne In
samoupravne razdelitve na območju severovzhodne Slovenije. ČZN 49, n. v. 14/1978, št. 2, 269—342, il., povz., Summary.
285.	BREČKO Stane: Hrastnik skozi desetletja. Kulturna
skupnost, Hrastnik 1978, 509 s., il.
286.	FORTUNA Julka: Življenje pod Blegošem med
obema vojnama. Loški razgledi 25/1978, 190—195, il.
287.	GOLAR Manko: Malo po Pomurju, malo po Prlekiji.
PV 78/1978, št. 9 , 564—566.
288.	JELINČIČ Dušan: Analiza Trsta. Gostovanje članov
centra za prosti čas Iz Firenc. Dan 8/1978, št. 72, 8-10, II.
289.	KOROPEC Jože: Brežice v srednjem veku. ČZN 47,
n. v. 12/1976 (januar 1978), št. 1, 93—116, II., Ršsumš.
290.	Krmelj 1943—1978. Krajevna skupnost, Krmelj 1978,
47 s., il.
291.	MODREJ Ivan: Koprivna In Koprivci. KF 28/1978
(25. 1.), št. 1, 75-76.
292.	(NOVAK Vilko) Strehovec Vid: Ko smo bili šolarji.
Stopinje 1978, 61—68.
293.	Občina Slovenske Konjice včeraj, danes, jutri.
(Slovenske Konjice) 1978, (32) s., il.
294.	PIRC Tone: Škofja Loka v preteklosti (Prispevek k
dokumentaciji). Loški razgledi 25/1978 , 84—87, II.
295.	PLANINA Francö: V Italijanskih zaporih. Loški
razgledi 25/1978, 265-279, II.
296.	POLAJNAR Tone:	Nekateri elementi
družbenoekonomskega razvoja občine Škofja Loka v preteklih letih. Loški razgledi 25/1978, 45—56, II.
297.	Rojan skozi čas. Rojan 1978, 93 s., II.
298.	STPLOVšEK Miro: Gradivo za zgodovino Slovencev
med dvema vojnama v Jugoslovanskih arhivih zunaj Slovenije. Arhivi 1978, št. 1, 32—35.
299.	šEBJANIČ Franc: Evidentiranje virov za zgodovino
Prekmurja. Arhivi 1978, št. 1, 27—28.
300.	Šmarje pri Jelšah nekoč In danes. Krajevna
skupnost, Šmarje pri Jelšah 1978 , 23 s., il.
301.	šola in kraj Starše, 1808—1978. Starše (1978), 30 s.
302.	ŠUM RADA Janez: Ob 500-letnlci mesta Loža. SlovK
1978, 201-205, il.
303.	VOLPI BEZUČAN Ana: Nekaj o zgodovini Rojana.
Rojan skozi čas, Rojan 1978, 9—14, il.
304.	ŽAKELJ Janez:	Družbeno geografska podoba
žirovske kotli niče. Loški razgledi 25/1978, 24-44, il.
Janez Bogataj
bibliografija nalog študentov pze za
ETNOLOGIJO v LETU 1978.
Okrajšave: P — proseminarska naloga, S — seminarska naloga, D — diplomska naloga, il. — slikovno in drugo gradivo. Vse naloge so v tipkopisu.
POLJEDELSTVO
1.	Kozar-Mukič Marija: Poljedelstvo in živinoreja na Gornjem Seniku. D, 71 str., 19 il.
Živinoreja
2.	Bizjak Mojca: Planšarstvo na Belski planini. P, 19 str.
POLJEDELSTVO
1. Kozar-Mukič Marija: Poljedelstvo in živinoreja na Gornjem Seniku. D, 71 str., 19 il.
Živinoreja
2- Bizjak Mojca: Planšarstvo na Belski planini. P, 19 str.
3.	Kurinčič Sonja: Živinoreja v vasi Idrsko. S, 27 str., 5 il.
Telban Blaž: Živinoreja v vasi Damelj od začetka 20. stoletja do danes. S, 22 str., 19 II.
vrtnarstvo
5-	Rojšek Daniel: Amatersko vrtičkarstvo v Slapah pri Ljubljani. P, 16 str.
Ribištvo
6-	Buzolič Vedrana: Ribarstvo grada Hvara. S, 37 str., 3 il.
ČEBELARSTVO
7-	Senegačnik Jurij: Čebelarstvo v Gorenji vasi in okolici. P, 22 str., 3 il.
Rokodelstvo in obrt
8-	Bitenc Irena: Kotlarska obrt v Brežicah. P, 15 str., 15 il.
9-	Oman Sonja: Način življenja in delo čipkaric v čipkarski šoli v Cerknem. P, 20 str., 11 il.
'0. Mohorič Vlasta: Pohorski steklarji nekoč in danes. P, 18 str.
INDUSTRIJA IN RUDARSTVO
11.	Sever Sonja: Razvoj tekstilne tovarne Tosama na Viru in položaj delavstva v njej. P, 26 str., 3 il.
12.	Rešek Melita: Življenje delavcev tovarne Plamen. P, 21 str., il.
13.	Hudales Jože: Rudarska kolonija Pesje med obema vojnama. P, 19 str., 21 il.
14.	Grabnar Mojca: Izraba prostega časa trboveljskih rudarjev med obema vojnama. S, 32 str., 15 il.
15.	Torkar Zdenka: Način življenja delavcev v dveh železarskih barakah na Jesenicah med obema vojnama. P, 15 str., 11 il.
16.	Novak Urška: Izraba prostega časa delavcev tovarne Iskra v Semiču. P, 16 str., ii.
TURIZEM
17.	Dolenc Danilo: Kmečki turizem na Starem vrhu. Spremembe v načinu življenja preusmerjenih kmetij. P, 25 str.
PREHRANA
18.	Dular Andrej: Problem prehrane med NOB v Metliki. S, 29 str.
STA1VBARSTVO IN STANOVANJSKA OPREMA
19.	Miklavčič Inga: Arhitektura Breginja. D, 40 str., 53 il.
20.	Blažej Mojca: Materialna kultura v študentskem naselju. Oprema sob. P, 29 str.
21.	Canjko Borut: Vpliv vikendovstva na življenje domačinov v Ribnici na Pohorju. P, 21 str., 7 il.
22.	Smej Stefan: Hiše v Beltincih. S, 14 str.
23.	Kunaver Terezija: Stanovanjska kultura študentskega naselja. P, 13 str., 5 il.
NOŠA
24.	Slavec Ingrid: Noša kot pojav v načinu življenja študentov v Ljubljani. S, 51 str.
25.	Poderžaj Ivica: Noša. P, 26 str.
DRUŽINSKO SORODSTVENE VEZI
26.	Destovnik Cvetka:	Družinsko življenje delavk
Kartonazne tovarne. P, 16 str.
VZGOJA
27.	Barbo Cveta: Vzgoja od rojstva do polnoletnosti v Smledniku. S, 39 str.
28.	Čehovin Mojca: Vzgoja otrok v Logatcu po drugi vojni. P, 21 str.
29.	Čehovin Mojca: Vzgoja šolske mladine v Logatcu. S, 25 str.
30.	Petru Duša: Vzgoja otrok v trnovskem naselju Murgle. S, 42 str.
31.	Vrh Majda: Odnosi med delavkami vzgojnovarstve-nega zavoda Malči Belič. P, 14 str.
MEDKRAJEVNI IN INTERETNlCNI ODNOSI
32.	Hudelja Mihaela: Današnje življenje Ciganov na Drenovcu pri Vinici. P, 13 str., 2 il.
33.	Ambrožič Barbara: Akulturacijski problemi mladih iz BiH v dijaških domovih — Dom I in II v Velenju od leta 1958 do 1978. P, 21 str.
MEDSEBOJNA POMOČ
34.	Kolenko Milena: Kmečka pomoč v vasi Brezovec pri Polju ob Sotli. P, 12 str., il.
SOSEDSTVO
35.	Slapšak Maja: Sosedski odnosi v Vrhovnikov! ulici v Mengšu. S, 29 str., 5 il.
FANTOVSKE IN DEKLIŠKE SKUPNOSTI
36.	Židov Nevenka: Način življenja mladih v mladinskem klubu "Vsemirje” v Ljubljani. P, 23 str., il.
37.	Tršan Alojz: Fantovske družbe in njihovo delovanje v organizacijah in društvih v Smledniku in okolici. P, 16 str., il.
38.	Močnik Metka: Družabno življenje v študentskem naselju. P, 19 str.
39.	Račič Mojca: Prosti čas študentov II. letnika etnologije v šolskem letu 1977/78. P, 17 str.
DRUŽBENE ORGANIZACIJE
40.	Košir Maks: Življenje in delo gasilcev v gasilskem društvu Tacen. P, 25 str., 3 II.
41.	Dražumerič Marija: Društveno življenje v Črnomlju med leti 1920—1970. P, 46 str., 7 II.
42.	šmagelj Jožica: Vpliv društev na življenje današnjih Trboveljčanov. S, 19 str., 13 il.
43.	Črnič Tea: Taborniška organizacija v Škofji Loki. P, 27 str., 6 il.
44.	Časi Darinka: Društveno življenje mladih v vasi Šmartno ob Paki. P, 18 str., il.
45.	Les Bernardka. Družbene organizacije v Krški vasi. S, 33 str., 7 II.
ŠEGE
46.	Močnik Meta — Fajfar Janez: Brucovanje ljubljanskih študentov v študijskih letih 1976/77 in 1977/78. P-S, 20 str.
VEROVANJE
47.	Čeplak Ralf: Način življenja v gibanju ISCON. S, 53 str., 56 il.
BESEDNA UMETNOST
48.	Fikfak Jurij: Mitologija dr romana. S, 30 str.
BRANJE
49.	Bobera Janko: Analiza bralnih navad v izbrani družini. P, 14 str.
PETJE - PEVCI - PESMI
50.	Omerze! Mira: Pesem in glasba pod južnim Pohorjem. S, 43 str., 89 il.
ZDRAVILSTVO
51.	Pleterski Irma: Zdravilstvo v Spodnjih Gajih pri Celju. S, 34 str.
52.	Horvat Breda: Zdravilstvo vku. S, 25 str.
ZGODOVINSKA ZAVEST IN GEOGRAFSKO OBZORJE
53.	Telban Blaž: Zgodovinska zavest In geografsko obzorje tabornikov Odreda Sivega volka. P, 16 str., il.
RAZNO
54.	Zamperlo Eva: Vplivi gospodarskih prememb v naselju Podkoren. S, 36 str., il.
55.	Berkopec Branka: Hmeljarstvo v Orli vasi. P, 15 str., 2 il.
56.	Duhovnik Andreja: Gospodarska razsežnost pohorske kmetije. P, 31 str., 9 il.
57.	Sever Sonja: Hiša, ki je v začetku našega stoletja preživela devet otrok, danes pa stoji zapuščena. S, 51 str., 2 II.
58.	Slapšak Maja: Primerjava nekaterih področij živlrenja v Mengšu v 19. stoletju in danes. P, 19 str.
59.	Repnik Antonija: Družbeno, politično in kulturno življenje v občini Radlje ob Dravi. P, 13 str., II.
60.	Blažej Mojca: Potovanje po severni Afriki (po Maroku, Alžiriji in Tuniziji). S, 34 str.
61.	Cilja Sonja: Primerjava načina življenja kmeta In pol kmeta v občini Trebnje na Dolenjskem v letu 1978. P, 18 str., 5 il.
62.	Lenasi Marjana: Način življenja prebivalcev v vasi Slape med drugo svetovno vojno. P, 22 str.
63.	Prijatelj Nuša: Izraba prostega časa pri družinah v Luciji z ozirom na različno socialno in starostno strukturo. P, 26 str.
64.	Lapuh Maja: Način življenja Ljubljančanov v počitniškem naselju Mizendol. S, 33 str., 22 II.
P
48 nalog na temo: Moje kulturno okolje napisanih v okviru predmeta obča etnologija v štud. letu 1977/78.
Duša Krnel-Umek
ETNOHUMOROLOGIJA
ETNOFUTUROLOGIJA Bukovški rokopis
Donesek k razumevanju marginalnih pojavov starega slovenskega pismenstva na Slovenskem.
Na tem mestu prvič predstavljamo slovenski znanstveni javnosti tako imenovani "bukovški rokopis”, najden v Bukovici pri Novi Gorici, za šankom plesne dvorane, dne 15. julija 2001. leta. Raziskovalec ga je slučajno odkril, ko je po uradnem zaprtju šanka ob 24.00 brskal za prepotrebno opojno pijačo.(1)
Sam tekst niti nima tako velike vrednosti kar se tiče kaligrafije. Njegova vrednost je bolj v nekaterih morfoloških in idejnih značilnostih (morebiti novostih), ki jih v starejših tekstih istega območja zlepa ne najdemo.
Na tem mestu nimamo priložnosti, da bi se spuščali v podrobnosti, zato bi opozorili predvsem na naslednje:
1.	Na prvi pogled se nam tekst kaže kot pesem, sestavljena iz šestih odčrtkov (med t.im. kiticami je črtkan pas)(2).
To pa je vtis, ki vara. V resnici so odčrtki vsak zase celota in verjetno bo potrebno še več raziskav in najdb, da bi dokončno rešili ta problem.
2.	Ob predstavitvi nove najdbe, kot rečeno, ne moremo mimo nekaterih morfoloških značilnosti ali posebnosti. Naj omenimo samo nekatere. Že v prvi vrsti prvega odčrtka naletimo na t.im. skrajšavo in izpuščavo EN W.IS... ( = WHISKEY)(3)!
Ista vrsta se ponovi na začetku zadnjega od-črtka, vendar z besedico OU namesto EN.(3a)
Ali: beseda konec 2. vrstice 1. odčrtka — SN — spet okrajšava: Sportske Novosti(4). Lahko bi naštevali še in še.
Na primer: Cela 3. vrsta 1. odčrtka, ki se v celoti ponovi (verjetno gre za glavni refren!) v 3. vrsti zadnjega odčrtka — ENI FIN D RULN A MENJOR PUR BOJ. Ta vrsta(5) daje tekstu popolnoma novo dimenzijo. Gre za pretresljiv dokument socialnega stanja zapisovalčevega okolja, če ni to celo redek avtobiografski preblisk.(6) Ta vrsta kriči o krivicah, ki so se delale našemu ljudstvu skozi stoletno sužnost.
In ne nazadnje: Zadnja beseda 2. vrste 2. odčrtka — ĐINS. Tu vsakemu raziskovalcu vztrepeta srce. Kdo bi mogel to spregledati? Tako mogočnega kulturnega prepletanja ne najdemo niti v staro krščanski pletenini sorazmerno bližnjih Batuj.
In še: A GEN AN NOW AN WON (zadnja vrsta teksta in zadnja vrsta 1. odčrtka). Tu se zapisovalec kljub siceršnji hladnosti in distanci do obravnavane snovi, ni mogel izogniti pretresljivi obtožbi. Čitaj-mo nazaj! NOW NA WON NA NEG A!
Zapisovalec (WON = ON) je potreben nege (NEG A)! !(7)
Pretresljiv poziv, ki pa je ostal brez odmeva. Nikdar ne bomo zvedeli kako je končal zapisovalec v tistih nevarnih dneh. V rokah nam je ostal le preperel papir, dokument svojega časa, sinteza tradicije in najradikalnejšega modernizma, zgovoren dokaz, da je ljudska ustvarjalnost večno živa. Čeprav laik ne bo razumel niti besedice skrivnostnega teksta, mu že samo zaporedje črk, zlogov in besed, kot prastar arhetipski vzorec razpira transcendentno razumevanje vseh pomenov. Iz tega sledi, da je rokopis nemogoče in tudi nepotrebno prevajati v recentno slovenščino.
Kokr
Opombe:
1	Na tem mestu se zahvaljujem kolegu Vinku D. za opozorilo o najdbi.
2	Omenjena značilnost je zagotovo ostanek tiste antične tradicije, ki se je v našem prostoru ohranila globoko v srednji vek in jo sedaj prvič odkrivamo — seveda močno adaptirano — kot prežltek preteklega stoletja.
3	Vidimo povezavo med krajem najdbe in krajem nastanka. S tem je naše delo znatno olajšano. Rokopis je verjetno nastal na kraju najdbe!
3a EN WHISKEY! (za ukazovalno), OU WHISKEY! (začudeno).
4	Ni še dognano, če omenjena beseda ni skrajšava za Slovenski Narodopisec. Tukaj smo se odločili za tisto razlago, ki ima trdnejšo oporo v nadaljnjih povezavah.
5	Zlasti PUR BOJ! (opomba pisca).
6	Avtobiografski momenti v tekstih iste starosti na obravnavanem območju so sicer dokaj redki, vsaj v tej obliki. Sicer zasledimo veliko število t. im. polepšanih biografij!
7	NEG A! Gre za t. im. razprtje besede, ki ga v istem tekstu večkrat srečamo, npr.: 1. vrsta 3. odčrtka NEJ D (NEJO = VELELNI3KA OBLIKA NAJDI), ali 2. vrsta 4 odčrtka NJU HER (NJUHER = tobak njuhanec ali v prenesenem pomenu tisti, ki njuha).
t1 & (J Sr	or	/?/&*/<% Sva
WlS A HMUS /H MJL/ Atil S £ ■' 'ca O fiAJZfN S (j
F/v!	£> Mi A! A	&ey
A	AH NO*/
HA] *sON O U/JS A liJi-O*;
So/ ■HHO (/JU BIL' Ž)/NS
)WOS £> WOH H	LO-.O/*/
/a jjju w
O Uit Nej M ‘l/N i/AHC
/S Sou /fj _s.w a c Pl
SN/ OOL/ TfJ/Jf SjFD /S rANT
/A'	is 00 L Ö <(#(■£>	____
Ou MAPA- SPL Ji S/UDKN
NAT rt ja HTN AJ kgV ZVV
STB a jo». L A/ Sr N S/NJN /3 fi/JJ iti /9 hNVS OB O /LAJ Si H sr/
Ou A/J j o/ \jrUO £7 o L d Al P A \xOfU Jbl oz. fiT OH c/ oA/Sj/a AN AöürJ ja MAJH TU N Ju Ai df/AK-C J-ua/jA J?T p/OLjij ir <f 7rf//_
Ov Avts p tHo/s ik h ja Mam s Ur/ pol t* A»J žiti sn/
Jr//i Fr N 3 AiL N! f) P> FNJoA PUA. BOJ ff	anj pou/ ihn ino
Faksimile Bukovškega rokopisa (pomanjšano)


NflRODNfi IN UNIVERZITETNA KNJIŽNI1
č 121
II 131 8201979



> y
*.■’ 'Ušž~'.K
P-T ■ $	'■■ \
^ 0