PIHALNI ORKESTER ŠENTJUR 80 let PIHALNI ORKESTER ŠENTJUR 80 let Šentjur, oktober 2014 Pihalni orkester Šentjur - 80 let Uredila in zbrala Anže Škornik in Nataša Aškerc Jezikovni pregled Gordana Grajžel Oblikovanje in prelom Nina Čokl Fotografije Robert Gajšek, Vid Avžner, Sebastjan Jug; osebni arhiv Tisk Papirna galanterija Ferlež Naklada 1000 izvodov Izdal in založil Pihalni orkester Šentjur; zanj Vladimir Belina Odgovorni urednik Vladimir Belina Šentjur, oktober 2014 Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano kopiranje, razmnoževanje in vse oblike publiciranja te knjige ali njenih odlomkov. Darilni izvod CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 785.12(497.4Šentjur)”1934/2014”(082) PIHALNI orkester (Šentjur) Pihalni orkester Šentjur : 80 let / [uredila in zbrala Anže Škornik in Nataša Aškerc ; fotografije Robert Gajšek ... et al.]. - Šentjur : Pihalni orkester, 2014 ISBN 978-961-281-566-0 1. Škornik, Anže 275757312 Kazalo 5 UVODNI GOVORI 5 Nagovor župana občine Šentjur mag. Marka Diacija 6 Nagovor predsednika pihalnega orkestra Šentjur Vladimirja Beline 7 Nagovor dirigenta pihalnega orkestra Šentjur Jurija Hladnika 8 ZGODOVINSKI PREGLED 8 Kalobška godba 9 Šentjurska godba 9 Dirigent Ivan Ulaga 13 Dirigent Vendelin Videc 16 Godba na pihala Šentjur pri Celju 16 Dirigent Marjan Božič 18 Dirigent Alojz Krajnčan 19 Pihalni orkester Šentjur 19 Dirigent Franc Zupanc 23 Kulturno društvo pihalni orkester Šentjur 23 Dirigent Jurij Hladnik 29 Glasbeno izobraževanje 32 POMEMBNI DOGODKI 32 Tekmovanja 32 Italija - Flicorno d’Oro 36 Slovenija 2010 - 4. Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju, kategorija c 37 Gostovanja v tujini 37 Miscolc, Madžarska 38 Šentprimož, Avstrija 39 Saint Florent sur Cher, Francija 41 Praga, Češka 42 Berlin, Nemčija 44 Požega, Srbija Kazalo 46 Koncerti 46 Božično–novoletni koncerti 49 Poletni koncerti 51 Budnice 53 Razno 54 ČLANI 54 Dosedanji člani 57 Aktivni člani 58 GALLUSOVA ZNAČKA 59 Prejemniki gal usovih značk 60 DROBTINICE 67 MISLI, SPOMINI, ČESTITKE 70 ZAHVALA PIHALNEGA ORKESTRA ŠENTJUR 71 IZID SO OMOGOČILI Nagovor župana Občine Šentjur, mag. Marka Diacija Spoštovane glasbenice, spoštovani glasbeniki, cenjeni člani pihalnega orkestra, iskreno vam čestitam ob visokem jubileju, 80-letnici delovanja. Ste del izjemne zgodbe o ubranih ritmih, spoštovanju tradicije godbeništva, ter skupne želje – širiti veselje in ljubezen do glasbe med ljudmi. Ste nasledniki številnih generacij, ki so jih združevale iste vrednote kot še danes vas. Ste člani šentjurskega pihalnega orkestra, ki sodi med ugledna kulturna društva z eno najdaljših in najbolj žlahtnih tradicij v naši občini. Pihalni orkester Šentjur je v domačem okolju neločljivo vpet v kulturno, društveno in družabno življenje. Osem desetletij zapored je priča in hkrati daje slovesen pečat največjim dogodkom v Občini Šentjur. Godba slavnostno zazveni ob otvoritvah vseh večjih pridobitev v naših krajih in na številnih drugih prireditvah. Že ob rani zori na prvomajsko jutro še zmeraj, kot že vrsto let, zazveni budnica v čast prazniku dela po vsej občini. Mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Znamenit je vsakoletni božično-novoletni koncert, na katerem orkester navdušuje z raznolikim odličnih in nadarjenih glasbenikov. Vse daljši je repertoarjem; pričara pravljično praznično vzdušje, seznam uglednih vokalistov in glasbenikov, s katerimi črpa iz zakladnice svetovne glasbene umetnosti orkester sodeluje. Generacijsko izjemno mešan in navdušuje z domiselnim prepletom znanih orkester združuje izkušnje in se napaja iz mladostne ritmov ter sodobnih uspešnic. Zadnja leta je ta svežine podmladka. Neguje zapuščino in jo plemeniti z edinstveni vrhunski kulturni dogodek dopolnil še novimi ritmi in melodijami, sledi tradiciji, hkrati hodi koncert v objemu kulise toplega poletnega večera, v korak s sodobnimi trendi. Predvsem pa s svojo glasbo s katerim v Šentjurju počastimo državni praznik. razveseljuje srce in duhá občank in občanov Šentjurja Organizacijsko in strokovno Pihalni orkester ter vseh ljubiteljev kvalitetne glasbe. Šentjur nadaljuje delo generacij in posameznikov, Pihalnemu orkestru Šentjur želim uspešno delovanje ki so godbo in orkester vodili v njeni 80-letni tudi v bodoče. zgodovini. V popolne harmonije se dandanes združujejo zvoki inštrumentov približno 70 Mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 5 PREDSEDNIK VLADIMIR BELINA Da se je orkester lahko ‘odcepil’ od Ljudske univerze, postal samostojen in s tem pridobil tudi pravno obliko, smo leta 2005 ustanovili lastno kulturno društvo. Sledile so organizacije revij v sklopu Jurjevanja, junijski koncerti in Božično-novoletni koncert. Tokrat smo nastopali brez številnih gostov in bil sem edini v orkestru, ki je verjel, da se bo zopet napolnila celotna dvorana v Hruševcu. In tako je tudi bilo. Člani orkestra so bili navdušeni nad številnim občinstvom, občinstvo pa nad orkestrom. V tej smeri se trudimo še danes in rezultati govorijo Predsednik Pihalnega orkestra Šentjur, Vladimir Belina sami zase. Spomladi leta 2007 smo se uspeli dogovoriti z Pihalnemu orkestru Šentjur sem se skupaj z Občino Šentjur in takratnim županom Štefanom bratom priključil jeseni leta 2003 na povabilo Jurija Tislom, da dobimo v uporabo spodnje prostore stare Hladnika, takrat že dirigenta. Od vaje do vaje, z knjižnice, sedanji Center kulture Gustav. Angažirali nastopa na nastop se je korakoma bližal moj prvi smo se vsi člani orkestra, imeli delovno poletje in koncert z orkestrom v kulturnem domu pred nabito septembra pričeli z vajami na novi lokaciji. polno dvorano obiskovalcev. V tem času so se Dvorano v Centru kulture Gustav uporabljamo pojavile želje in težnje starejših članov po novem, skupaj z Glasbeno šolo Skladateljev Ipavcev Šentjur. mlajšem vodstvu. Takratni in še sedanji dirigent Sodelovanje z Glasbeno šolo, ravnateljico in Jurij Hladnik me je, tako kot za članstvo v orkestru, njihovimi učitelji je dobro, saj z njihovo pomočjo nagovarjal tudi k prevzemu funkcije predsednika. pridobimo veliko novih članov. Kljub temu, da nisem vedel, kako se tej stvari streže, Kljub temu smo se v orkestru odločili naše delovanje sem spomladi na občnem zboru po predlogih, razširiti. V letu 2011 smo pričeli s poučevanjem razpravah in prepričevanju naposled le pristal, da igranja orkestrskih instrumentov na vseh osnovnih prevzamem mesto predsednika, za katerega nihče ni šolah občine Šentjur. S tem smo se želeli približati želel prevzeti odgovornosti. Kmalu po nastopu nove tudi ljudem v odročnejših krajih v občini. Rezultati funkcije smo pričeli s pripravami na praznovanje so zelo spodbudni, saj smo v letu 2013 sestavili 70-letnice delovanja orkestra. K sodelovanju še Mali pihalni orkester, in sicer z našimi učenci smo povabili vse šentjurske pevske zbore in zaradi in najmlajšimi člani večjega pihalnega orkestra. povečanega števila nastopajočih koncert prestavili Nekaj učencev pa se je sedaj že pridružilo večjemu v športno dvorano Osnovne šole Hruševec. V orkestru. prepričanju, da bo celotna dvorana za obiskovalce V zadnjih desetih letih smo za potrebe pihalnega vendarle prevelika, smo jo s pregrado zmanjšali na orkestra nabavili veliko opreme in instrumentov. Na polovico. Ker smo v tem letu že občutno povečali tem mestu moram poudariti naklonjenost Občine število članov, je bilo tako skupaj z združenimi Šentjur, s katero tudi sicer dobro sodelujemo pri zbori na odru več kot 200 nastopajočih. Rezultat organizaciji raznih projektov. Trenutno imamo tega pa je bil sledeč: dvajset minut pred pričetkom pripravljen projekt za razširitev in popolno prenovo koncerta je bila dvorana že nabito polna, ljudje pa prostorov v Centru kulture Gustav za potrebe so še kar prihajali. Tako smo v zadnjih minutah pihalnega orkestra. Želimo si, da nam bo to dano pred koncertom odstranili pregrado, razvrstili doživeti v letih 2015/16. stole in prvič odigrali koncert pred tako številnim občinstvom. 6 DIRIGENT JURIJ HLADNIK Uspešno sodelujemo tudi z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območno izpostavo Šentjur, z Zvezo kulturnih društev Šentjur, s krajevnimi skupnostmi in z drugimi. Ponosen sem na prav vsak koncert, ki ga je Pihalni orkester Šentjur izvedel z najrazličnejšimi priznanimi glasbenimi gosti, in veseli me, da se nam v zadnjih nekaj letih na gostovanjih po tujini pridruži toliko naših podpornikov, somišljenikov in prijateljev. Tako Dirigent Pihalnega orkestra Šentjur, Jurij Hladnik nas spoznajo še bolj, kot bi nas s samim obiskom Ob tem jubileju bi rad čestital vsem bivšim in koncerta. Spoznajo nas v drugi luči, se družijo z sedanjim članom, ki so se vsa ta leta udeleževali nami in na ta način se vezi še okrepijo. vaj in nastopov, dirigentom in predsednikom, ki Ob 80. jubileju Pihalnega orkestra Šentjur se tudi so vsa ta leta stopnjevali glasbeno in strokovno sam zahvaljujem Občini Šentjur, vsem donatorjem, raven orkestra. Sam sem član tega orkestra od ki so nam vedno pripravljeni pomagati, in seveda leta 1982, ko je takratno godbo prevzel g. Marjan zvestemu občinstvu, ki nas vedno znova nagradi z Božič. Vsa ta leta sem obiskoval vaje in nastope, obiski naših nastopov in koncertov. kjer sem osebnostno rasel in pridobival glasbeno Čestitam dirigentu in vsem članom Pihalnega znanje. Verjetno ne bi nikoli postal profesionalni orkestra, hkrati pa vsem želim še uspešnejše delo v glasbenik, če ne bi bilo godbe. Menim, da mladi prihodnje in obilo dobre glasbe. bodoči glasbeniki pridobijo največ uporabnega znanja ravno v takšnih in podobnih sestavih. Večina Vladimir Belina, predsednik Pihalnega orkestra profesionalnih pihalcev, trobilcev in tolkalcev izhaja Šentjur ravno iz godb in pihalnih orkestrov. Leta 2003 sem mesto klarinetista zamenjal z dirigentskim pultom, kar je zame predstavljalo velik izziv. Imel sem nekaj zamisli, kako spremeniti in izboljšati zven orkestra. Počasi se je z malo drugačnim pristopom, modernejšim, zabavnejšim pa tudi s klasičnim programom orkester številčno okrepil in pomladil. Danes šteje okoli 60 članov. Godba je v tem času prerasla v dokaj kvaliteten pihalni orkester, ki se danes predstavlja na različnih prireditvah, koncertih in tekmovanjih, ter sodeluje z mnogimi priznanimi glasbeniki in skupinami. Upam, da bo orkester v tej smeri uspešno deloval še naprej. Hvala vsem članom in poslušalcem za izkazano podporo. Jurij Hladnik, dirigent 7 ZAČETKI Pihalni orkester Šentjur je že od leta 1934 del kulturnega dogajanja v Občini Šentjur in širši okolici. KALOBŠKA GODBA Začetek delovanja orkestra sega v čas, ko je na Kalobju nastala godba, ki se je imenovala Kalobška godba. Vodil jo je Franc Mraz, ki je bil tudi eden izmed njenih ustanoviteljev. Živel je v Kostrivnici pri Kalobju in bil v okolici poznan predvsem pod vzdevkom Krastinšek. Igral je trobila, predvsem trobento in krilnico. Na začetku so godbo sestavljali le godbeniki iz Kalobja, ki jih je vse, vključno s Francem Mrazom, glasbeno izobrazil Ivan Ulaga, bolje poznan kot Vrhovski Anzek. Leta 1936 so se godbi priključili še godbeniki iz Šentruperta in Dobja, ki so poskrbeli za občutno povečanje števila članov godbe. Nastopali so v okolici Šentjurja, Slivnice, Dobja, Šentruperta, Prevorja in Kalobja. Ob večjih prireditvah so k sodelovanju povabili tudi godbenike iz Svetine. Kalobška godba je aktivno delovala vse do leta 1958, čemur je sledilo 10 let mirovanja. Kalobška godba pod vodstvom kapelnika Franca Mraza leta 1936. Od leve proti desni ležijo: Ivan Pajk, Karel Šuster, Ivan Mraz; od leve proti desni sedijo: Jože Labohar, Franc Šuster, Franc Mraz (kapelnik); od leve proti desni stojijo: Antlej, Romih, Ivan Centrih, Alojzij Gradič, Jurkovšek in Edvard Voga 8 Leta 1968 so se godbeniki na pobudo Alojza Perca in Franca Šusterja st. ponovno zbrali in ustanovili ZAČETKI godbo v Šentjurju. Ta je bila uradno ustanovljena 8. maja 1968 pod imenom Šentjurska godba, ob ŠENTJURSKA GODBA ustanovitvi pa je bil prisoten tudi Franc Svetina, podpredsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju. Vodenje godbe je prevzel Ivan Ulaga, ki se je rodil DIRIGENT IVAN ULAGA 8. januarja 1910 na Svetini, kjer je preživel tudi svoje otroštvo. Igral je mnogo različnih instrumentov, najbolj pa je poslušalce navduševal s klarinetom. Osnovno glasbeno znanje je pridobil pri očetu, ki je takrat vodil Svetinsko godbo. V mladosti je veliko igral po širši okolici, bil je član Laške godbe in je kmalu nasledil očeta pri vodenju Svetinske godbe. Igral in vodil je mnogo godb, pisal je avtorske skladbe in priredbe za sestave, ki jih je vodil. Vaje so prvi dve leti potekale vsako nedeljo na domu Alojza Perca na Kalobju, ki je bil takrat predsednik godbe. Sledila je selitev v Šentjur, kjer so začeli vaditi v garderobi Kulturnega doma Šentjur. V godbi je v teh letih igralo okoli 20 članov, ki so se glasbeno izobraževali pri Alojzu Percu in Ivanu Ulagi. Godbeniki so pričeli tudi z zbiranjem podpornih članov, ki v godbi sicer niso igrali, so ji pa pomagali z donacijami ali s prostovoljnim delom. Ivan Ulaga je vodil godbo vse do leta 1974. Godbeniki so v tem času pridobili osnovno glasbeno znanje, si nadeli prve uniforme in igrali na številnih prireditvah. Alojz Perc in Ivan Ulaga Prvi člani Šentjurske godbe. Z leve proti desni sedijo: Alojz Perc, Ivan Ulaga (dirigent) in Franc Šuster st. Od leve proti desni stojijo: Ivan Ulaga ml., Anton Ulaga in Ivanka Ulaga. 9 Prvi javni nastop Šentjurske godbe na občinskem prazniku, 18. avgusta 1968, slikano v Šentjurju. Nastop v Šibeniku leta 1969 Nastop v Šentrupertu leta 1971 10 Nastop na procesiji na Kalobju, slikano okoli leta 1971 Nastop na proslavi Rdečega križa v Šentjurju leta 1971 11 Nastop pred znanim gostiščem Bohorč v Šentjurju, slikano leta 1972 Nastop pred znanim gostiščem Bohorč v Šentjurju, slikano leta 1972 Šentjurski godbeniki so igrali na novi maši v Šentrupertu, slikano leta 1972 12 ZAČETKI DIRIGENT VENDELIN VIDEC Dirigent Vendelin Videc Vodenje godbe je leta 1974 prevzel Vendelin Videc, znani glasbenik iz Celja. Rodil se je 10. oktobra 1925 v Žičah in se kasneje z družino preselil v Celje. Izšolal se je za poklic risarja, ki je bil takrat zelo cenjen poklic. Že v otroštvu se je naučil igrati mnogo instrumentov, najbolj pa sta mu ustrezali kitara in trobenta. Bil je eden izmed ustanoviteljev Celjskega plesnega orkestra Žabe, ki ga je nekaj let tudi vodil. Igral je še v Železničarski godbi Celje, Pihalnem orkestru Franceta Prešerna, Ansamblu Ota Pestnerja starejšega in mnogih drugih glasbenih skupinah. Poučeval je kitaro in trobila na celjski in žalski glasbeni šoli, kjer je delal vse do upokojitve. Vendelin je vodil godbo 2 leti, v tem času so godbeniki pridobili nove uniforme ter nastopali na različnih proslavah in prireditvah. Pridružilo se jim je tudi nekaj učencev šentjurske glasbene šole, ob večjih nastopih pa so jim na pomoč priskočili godbeniki Pihalnega orkestra Franceta Prešerna iz Celja. Večino denarnih sredstev so godbeniki pridobili iz blagajne Kulturne skupnosti Šentjur, nekaj honorarja pa so prejeli tudi za izvedene nastope. Leta 1975 je Šentjurska godba doživela svoj trenutek slave, saj je nastopila v televizijski nadaljevanki o družini Ipavec. 13 Nastop na novi maši v Hruševcu, slikano leta 1974 Nastop na povorki ob 100. letnici Gasilskega društva Šentjur, Šentjur, 1974 Slika s snemanja televizijske nadaljevanke o Ipavcih. Zgornji trg, 1975 14 Pogodba o snemanju nadaljevanke o Ipavcih, Šentjur 1975 Snemanje televizijske nadaljevanke o Ipavcih, 1975 15 GODBA NA PIHALA ŠENTJUR PRI CELJU DIRIGENT MARJAN BOŽIČ prireditvah, gasilskih veselicah in na vseh večjih lokalnih dogodkih. Leta 1980 je godba prešla pod okrilje Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur, kjer so odslej imeli tudi vaje in svoje godbene prostore. Godbeniki so prejeli tudi nove uniforme in instrumente, ki so pripomogle k prepoznavnosti in boljšemu delovanju. Godba je bila izredno dejavna v celotni občini vse do leta 1983, ko je prišlo do krajše prekinitve zaradi nesoglasij in pomanjkanja novih članov. Naslednje leto so se ponovno zbrali, godbi pa so se tokrat pridružili novi člani, predvsem učenci glasbene šole. Godba je doživela pomladitev, zastavljene so bile nove programske sheme in orkester je pričel z igranjem koncertnih skladb - pred tem so igrali večinoma koračnice in narodno-zabavno glasbo. Leta 1985 je Šentjurska godba priredila prvi koncert s koncertnimi skladbami v Kulturnem domu Dobje. Godba je v tem času delno prešla tudi pod okrilje Ljudske univerze Šentjur, ki jo je vodil Ludvik Dirigent Marjan Božič Mastnak. Marjan Božič je leta 1986 prenehal z vodenjem, vendar je ostal član godbe in v njej igral Jeseni 1976 je dirigentsko palico prevzel Marjan bariton. Božič, ki se je rodil 25. marca 1945 v Nemčiji. Svoje otroštvo je preživel v Celju, kjer se je v glasbeni šoli učil igrati trobila. Igral je v Železničarski godbi Celje, PO France Prešeren in Godbi Emo. Velikokrat je pomagal okoliškim godbam kot nadomestni član. Na ta način je prišel v stik tudi s Šentjursko godbo. Leta 1979 je Šentjurska godba ustanovila svoje društvo, imenovano Godba na pihala Šentjur pri Celju. Izvolili so pristojne organe, predsednik je postal Ferdinand Frece st., napisali in potrdili so statut društva, prvi pečat ter prepoznavne znake orkestra. V tem času se je število aktivnih članov gibalo okoli 20, večina novih članov je bila mladostnikov, ki so se šolali v lokalni glasbeni šoli. Godba je nastopala na vseh občinskih proslavah in 16 Nastop z orkestrom, slikano v obdobju med letoma 1976 in 1982 Priznanje za sodelovanje na Kulturni reviji, 1977 Nastop ob občinskem prazniku na Planini pri Sevnici. Slikano v osemdesetih letih 20. stoletja. Nastop pred Kulturnim domom Šentjur, 1981 17 DIRIGENT ALOJZ KRAJNČAN Sledilo je nemirno in negotovo obdobje, nekaj mesecev je godbo vodil Rudi Sakelšek, vendar se sodelovanje ni obneslo in leto 1991 je godba sklenila brez dirigenta. Dirigent Alojz Krajnčan Dirigentsko delo je prevzel Alojz Krajnčan, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami in glasbenim znanjem dvignil intenziteto dela v orkestru in posledično tudi njegovo kakovost. Alojz se je rodil 23. maja 1937 v Ljutomeru, kjer je preživel svoje otroštvo. Že v mladosti se je naučil igrati violino, harmoniko in trobento. Pri očetu se je izučil za krojača in po služenju vojaškega roka končal študij na Pedagoški akademiji v Mariboru. Igral je trobento v Godbi milice, ki se danes imenuje Policijski orkester. Učil je v glasbenih šolah po celotni Sloveniji, nekaj let pa je bil tudi ravnatelj glasbenih šol v Ormožu in kasneje v Slovenskih Konjicah. Vodil je številne godbe, napisal več kot 50 avtorskih skladb, pisal pa je tudi priredbe za godbe. Godba v Šentjurju je v času njegovega vodenja še pridobila na prepoznavnosti, postala je privlačnejša za nove člane in posledično je začelo naraščati tudi njihovo število. Krajnčan je vodil orkester do leta 1991, ko je zaradi negotovih časov in inflacije delo opustil. 18 PIHALNI ORKESTER ŠENTJUR DIRIGENT FRANC ZUPANC V strahu, da bi delovanje godbe zamrlo, je orkester popolnoma prešel pod okrilje Ljudske univerze Šentjur, ki je skupaj z vodilnimi člani orkestra postavila temelje za nadaljnje delo. Godba se je preimenovala v Pihalni orkester Šentjur, dirigentsko palico je prevzel Franc Zupanc, ki je z orkestrom začel prirejati Božično-novoletne koncerte. Franc se je rodil 14. februarja 1939 v Novem mestu in se po vojni skupaj z družino preselil v Radeče, kjer je zaključil tudi nižjo glasbeno šolo iz klarineta. Šolanje je nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in leta 1965 končal študij klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poučeval je pihala na celjski glasbeni šoli, pet let je bil dirigent Laške godbe in leta 1969 prevzel Železarsko godbo Dirigent Franc Zupanc Štore, ki jo je vodil naslednjih 32 let. Z vodenjem Pihalnega orkestra Šentjur je pričel 8. marca pri Francu Zupancu. Število članov se je povečalo na 1992. Ob njegovem prihodu se je zgodila menjava okoli 40 in se ohranilo ves čas Zupančevega vodenja. generacij, starejše člane so zamenjali mlajši, ki so Vaje in godbene prostore so imeli v Glasbeni šoli bili učenci glasbene šole ali pa so se šolali zasebno Skladateljev Ipavcev Šentjur, svoj prvi koncert pa so izvedli 24. junija. Z dobrim in intenzivnim delom so začeli posegati tudi po zahtevnejših skladbah, orkester je začel pridobivati tudi pravi orkestrski zven. Poleg rednih koncertov, so se začeli redno udeleževati srečanj in revij pihalni orkestrov v celotni regiji. Leta 1995 so organizirali 9. Območno srečanje pihalnih orkestrov in godb v Šentjurju, ki se ga je udeležilo 10 orkestrov. Sodelovali so tudi na prireditvi Spoštujmo svoje korenine, ki je bila posvečena velikanom slovenstva Antonu Martinu Slomšku in skladateljem Ipavcem. Prireditve se je udeležilo mnogo eminentnih gostov, poleg orkestra pa je nastopilo še kar nekaj znanih glasbenih sestavov. Leta 1996 je Pihalni orkester Šentjur odšel na prvo gostovanje v tujino. Odpravili so se na Madžarsko, kjer so predstavljali ne le Šentjur, ampak celotno Slovenijo. Festival si je ogledalo več kot deset tisoč obiskovalcev, kar je napravilo velik vtis na člane orkestra. 19 Prvi javni nastop Pihalnega orkestra Šentjur, 1992. Dirigent je bil Franc Zupanc Priznanje za udeležbo na Območnem srečanju godb, Griže, 1994 20 Orkester na vajah pred koncertom, slikano v dvorani Glasbene šole Šentjur, kjer je orkester takrat imel tudi godbene prostore. Gostovanje na Madžarskem, 1996 Skupinska fotografija, Madžarska 1996 21 Naši godbeniki so bili med ustanovitelji Jurjeve revije pihalnih orkestrov, ki je bila leta 1997 prvič izpeljana v sklopu Jurjevanja. Sodelovali so še na mnogih pomembni prireditvah, ki so predstavile Šentjur tudi na regionalni in državni ravni. Leta 1997 so nastopili tudi na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, na Nastop pihalnega orkestra na Jurjevem sejmu v Šentjurju, 1997 katerem je sodelovalo več kot 60 zborov. Orkester je pridobil veliko novih instrumentov. Svoje Božično-novoletne koncerte so v ponovitvah izvajali po celotni šentjurski občini: nastopili so na Ponikvi, Planini pri Sevnici, Blagovni, v Dramljah, Gorici pri Slivnici in Dobju. Leta 1998 so obiskali tudi slovensko manjšino v avstrijskem mestu Šentprimož in izvedli manjši koncert. Leta 2002 je orkester prenehal z nošenjem uniform in si Nastop Pihalnega orkestra Šentjur na 22. Mednarodnem mladinskem pevskem nadel nove koncertne obleke, festivalu v Celju, 1. 6. 1997. Na festivalu je nastopilo preko 60 zborov iz Slovenije in tujine. ki so jih predstavili na 10. Božično-novoletnem koncertu. Franc Zupanc je po desetih letih vodenja, septembra leta 2003, predal vodenje orkestra dolgoletnemu članu Juriju Hladniku. Orkester po izvedenem 10. Božično-novoletnem koncertu. Prva z leve sta tedanji dirigent Franc Zupanc in njegov naslednik Jurij Hladnik, ki sedi pred njim. 22 KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER ŠENTJUR DIRIGENT JURIJ HLADNIK Jurij Hladnik se je rodil 26. aprila 1974 v Celju. Nižjo glasbeno šolo klarineta je dokončal v Šentjurju in nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Leta 1996 je končal študij klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se vpisal na podiplomski študij, ki ga je dokončal dve leti kasneje. V času šolanja je prejel številne nagrade in priznanja, igral je v mednarodnem orkestru v Švici in se leta 1998 zaposlil kot bas klarinetist v SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 1994 je začel poučevati pihala na Glasbeni šoli v Celju, več kot 15 let pa je zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija kot solo klarinetist. Je član številnih komornih zasedb, kot solist je sodeloval s številnimi mednarodno uveljavljenimi orkestri in zasedbami. Član Pihalnega orkestra Šentjur je že od leta 1982 in ga zdaj vodi že dvanajsto leto. Dirigent Jurij Hladnik Leta 2004 je orkester ponovno gostoval v Šentprimožu v Avstriji, praznoval pa je tudi 70 let obstoja in pripravil slavnostni koncert, na le ob določenih terminih, prostora za arhiv in katerem je nastopil 200-članski zbor s solisti. instrumente ni bilo. S selitvijo knjižnice se je Leta 2005 je LU Šentjur prenehala z administrativnim pojavila možnost preureditve prostorov za uporabo vodenjem orkestra in pihalni orkester se je zbral Pihalnega orkestra, Glasbene Šole in nekaterih na občnem zboru 17. aprila. Ustanovili so novo drugih društev. Na pobudo predsednika Vladimirja društvo, imenovano Kulturno društvo Pihalni Beline so se dela pričela spomladi leta 2007, kar v orkester Šentjur, izvolili so vse potrebne organe, za lastni režiji, saj je delo tako potekalo hitreje in z predsednika društva je bil izvoljen Vladimir Belina, nižjimi stroški. Sodelovali so vsi člani, uredili in ki še vedno opravlja to funkcijo. Sledila je ponovna opremili so dvorano, majhno pisarno, namenjeno menjava generacij in občutno povečanje števila arhivu, in sanitarije. Zamenjali so električne članov orkestra, ki je v nekaj letih preseglo število 70. instalacije, prebarvali okna, očistili vse luči, dali Orkester je letno nastopil na več kot 20 prireditvah, izdelati zavese, zbrusili in polakirali so parket, priredil vsaj dva koncerta letno in izpeljal vsakoletne prepleskali vrata in na novo uredili ter opremili večdnevne intenzivne vaje. Povečala sta se obseg sanitarne prostore. Z vajami v prenovljenih prostorih notnega arhiva in izvajalna kvaliteta orkestra. so pričeli v septembru 2007, 3. decembra pa je Kot prelomnico v delovanju društva štejejo tudi bila tudi uradna otvoritev Centra kulture Gustav. pridobitev novih prostorov leta 2007. Težnjo po Že nekaj časa se pripravlja projekt za izgradnjo svojih prostorih je imel Pihalni orkester že vrsto prizidka oziroma razširitev dvorane, ki za let, kajti v Glasbeni šoli so imeli na voljo dvorano potrebe pihalnega orkestra postaja premajhna. 23 Koncert ob 70-letnici delovanja Pihalnega orkestra Šentjur, dvorana Hruševec, 2004 Priznanje ob 70-letnici orkestra, podeljeno leta 2005 za leto 2004 24 Čiščenje in priprava prostorov v Centru kulture Gustav, Šentjur, 2007 Čiščenje in priprava prostorov v Centru kulture Gustav, Šentjur, 2007 25 Na svojih koncertih je orkester gostil različne znane glasbene skupine in soliste, ki so še dodatno popestrili koncertni program. Leta 2006 je orkester obiskal pobrateno občino v Franciji, kjer je predstavljal Občino Šentjur. Tri leta kasneje se je Pihalni orkester Šentjur udeležil svojega prvega tekmovanja v Italiji, prejel je 85,33 točk od 100 možnih in osvojil 4. mesto v svoji kategoriji (zmagovalec kategorije je bil Igranje ob podpisu pogodbe o sodelovanju v Franciji leta 2006 ocenjen s 87 točkami). Po tekmovanju so člani orkestra prenočili v bližnjem hotelu, naslednji dan pa so izkoristili za druženje in obiskali zabaviščni park Gardaland. Konec leta so se odločili za dvakratno izvedbo Božično- novoletnega koncerta, 27. in 28. decembra, koncerta pa je skupaj obiskalo skoraj 3000 obiskovalcev. Leto 2010 velja za eno najbolj pestrih v zgodovini orkestra. Pihalni orkester na tekmovalnem odru v Italiji leta 2009 Prišlo je do odhoda nekaterih starejših članov, ki pa so jih nadomestili novi člani, pretežno najstniških let. Avgusta so odšli na gostovanje v Prago, kjer so nastopili na festivalu Prague foot summer, ki je potekal v počastitev svetovnega prvenstva v nogometu. V tem letu so izvedli tudi 4 koncerte in javno generalko, ki je potekala v Glasbeni šoli Celje, preden so odšli na mednarodno tekmovanje v Velenje. Za svojo Božično-novoletni koncert v Hruševcu, 2009 26 izvedbo je orkester prejel 75,9 % vseh točk, kar je bilo dovolj za bronasto plaketo. Ocenjevalci so pohvalili občutno število mladih članov v orkestru in izpostavili potencial za nadaljnji razvoj. Ob koncu leta so poleg Božično- novoletnega koncerta prvič organizirali tudi silvestrovanje na Mestnem trgu Šentjur, na katerem je nastopil tudi orkester. Oktobra 2011 je orkester odšel v Berlin, kamor jih je povabil Gostovanje v Pragi Izidor Pečovnik-Dori. V Berlinu so nastopili na različnih lokacijah in izvedli koncert slovenskih popevk za Slovensko katoliško misijo. V zadnjih letih orkester nadaljuje z dobrim delom in nastopanjem na vseh večjih prireditvah v občini. Vsako leto priredijo Letni in Božično- novoletni koncert, ki privabita več tisoč poslušalcev. V letošnjem letu so bili gostje v oddaji Moja Slovenija, skupaj z Ansamblom Petka pa so že dvakrat nastopili v oddaji Raketa. Avgusta so Silvestrovanje na Mestnem trgu v Šentjurju se odpravili na gostovanje v Srbijo, kjer so, poleg ogledov znamenitosti Srbije, nastopili v Guči in izvedli koncert v Požegi, pobratenem mestu Šentjurja. V času delovanja je v orkestru sodelovalo več kot 150 članov, v zadnjih letih se število aktivnih članov, ki so v večini dokončali vsaj nižjo glasbeno šolo, giblje okrog 65. Silvestrovanje na Mestnem trgu v Šentjurju 27 Silvestrovanje na Mestnem trgu v Šentjurju Nastop orkestra pred nemškim parlamentom Gostje oddaje RAKETA, tekmovanje za napitnico in poskočnico skupaj z ansamblom Petka 28 GLASBENO IZOBRAŽEVANJE Z letom 2011 je orkester pričel z glasbenim izobraževanjem, s katerim želi neposredno poskrbeti za svoj podmladek in njihovo glasbeno znanje. Izoblikoval se je tudi Mali pihalni orkester, kjer učenci prvič vzpostavijo stik z igranjem v orkestru in spoznavajo osnove delovanja orkestra. Mali orkester nastopa na koncertih Pihalnega orkestra Šentjur, letos pa so nastopili tudi v oddaji Moja Slovenija. Mali pihalni orkester na koncertu v Hruševcu, junij 2013 Mali pihalni orkester, Božično-novoletni koncert 2013 Nastop Malega pihalnega orkestra Šentjur v Hruševcu, 24. 6. 2014 29 POMEMBNI DOGODKI 11. Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v III. težavnostni kategoriji TEKMOVANJA 4. 4. – 7. 4. 2009, Riva del Garda, Italija Leta 2009 se je orkester odpravil na svoje prvo FLICORNO D’ORO tekmovanje, ki je potekalo v Italiji. Orkester je strokovno pripravil in vodil dirigent Jurij Hladnik. Orkester je za uvodno skladbo izbral Intermezzo iz opere Ksenija skladatelja Viktorja Parme, kot obvezno delo so izvedli Suite antique skladatelja Lorenza Puscedduja, kot skladbo po lastni izbiri pa Greek folk song suite skladatelja Franca Cesarinija. Vodja ocenjevalne komisije je bil André Waignein. Za obvezno delo je orkester prejel 85,33 točk od 100 možnih točk. Orkester je bil ocenjen po posameznih skladbah in različnih ocenjevalnih kategorijah. Največ točk (87) so osvojili za usklajenost in ritmičnost, najmanj (84,5) pa v treh različnih kategorijah: intonaciji, dinamiki ter interpretaciji. Za izbrano skladbo je orkester dosegel 84,5 točk, kjer so bili zopet najuspešnejši v usklajenosti in ritmičnosti (86 točk), najslabše pa so bili ocenjeni v intonaciji, in sicer z 82 točkami. Skupaj so za celoten nastop dosegli 84,92 točk od 100 in osvojili 4. mesto v svoji kategoriji. Zmagovalec kategorije, orkester Banda Vabilo na javno generalko pred tekmovanjem v Italiji, 2006 sociale di Zambana, je bil ocenjen s 87,00 točkami. Po končanem tekmovanju so prenočili v bližnjem hotelu in naslednji dan izkoristili za druženje v zabaviščnem parku Gardaland. Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov Riva del Garda, Italija 32 Tekmovanje in izlet v Gardaland, 2009 Priznanje z Mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov, Riva del Garda, Italija, 2009 33 Izlet v Gardaland Točkovnik ocenjevalne komisije 34 Urnik tekmovanja 35 POMEMBNI DOGODKI 4. Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju, kategorija C TEKMOVANJA 7. 10. - 10. 10. 2010, Velenje Leta 2010 se je orkester udeležil svojega drugega SLOVENIJA 2010 tekmovanja, tokrat v Velenju, v skoraj enaki zasedbi kot leto prej na tekmovanju v Italiji. Za uvodno skladbo so si izbrali skladbo Gremo na Štajersko skladatelja Emila Glavnika. Sledili sta obvezni skladbi Pozdravi iz Slovenije Bojana Adamiča in Mazury rhapsody Alfreda Bösendorferja. Za izbirno skladbo je orkester izvedel Moment for Morricone skladatelja Ennia Morriconea. Orkester je dosegel 75,9 % vseh možnih točk, kar je bilo dovolj za bronasto plaketo. Predsednik žirije je bil mag. Nikolaj Žličar, ki je orkester ocenil s 145 točkami od skupnih 180 (80 %). Največ točk so ocenjevalci podelili orkestru v kategorijah tehnike igre, ritma in tempa, najmanj točk pa so jih namenili v kategorijah dinamike, fraziranja ter intonacije. Ocenjevalci so v pisnih ocenah pohvalili veliko število mladih v orkestru in izpostavili potencial za nadaljnji razvoj. Bronasto priznanje z Mednarodnega tekmovanja pihalnih Priznanje Območne izpostave JSKD Šentjur za doseženo orkestrov, Velenje, 2010 bronasto priznanje na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertnem igranju 36 Miscolc, Madžarska 18. 8. – 20. 8. 1996 POMEMBNI DOGODKI Leta 1996 sta Pihalni orkester Šentjur in šentjurska GOSTOVANJA V TUJINI mažoretna skupina predstavljala Slovenijo na mednarodnem festivalu godb in mažoretnih skupin v Miscolcu na Madžarskem, ki je potekal ob 1100. MISCOLC, MADŽARSKA obletnici Madžarske. Oblikoval se je poseben odbor, ki je skrbel za primerno izvajanje priprav in vaj za festival. Odbor so sestavljali: - Ludvik Mastnak, dipl. soc. – predsednik odbora - Damjan Kovačič, predsednik godbe – podpredsednik odbora - Marjan Božič, podpredsednik godbe – član odbora - Ivan Selič, tajnik pihalnega orkestra – član odbora - Ferdinand Frece, član pihalnega orkestra – član odbora - Danica Kocijan, vodja mažoretne šole – članica odbora Odbor se je sestal trikrat in sprejel program dela. Poleg rednih vaj orkestra je odbor izpeljal še dvodnevne intenzivne vaje na Rogli, v sklopu katerih sta bila izvedena tudi dva koncerta, 10. 8. 1996 v hotelu Planja na Rogli in 11. 8. 1996 na ploščadi v Zrečah. Nastop na festivalu na Madžarskem, 1996 Sodelujoči na festivalu so se v Miscolc odpravili že v soboto, 17. 8. 1996. V času festivala je orkester izvedel kar pet javnih nastopov, vse prireditve si je skupaj ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev. Nastopilo je 31 članov Pihalnega orkestra Šentjur in osemčlanska mažoretna skupina. Izvajali so predvsem slovensko glasbo in plese ter poželi veliko zanimanja. Sodelovanje na festivalu so omogočili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Občina Šentjur in podjetniki iz Šentjurja. Spominska fotografija, Madžarska, 1996 37 POMEMBNI DOGODKI Šentprimož, Avstrija 6. 6. 1998 in 2. 10. 2004 GOSTOVANJA V TUJINI Slovensko prosvetno društvo Danica je 6. junija 1998 ob 20. uri v Kulturnem domu Šentprimož ŠENTPRIMOŽ, AVSTRIJA organiziralo koncert, na katerega je bil povabljen tudi šentjurski pihalni orkester, ki se je vabilu z veseljem odzval. Na koncertu so nastopili še Singgemeinschaft Turnersee-Stein, Farna mladina/Pfarrjugend, Otroški in MePZ Danica. Pihalni orkester Šentjur je s sodelovanjem podprl delovanje slovenske manjšine v Avstriji. V letu 2004 se je orkester vrnil v Šentprimož, tokrat okrepljen z Zborom skladateljev Ipavcev. Srečanje je potekalo zelo sproščeno, godbeniki so tokrat igrali le koračnice iz notnih knjižic, v žaru druženja pa je bila odigrana tudi nogometna tekma. Po končanem druženju so se godbeniki istega dne vrnili domov. Nastop pred kulturno dvorano v Šentprimožu, 2004 38 Saint Florent sur Cher, Francija 24. 5. – 28. 5. 2006 POMEMBNI DOGODKI Na pot so se člani orkestra odpravili v sredo, 24. GOSTOVANJA V TUJINI maja 2006, v popoldanskih urah. V Saint Florent sur Cher so prispeli čez slabih 24 ur, kjer so takoj razveselili mimoidoče s spontanim igranjem na SAINT FLORENT SUR CHER, ulici. V času gostovanja so člani orkestra živeli pri gostiteljskih družinah. Že pred odhodom sta se za namene gostovanja izoblikovali 2 komorni FRANCIJA zasedbi, sestavljeni iz članov orkestra. Nastala sta trio klarinetov, v katerem so nastopali Jurij Hladnik, Bernard Belina in Nataša Aškerc, ter trio saksofonov, ki so ga sestavljali Sabina Šolinc, Žiga Vešligaj in Anže Škornik. Trio klarinetov je nastopil že v četrtek na otvoritveni razstavi in skupnem druženju. Naslednji dan so igrali ob slavnostnem podpisu Zaprisege o sodelovanju med mestoma Saint Florent sur Cher in Šentjur. Ogledali so si tudi kulturne in turistične znamenitosti mesta in njegove okolice. Trio saksofonov je nastopil na dveh šolah, ki so jih obiskali tisto popoldne. Zvečer je orkester opravil še kratko vajo in se udeležil zabavnega večera v centru Aragon, kjer so ponovno zaigrali nekaj koračnic. V soboto so se odpravili na ekskurzijo v mesto Bourges in se po večernem povratku udeležili plesa v centru Aragon. Na pot proti domu so se odpravili v nedeljo zjutraj. Nastop ob podpisu pogodbe o sodelovanju med Francijo, Nemčijo in Slovenijo; Francija, 2006 39 Ogled botaničnega vrta, Francija, 2006 Skupinska fotografija, Francija, 2006 Ogledovanje znamenitosti s turističnim vlakcem, Francija, 2006 Igranje na povorki otrok iz vrtcev in šol, Francija, 2006 40 Praga, Češka 9. 7. – 11. 7. 2010 POMEMBNI DOGODKI Pihalni orkester se je v sodelovanju z Veleposlaništvom GOSTOVANJA V TUJINI Republike Slovenije v Pragi udeležil festivala Prague foot summer, ki je potekal v počastitev svetovnega prvenstva v nogometu. Na festivalu so poleg PRAGA, ČEŠKA šentjurskega orkestra nastopili glasbeniki iz vse Evrope. Na festival se je orkester odpravil v petek, 9. julija, v jutranjih urah. Ob vmesnih postankih in ogledih nekaterih čeških znamenitostih so prispeli v Prago v poznih popoldanskih urah. Sledil je miren večer z ogledom praških znamenitosti. Naslednji dan se je orkester po jutranjem ogledu mesta odpravil v središče Prage, kjer je potekal koncert. Orkester je nastopil pred polfinalnim obračunom svetovnega prvenstva v nogometu. Z gostjo, priznano pevko Dado Kladenik, so pripravili izbor slovenskih popevk, ki je pritegnila mnoge naključne mimoidoče. Sledilo je še večerno druženje na praških ulicah. V nedeljo so obiskali Karlov most, ki je znano zbirališče praških umetnikov in praški grad. V Šentjur so se vrnili v nedeljskih večernih urah. Potepanje po Pragi Nastop na festivalu ob počastitvi svetovnega prvenstva v nogometu, Prague foot summer, Praga, 2010 41 POMEMBNI DOGODKI Berlin, Nemčija 6. 10. – 9. 10. 2011 GOSTOVANJA V TUJINI Tokrat se je Pihalni orkester Šentjur v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo in z župnikom Izidorjem BERLIN, NEMČIJA Pečovnikom-Dorijem odpravil v Berlin. Na pot so se odpravili v četrtek, 6. oktobra, v poznih večernih urah. V Berlin so prispeli v petek popoldne in obiskali nemški parlament, kjer so odigrali tudi nekaj koračnic, sledil je ogled brandenburških vrat, državne opere ter drugih znamenitosti Berlina. V soboto so si dopoldne ogledali še ostanke berlinskega zidu, olimpijski stadion, mejni prehod Checkpoint Charlie in dvorec Charlottenburg ter se popoldne odpravili na koncertno prizorišče. Tam je bilo posebej slovesno in hkrati prešerno vzdušje. Potomka najstarejše trte v Evropi, je namreč dočakala prvo trgatev. Tega dogodka se je udeležil tudi župan Šentjurja mag. Marko Diaci. Člani pihalnega orkestra so s svojim igranjem popestrili dogajanje in zabavali več kot 250 zbranih. »Trta je obrodila ravno ob 100-letnici naše cerkve Sv. Elizabete, in to 12 grozdov - toliko, kot je apostolov«, je kot zanimivost dodal vodja slovenske katoliške misije: Izidor Pečovnik Dori. Zvečer so izvedli koncert za slovenske izseljence in druge povabljene. V nedeljo so izvedli še krajši koncert pred cerkvijo, kjer deluje Izidor Pečovnik, sledila je pot domov. V Šentjur so prispeli pozno Župan Šentjurja mag. Marko Diaci in vodja SKM Izidor zvečer. Pečovnik Dori Promenadni koncert pred nemškim parlamentom, Berlin, 2011 42 Pred parlamentom se je hitro zbrala množica poslušalcev Vaja za večerni sobotni koncert, Berlin, 2011 Berlin, 2011 43 POMEMBNI DOGODKI Požega, Srbija 1. 8. – 6. 8. 2014 GOSTOVANJA V TUJINI V začetku avgusta 2014 se je orkester odpravil na gostovanje v Požego, pobrateno mesto Šentjurja. POŽEGA, SRBIJA S seboj so na pot povabili ansambel Sekstakord, pridružilo pa se jim je tudi nekaj potovanja željnih prijateljev. Na gostovanje so se odpravili v petek, 1. avgusta 2014, v poznih večernih urah. Dopoldne so se ustavili v Sarajevu, kjer so si ogledali tamkajšnje znamenitosti. Svojo pot so nadaljevali do Mokre gore, kjer so se peljali po Šarganski osmici in si ogledali etnološko vasico Drvengrad. Zvečer so prispeli v Požego in se nastanili v tamkajšnjem hotelu. Naslednje dopoldne so si ogledali glavne znamenitosti Požege in popoldne opravili vajo ter pripravili koncertni prostor. Na žalost je bil koncert prestavljen na naslednji dan zaradi dežja. Kljub slabemu vremenu pa je za odličen zabavni večer v hotelu poskrbel ansambel Sekstakord skupaj z nekaterimi člani orkestra. Naslednji dan so se odpravili v Gučo, ki je znana predvsem po enem izmed največjih festivalov trobilcev. Po ogledu mesta in njegovih znamenitosti, so člani orkestra pred muzejem trubačev zaigrali nekaj koračnic v sklopu priprav na bližajoči se festival. Zvečer so na Mestnem trgu v Požegi izvedli prestavljeni koncert skupaj s povabljenimi gosti. Koncert je privabil kar nekaj poslušalcev in tudi naključne mimoidoče. V torek zjutraj so se iz Požege odpravili proti Beogradu ter si na poti tja ogledali še nekaj drugih znamenitosti. V Beogradu so se sprehodili po Kalemegdanu, si ogledali katedralo Sv. Sava, Hišo cvetja, kjer je pokopan nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito, in Muzej zgodovine Jugoslavije. V Šentjur so se odpravili v poznih popoldanskih urah, kamor so Plakat - Požega, Srbija prispeli v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Koncert Pihalnega orkestra v Požegi 44 Zabavni večer v hotelu Požega z ansamblom Sekstakord Kip ‘trubača’ pred vstopom v mesto Guča Dopoldanski promenadni koncert pred Muzejem ‘trubačev’ v Guči 45 POMEMBNI DOGODKI Decembrski božično-novoletni koncerti so postali dolgoletna tradicija Pihalnega orkestra Šentjur. Od KONCERTI leta 2004 jih prirejajo v športni dvorani Osnovne šole Hruševec in tako omogočijo širšemu občinstvu, da jim prisluhne. Oder kulturnega doma jim je postal BOŽIČNO-NOVOLETNI premajhen, pa tudi dvorana ne bi mogla sprejeti tako velikega števila obiskovalcev pod svojo streho. KONCERTI V Hruševcu pa tako vsako leto obišče koncert več kot 1500 obiskovalcev. Dirigent Jurij Hladnik vsako leto skrbno izbere program koncerta, v svoje vrste pa vsakokrat povabijo ugledne in priznane glasbene goste, ki popestrijo koncert in se predstavijo šentjurskemu občinstvu, tako v solistični izvedbi kot ob spremljavi orkestra. Pihalni orkester je tako v zadnjih desetih letih na božično-novoletnih koncertih gostil Nušo Derenda, Ota Pestnerja, Darjo Švajger, Majo Šturm, Anjo Bukovec, kvartet Akord, Urško Arlič Gololičič, Boštjana Korošca, ansambel Unikat, ansambel Štajerskih sedem in druge. Vse pogosteje pa se kot solisti predstavijo tudi sami člani orkestra. Božično-novoletni koncert 2013 z gostoma Majo Šturm in Otom Pestnerjem 46 Božično novoletni koncert 2011 z gostjo Nušo Derenda Božično novoletni koncert 2010 z gostjo violinistko Anjo Bukovec Božično-novoletni koncert 2009 z gostjo Darjo Švajger 47 Pogled na polno dvorano Hruševec, 2009 Božično-novoletni koncert 2008, kot gostje so nastopili ansambel Štajerskih 7 in moderatorka Bernarda Žarn Božično-novoletni koncert 2007 48 Pihalni orkester Šentjur že nekaj let pripravlja tudi poletni koncert na prostem, ki poteka konec meseca POMEMBNI DOGODKI junija. Pogosto se zgodi, da jo zagode vreme, zato so organizatorji primorani prestaviti koncert »na suho«, KONCERTI v dvorano Hruševec. Koncerti se odvijajo na Mestnem trgu, sprva pa so bili tudi pod kostanji v Zgornjem trgu. Na poletnih koncertih se orkester predstavi s POLETNI KONCERTI pestrim programom in ravno tako z zanimivimi glasbenimi gosti. Posebnost teh koncertov pa je, da so vedno tematsko obarvani. Teme koncertov: Vojna in mir, Ljudska pesem, Muzikali, Melodije sonca in morja, Slovenska popevka, Gremo v kino in drugi. Orkestru so se v preteklih letih pridružili Anžej Dežan, Dada Kladenik, Miha Alujevič, Maja Šturm, Jasmina Levičar, Martina Zapušek, Eva Hren, Boštjan Dermolj, skupina Žurdov, Šentjurski muzikanti, plesni pari in plesne skupine. Koncert junija 2013 s kvartetom Cabaret 49 Koncert, junij 2010 Koncert, julij 2005, gosta: Dada Kladenik in Anžej Dežan 50 Svoje mesto v zgodovini Pihalnega orkestra Šentjur zagotovo pripada tudi tradicionalnim prvomajskim POMEMBNI DOGODKI budnicam. Prvi maj, praznik dela, se v Šentjurju že desetletja pričenja s prvomajsko budnico Pihalnega BUDNICE orkestra. Za člane orkestra pa je ta dan vse prej kot praznik dela, kajti njihovo igranje in potovanje iz ene krajevne skupnosti v drugo se pričenja v zgodnjih jutranjih urah in konča približno v času kosila. Nekaj let so z budnico pričenjali okoli šeste ure zjutraj, ta ura se je počasi pomikala nazaj, tako da zadnji dve leti pričnejo z zbujanjem Šentjurčanov že ob tretji uri zjutraj. Pričnejo v Šentjurju pri Centru kulture Gustav, nato pa nadaljujejo na Kalobje, Planino pri Sevnici, v Šentvid pri Planini, na Prevorje, v Dobrino, Gorico pri Slivnici, Novo vas, Hruševec, Šentjur, Hotunje, na Ponikvo in Grobelno. Nato se vrnejo k Domu starejših občanov v Šentjur in zaključijo pri piceriji Osmica okrog 13.00 ure. Budnica, Nova vas, 1981 Zaključek prvomajske budnice pri nekdanjemu gostišču Miran, 2009 51 Budnica 2011 Budnica v Dobrini, 2008 Pihalni orkester na poti na Resevno, kjer je igral na prvomajskem srečanju, 2006 52 Pihalni orkester Šentjur je poleg koncertov in gostovanj nekaj let organiziral Jurijevo revijo Pihalnih RAZNO orkestrov, na kateri so se predstavili tako bližnji kot tudi orkestri iz bolj oddaljenih krajev. Orkester ne manjka na Jožefovem sejmu in tekmovanju v kuhanju golaža v Kozjem, je redni spremljevalec košarkarskih tekem v Hruševcu in le redko manjka na kakšni otvoritvi, obletnici in podobnih dogodkih v občini Šentjur. Za vse člane orkestra pa so tako z vidika igranja kot z vidika druženja zelo pomembne tudi intenzivne vaje, ki se jih udeležijo konec meseca novembra ali v začetku decembra, da se dodobra pripravijo na kvalitetno izvedbo Božično-novoletnega koncerta. Intenzivne vaje na Kopah, 2010 Jožefov Sejem, Kozje, 2005 13. srečanje pihalnih orkestrov, Godba slovenskih železnic in Pihalni orkester Šentjur 53 ČLANI Priimek in ime Glasbilo FATUR Janko Trobenta FLANDER Luka Klarinet FLANDER Miha Klarinet FRECE Manja Alt saksofon FRECE Ferdinand Trobenta FRECE Ferdinand ml. Trobenta FRECE Sara Klarinet FRECE Luka Horn GABER Matjaž Trobenta Priimek in ime Glasbilo GAJŠEK Domen Klarinet ALEGRO Maruša Flavta GAJŠEK Špela Flavta ANDERLUH Ana Klarinet GOBEC Martin ANTLEJ Klarinet GRAČNAR Andrej Trobenta / harmonika ARZENŠEK Andraž Klarinet GRADIČ Alojzij Trobila ARZENŠEK Katarina Flavta GRADIŠNIK Miha Tolkala ARZENŠEK Lucija Alt saksofon GRAJŽL Aleksandra Flavta ARZENŠEK Matija Tolkala GROBELNIK Damjan Klarinet AŠKERC Nataša Klarinet HLADNIK Jure Klarinet BELEJ Jože Klarinet HLADNIK Primož Trobenta BELINA Bernard Klarinet HORVAT Eva Alt saksofon BELINA Vladimir Tenor saksofon HROVAT Polde Klarinet BEVC Primož Tolkala JAGER Boštjan Trobenta BEVC Sebastijan Tolkala JAGER Darko Oboa BLAZINA Zala Flavta JAGER Katja Flavta BOŽIČ Marjan Tenor saksofon JAGODIČ Peter Pozavna BOŽIČ Sonja Flavta JANČIČ Maruška Flavta BREZOVŠEK Nastja Alt saksofon JAZBEC Ivan BRGLEZ Rok Trobenta JOHAN Miran Trobila BUKOVŠEK Vlado Klarinet JUG Sebastjan Klarinet CENTRIH Barbara Alt saksofon JUG Aleš Trobenta CENTRIH Ivan Tuba JURKOŠEK Aljoša Trobenta CERKVENIK Benjamin Pozavna JURKOVŠEK Trobila CESAR Žan Trobenta KAJTNA Jelko Trobenta CESAR Igor Alt saksofon KERŠ Rudi B-bas CMOK Boštjan Tuba KINCL Jože Klarinet ČADEJ Boštjan Tolkala KLADNIK Klemen Trobenta ČAKŠ Štefan Tolkala KNEZ Ivan Trobenta ČAKŠ Eva Klarinet KOČAR Boštjan ČATER Jože Pozavna KOLAR Nika Klarinet ČATER Alenka Flavta KOLAR Urban Trobenta DOLAR Nika Alt saksofon KOLAR Teja Flavta DRSTVENŠEK Anton Pozavna KOPITAR Tadej Rog ESIH Katarina Flavta KOVAČIČ Blaž Tolkala 54 Priimek in ime Glasbilo KOVAČIČ Damjan Tuba ČLANI KOVAČIČ Žan Klarinet KOVAČIČ Avgust F-bas KOVAČIČ Iva Flavta KOVAČIČ Žiga Trobenta KOŽELJ Aleksander Alt saksofon KRANJČAN Alojz Dirigent KRČ Urban Tolkala KRISTAN Katja Pozavna Priimek in ime Glasbilo KRISTAN Katja Pozavna PERC Martin B-bas KRSTNIK Metka Klarinet PERC Peter Trobila LABOHAR Jože Klarinet PESAN Branko Klarinet LAVBIČ Urška Flavta PEŠAK Alja LEBAN Ambrož Klarinet PEVEC Leopold Trobenta LEBER Monika Alt saksofon PIRIH Mirjana Flavta LESJAK Nina Klarinet PLAHUTA Jože B-klarinet LESKOVŠEK Aleš PLOŠTAJNER Mojca Flavta LESKOVŠEK Manuel Trobenta PODGORŠEK Martin Tenor saksofon LJUBEJ Gregor Tenor saksofon PODGORŠEK Klemen Tenor saksofon LJUBEJ Vinko Bariton PODGORŠEK Lovro Trobenta LJUBEJ Ines Tolkala PODGORŠEK Karmen Flavta LJUBEJ Franc Tolkala PODGORŠEK Jernej Trobenta LJUBEJ Ivan Tolkala PODGORŠEK Štefan Tolkala MARCEN Gregor Klarinet PODGORŠEK Ana Flavta MASTNAK Matej Trobenta PODKRAJŠEK Boštjan MASTNAK Boštjan Saksofon POLUTNIK Luka Klarinet MASTNAK Mitja Trobenta PŠENIČNIK Jože Pozavna MASTNAK Mirko Trobila PUŠNIK Katarina Klarinet MASTNAK Igo / Ignac Klarinet RAJH Karin Alt saksofon MLAKAR Peter RAJH Ernest Pozavna MLAKAR Tonči RAJH Ervin Klarinet MOČNIK Nastija Flavta RAJH Mateja Tolkala MRAZ Ivan Tolkala RAKUŠA Robert Alt saksofon MRAZ Franc Dirigent RANDL Alja Flavta OBLAK Alojz Klarinet RATAJ Gašper Trobenta OJSTERŠEK Vinko Klarinet RATAJ Amadej Trobenta OJSTERŠEK Damjan Trobenta REBERŠAK Karel Tolkala OJSTERŠEK Boris Trobenta RENČELJ Jernej Klarinet ORAČ Lavra Rog ROBIČ Sebastjan Klarinet PAJK Ivan Trobila ROMIH Kaja Flavta PAVLIČ Alojz Bariton / bas ROMIH Matej Klarinet PERC Sašo Bariton PERC Alojz Tenor saksofon 55 ČLANI Priimek in ime Glasbilo ŠUSTER Franc st. Es-klarinet TISEL Domen Tolkala TISEL Janez Tolkala TOJNKO Uroš Trobenta TRUPEJ Žan Klarinet ULAGA Ivan St. Dirigent / klarinet ULAGA Ivan Tenor saksofon ULAGA Anton Bariton ULAGA Ivanka Priimek in ime Glasbilo ULAGA Marjan Trobenta ROŠER Martin Tolkala URBANČEK Alja Flavta ROZMAN Alojz Trobila UŽMAH Izak Trobenta SAKELŠEK Rudi Dirigent UŽMAH Timotej Klarinet SALOBIR Patricija Klarinet VEBER Ivan Es-tuba SALOBIR Patricija Klarinet VEBER Matija Tolkala SELIČ Ivan Trobenta VEŠLIGAJ Žiga Alt saksofon SELIČ Anton Tolkala VIDEC Marjan Trobenta SELIČ Sanja Alt saksofon VIDEC Vendelin Dirigent SENICA Sven Trobenta VIDEC Vinko Trobila SMOLE Timotej Bariton VIDEC Tone Trobenta SORČAN Anton Klarinet VIDEC Nuša Flavta SOTLER Vojko Klarinet VODIŠEK Matjaž Klarinet SREBOT Tamara Tenor saksofon VODOPIVC Katarina Flavta STRAŠEK Katja Flavta VOGA Edvard Klarinet STRNAD Mateja Tenor saksofon VOGRINC David Klarinet SUDAR Hana Flavta VOLARIČ Monika Flavta ŠANTLEJ Jasna VREČKO Aja Klarinet ŠANTLEJ Franc VREČKO Neža Flavta ŠENTJURC Iza Tolkala VREČKO Rok Trobenta ŠKET Anton Trobila VUGA Matevž Fagot ŠKOBERNE Jan Alt saksofon ZAGAJŠEK Irena Klarinet ŠKORNIK Anže Bariton saksofon ZAGAJŠEK Drago Trobenta ŠMID Miran Tolkala ZATLER Katja Flavta ŠMID Anja Flavta ZELIČ Dani Trobenta ŠOLINC Sabina Tenor saksofon ZEVNIK Ožbalt Tenor saksofon ŠOSTER Urška Flavta ZEVNIK Vid Tolkala ŠPORER Neža Flavta ZUPANC Franc Dirigent / klarinet ŠTAJNER Franci Klarinet ZUPANC Jernej Klarinet ŠTRAJHAR Franci Bariton ŽGAJNER Lovro Pozavna / bariton ŠUSTER Franc Tuba ŽVEGLER Janko Klarinet ŠUSTER Tomaž Trobenta ŠUSTER Karel Trobila ŠUSTER Anton 56 Priimek in ime Član od leta FLAVTE ALEGRO Maruša 2014 AKTIVNI ČLANI RANDL Alja 2014 ROMIH Kaja 2008 STRAŠEK Katja 2014 SUDAR Hana 2001 ŠPORER Neža 2009 URBANČEK Alja 2014 VODOPIVEC Katarina 2009 VOLARIČ Monika 2008 Priimek in ime Član od leta VREČKO Neža 2014 TROBENTE GABER Matjaž 1992 HLADNIK Primož 1992 KLARINETI AŠKERC Nataša 2004 KOLAR Urban 2002 BELINA Bernard 2003 PODGORŠEK Lovro 2002 GAJŠEK Domen 2001 RATAJ Gašper 2013 HLADNIK Jure 1982 SENICA Sven 2014 JUG Sebastjan 1986 VIDEC Marjan 1982 KINCL Jože 1982 VREČKO Rok 2009 KOLAR Nika 2014 KOVAČIČ Žan 2005 BARITON BELINA Vladimir 2003 LEBAN Ambrož 2013 LJUBEJ Vinko 1984 LESJAK Nina 2014 ŠTRAJHAR Franci 2014 MARCEN Gregor 2008 PESAN Branko 2005 POZAVNA CERKVENIK Benjamin 2001 POLUTNIK Luka 2014 JAGODIČ Peter 2009 PUŠNIK Katarina 2007 KLAKOČAR Jernej 2014 ROBIČ Sebastjan 2013 ŽGAJNER Lovro 2006 TRUPEJ Žan 2010 VOGRINC David 2007 ROG ORAČ Lavra 1992 VREČKO Aja 2004 ZAVRŠNIK Anže 2014 TUBA ŠUSTER Franc 1968 SAKSOFONI ARZENŠEK Lucija 2007 TOLKALA KRČ Urban 2003 DOLAR Nika 2014 LJUBEJ Ines 2004 FRECE Manja 2001 ŠENTJURC Iza 2013 HORVAT Eva 2005 ŠMID Miran 1996 LJUBEJ Grega 1995 TISEL Domen 2014 PODGORŠEK Klemen 1990 TISEL Janez 2013 PODGORŠEK Martin 1971 TOVORNIK Peter 2005 RAJH Karin 2008 RAKUŠA Robert 1994 ŠKOBERNE Jan 2010 ŠKORNIK Anže 2001 VEŠLIGAJ Žiga 2005 ZEVNIK Ožbalt 2006 57 GALLUSOVA ZNAČKA Gal usova značka je jubilejna značka sklada, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Glede na trajanje udejstvovanja se ločijo 4 različni nivoji Gal usovih značk: Bronasta Gal usova značka Srebrna Gal usova značka za za več kot 5 let udejstvovanja več kot 10 let udejstvovanja Zlata Gal usova značka za več Častna Gal usova značka za kot 20 let udejstvovanja 30 let udejstvovanja in več Jubilejne področne značke sklada lahko prejmejo posamezniki, ki aktivno delujejo znotraj posameznih kulturnih društev in skupin od dopolnjenega 10. leta starosti. 58 BRONASTA GALLUSOVA ZNAČKA PREJEMNIKI GALLUSOVIH Lucija Arzenšek Eva Horvat Peter Jagodič ZNAČK Žan Kovačič Gregor Marcen Karin Rajh Kaja Romih Neža Šporer Peter Tovornik ZLATA GALLUSOVA ZNAČKA Žiga Vešligaj Katarina Vodopivec Nataša Aškerc David Vogrinc Bernard Belina Monika Volarič Vladimir Belina Rok Vrečko Matjaž Gaber Ožbalt Zevnik Primož Hladnik Sebastjan Jug Gregor Ljubej SREBRNA GALLUSOVA ZNAČKA Branko Pesan Klemen Podgoršek Benjamin Cerkvenik Robert Rakuša Manja Frece Domen Gajšek Jože Kincl ČASTNA GALLUSOVA ZNAČKA Urban Kolar Urban Krč Jurij Hladnik Ines Ljubej Vinko Ljubej Lovro Podgoršek Lavra Orač Hana Sudar Martin Podgoršek Anže Škornik Franc Šuster Miran Šmid Marjan Videc Aja Vrečko Lovro Žgajner 59 DROBTINICE Franc Šuster je član Pihalnega orkestra Šentjur že od leta 1968. FRANC ŠUSTER Ko je bil Franc še otrok, so bile vaje Kalobške godbe včasih tudi na njihovi domačiji v Osredku. Ko sliši besede Pihalni orkester Šentjur, je ponosen, da je najstarejši član orkestra, in da je pri le-tem še vedno aktiven. Spominja se dogodka, ki se je zgodil pred več kot 40 leti. Godba je igrala na velikonočni procesiji Kristusovega »gor vstajenja«. Vreme je bilo deževno in poti blatne, zato se je od doma odpravil v gumijastih škornjih, čevlje pa je vzel s sabo v avto. Ker je zamujal na nastop, se je pozabil preobuti in je v procesiji igral in korakal kar v škornjih. V procesiji je bila tudi njegova bodoča žena Zlatka s starši, ki ji je bilo zelo nerodno, saj so ljudje govorili: “Glej ga, Osrečkega v batarjih!” Med odmorom se je Franc hitro preobul in nato z novimi čevlji med igranjem in korakanjem visoko dvigoval noge, da bi vsi, predvsem pa bodoča tašča in tast, le opazili, da je zamenjal čevlje. MARTIN PODGORŠEK Tudi Martin je že dolgoletni član orkestra, ki se najprej ni spomnil nobene posebne prigode, ker pravi, da je bilo zmeraj »fajn«. Ko pa je le malo pobrskal po spominu, se je vrnil daleč nazaj v leto 1975, ko so v Zgornjem trgu snemali film oz. nadaljevanko o Ipavcih. Pri tem snemanju je sodelovala tudi godba Šentjur, v starih uniformah, z instrumenti ... Ker so bili v tem času moderni daljši lasje tudi pri moških, v filmu pa naj bi imeli kratke, je filmska ekipa s svojimi maskerji in frizerji nekatere člane orkestra ostrigla. Nekaterim pa so lase samo speli in jih skrili pod pokrivala, ter jim privzdignili ovratnike na srajcah. S strahom in nasmehom pa se spominja prvomajske budnice, ko so se godbeniki po Šentjurju vozili na tovornjaku, na katerem so sedeli na lesenih stolih, ki pa niso bili niti pritrjeni niti privezani. Med vožnjo je v nekem trenutku šofer močno zavrl, in če Martina ne bi kolega trobentač zgrabil za rokav, bi poletel po tovornjaku in se verjetno poškodoval, ali pa bi poškodoval vsaj instrument. Tako pa se je le zahvalil kolegu in nadaljeval z igranjem na budnici. 60 Vinko je, star komaj 6 let, rad zahajal z mamo v Celje, ko je šla po opravkih. Nič moteč in nadležen jo je, DROBTINICE kolikor dolgo je bilo potrebno, čakal pred trgovino Radio, kjer si je v izložbi ogledoval svoj sanjski VINKO LJUBEJ instrument: saksofon. Nekaj let kasneje so ga vpisali v glasbeno šolo, kjer je bil eden izmed prvih učencev te šole. Ker se pouk saksofona ni izvajal, se je vpisal h harmoniki. Zaradi šolskih obveznosti je glasbeno šolo kasneje opustil. Ko pa se je zaposlil v Štorah, je zelo rad prisluhnil tamkajšnji Godbi Štore, in ker ni skrival navdušenja nad glasbo, ga je takratni dirigent g. Zupanc povabil v orkester in ga naučil osnov igranja baritona, na katerem vztraja še dandanes. Zanimivo pa je, da danes v orkestru igra saksofon njegov sin. Spominja se gostovanja na Madžarskem. Na prireditvi so korakali po slabem, luknjastem in vdrtem asfaltu, tako da je njihov orkester izgledal kot valovanje morja, saj jim cesta ni dopuščala, da bi vsi korakali enakomerno. Na prizorišče pa so prikorakali celo po stopnicah. V posebno čast in ponos pa je Vinku to, da je rasel s tem orkestrom, katerega koncert je včasih obiskalo le kakšnih sto poslušalcev, danes pa ga obišče preko tisoč. Marjan se spominja, da ga je gospod Čater kmalu po zaposlitvi v Alposu, 1. julija 1988, pregovoril, da MARJAN VIDEC se pridruži orkestru, saj se je kot deček učil igranja trobente v Glasbeni šoli Celje. Spominja se, da je orkester v samih začetkih njegovega igranja tvorila v večini starejša populacija, kasneje se jim je pridružil še kakšen mlajši član. Danes je slika popolnoma spremenjena. Orkester se je pomladil in starejši od 50 let ostajajo v orkestru le še štirje člani. Omembe vredno je tudi to, da je v svojih 26 letih igranja v orkestru menjal že 4 dirigente. Kot zanimivost pa dodaja, da ima pomembno vlogo pri orkestru oziroma pri obiskovanju vaj tudi njegova žena. Če kdaj ni časa ali pa zmanjka volje za petkovo vajo pihalnega orkestra, ga žena opomni: »Marjan, na vaje bo treba!« 61 DROBTINICE Jože je član orkestra (z vmesnimi prekinitvami zaradi dela v tujini) že od leta 1982. Mnenja je, da je za JOŽE KINCL kulturo v Šentjurju potrebno vložiti nekaj truda, in še dodaja, da raje igra v družbi, kot pa sam doma. Z orkestrom se je udeležil tekmovanja v mestu Riva de Garda v Italiji. Po uspešno odigranem tekmovalnem delu je v hotelu, skupaj z drugimi godbeniki, oblikoval majhen ansambel, da so se z igranjem »oberkrajna« skupaj poveselili in proslavili dobro uvrstitev na tekmovanju. Ker pa so se nekateri drugi gostje hotela pritoževali nad hrupom, je vodstvo hotela poklicalo karabinjere. V strahu pred strogimi italijanskimi policisti so instrumente poskrili po omarah, se pretvarjali, da se ni zgodilo nič, in jo na srečo odnesli brez kazni. Orkester je zame lepši del tedna. Je splet glasbe, glasbenikov, prijateljskih in kolegialnih medsebojnih odnosov, lepih trenutkov. Je prispodoba za harmonično delovanje. Da harmonija v orkestru obstaja, gre posebna zahvala za skrb, zamisli, udejanjanje zamisli, motiviranje članov orkestra g. predsedniku in g. dirigentu. K orkestru v Šentjur me je povabil dirigent, prof. LAVRA ORAČ Franc Zupanc. Vaje so bile ob nedeljah v eni lepših stavb v Šentjurju. Na novoletni koncert, ki se je odvijal v Kulturnem domu, smo se pripravljali tudi na intenzivnih vajah. Ene od njih so bile v Ormožu. Noč ni bila namenjena spanju, kljub dirigentovim željam. Ob njegovem prigovarjanju, da je ura že pozna (3 zjutraj), in da je čas za spanje, ker bodo zjutraj vaje, se je Sara spomnila: »Ne, ura je šele eno uro manj (2 zjutraj), ker se kazalci premaknejo na zimski čas.« Tega pripetljaja g. dirigent ne more pozabiti in se vedno znova nasmeji. Samo za dodatek, ker so bile modrice z dolgotrajnimi posledicami: Kulturni dom se obnavlja, otvoritev bo. Velik projekt. Nisem se še sprehodila naokrog, da bi pogledala, če je za kulturnim domom ostalo kaj od okrušenih stopnic pri zadnjem vhodu in kako je z lučjo. Po tistih stopnicah sem po enem od novoletnih koncertov pošteno padla. Brez pomoči g. Vinka Ljubeja bi takrat še nekaj časa ležala ob vznožju stopnic. Hvala lepa za takrat. 62 S svojim igranjem na alt saksofon v pihalnem orkestru Šentjur sodelujem od leta 1996. Všeč mi je, DROBTINICE da lahko sodelujem v orkestru in dam svoj doprinos, saj v glasbi na splošno zelo uživam. Od takrat, ko ROBERT RAKUŠA sem začel igrati v Pihalnem orkestru Šentjur, se je orkester zelo pomladil in pridobil na kvaliteti. Všeč mi je sproščen odnos med člani orkestra, saj so razna gostovanja in intenzivne vaje zelo zabavni, čeprav so prežeti tudi z delom in trudom, da vsak koncert izzveni tako, kot je treba. Želim, da bi se orkester še naprej razvijal kot do sedaj. Vse najboljše, PO Šentjur! Pihalnemu orkestru Šentjur sem se pridružil konec leta 1996 na povabilo prof. Franca Zupanca, torej MIRAN ŠMID letos teče že 18. leto. V teh 18. letih, odkar sem član orkestra, se je marsikaj spremenilo: orkester se je pomladil, številčno razširil, zamenjal dirigenta, vadbene prostore in še bi lahko našteval. Največjo tradicijo pa ima zagotovo vsakoletni Božično-novoletni koncert, ki bo letos že 22. zapovrstjo. Dobri pripravljenosti na koncerte botrujejo tudi uspešne t. i. intenzivne vaje, kjer orkester vadi tako dolgo, da mu uspe odigrati še tako težke skladbe. Zagotovo se je pogled na orkester in vaje v vseh teh letih z moje strani spremenil, saj sem zamenjal kar nekaj starostnih obdobij: od otroških, srednješolskih, študentskih, do zrelih let, ki so s sabo prinesla tudi družino in večjo odgovornost. Katerega leta sem se prvič udeležil intenzivnih vaj, se sicer ne spomnim, prav gotovo pa je bilo veliko anekdot in dogodivščin, ob katerih smo se nasmejali. 63 DROBTINICE V orkestru sem od leta 1996. Lahko rečem, da sem željo po igranju v orkestru kar podedoval. Posebno GREGA LJUBEJ všeč so mi druženja po vajah, raznih revijah in še posebej na intenzivnih vajah. Gostovanja v Miškolcu, Šentprimožu, Pragi, Italiji in Berlinu pa so bila tako in tako zgodba zase. Zanimiva je izkušnja iz Prage, ko se nas je pet godbenikov okoli dveh zjutraj vračalo z obiskov po lokalih, kjer točijo znamenito češko pivo. Ob tej pozni uri podzemna železnica ni več vozila, za en taksi nas je bilo malo preveč, za dva pa nismo imeli dovolj denarja. Zato smo izbrali tretjo varianto: tramvaj. Ne vedoč, v kateri smeri se nahaja naš hotel, smo malo peš, malo s tramvajem in z veliko sreče prispeli naravnost pred hotel. BENJAMIN CERKVENIK Benjamin na vprašanje »Kaj se ti je posebnega zgodilo pri orkestru?« pravi le: »Tol`k je b`lo vsega« Beni, kot mu pravimo vsi člani, je zagotovo med največjimi, če ne celo največji član orkestra. In velikost ni vedno prednost. Po tekmovanju v Italiji se je orkester odpravil še na adrenalinski dan, na izlet v Gardaland, kjer obstajajo določene omejitve glede velikosti. V večini primerov moraš biti višji od 140 cm, v nekaterih primerih pa je določena tudi zgornja meja. In tako Benija niso spustili na prosti pad, ker je bil prevelik. Zanimivo izkušnjo pa ima še z gostovanja v Franciji, kjer so nas gostile različne družine. Njega in njegovega kolega pozavnista je gostujoča družina nastanila kar v klet, kjer so se nad njuno posteljo sušile salame. 64 Član orkestra sem od leta 2010. S ponosom sem se odzval vabilu Vladimirja Beline k igranju v orkestru, DROBTINICE ki mi ga je posredoval moj profesor saksofona Matjaž Vodišek. Orkester sem poznal že prej in si že od JAN ŠKOBERNE nekdaj želel postati njihov član. Večkrat se ob petkih zvečer nudijo druge priložnosti za zabavo, pa vendar prevlada odgovornost do orkestra, zato se redno udeležujem vaj. Še posebej so mi všeč gostovanja - sodeloval sem na gostovanjih v Berlinu in Srbiji. Na vajah je prav zabavno, saj potekajo v sproščenem vzdušju, pred večjimi koncerti pa postanejo intenzivnejše in s tem včasih tudi naporne. V orkestru rad igram, ker mi je všeč raznolik repertoar in vesela družba, hkrati pa ohranjam stik z instrumentom in pridobivam nova znanja. K orkestru sem pristopil v februarju leta 2013, ko mi je učitelj trobente ponudil možnost igranja v njem. GAŠPER RATAJ V orkester sem se hitro vklopil in s tem tudi kmalu navezal nekaj prvih prijateljstev. Pri orkestru mi je všeč predvsem to, da se vseh koncertov in nastopov lotimo resno in z veliko mero motivacije. Igranja na trobento sem se pričel učiti leta 2012 skozi glasbeno izobraževanje pihalnega orkestra Šentjur pri učitelju Mateju Mastnaku, ki je bil nekaj časa tudi dirigent Malega pihalnega orkestra, v katerem pa igrajo predvsem člani glasbenega izobraževanja. Tudi tam sem se odlično počutil. Mali orkester mi je pomenil predvsem nekakšen uvod v veliki orkester – naučil sem se, kako poteka delo v orkestru, pridobil osnove igranja v takšnem sestavu ... Upam, da bom pri obeh orkestrih lahko sodeloval še veliko časa in tako pridobil še veliko dragocenih izkušenj. 65 DROBTINICE Januarja letos sem se z veseljem odzvala povabilu, da postanem članica pihalnega orkestra Šentjur. Na ALJA URBANČEK prvo vajo sem odšla z nekaj treme, ob dobri družbi in prijetni glasbi pa je kmalu ni bilo več. Sedaj z veseljem hodim na vaje ob petkih zvečer. Avgusta sem se z orkestrom prvič udeležila gostovanja v tujini in sicer v Srbiji. V Požegi smo imeli koncert, na katerem smo se predstavili z lepimi slovenskimi melodijami. Vsak večer smo se skupaj zabavali pozno v noč in ob spremljavi kitare kakšno zapeli. Zadnje jutro pa smo v naši hotelski sobi doživeli presenečenje – pred vrati so bili do stropa naloženi stari jogiji s podstrešja hotela. Delček Pihalne godbe Šentjur soustvarjamo tudi mi, čeprav le kot pomivalci oken v bivši knjižnici, a nam je bilo vendar lepo. Naša zgodba se je začela nekega popoldneva, ko je Pihalna godba Šentjur dobila v najem prostore bivše knjižnice. Seveda je bilo potrebno vse najprej počistiti, da bi godbeniki lahko vadili. Neko popoldne je beseda BREDA LJUBEJ nanesla na okna, češ, kako zelo so umazana, in da jih je potrebno temeljito očistiti. In hruševske ženske ne bi bile to, kar smo, če ne bi predsedniku Ladiju dejale: »Nič lažjega. Ti nabavi čistila, tistih nekaj oken bomo pa že počistile«. Akcija se je začela na sobotno jutro. Ladi je priskrbel čistila, razne pripomočke, prinesel je celo svojo odsluženo pižamo, rekoč, da si lahko z njo pomagamo pri čiščenju oken. Začelo se je trdovratno delo, saj je bilo s šip potrebno odstraniti lepilni trak, ki je bil dolgo izpostavljen vročemu soncu. Dodobra smo se namučili s čiščenjem, pomagati smo si morali celo s »špahtlom«. Ladiju smo svetovali, da bi bilo bolje, če okna razbijemo, bodo vsaj prišli do novih. Naša delovna akcija je bila končana v poznih večernih urah, vendar se je splačalo, saj smo bili vsi akterji delovne akcije povabljeni na piknik, ki ga je organiziral pihalni orkester. Vsako leto nas Ladi razveseli tudi z vstopnicami za božično-novoletni koncert, ki se ga z velikim veseljem udeležimo. No, pa naj še kdo reče, da se ne splača čistiti oken! Hruševski pomivalci oken 66 JOŽE MARJAN MASTNAK MISLI, SPOMINI, ČESTITKE ... Med korpusi ljubiteljske kulture v Šentjurju (profesionalne kulture v občini ni) je pihalni orkester v primerjavi z drugimi kulturnimi društvi organizacijsko med najboljšimi, umetniško na zelo spoštljivi ravni in številčno zelo bogat. Bogat predvsem z mladimi člani kljub spoštljivi starosti. S številnimi odmevnimi nastopi doma in v tujini, s tradicionalnimi prireditvami, ki jih organizira, z delom pri vzgoji podmladka in v skrbi za vse sodobnejšo opremo in instrumente, je v zadnjih letih pihalni orkester vidno napredoval. Sodi med najbolje organizirano ljubiteljsko kulturno društvo v občini in širše. Kljub zavidanju nekaterih (kar ni nobena redkost v naši občini) iz javnih sredstev proračuna občine le delno pokriva stroške svojih dejavnosti. Za vse ostalo poskrbi sam. Čestitam ob jubileju in želim tako uspešno delo tudi ANITA KOLEŠA v bodoče, v zadovoljstvo članov pihalnega orkestra, ljubiteljev glasbe in kulture! Moji najzgodnejši spomini na čudovito otroštvo v bloku ob glavni cesti skozi mesto Šentjur so povezani s Jože Mastnak - Marjan prvomajsko budnico. Ker nismo stanovali s pogledom Predsednik ZKD (Zveze kulturnih društev Šentjur) na prizorišče - cesto po kateri so marširali godbeniki, 2006 - 2013 smo jih samo poslušali, zato je mama vedno pravočasno na stežaj odprla okno spalnice. Zame neskončno lepa glasba je napovedala praznični dan, dan, ko smo MARIJA RATAJ vznesene koračnice poslušali še vse dopoldne po radiu, kasneje, v začetku 70-ih, pa smo godbenike spremljali Kalobška godba je začela pihati pred 80 leti in mnogo tudi na televiziji. Za kosilo smo jedli ‘pohano piško’, zaslužnih instrumentalistov in kapelnikov se je popoldan pa je bil rezerviran za ogled nogometne zvrstilo v teh letih, da se je ohranila tradicija in godba tekme na takratnem šentjurskem stadionu. No, včasih prešla v današnji Pihalni orkester Šentjur. je zmagala mama in smo šli na izlet v Dobje, kjer sta Danes njihov dober glas seže v deveto vas in tudi živela stara mama in stari ata. preko meja domovine. Bili so to neskončno lepi časi in hvala šentjurski godbi, V imenu Zveze kulturnih društev Šentjur jim želim da je bila takrat z mano. še veliko uspehov, volje in izpolnitev ciljev, ki si jih bodo zastavili v prihodnje. Anita Koleša Vodja OI JSKD Šentjur in Marija Rataj poslanka Državnega zbora RS Predsednica ZKD Šentjur Aforizem: Aforizem: Narobe svet: v pihalnem orkestru se starejši učijo od mladih. Čeprav ga vodi Hladnik, je pihalni orkester zelo vroč. Čeprav je J.M.M predsednik Belina, je pihalni orkester bolj rdeč kot bel. J.M.M. 67 MISLI, SPOMINI, ČESTITKE ... povsem novo podobo. Veliko nastopov se je zvrstilo na občinskih in krajevnih prireditvah. Godbeniki so nastopali tudi na mednarodnih festivalih oz. srečanjih godb (Miscolcu na Madžarskem) in se udeležili gostovanja v Šentprimožu v Avstriji. Kvaliteta igranja je rasla iz leta v leto. Godbeniki so igrali vse več zahtevnih skladb, tudi filmske glasbe. Tako je godba s kvaliteto in zahtevnostjo izvedb igranja prerasla iz Godbe na pihala v Pihalni orkester Šentjur. Pihalni orkester se z izvajanjem tudi najzahtevnejših skladb uvršča med najboljše in najkvalitetnejše orkestre v Sloveniji. V letu 2003 je dirigentsko palico prevzel prof. Jurij Hladnik. Pihalni orkester se je organiziral kot samostojno društvo, katerega predsednik je postal Vladimir Belina. Orkester je dobil nov zagon in polet. Vsa naslednja leta z veseljem spremljam razvoj in napredek orkestra, ki dosega izredne glasbene dosežke. LUDVIK MASTNAK Vse te zasluge gredo tako vodstvu orkestra kot vsem glasbenikom. Moji spomini na začetek ponovnega delovanja Godbe na pihala in preoblikovanje le-te v Pihalni orkester Šentjur. Ludvik Mastnak Bilo je živahno obdobje po osamosvojitvi Slovenije. Bili smo polni narodne zavesti, sreče in ustvarjalnosti. Aforizem: Razmišljanja so nas vodila v smeri, kako v naši novi Zakaj je pihalni orkester tako uspešen? Ker ga vodi predsednik, domovini organizirati in izvajati nove kulturne ki piha v rog. programe in prireditve. V okviru Ljudske univerze J.M.M. Šentjur sem pričel z aktivnostmi za ponovno oživitev godbe na pihala, ki je po letu 1982 večkrat poskušala zaživeti pod raznim dirigentskim vodstvom, vendar FRANC KOVAČ vedno le za krajši čas. Tako smo v letu 1992 ponovno povabili k sodelovanju vse prejšnje člane godbe, ki so V mojem času je bil Pihalni orkester Šentjur še bolj z veseljem sprejeli povabilo in se pod novim vodstvom kot ne “kalobška pleh muzika”. Od takrat je naredil in dirigentom prof. Francem Zupancem odgovorno velikanski skok naprej in vsaj zame že kar nekaj časa vključili v redne vaje. predstavlja izjemno šentjursko glasbeno zgodbo o V sodelovanju z Glasbeno šolo Šentjur smo uspeli uspehu. vsako leto pridobivati nove mlade člane in članice. Ob jubileju iskrene čestitke celotnemu kolektivu in še Število članov godbe se je uspešno povečevalo, hkrati veliko uspehov. pa je rasla tudi kvaliteta igranja. Nastale so potrebe po novih instrumentih. V sodelovanju z vodstvom občine Franc Kovač Šentjur nam je uspelo nabaviti nove instrumente, notno gradivo in nove elegantne obleke. To je bil zelo velik Aforizem: Iz šentjurskih podjetij, ustanov in občine bežijo mladi v svet. V finančni zalogaj, za kar je bilo potrebno z moje strani pihalnem orkestru ostajajo in se tudi vračajo. izpeljati veliko aktivnosti. Godba na pihala je dobila J.M.M 68 JURE MALOVRH MISLI, SPOMINI, ČESTITKE ... Že kot otrok sem v poznih petdesetih letih vsak popoldan najraje poslušal radio Celovec, kajti po poročilih za Slovence je sledilo še približno 15 minut glasbe, “pleh muzike”, kar je bilo zame vedno prekratko. ŠTEFAN TISEL Drugič sem se tako resno srečal s “pleh muziko” na železnici, zlasti ko sem delal v Zidanem Mostu, Lepo je biti s prijatelji. Stojijo ti ob strani, če česa ne kjer deluje ena najstarejših godb na pihala. Živo se zmoreš, razumejo te, kadar nisi najboljše volje, veselijo spominjam priložnosti, ko so šli na kakšen pogreb se uspehov s tabo. Z njimi si lahko takšen, kakršen si. Ti in so pred tem na peronu zaigrali venček narodnih; jih bogatiš in oni bogatijo tebe. takoj je padel kak liter za slino - kot so rekli. Že majhen ansambel je skupina prijateljev, ki jih družijo Ob pričetku mojega županovanja je prišel k meni skupni interesi. Orkester s šestdesetimi ljudmi, ki so po Ludvik Mastnak, direktor Ljudske univerze in tudi svoje lahko zelo različni, pa je družba prijateljev, ki jih ljubitelj godbe na pihala, in pod patronat “ljudske” druži veselje do glasbe, glasbeni talenti in močna volja, je nekako sodila tudi godba, z vodilnim motivom, da vsak posameznik da vse od sebe in orkester zazveni da vključi čim več mladih iz glasbene šole. Problem uglašeno in veličastno. pa so bili instrumenti. Dogovorila sva se, da sestavi Začetki segajo v čas pred drugo svetovno vojno v pozna seznam, in tako smo vsako leto nabavili nekaj trideseta leta, ko so se ljubitelji glasbe in »plehmuzike« novih instrumentov. Nekaj z vednostjo občinskega po vzoru Štorovske in Svetinske godbe zbrali na Kalobju sveta, največ pa brez, kajti svetniki so bili večinoma in poskusili sami nekaj ustvariti. Tudi kasneje, ko se je »brez posluha«, pomembnejše so bile ceste in druga godba preselila v Šentjur, je bila večkrat v težavah. S infrastruktura. Zaradi omejenih sredstev je orkester krajšimi presledki pa vendarle deluje že osemdeset let. kupoval instrumente nižjega cenovnega razreda. Predvsem kapelniki vedo, koliko truda in prizadevanj je Dvomim, da še katerega uporabljajo, kajti orkester potrebno vložiti, da razglašeni posamezniki postanejo se je izpopolnjeval in rasel, zlasti pa je rasla njegova poslušanja vredna družba. Eni vztrajajo že skoraj od kvaliteta. začetka, večina je glasbeno izobraženih, saj izhajajo iz Vesel sem bil njihovih nastopov ob proslavah, priznane šentjurske glasbene šole in kar nekaj je tudi sprejemih športnikov, njihovih koncertov in še akademikov. Orkester je odprt za mlade talente. vedno se veselim njihovega novoletnega koncerta, Potrebno je veliko strpnosti, tudi ponižnosti in ker so prešli iz “pleh muzike” v pravi pihalni orkester, skupinske pripadnosti, da se lahko uspehi kar vrstijo. na katerega smo Šentjurčani lahko zares ponosni. In Velik napredek je bil opazen na vsakoletnem Štefanovem prav mladi v orkestru so porok, da nas bo orkester še koncertu in ob drugih priložnostih, kot so prvomajska dolgo razveseljeval. budnica po krajih občine, občinske in druge proslave, športne prireditve, nastopi pri sosedih in v zamejstvu, Jure Malovrh pa na raznih jubilejnih proslavljanjih in veselicah. Vztrajnost in prijateljsko druženje, koristna raba Aforizem: prostega časa, skupinski duh in veselje do glasbenega V Šentjurju imamo društva, ki kupujejo člane in porabijo poustvarjanja naj vas spremljajo še nadaljnjih osemdeset veliko javnega denarja, in društva, ki imajo dovolj svojih let. mladih članov, porabijo malo javnih sredstev in so uspešna! Hvala in iskrene čestitke ob spoštljivo visokem J.M.M. jubileju. Štefan Tisel 69 ZAHVALA PIHALNEGA ORKESTRA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali na naši poti, in vsem, ki nas spremljate in nosite v srcih našo glasbo. 70 IZID ZBORNIKA SO OMOGOČILI AVTOSTORITVE Kačičnik kleparstvo ličarstvo cenitve vozil.nadomestna vozila.rent a car Krajnčica 27 a, 3230 Šentjur,Tel:041 389 361, 041 395 650,E-mail:avto.kacicnik@gmail.com 71 Tomgrad Tomaž Hohnjec s.p. 031 63 43 22 info@tomgrad.si www.tomgrad.si Tomgrad Tomaž Hohnjec s.p. olimije 85, 3254 Podčetrtek 031 63 43 22 info@tomgrad.si Id: SI10073060 www.tomgrad.si IZID ZBORNIKA SO OMOGOČILI 031 63 43 22 www.tomgrad.si Tomgrad Tomaž Hohnjec s.p., olimije 85, 3254 Podčetrtek, Trr: IBaN SI56 0638 1096 6007 055 (BaNKa CELJE d.d.) , Id: 10073060 www.kemoplast.si 72 IZID ZBORNIKA SO OMOGOČILI www.edicom.si LTprojekt svetovanje in cenilst vo Lidija Tekauc s.p. C.M.Zidanška 21, 3230 Šentj ur ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ŠENTJUR 73 IZID ZBORNIKA SO OMOGOČILI Sreèko Tojnko 041 713 888, Aleksander Lugariè 041 714 977 74