strokovni članek UDK 502.7:719(497.4 Škocjanski zatok) PROGRAM VARSTVA iN RAZVOJA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATO K Barbara VIDMAR Medobčinski zavod z a varstvo naravne tn kulturne dediščine Piran, Si-6330 Piran, Trg bratstva 1 IZVLEČEK V pričujočem prispevku avtorica predstavlja Predlog programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki je nastal na osnovi določb Zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (.ZNRŠZUL RS 29/98). Za ures­ničevanje varstva in doseganje razvoja rezervata omenjeni zakon predvideva izdelavo petletnega programa, ki vsebuje predvsem celovito oceno stanja v rezervatu in okolici, opredeljuje cilje varstva in razvoja rezervata ter pred­laga ukrepe za njihovo uresničevanje, določa dejavnosti, ki lahko potekajo v rezervatu, in smernice za njihov razvoj ter ocenjuje potrebna sredstva in vire za doseganje ciljev rezervata. V prispevku je podana metodika procesa pri­prave programa ter problematika njegovega nastajanja in usklajevanja. Ključne besede: Škocjanski zatok, načrt upravljanja, mokrišče UVOD Naravne vrednote Škocjanskega zatoka opisujejo Številni viri {npr. Reitram & Upej, 1996; Mozetič et al., 1998; Geister, 1987; Kaiigarič, 1990, 1998; Kaligarič et ai, 1993; Šalamun, 1997; Škomik et al., 1990}. Iz na­štetih virov je povzeta kratka naravovarstvena ocena ob­ravnavanega območja. Škocjanski zatok je kljub grobim degradacijskim po­segom v preteklosti (kronologijo dogajanja na območju zatoka opisuje Makovec, 1997} potencialno območje velike biotske pestrosti in največje brakično močvirje v Sloveniji, ki je floristično in favnistično zelo pomembno skozi vse leto. je življenjski prostor številnih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, predvsem so z ekološkega vidika zanimive tiste, ki za svoj razvoj potrebujejo pol­slane (brakične) vode. Širok in plitev prehod med mor­jem in kopnim, kar je na vzhodni pretežno apnenčasti obali Jadrana redkost, ustvarja ugodne razmere za rast in razvoj sianoijubnih rastlin - halofitov. V trstičju na južnem delu zatoka ima edino slovensko rastišče ob­morska triroglja (Triglochin rnaritimus), redka vrsta me­diteranskih mokrišč. Območje je izjemno predvsem z vidika ptičje favne, saj so ornitologi na tem območju evidentirali svetovno in evropsko pomembne vrste ptic, bodisi gnezdilce (mala tukalica Porzana parva, mala bobnarica lxobrychus minutus, beločeli deževnik Charadritis a!exandrinus) bodisi številne selivke, ki se tu ustavljajo na preletu ali prezimovanju. Veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki odlikuje Škocjanski zatok in njegovo bljižnjo okolico (tu živi 41% vseh slovenskih dvoživk, 41% vseh slovenskih plazilcev, 55% vseh v Sloveniji opaženih vrst ptic in 36% v Sloveniji živečih sesalcev} omogočajo različne globine vode, velika pes­trost habitatov, zamočvirjeni travniki, plitvine in poloji, obrežja, mlake, reke itd. Zaradi neposredne bližine morja, mediteranske klime in subrnediteranske vege­tacije je Škocjanski zatok posebnost med slovenskimi ekosistemi. Veliko površino pokriva brakična voda, ki v nasprotju z večino stoječih voda v Sloveniji in srednji Evropi redkokdaj zmrzne. Škocjanski zatok je bil po dolgotrajnih prizadevanjih prvič zavarovan oktobra 1993 z Odlokom o inter­ventnem zavarovanju, ki ga je izdalo Ministrstvo za kulturo Slovenije. V letu 1994 je bil odlok v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor podaljšan z Odredbo o začasni razglasitvi Škocjanskega zatoka za naravno zna­menitost Omenjena Odredba je biia podaljšana še dva­krat, tako da je bil Škocjanski zatok začasno zavarovan do konca leta 1997. V tem času je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Predlog zakona o naravnem rezer­vatu Škocjanski zatok, ki ga je slovenski parlament spre­ Barbara VIDMAR: PROGRAM VARSTVA IN RAZVQIA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 27-36 SI. 1: Shema naravnega rezervata Škocjanski zatok (po Plazar • Mlakar, 1998). Fig. 1: Outline of the Škocjan Inlet Na ture Reserve (source: Plazar -Mlakar, 1998). jel marca 1998 (ZNRŠZ, UL RS 20/98). Zakon nalaga javnemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi­ščine pripravo predloga petletnega Programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok (v nada­ljevanju Program), ki naj med drugim vsebuje ukrepe za vzpostavitev primernih razmer za življenje rastlin in ži­vali v rezervatu, pa tudi predloge ukrepov za pre­prečevanje škodljivih vplivov iz okolice rezervata, do­loča in opredeljuje dejavnosti v rezervatu ter končno tudi potrebna sredstva in vire za doseganje ciljev re­zervata. Program je v zakonu opredeljen kot obvezno izhodišče za pripravo planov prostorskega razvoja in prostorskih izvedbenih aktov ter podlaga, na kateri upravljalec sprejme letni program dela. METODIKA IZDELAVE IN POMEN PROGRAMOV VARSTVA IN RAZVOJA V procesu priprave programa varstva in razvoja {v nadaljevanju program) ali upravljalskega načrta (mana­gement plan) v prvi fazi predstavimo dejansko stanje nekega zavarovanega območja, v drugi pa stanje, ki ga želimo doseči po določenem časovnem obdobju, to je običajno po petih letih. Temeljna faza nekega programa varstva in razvoja podaja potrebne ukrepe (upravljalske akcije), ki vodijo do želenega stanja. V procesu izdelave programov torej najprej opisujemo in vrednotimo neko območje (umeščenost v prostor, raba in aktivnosti, na­ravna in kulturna dediščina), nato določamo želeno sta­nje ali opredeljujemo cilje in končno predlagamo ukre­p e za doseganje ciljev. Pri tem moramo upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na upravljanje, to so naravne da- Si. 2: Škocjanski zatok leži v Koprskem zalivu na robu Luke Koper, (foto f. feraša). Fig. 2: Škocjan Inlet is situated in Koper Bay on the edge of the Port of Koper. (Photo f. feraša). nosti, človeška dejavnost, dejavniki zunaj zavarovanega območja in zakonske določbe. Za pripravo takega pro­grama je nujen interdisciplinaren pristop, ki vključuje medresorsko sodelovanje in teamsko delo, zato je prvi korak ustanovitev načrtovalske ekipe. Končni izdelek je dokument, ki mora biti jasen, kratek, pregleden in pri­ročen. Program varstva in razvoja ponazarja tematski okvir, nekakšno ogrodje za kasnejše aktivnosti na tere­nu. Natančen potek posameznih konkretnih aktivnosti ni stvar programa, ampak podrobnejših projektov, ki pa izhajajo iz programa. Namenjen je predvsem uprav-Ijalcu prostora in njegovim sodelavcem pa tudi drugim uporabnikom prostora. REZULTAT! IN RAZPRAVA V nadaljevanju prispevka je opisan primer izdelave programa varstva in razvoja za naravni rezervat Škoc­janski zatok. Oblikovanje delovne skupine V delovno skupino za pripravo programa smo vklju­čili strokovnjake različnih strokovnih profilov, ki so na področju preučevanja Škocjanskega zatoka imeli refe­rence in izkušnje. Zaradi kompleksne problematike Škocjanskega zatoka so sodelovali predstavniki ornito­loške in botanične stroke, strokovnjaki za vodno gos­podarstvo, morski biologi in fiziki, krajinarji in pred­stavniki naravovarstvene stroke. Ugotavljanje sedanjega stanja Stanje v Škocjanskem zatoku smo obravnavali z več vidikov in na več načinov. Ovrednotili smo obstoječe Barbara VIDMAR : PROGRA M VARSTV A I N RAZVOI A NARAVNEG A REZERVAT A ŠKOCJANSK I ZATOK , 27-36 5/. 3: Odlagališča odpadkov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Foto B. Vidmar). Fig. 3: Landfill in the Škocjan Inlet Nature Reserve (Photo B. Vidmar). podatke in zbirali nekatere nove na terenu. Iz naj­različnejših virov (Sovine, 1996a; b; Mozetič ef al., 1998; Šalamun, 1997; Kaligarič ef a/., 1993; Škornik et a!., 1990; Škornik, 1997; Lipej, 1997; Malačič ef al., 1998) in redkih opravljenih analiz (Zavod za socialno medicino in higijeno Koper, 1992; lipej & Malej, 1996) smo povzeli abiotske dejavnike (hidrološke značilnosti, površine in volumne vode, fizikalno kemijske in bio­loške parametre vode !n sedimenta, slanost in cirku­lacija vode, geomehanske in stabilnostne razmere ter geo teh nične lastnosti in živi svet (izdelana je bila bo­tanična študija Škocjanskega zatoka; Kaligarič, 1998), pregledali pa smo tudi lastniško stanje in način izrabe tal na območju rezervata. Poleg stanja znotraj rezervata smo glede na njegovo umesčenost v mestni prostor pregledali in ovrednotili tudi stanje v okolici. Očitno neustrezne ekološke razmere v rezervatu sa­mem in okolici so odsev omejenega dotoka in izme­njave tako slane kot sladke vode. Voda je preplitva, saj je v laguno zatoka odloženih skoraj 300.000 kubičnih metrov blata, ki očitno vsebuje nekatere toksične ele­mente. Rezultati dveh enkratnih analiz vode (Zavod za socialno medicino in higijeno Koper, 1992; Lipej & Malej, 1996) so pokazali pomanjkanje kisika, obreme­njenost z organskimi snovmi in znatno mikrobiološko onesnaženje. Procese evtrofikacije še dodatno pospe­šujejo kanalizacijski izpusti bližnjih gospodinjstev, ki so speljani neposredno v laguno. Območje rezervata je onesnaženo s kosovnimi odpadki, zaradi dejavnosti vrtičkarstva in intenzivnega pridelovanja nekaterih kul­tur. Onesnažujejo ga tudi številne dejavnosti v njegovi okolici, saj je lociran v močno urbaniziran prostor med samim mestom Koper, koprsko Luko in obalno štiri­pasovnico. Večina parcel je v lasti države, predvsem na območju bonifike, kjer z njimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Na tem ob­močju zakupniki pridelujejo vrtnine, obdelujejo sadov­njake, pa tudi kosijo deteljo za krmo. Na manjšem ob­močju na jugozahodnem delu rezervata se ljudje ukvar­jajo z vrtičkarstvom, ki tudi onesnažuje vode Škocjan­skega zatoka. Podana globalna opredelitev stanja na območju na­ravnega rezervata Škocjanski zatok izhaja iz razpo­ložljivih podatkov, ki pa ne zadostujejo za temeljito in dokončno opredelitev sanacijskih ukrepov ter celovitega predloga ureditve tega območja. Predvsem manjkajo podatki o dinamiki organskih in anorganskih parametrov vode in sedimenta in hidroloških podatkov za izračun vodne bilance. Tudi obstoječe prostorske podlage so se izkazale za neustrezne. V prvi vrsti zaradi odločitev o sanacijskih ukrepih se je izkazala potreba po takojšnji vzpostavitvi spremljanja stanja omenjenih parametrov na območju rezervata. V ta namen je Morska biološka postaja pripravila letni program spremljanja stanja bio­kemijskih in fizikalnih parametrov vode, Vodnogospo­darski inštitut iz Ljubljane pa program za spremljanje hidroloških parametrov. Znanstveno raziskovalno sre­dišče Koper je pripravilo Program prostorskih in upravnih vidikov strokovnih podlag za izdelavo uredit­venega načrta. Določanje želenega stanja Želeno stanje smo opredelili iz različnih zornih ko­tov, pri čemer je bil primarni cilj ponovna vzpostavitev ustreznih ekoloških razmer za obstoj značilne flore in favne, torej za funkcioniranje območja kot biotopa. Po-leg primarnega cilja smo določili še sekundarni cilj, to je ureditev rezervata za usmerjen obisk v rekreativne, vzgojno izobraževalne in znanstvenoraziskovalne na­mene. Primarni cilj smo opredelili s spiskom habitatnih tipov, ki jih želimo v rezervatu ponovno vzpostaviti in nato ohranjati, pri čemer smo kot referenčno stanje upoštevali stanje pred pričetkom degradacijskih posegov v zatoku. Osnova za določanje želenega stanja v rezervatu je bil Projekt "Ohranitev in renaturacija Škoc­janskega zatoka", ki ga je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Projekt pred­videva delitev rezervata (si. 6) na brakični del (obsega vodno površino, plitvine in poloje in polslano mlako ­jezerce) in sladkovodni del (nadomestni biotop slad­kovodnega močvirja, ki bi ga uredili na območju se­daj šn je bonifike). Znotraj take ureditve so zajeti želeni habitatni tipi, to so: sladkovodno ali somorno trstičevje; zaslajeno trstičevje s slanušami; trstičevje na suhih tleh; zmerno vlažna rahlo zaslajena ekstenzivna travišča bo­nifike; pionirska vegetacija slanuš enoletnic na po­plavljenih muljastih polojih; polsuha slana muljasto­peščena tla, porasla s slanušami trajnicami (v Sloveniji edini slani travniki); trajna plitva morska močvirja s pol Barbara VIDMAR : PROGRA M VARSTV A IN RAZVOJ A NARAVNEG A REZERVAT A ŠKOCJANSK I ZATOK , 27-36 SI. 4: Škocjanski zatok je do nedavnega rabil kot od­lagališče odpadnega materiala. (Foto R. Turk) Fig. 4: Until recently, the Inlet served as a refuse dump (Photo R. Turk). slano vodo (obmorsko ločkovje), slane luže z redko vrsto obmorsko rupijo, slana in polslana voda in poloji brez vegetacije; toploljubna grmišča, bogata z lesnimi vrstami (tudi tamariska); sladkovodno močvirje s pre­vladujočim ločkovjem in manjšimi sladkovodnimi mla­kami; gozdič bele vrbe). Sekundarni cilj smo predstavili kot urejen rezervat s sprehajalno in/ali kolesarsko stezo ob robu rezervata, krožno učno potjo okoli sladko­vodnega dela naravnega rezervata, ptičjo opazovalnico in informacijskim centrom za obiskovalce (povzeto po Plazar, 1995 in Plazar-Mlakar, 1997 ter Mozetič, 1998). Plazar-Mlakar (1997) navaja, da urejen rezervat zviša raven kakovosti prostora celotnemu območju. Pri določanju želenega stanja opredeljujemo eko­loške razmere, ki jih želimo ustvariti na določenem območju, pri čemer izhajamo iz ekoloških zahtev zna­čilnih rastlinskih oziroma živalskih vrst in skupin. Ide­alno je vzpostaviti stanje pred pričetkom degradacijskih posegov, kar pa ni vedno popolnoma mogoče, saj so nekatera življenjska okolja lahko nepopravljivo spre­menjena. Povedano velja tudi za naš primer, zato smo določili spisek habitatnih tipov, ki se najbolj približuje idealnemu stanju. Po definiciji naravnega rezervata (Inventar, 1991) je pristop omejen na najmanjšo možno mero (zaradi nadzora, opazovanja, dokumentiranja ipd.), vendar smo v tem specifičnem primeru ob upo­števanju "mestne lege" Škocjanskega zatoka dopustili tudi obisk javnosti, bodisi v vzgojnoizobraževalne, raz­iskovalne ali rekreativne namene, v taki obliki, ki ne pušča negativnih posledic. Tako smo ob sprehajalni poti predvideli jarek, ki preprečuje dostop na poloje, ob učni poti pa varovalni pas. Namen informacijskega centra je tudi usmerjanje in osveščanje obiskovalcev. " — ...... ­ SI. 5: Škocjanski zatok na pragu mesta Koper - evtrofne razmere povzročajo razbohotenje alg. (Foto R. Turk). Fig. 5: Škocjan Inlet on the threshold oí Koper -the eutrophic conditions have given rise to the exuberant growth ofalgae (Photo R. Turk). Potrebni ukrepi za doseganje želenega stanja Ukrepe za doseganje želenega stanja smo razdelili na sanacijsko - renaturacijske tn z njimi povezane raz­iskave ter ukrepe za urejanje prostora. Sanacijsko ­renaturacijski ukrepi so prirejeni po študiji, katere no­silec je Andrej Sovine in je bila !zdelana leta 1996 na Vodnogospodarskem inštitutu: "Idejna zasnova vodno­gospodarske ureditve naravnega rezervata Škocjanski zatok pri Kopru". V programu so omenjeni še ukrepi odstranjevanja kosovnih odpadkov in prenehanja one­snaževanja zaradi dejavnosti vrtičkarstva oz. inten­zivnega kmetovanja na območju rezervata, opredeljeni pa so tudi ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov iz okolice rezervata. Zaradi obsežne problematike sanacije Škocjanskega zatoka in velikih investicijskih stroškov je nujen fazni pristop (tab. 1), zato smo najprej določili prioritetne naloge za izboljšanje osnovnih ekoloških razmer v vodni laguni, to je v prvi vrsti zagotavljanje ustreznih količin sladke in slane vode. Koncept zagotavljanja vod­nih količin sloni predvsem na oživitvi delovanja raz­bremenilnika Rižane, tako da bi se akvatorij občasno bogatil s spomladanskimi in jesenskimi viški pretoka, stalno pa bi se v laguno prelivale minimalne količine vode (Sovine, 1996}. Prav tako je treba omogočiti tudi dotok slane vode, zato smo kot nujen ukrep določili še čiščenje kanala za dotok morske vode in postavitev pre­prostega prelivnega objekta, ki bi omogočal uravna­vanje dotoka slane vode. Vzporedno s sanacijskimi ukrepi smo zastavili tudi potek ugotavljanja in sprem­ljanja stanja kakovosti vode in sedimenta, hidrološko hidravličnih parametrov lagune (količine, pretoki ...) in Barbara VIDMAR : PROGRA M VARSTV A I N RAZVOJ A NARAVNEG A REZERVAT A ŠKOCJANSK I ZATOK , 27-36 Si 6: Programska shema ureditve naravnega rezervata Škocjanski zatok (po Plazar -Mlakar', 1998). Fig. 6: Planned layout of the Škocjan Inlet Nature Reserve (Source: Plazar -Mlakar, 1998). žive narave. Zahtevno odstranjevanje velikih količin razlitega blata smo predvideli v tretjem in četrtem letu, šele peto leto pa urejanje nadomestnega biotopa sekun­darnega močvirja na območju bonifike. Kot pogojni ukrep (glede na ugotovljeno onesnaženost in vpliv na semedelski kanal) za dovajanje sladke vode v zatok je tretje leto omenjeno ponovno prelivanje vsaj dela voda Badaševice po prvotni strugi skozi Škocjanski zatok. Urejanje prostora za obisk javnosti se začne šele tretje leto na območju ob ankaranski vpadnici. Vzporedno s cesto se uredita kolesarska steza in pešpot, ki potekata od mesta v smeri proti predvideni lokaciji za infor­macijski center na SV delu zavarovanega območja (pri Bertokih). Med cesto in pešpotjo oz. kolesarsko stezo je predviden nasip, na drugi strani obeh poti pa jarek, ki ima funkcijo odvajanja meteornih vod in preprečuje do-stop na poloje. Na nasipu med brakičnim in sladko­vodnim delom rezervata se postavi ptičja opazovalnica. Začetek graditve informacijskega centra in krožne učne poti je pomaknjen v peto leto. Uresničevanje vseh na­štetih ukrepov pa je povezano tudi z izdelavo ustrezne dokumentacije, tako tehnične za uresničevanje sana­cijskih in renaturacijskih ukrepov, kakor tudi prostorske (uskladitev planskih dokumentov, priprava prostorskih izvedbenih načrtov). Predlagali smo tudi ukrepe v oko­lici rezervata, na primer graditev kanalizacijskega siste­ma, sanacijo vodotokov in upoštevanje preventivnih ukrepov pri zemeljskih delih neposredno ob rezervatu, ki bi lahko vplivala na geomorfologijo vodne kotanje. Program varstva in razvoja rezervata začrtuje na os­novi sedanjega poznavanja stanja nekaj temeljnih potez sanacijskega programa. Dodelava tega programa bo možna na osnovi rezultatov že omenjenih raziskav spremljanja stanja hidroloških parametrov in parametrov kakovosti vode ter sedimenta. Sanacijski program bo razdelan s podrobnimi sanacijskimi načrti v letnih pro­gramih dela, ki jih bo pripravljal upravljalec rezervata. Raziskave spremljanja stanja so pomembne tudi za ugotavljanje vplivov, ki ga je imela izvedena sanacija, torej za preverjanje njene uspešnosti. Program predlaga nekaj ukrepov v okolici rezervata, vendar jih ne uvršča v petletni program, ki obravnava sam rezervat. Barbara VIDMAR : PROGRA M VARSTV A I N RAZVOJ A NARAVNEG A REZERVAT A ŠKOCJANSK I ZAT O K, 27-36 Tab. 1: Časovna razporeditev predlaganih ukrepov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Vidmar, 1998). Tab. 1: The proposed measures to be carried out at Škocjan Inlet Nature Reserve (Vidmar, 1998). sanacijski ukrepi urejanje prostora monitoring 1999 1. izvedba Čiščenja usedlin iz kanala za dovod 1. Študija ukrepov za 1. Pregled stanja morske vode skozi Luko v zatok zagotavljanje ustreznega kakovosti vode in 2. Obnova oz. posodobitev prelivnega objekta za vodnega režima v sedimenta (vsaj vtok morske vode v zatok Škocjanskem zatoku preliminarne meritve) 3. Usposobitev razbremeni In i ka za 2. Priprava prostorsko 2. Hidrotehnične razbremenjevanje visokovodnib konic Rižane prek izvedbenega načrta raziskave: postavitev zatoka 3. Postavitev vsaj dveh merskih lat 4. Čiščenje preliva med jezercem in vodno laguno označevalnih tabel in začetek meritev 5. Odstranitev vseh kosovnih odpadkov v 3. Pregled stanja rezervatu habitatnih tipov, 6. Prenehanje pridelovanja vrtnin in trajnih kultur rastlinstva in živalstva ter odstranitev vseh spremljajočih objektov 2000 1. Pričeti z opuščanjem pridelovanja poljščin in 1. Izdelan in sprejet 1, Nadaljevanje trajnih kultur ter strojne košnje na predelu bertoške ureditveni načrt monitoringov po bonifike znotraj rezervata 2. Prezentacija rezervata programih z izdajo informativne zloženke in popularizacij o v medijih 2001 1. Poglabljanje vodne lagune in hkratno 1. Izdelava prostorsko 1. Nadaljevanje oblikovanje polojev, plitvin, otočkov... gradbene dokumentacije monitoringov po 2. Hidrotehnični ukrepi za odvajanje meteornih (PGD), pridobivanje programu oz. glede na vod (izkopi jarkov ob ankaranski vpadnici, na potrebnih dovoljenj in izkazane potrebe južni in vzhodni strani) izvedba: 3. Pogojno preusmerjanja dela vode iz mrtvega a) hidrotehničnih rokava Badaševice in ureditev sanitarnega ukrepov močvirja b) urejanje predela ob 4. Nadaljevanje opuščanja pridelovanja poljščin in ankaranski vpadnici trajnih kultur na predelu bertoške bonifike znotraj (kolesarska steza in rezervata pešpot ter zaščitni nasip, zasaditev, urejanje dostopov, počivališč, parkirišč) c) ptičje opazovalnice 2002 1. Nadaljevanje poglabljanja vodne lagune in 1. Priprava 1. Nadaljevanje oblikovanja polojev, plitvin, otočkov dokumentacije za monitoringov po 2. Zaključevanje opuščanja pridelave poljščin in trajnih kultur na predelu bertoške bonifike znotraj informacijski center in nadomestni biotop programih oz. glede na izkazane potrebe rezervata 2003 1. Dokončno prenehanje pridelovanja poljščin in trajnih kultur in preurejanje opuščenih kmetijskih površin v sladkovodno močvirje 1. Graditev informa­cijskega centra in krožne učne poti 1. Nadaljevanje monitoringov po programih, ponovni pregled stanja vegetacije, habitatnih tipov, ornitofavne in drugih živalskih skupin BATTARA VIDMAR : PROGRA M VARSTV A i N RAZVOJ A NARAVNEG A REZERVAT A ŠKOCjANSK l ZATOK , 27-36 Uresničevanje vseh potrebnih ukrepov je povezano z zagotavljanjem finančnih sredstev iz ustreznih virov, zato smo jih v programu tudi poskušali opredeliti. V večini primerov so to le ocene, saj bo le z izdelavo ustreznih projektov mogoče pridobiti tudi natančne zneske. Sanacija, renaturacija in ureditev takega ob­močja je velik finančni zalogaj, zato smo poleg držav­nega proračuna predvideli tudi sredstva iz mednarodnih programov za ohranjanje narave. Vsekakor pa je cilj programa udejanjanje v njem zapisanih ciljev. Razumevanje vseh okoliščin, tako fizičnih in bio­loških kot socialno-ekonomskih, se je izkazalo po­membno tudi pri opredeljevanju ukrepov v okolici rezervata. Naravni rezervat ni izolirano območje, pač pa dei širše okolice, iz česar izhaja, da je od razmer v njegovem zaledju odvisno tudi stanje v rezervatu sa­mem. Dogajarije v okolici pa je odvisno od več subjektov in je odsev globalne razvojne vizije nekega območja, zato nanj ne moremo neposredno vplivati. Lahko !e predlagamo ukrepe za preprečevanje škod­ljivih vplivov na rezervat in računamo na sodelovanje vseh drugih uporabnikov prostora in pripravljenost od­govornih za upoštevanje načel trajnostnega razvoja na­sploh. Dovoljene dejavnosti in smernice za njihov razvoj V skladu z določbami ZNRŠZ in namembnostmi re­zervata (predvsem rezervatna in biotopska pa tudi re­kreacijska in vzgojno izobraževalna) smo v programu predvideli vodenje obiskovalcev, ekoturizem, usmer­jeno rekreacijsko dejavnost na robu rezervata, okoljsko vzgojo in izobraževanje, ekstenzivno košnjo ter ustrez­no raziskovalno dejavnost. Namembnosti in iz njih izhajajoče dovoljene dejavnosti za zavarovana območja so definirane v Inventarju najpomembnejše naravne de­diščine Slovenije (ss. 42-44). Rezervatna namembnost dopušča fe raziskovanje brez jemanja vzorcev, bio­topska pa fe tiste dejavnosti, kt ohranjajo značilnosti biotopa. Vzgojno izobraževalna namembnost dopušča obisk javnosti z namenom spoznavanja naravnih po­javov in procesov, rekreacijska pa oddih in sprostitev v naravi brez negativnih posledic. ZAKLJUČKI IN VIZIJE ZA PRIHODNOST Program varstva in razvoja lahko nastane le na podlagi interdisciplinarnega pristopa in medresorskega sodelovanja ter zahteva dobro koordinacijo poteka projekta. Sanacijske in renaturacijske ukrepe je mogoče pravilno opredeliti samo na osnovi dejanskega pozna­vanja stanja oziroma dinamike spreminjanja biotskih in abiotskih parametrov. Za načrtovanje detajlnega sana­cijskega programa predhodno potrebujemo rezultate ustreznega monitoringa, ki bi ga na območju morali uresničevati glede na sezonsko nihanje vrednosti para­metrov. Pri določanju želenega stanja glede ekoloških razmer izhajamo iz ekoloških zahtev značilnih rast­linskih oziroma živalskih vrst in skupin, pri čemer je idealni cilj renaturacije vzpostaviti stanje pred pri­četkom degradacijskih posegov. V programu varstva in razvoja okvirno opredelimo upravljalske akcije znotraj zavarovanega območja, podamo pa tudi predloge in usmeritve za neposredno okolico. S programom se vključujemo v sistem urejanja prostora, in sicer v plan­ske dokumente in prostorsko izvedbene načrte. Vse uporabnike in načrtovalce prostora že od začetka vključujemo v proces izdelave programa, tako da jim približamo namen in cilj programa ter pozitivne učinke, ki jih prinaša. Program varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok je ambiciozno zastavljen projekt, s kakršnim na območju Slovenije nimamo veli­ko izkušenj. Uresničevanje v njem začrtanih ciljev je odvisno od mnogih dejavnikov. V prvi vrsti od ures­ničevanja določb, ki so zapisane v Zakonu o naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Za začetek bi naravni rezervat čimprej moral dobiti svojega upravljalca, ki mu bo poverjeno upravljanje z naravno znamenitostjo na podlagi podeljene koncesije. Upravljalec rezervata bo moral poskrbeti za izvedbo sanacijskih ukrepov, pri­pravljal letne programe dela in skrbel za njihovo ures­ničevaje, organiziral nadzorno službo in še marsikaj. Upravljal bo tudi zemljišča, ki so na območju rezervata državna last. Pred tem je trebno izpeljati še postopek lastninjenja (Zakon o lastninjenju spomenikov in zna­menitosti v družbeni lastnini, UL RS 16/96 in Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Slovenije, UL 46/96) in prenos pravice upravljanja na novega upravljalca. Našteti prav­no formalni postopki so žal vedno zelo dolgotrajni in zapleteni. Prav tako je dolgotrajen postopek priprav­ljanja in usklajevanja Uredbe o podelitvi koncesije za upravljanje naravnega rezervata. Čas v tem primeru ni naš zaveznik, saj se približuje za oskrbo z vodo kritično poletno obdobje. Uresničevanje ciljev programa je se­veda v največji meri odvisno od zagotavljanja potrebnih sredstev, ki niso zanemarljiva. V ZNRŠZ so za uprav­ljanje rezervata predvidena sredstva iz državnega pro­računa, prav tako naj bi sredstva za izvedbo sanacijskih ukrepov zagotovila Republika Slovenija. Najbolj ver­jeten vir za sanacijo in renaturacijo Škocjanskega zatoka so sredstva iz mednarodnih projektov varstva narave, zato bo treba vse sile usmeriti v pridobivanje teh sred­stev. Predlog programa varstva in razvoja je uspešno prestal medresorsko usklajevanje (z njim so se morala strinjati vsa ministrstva), torej bi ga morala v kratkem potrditi vlada. Takoj nato bo izbran upravljalec, ki bo moral nemudoma poskrbeti za začetek uresničevanja nujnih sanacijskih ukrepov. Na osnovi programa, pred­vsem pa glede na dejanski potek sanacije in težave, ki se bodo pri tem pojavljale, bo načrtoval nadaljnje aktiv­ Barbara VIDMAR : PROGRA M VARSTV A I N RAZVOI A NARAVNEG A REZERVAT A ŠKOCJANSK I ZATOI C 27-36 SI. 7: Naravni rezervat Isola della Cona ob izlivu Soče v S Italiji je primer zgledno urejenega rezervata (v ozadju kamarški konji in center za obiskovalce). (Foto 8. Križan). Fig. 7: !sola della Cona Nature Reserve at the estuary of the Soča river in N Italy can be considered a true model reserve (with Camargue horses and the Reserve' visiting centre in the background). (Photo B. Križan). nosti. Škocjanski zatok je prvi primer v Sloveniji po­delitve koncesije za upravljanje naravne znamenitosti. Želimo si, da bi veljal tudi za zgled urejenega na­ravnega rezervata, ki sobiva z mestom in hkrati z ohranjanjem naravnih vrednot zagotavlja kvalitetnejše življenjsko okolje tudi za ljudi. Uspešno izpeljane do-ločbe programa lahko pripomorejo k drugačnemu na­činu razmišljanja in spoznavanju prednosti dolgoroč­nega trajnostnega razvoja pred kratkoročnimi ekonom­skimi koristmi. Sanacija in ureditev naravnega rezervata na pragu mesta pomeni udejanjanje drugačnega kon­cepta razvoja, ki temelji na razumni rabi naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti. To priložnost, ki se nam ponuja ob vstopu v tretje tisočletje, kratko malo moramo izkoristiti. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem članom delovne skupine z a izdelavo predloga programa varstva in razvoja narav­nega rezervata Škocjanski zatok in drugim sodelujočim pri nastajanju programa: Borutu Mozetiču in dr. Petru Trontlju iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, dr. Mitji Kaiigariču in Manci Plazar iz Znan­stveno raziskovalnega središča Koper, mag. Vesni Kolar - Planinšič iz Ministrstva za okolje in prostor, Lucijanu Korvi in Leonu Gosarju iz koprske Izpostave za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor, dr. Lovrencu Lipeju in Janezu Forte iz Nacionalnega inštituta za biologijo - Morska biološka postaja Piran, Ornito­loškemu društvu !xobrychus Koper (Tihomirju Makovcu, Iztoku Škorniku in Borisu Švaglju), Andreju Sovincu z Vodnogospodarskega inštituta Ljubljana ter sodelav­cema mag. Robertu Turku in Borisu Križanu. Poleg tega se za informacije in podatke oz. kakršnokoli pomoč zahvaljujem še Mestni občini Koper, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, Hidru Koper oz. Službi za varstvo obalnega morja, Komunali Koper in Andreju Mlakarju iz Arhitekte Piran- CONSERVATION AN D DEVELOPMENT PROGRAMME FOR THE SKOCJAN INLET NATURE RESERVE Barbara ViDMAR Regional Institute for the Conservation of Natural and Cultural Heritage, St-6330 Piranjrg bratstva 1 SUMMARY The article deals with the preparation of the Conservation and Development Programme for the Skocjan Inlet Nature Reserve. The area of the brackish lagoon in the immediate vicinity of Koper had been greatly degraded in the past, mainly in compliance with the original plan to acquire new land surfaces for the local industrial zone. Later on, however, when it became obvious that the place holds some exceptional natural riches, it was proclaimed a nature reserve. The coordinator of the project presents the results of the work carried out by a team of experts from different spheres of basic and applicative sciences. During its first part, the actual state of nature and the proprietorial status of the reserve and its surroundings were assessed. A need for an appropriate monitoring of the area, which should give some reliable directives as far as its improvement is concerned, has been emphasised. Thereupon a number of primary and secondary goals in the consent lion and development of the reserve or its desired status were Barbara VIDMAK : PROGRA M VARSTV A I N RAZVOi A NARAVNEG A REZERVAT A SKOCIANSK I ZATOK , 27-36 stipulated. A list of desired habitat types and the area's infrastructure!! arrangement were also made. In the end the measures dealing with the improvement and renaturaiisation of the reserve were laid down, which would enable controlled visits by the public for educational, research and recreations! purposes. Directives for the measures to be taken in the reserve's surroundings were also stipulated, as well as some basic principles considered by the members of the working team during the preparation of the programme. Key words: Skocjan Inlet, managemenet plan, wetland LITERATURA nitev in renaturacija Škocjanskega zatoka". Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 1998. Beitram, G. & lipej, L. 1996. Conservation and ma-Plazar, M. 1988. Zavarovanje Škocjanskega zatoka. Po­nagement of Slovenian coastal wetlands, journal of sebne strokovne podlage. Mestna občina Koper, Urad Coastal Conservation 1. (Submitted). za okolje in prostor, januar 1988. Geisler, L 1987. Prezimovanje in prelet ptic v Škoc-Plazar, M. 1995. Ureditev Škocjanskega zatoka pri janskem zatoku in Zalivu Polje pri Kopru. Varstvo na-Kopru. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakul­rave 13, 59-68. teta za arhitekturo. Ljubljana, november 1995. inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Plazar Mlakar, M. 1997. Ureditev Škocjanskega zatoka 1991: Osrednja Slovenija, 1991. Republika Slovenija. pri Kopru. Falco, 11:51 -58. Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kul-Sovine, A. 1988. Ohranitev dela Škocjanskega zatoka turne dediščine, Ljubljana, 2. det. pri Kopru v trenutnem stanju kot gnezditveno območje, Jamjak, M. 1996. Okoljevarstvena problematika Škoc-selitvena postaja in prezimovališče ptic. Falco, 6: 4-14. janskega zatoka. Annales, 9: 253-257. Sovine, A. 1996a. Idejna zasnova vodnogospodarske Kaligarič, M. 1990. Botanična podlaga za naravovar-ureditve naravnega rezervata Škocjanski zatok pri stveno vrednotenje slovenske Istre. Varstvo narave, 16: Kopru. Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, 1996. 17-44. Sovine, A. 1996b. Renaturacija Škocjanskega zatoka, Kaligarič, M. 1998. Botanična študija Škocjanskega za-Annales, 9: 253-257. toka: flora, vegetacija, kartiranje vegetacije in ocena Sovine, A. 1998. Renaturacija in ureditev zavarovanega možnih variant ureditve. Tipkopis. območja Škocjanski zatok pri Kopru (Slovenija). Predlog Kaligarič, M. Makovec T., Mozetič, B. 1993. Ohranitev projekta, Ljubljana, januar 1998. in renaturacija Škocjanskega zatoka. Informativna zgi-Sovine, A. & Beltram, C . 1998. Svetovni dan varstva banka. DOPPS in Slovenski sklad za naravo, 1993. Pro-mokrišč. Informativna zgibanka. Odbor za Ramsarsko jekt 1/93. konvencijo pri Upravi Republike Slovenije za varstvo Lipej, L. 1997. Prispevek k poznavanju prehrane pegaste narave Ministrstva za okolje in prostor. sove Tyto alba in razširjenost malih sesalcev v Škoc-Šalamun, A. 1997. Kačji pastirji (ODONATA) Škocjan­janskem zatoku. Falco, 1 1, 1997, 15-22. skega zatoka in okolice. Falco, 11:15-22. Lipej, L. & Malej, A v 1996. Preliminarna analiza razmer Škornik, I. 1982. Škocjanski zaliv, ptičji raj skoraj v v Škocjanskem zatoku. Nacionalni inštitut za biologijo, Kopru. Proteus, 45: 123-125. Morska biološka postaja Piran, julij 1996. Škornik, I, 1987. Prezimovanje črne liske Fulica atra v Makovec, T. 1997. Škocjanski zatok na papirju. Falco, Škocjanskem zatoku v letih 1982-1986. Acrocephalus, 11: 15-22. letnik Vili, 33: 31-36. Makovec, T., Mozetič, B. & Kaligarič, M. 1993. Oaza Škornik, I. 1997. Sredozemska mokrišča in njihov po­na pragu Kopra. Gea, 8: 7-9. men. Falco 11: 7-8. Malačič V., A. Malej, O. Bajt, L. Lipej, P. Mozetič in j. Škornik, 1., Makovec, T. & Miklavec, M. 1990. Favni- Forte 1994. Razvojni projekt Občine Koper 2020 -stični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: varstvo morja in priobalnega pasu, Inštitut za biologijo, 49-99. Morska biološka postaja Piran, 152 str., Piran, 1994. Ton in, V. 1993. Vodnogospodarska in ekološka ocena Malačič, V., O. Bajt & L. Lipej, 1998. Varstvo morja in sprejemljivosti posegov na Slovenski obali z aplikacijo priobalnega pasu. V: Balaban, J., T. Bizaji, D. Bratož, D. pri urejevanju Škocjanskega zaliva, H. del, Ljubljana. Ogrin, M. Požeš & S. Žitko. (ured.). Razvojni projekt TronteJj, P. 1994. Modelni naravovarstveni projekt Koper 2020. Mestna občina Koper, 166-177. "Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka". Anna­Mozetič, B., jamjak, M., Kaligarič, M., Polak, S., So-les 4: 240-241. vine, A., Škornik, h, Tronteij, P., 1998. Projekt "Ohra­ 35 Barbara VIDMAR : PROGRA M VARSTV A I N RAZVOJ A NARAVNEG A REZERVAT A ŠKOCJANSK I ZATOK , 27-36 Vidmar, B., 1998a. Predlog programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok. Medobčinski za­vod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, 1998. Vidmar, B. 1998b. Predlog programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok, Povzetek. Med­občinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, 1998. Zavod za socialno medicino in higijeno Koper, 1992. Poročilo o enkratni preiskavi vzorcev. Vlada Republike Slovenije, 1997. Predlog zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Poročevalec št. 5, 20.1. 1998. Republika Slovenija, 1998. Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Uradni list Republike Slovenije, št. 20, 1998, 1288-1293. VVraber, T. & Skoberne, P. 1989. Rdeči seznam ogro­ženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15.