Leto VIII. štev. 123.
Pofttnlna]plae«na v gotovini.
V Krškem, v torek 2. septembra 1924.
Današnja štev. i— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredniltvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. čekovni račun: St. 13.807. [začasno še tudi 13.321]
ShSSmS
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in pddpisnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopis! ae ne yračaj0. Reklamacije za list so pOštn. proste
dr
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Prva občinska Iseja v Okolici Celja.
V	nedeljo 24. avgusta se je vršila prva red« na seja občinskega sveta v občini Okolica Celja. Ker nas je „Nova doba* z ,Jutrovim“ blagoslovom in v svesti si jtesnega bratskega objema s podjetniškimi aodalisti [Korenove!] počastila z boljševiki, bomo o tej seji kritizirali seveda vse, kar diši po kapitalističnih, neprincipialnih marveč osebno sim-patizantskih tedencah.
Na dnevnem redu je bilo med drugim nekaj prošeni za gostilniške koncesije. Med njimi je bila prošnja g. Toplaka, mizarskega mojstra na Bregu, Ta gospod je prišel med vojno v Celje kot nežna* ten mizarski pomočnik, ki pa se je pozneje .z delom svojih 2uljayih rok" priril do prelepega blagostanja. [Poglejmo na pr, pridne in poštene delavce po Sloveniji, kako dobro se jim godi! Svojo kožo še imajo, drugega nič več!] G. Toplak ima svojo hišo, pa bi rad imel ie svojo norišnico, da bi liu-dje imeli še več zločinov na vesti. Toplak je postal še kot novopečen mizarski mojster ekponent nazadnjaških mizarskih mojstrov, on je tudi povzročili stavko mizarskih pomočnikov 1.1922. sedaj bi pa rad zavajal ljudi še k pijančevanju. Toplakova prošnja je bila na odsekovi seji odklonjena, pred plenum jo je pa zahteval g. Kukovec, ki sta si mogoče z g, Toplakom kaj v žlehti. [G. Kukovec je namreč lesni trgovec in lastnik parne žage !] G Kukovec je doiivei samo en poraz več, Naj v miru počiva!
Odobrila se je samo ena koncesija, ki jo je vložil neki gostilničar Krušič (torej že za drugo gostilno!] Zanimiva je izjava g. Božiča: Stare gostilne naj ostanejo, nove koncesije naj se ne dajejo, G Božič je tudi gostilničar. Krušič bi imel torej ot-voriti gostilno na Anskem vrhu. Sodrug Vrečer [boljševik] je zavračal to prošnjo, prvič ker ima vsakih sto ljudi v občini itak že svojo gostilno, drugič je pa tudi neumno in sploh nepošteno ponujati ljudem alkohol v krajih, kamor so prišli vsi spehani in zmučeni. Maj se rajši postavi brezalkoholna okrepčevalnica, Če nočemo, da bi se kdo valil po Anskem hribu navzdol, mu pač ne smemo dati prilike, da se zvrne. Pa vse to ni nič držalo! Goapodje kakor Kukovec so dejali, da morajo imeti posestniki ki imajo svoja posestva tam okoli, tudi tam nekje prostor, kjer bodo lahko počivali po tru-dapolneu nadziranju svojih delavcev. In ta utemeljitev g. Kukovca je dobila podporo pri vseh odbornikih, razen pri obeh naših aodrugih, kljub temu, da nista samo ta dva ^delavca, G. Plankar, ki je menda nekak načelnik kluba SPJevcev [Korenov-cev) je tako lepo aoglašal s .javnim mnenjem*, da je treba namreč z ozirom na lepo razvijajoči ae tnjaki promet gostilno, ki je že prej obstajala, pustiti, in je tudi na vsa usta izjavil, da ne bomo nikomur kontrolirali grla, koliko si ga je napumpaL Tako je, g. socialist, nekontroliranje je itak vedno vaš princip, oz, princip vaših voditeljev, ki hočejo nemoteno vladati z vašimi žulji. Blagor vam. Pri tem predlogu smo torej naleteli na dva tabora; na kapitaliste v veliki premoči 31 proti dvema socialistoma, .Naprejevcema*. Iskre so se začele kresati!
G. Božič, gostilničar in posestnik hiše .na škar* pi“ na Bregu, je že na odsekovi seji sprožil predlog. ki ga je tudi pred plenumom utemeljeval, in aicer sledečega; Naj se vse območje okoliške občine glede stanovanjskih razmer podredi srezkemu poglavarstvu, ki je imelo dosedaj samo širšo okolico, ožja pa je apadala pod mestno stanovanjako oblaat. G. Božič je pri utemeljevanju potipal na tako žilo. ki vsakega razburi, kdor samostojno ne zna ali pa noče misliti, namreč: Mesto nad nami ne bo komandiralo! — Seveda je spet vse v jel, edini Vrečer mu ni iel na Um. Pa poglejmo, kaj je za tem. Gospod Božič namreč prav dobro ve. da so uradniki pri srezkem poglavarstvu preobloženi z vsa-kojakim delom, poleg tega pa tudi jako komodni, in bi tako ne imeli časa opravljati uspešno tudi stanovanjske zadeve. G. Boiič je znal priliko, da to nedelo poapešl, jako dobro izrabiti. Nemoteno bi potem lahko paieval nad avojo hišo in noben hudič bi ga več ne mogel pri tem ovirati. Žel je celo uspeh pri večini odbornikov s svojim predlogom [Korenove! so Se glaaovanja zdržali, a. Vrečer je edini glasoval proti]. P« l*med tiste večine tudi
niso vsi hišni posestniki, ampak nevedneži ki gredo hišnim posestnikom na led,
S. Vrečer je trdil, da bi morala biti za to novo in razširjeno stanovanjsko oblast nastavljena posebna mnoč, neumnost je pa pri tako majhnem obsegu, ki ga imata mestna in okoliška občina, izdajati denar za dve upravi in za dva ali tri ljudi, ko bi lahko vse to delo izvršil en sam človek oz. dva pri eni sami upravi še bolje, Če bi ju druge inštance tudi primerno podpirale. Tudi je dejal s. Vrečer, da ne bi moglo mesto nad okolico komandirati, ker bi morale imeti obe občini proporcionalno število zastopnikov v skupni stsnovaniski komisiji. Nekdo od Korenovcev se je slabo izgovarjal, da je samo ena stanovanjska najemniška organizacija in mora biti torej le ena stanovanjska komisija, vendar je ostsl s. Vrečer s svojim utemeljevanjem osamljen in je bila izvoljena petčlanska stanovanjska komisija iz zastopnikov vseh peterih grupacij. Izvoljena sta bila pa le dva stanovanjska najemnika proti trem hišnim posestnikom. S. Vrečer je protestiral in je energično zahteval, da se da ta protest v zapisnik, gospodje hišni posestniki so pa izjavili, da ni lepo če se začenja že pri prvi seji razdor. Vendar s. Vrečer ni uicaknil zahteve. Kakor vidimo, se ne. boje za „ljubo slogo" samo nezavedni delavci pod kuratelo svojih demagoških voditeljev, amp8k tudi kapitalisti prihajajo z zedinjevalnimi poskusi in apeli na »složno delo*. Gospodje kapitalistični sorodniki [Korenovci itd.], vaši kapitalistični prijatelji vas pri-čakujejo z odprtimi rokami za zedinjenje, in več jih je kakor zavednih delavcev po Sloveniji. Zavednost seveda rase. dočim kapitalizem že polagoma propada. Požurite se torej dokler je še čas. Konštati-rati moramo, da je tudi Janežič protestiral proti krivici pri teh volitvah v stanov, komisijo, pa je takoj obmolknil, češ „da se ne sme že danes razdirati*.
Omenjamo še, da se je g. Hrastnik jako vneto zavzel za zapore. Neka ženska se je baje v njih naselila. Sedaj so našli za njo neko drugo stanovanje in ker ta ženska noče radovoljno zapustiti dosedanjega stanovanja, naj jo g. Vučko deložira in jo s silo spravi v novo stanovanje. Zapori pa naj Se dajo spet popraviti, da bodo bolj prikladni za pijančke, katerim so ravno poprej gospodje poskrbeli. da jim še ne bo zmanjkalo alkoholne utešitve.
Pa še nekaj: Občina poseduje kakšni 15 lastnih dreves, katera ao letos silno polna jabolk. Ta jabolka, namreč sad, bodo zlicitirali in jih po nizki licitantni ceni odstopili tistim ljudem, ki okoli teh dreves stanujejo, in pa občinskim nastavljencem. Smo radovedni, kdo se bo tu upošteval.
VLADA REDA IN PRAVICE! [Dopis iz Trbovelj.]
Ko so klerikalci igrali opozicijo, je njihovo časopisje dan za dnevom kričalo v svet o korupciji, pristranosti, o dvojni vrsti državljanov kakor tudi o nasilstvih pod prejšnjim režimom. Po padcu Pašičeve in Pribičevičeve vlade je prišel opozicio-nalni blok do vlade, v kateri igrajo tudi naši klerikalci veliko ulogo, saj imajo 4 ministre v njej. Marsikateremu nezavednežu se je odvalil kamen od srca, da je padel reakcionarni režim in da bodo nastopili boljši časi zakona, reda in vsem enake pravice. Socialisti nismo nikdar verjeli meščanskim listom in njih strsnksm, ker smo doživeli že preveliko izkušenj z njimi. Radi tega tudi to pot nismo polagali velike važnosti v spremembo režima predvsem smo se pa zavedali, da je ena kakor druga meščanska vlada nasprotna kulturnemu gibanju delavskega razreda. In glede tega smo postali zopet bogatejši. Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda* za Slovenijo je vložila na prometno ministrstvo, kjer caruje klerikalec prof. Sušnik, prošnjo za polovično vožnjo ob priliki okrožnih zletov 21. VIII. v Mariboru in 7. IX. v Trbovljah. Gosp. minister kot velik prijatelj delavskega kulturnega gibanja je našo prošnjo odblonil, ne da bi navedel vzroke 1 Orel in Sokol imata celo V4 vožnje ! Ali mogoče nismo vsi enaki državljani ? Ali pa mogoče klerikalci računajo, da bomo vsi postali Orli, kakor so prej demokrati računali, da postanemo vai Sokoli? A v tem ae grozno varate, delavstvo bo pokazalo, da se ne ustraši tudi te žrtve in se bo v ie veliko večjem številu udeležilo svojih pri-reditev, vilic temu da bo moralo plačati vso vož-
njo. Zapomnilo si pa bo dobro, kdo je njegov prijatelj, po dejanjih jih bomo sodili, ne po besedah! — Delavec.
(Tako je prav! In mi bomo poskrbeli, da bo klerikalce ta infamija, to deljenje državljanov v dve neenakopravni skupini, žgalo kakor vse infamije, zaradi katerih jih imamo na piki, Oni računajo pri tem tudi na to, da se radi visokih voznin ne bo udeležilo mnogo delavstva naše telovadne prireditve v Trbovljah. Delavci, 7, IX. pojdite baš zato v večjem številu ogledati si uspehe socialističnega telesnovzgojuega dela! Za Maribor je prepozno, da bi vam to priporočali, ker sploh nismo bili obveščeni o tem, da se bo tam telovadni nastop vršil, za Trbovlje pa ni za nobenega nič prepozno. Ur.]
Razno.
NAPREDEK.
Člnni Konsumnega društva za Slovenijo smo lahko veseli, ker dobimo baje novega tajnika pri naši zadrugi. Dosedaj je to meato opravljala gospodična Urbančeva, ki se danes na tajniško čast požvižga kakor lisica nn »kislo* grozdje, ko ni več izvoljena članica načelstva in sicer zaradi svojega preveč .požrtvovalnega in marljivega dela* za našo zadrugo. Gdč. Urbančeva igra sedaj le ulogo vodje pisarne in bo prav interesantno ugotoviti, ali imajo tudi drugod vodje pisarne z njeno izobrazbo in c njenim »zaslužnim* delom mesečno po 15 tisoč plače.
Na tajniško mesto baje reflektira g. France Svetek, ki je radi nastavitve pri naši zadrugi postavil tozadevni ultimatum z rokom do 17, avgusta in z grožnjo, da v nasprotnem slučaju kar figo pokaže Sloveniji in zgine v centralno mesto koritarjev Beograd, kar pa si je baje tik pred samim glavnim kolodvorom v Ljubljani premislil in osrečuje tako še nadalje s svojo nenadomestljivo osebo našo lepo Slovenijo. Za svoje dosedanje .požrtvovatno in marljivo delo* na polju zadružništva pri naši zadrugi dobiva Svetek 100 dinarjev dnevno, kar bi odgovarjalo približno plači 10 tisoč mesečno [ki on). S tem pa Svetek že sedaj ni zadovoljen in za slučaj nastavitve zahteva več nego vodja oz. voditeljica pisarne, gdč. Urbančeva.
Torej, zadružniki, na vsak način lepi računi in napredek, lepa in zanimiva se nam obeta plačilna bilanca in perapektiva dela v naši zadrugi. Gotovo da nismo proti nastavitvi potrebnih delavnih in agilnih moči, če ao za procvit zadruge potrebni, ne verujemo pa in ne bomo verjeli, da je vse delavno, agilno in zlasti »požrtvovalno in marljivo*, kar ae ituli zraven z ultimati. Pokaže naj vaak prej na tem ali onem polju resno delo in ga delavstvo v slučaju potrebe za to delo poišče magari med staro šaro, drugače pa ne bo šlo. Načelatvo in nadzorstvo delamo odgovorno za nastavitev delavne moči, ne pa marionete. Tozadevno boste nam članom polagali račune.
Zadružniki, [seve razen milijonarja Kristana] preračunajte dobro vaše plače in dohodke ter primerjajte zahteve z nekih strani in nihče ne bo mogel naše Konsumno društvo kar tako izkoriščati. Gotovo je, da nimamo le dolžnost za zadrugo žrtvovati, ampak tudi pravico jo braniti. Zadružniki, pozor! — Član Konsumnega društva za Slovenijo.
Hlgijenska razstava na prostoru pod Tivo-ljem v Ljubljani bo občinstvu brezplačno dostopna do 20. septembra t. 1. vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Mladini pod 18. letom vstop v barako »N* ni dovoljen. Tudi nadaljnja predavanja bodo še pozneje objavljena. Našim sodrugom v Ljubljani in okolici priporočamo,
Našega ljubega Baltiča ao imenovali za velikega župana v Sarajevu. Upamo, da se mu tam tudi posreči spraviti demokratsko-orjunaiki kun neprostovoljno na kant.
S kakšnimi budalostmi so te dni razni učenjaki in nepoklicani vsevedeži pitali lahkomiselne možgane v zadevi brzojavnih poročil z Marta, kaže najbolj dejstvo, da na zemlji sploh še nimamo aparatov, ki bi bili zmožni sprejemati brezžične valove v dolgosti 25.000—75.000km. Največje posteje na zemlji delujejo — n. pr. v Carnarvonu — z valovnimi dolžinami do kvečjemu 15.000 m. Tudi drugače ae je i« marsikje pokazala strahovita tyno*
rane.7, ki vlada v občinstvu in seveda pri žurnali-stih tndi v noj preprostejših tehničnih in znanstvenih dejstvih. Spominjamo so n. pr., da je .Slovenec* te dni, ho je poročal, da so zaznamovali v Ameriki in na Angleškem skrivnostne znake z brezžično valovno doliino 75.000 km. napravil duhovito pripombo, da odgovarja ta dolžina nekako oddaljenosti od zemlje do Marta! Vrabci na strehi pa so že mesec čivkali, da se nam je Mart 24. VIII. približal se na 75.000, temveč na več nego 50,000,000 km! Stari ignorant .Slovenski narod* je seveda spet zaklobasaril o .svetlobnih dnevih, tednih, mesecih in letih", ki nas oddaljujejo od Marta, čeprav smo ga že enkrat prej baš zaradi te zadeve zagrabili za ušesa in mu dokazali, da sploh pojma nima kaj je to svetlobno leto. Mislimo, tudi če bi Mar-tovci v resnici živeli in če bi jim bilo mogoče stopiti z nami v stik, da bi si te stike pod takšnim analfabetizmom kaj hitro premislili. Srečni Martovci. bi jim ni treba čitnti niti črkice tega, s čimer se pusti tukaj na zemlii pitati ignoranfno človeštvo po še mnogo bolj ignorantnem buržujskem tintenkulij-stvuf
.Slovenec* je postal v zadnjem času še vse ostrejši zagovornik čistoče slovenskega jezika nego kdaj prej. In tako je mogoče, da naletiš med njegovimi kolonami (udi na takele pristno slovenske oprane slovniške hlače: Bo veliko za črtati . .
Različna mera. Če ukrivi malenkost kakšen revež, takrat poročajo o njem meščanski listi s polnim imenom in včasih zelo na široko. Če je kak delikvent iz tkzv. srednjih krogov potem se objavi le z začetnimi črkami njegovo ime. Če je pa dotič-ni grešnik pripadnik .boljših krogov* se njegovo ime sploh zataji. Tabo na pr, sta v Ljubljani pred par dnevi dva mlada pohotneža iz .boljših" družin povabila dve gospodični v avtomobil ter ju z revolverji prisilila, da sta se jima udale. Zadevo ima sedaj policija v roki, ki pa je. kar se tiče načela javnosti, ravno taka, kakor meščansko časopisje. In radi tega krožijo sedaj po Ljubljani najfantastič-nejše govorice.
Gradbeni minister Pečič je odobril naknadni kredit za popravo mostov in potov, ki so bili opustošenj pri zadnjih povodnjih v Sloveniji.
Komisija za spremembo uradniškega zakona je svoje delo v glavnem že končala. Torej bi vlada te spremembe že lahko enfrat naznanila in sprejela, — Nekaj podobnega poročajo o invalidskem zakonu. — Za pregledanje zakona o pobijanju ko-korupcije je pravosodni minister imenoval komisijo V tej komisiji je predsednik bivši minister Kuma-nudi. če je zakon naperjen v resnici proti delovanju bivših ministrov, se nam zelo čudno zdi. da mora baš nekdanji minister biti pri njem najodloč-nejša osebnost. Ali meni vladni blok, da delovanje. ki so ga izvrševali njegovi otročički, nj potrebno revizije?
V	Beogradu so se sestale trgovske in obrtne zbornice na kongres. Industrijski tudi zborujejo. In bodo odločevali o stvareh, ki proletariat radi svoje nezavednosti še ni sposoben o njih odločevati, čeprav so to njegove stvari.
Rova železniška proga Užice—Vardište je bila v soboto izročena prometu.
Balkanska komunistična federacija je prestavila svoj glavni stan v Moskvo. Vodi jo Bolgar Dimitrov. Na Balkanu so komunisti torej že spoznali, da si ne bodo nasejali nobenih rožic.
Še naslikanega se boje! Rimska policija je zaplenila vse dopisnice s podobo umorjenega so-druga Matteottija. — Ko so pred par dnevi v Rimu hoteli novorojenca imenovati z imenom Matteo-tti, so jim oblasti to zabranile...
Madjarski pojede!ski minister Szabo, ki smo o njem pred par dnevi poročali, da je zapleten v umazane korupcijske zadeve, je podal demisijo, ki je pa Bethlen ni sprejel. Seveda, v tem slučaju bi moral Bethlen tudi odstopiti. — Za krščanski kurz na Madžarskem je značilno, kako zna držati svojo (večiidel plemenitaškoj besedo. Pred nedavnim so napotili znanega sodruga Weltnerja. da se vrne iz inostranstva, kjer je živel kot politični emigrant, v domovino, češ da se mu na bo ničesar zgodilo. Komaj je bil par tednov doma. so ga že 'aretirali in državno pravdništvo ga je obtožilo veleizdajniških dejanj. Lopovi v dejanjih ne poznaj pač niti pri moški besedi nič drugega kakor lopovsko besedo. Medparlamentarna konferenca, ki je zborovala do 28. tm. v Ženevi, je aprejela med drugimi tudi predlog za delno razorožitev in za osnovanje vojaštva proatib ozemelj. Avstrijska skupina je predlagala. naj bi na vsak milijon prebivalstva prišlo kvečjemu 5000 vojakov. Jugoslavija bi imela v tem slučaju torej stalno vojsko 60.000 ljudi — še vedno preveč. Ta predlog bo obravnaval poseben odsek
Zboljšanje položaja v Nemčiji se kaže tudi v tem, da so obudili v zadnjem času k novemu življenju do 300 raznih listov od približno 600, ki so jih morali za časa inflacije ustaviti.
Internacionala tiskarskih delavcev se sestane 8. aept v Hamburgu na svoj 9. kongres. Dozdaj je prijavilo to udeležbo 15 zvez s 26 delegati.
Revic*. Kdo je bil Hugo Stinnes, to mi proletarci dobro vemo. Njegova hčerka pa mora biti precejšnja reva. ker sodeluje pri neki filmski družbi in jo je pri tem poslu ugriznila opica. Tako vsaj poročajo meščanski listi, Nekaj takega se pri-
peti hčerki umrlega miljonarjai O tem bodo meščanski listi gotovo priobčili fie natančna poročila. Če se bo pa v kakšnem Stinnesovem podjetju smrtno nevarno ponesrečil kak delavec, bodo v tem slučaju poročali meščanski listi le najbližji okolici, beveda hčerka miljonarja Stinneaa pomeni po meščanski logiki za ves svet nekaj več nego navaden delavec in če jo opica ugrizne — takšna reva! O ti čudna meščanska logika!
Medparlamentarna konferenca v Ženevi se je v soboto končala. Sprejete so bile resolucije glede razorožitve in varnostnih garancij za posamezne države. Čisto po buržuiski logiki! Če bi ae vse države razorožile, bi ne bilo treba nobenemu hudiču nobenih varnostnih jamstev.
Na Angleškem se je podražil premog, To je posledica reparacijskega sistema, ki dobavlja državam z večjim številom topov premog zastonj. Dražje bodo premog plačevali seveda — ne podjetniki.
Svetovno revolucijo je hotela rešiti tropa por-tugalskih komunistov, hi so v temni noči napadli trdnjavo Sv, Jurja pri Lizboni. Napadenci niti niso streljali nanje, a puškinimi kopiti so jih napodili. Portugalski ministrski predsednik je z ozirom na ta dogodek izjavil, da nikakor ne gre za kako revolucionarno gibanje. In mož buržujski jo je izjemoma enkrat uganil, čeprav v drugačnem smislu, nego ga ima resnična resnica.
Borisa Savinkova. znanega ruskega socialnega revolucionarja, ki je za Kolčakovih časov in pozneje vodji vstajo proti boljševiškemu režimu, so te dni obsodili na smrt. Ker je pa Savinkov izjavil, da se sedaj zaveda, kakšen greh je počenjal nad proletariatom ko se je boril proti boljševikom in ker je priznat sovjetsko oblast, ga je ruski centralni izvrševalni odbor pomilostil na 10 let ječe z motivacijo, da temelj proletarske justice ni želja po maščevanju. Ej zavijači! Koliko tisoč protetarcev so ravno na tem temelju že spravili v smrt samo zato, ker so si upali imeti svoje nazore in čeprav niso izvršili nobenega zločina! Če je temelj proletarske justice odpuščanje za spokorjene grešuike — in to je pravilni temelj — zakaj ne bi bavinkova rajši kar izpustili in mu dali na takšen način možnost, da s poštenim delom popravi, kar je zagrešil ? Sicer se nam pa vse zdi, da so Savinkovemu spokorjenost boljševiki sami položili v usta, ker potrebujejo od časa do časa kakšnih takšnih komedij za upostavi-tev svojega ugleda. V istem času, ko so se na takšen način milostive izkazali so v Saratovem streljali na neoboroženo maso brezposelnih delavcev, ki niso nič drugega zahtevali kakor — dela I Devet delavcev je bilo smrtno ranjenih, 8 ubitih, v Saratovem je izbruhnila splošna protestna stavka! .Socialistični" družabni red v Rusiji ni sposoben dati ljudem dela — tn potem naj bi jim pravice dal?
SvOjo besedo k državljanski vojni na Kitajskem začenjajo Angleži in Američani že spregovar-jati. Poslali so močno brodovje v kitajske vode in So zagrozili pekinški vladi, da bodo delali njo odgovorno za vsako škodo, ki bi nastala njihovim državljanom. Svojčas smo napisali, da spreminjajo kitajski generali svojo državo v novo mehiko. Zato delajo sosedi s to Mehiko kakor z mehom. In to še danes drži.
Japonska je tista dežela, v kateri se v zadnjem času nakupičuje največ elementarnih nesreč. Sedaj spet poročajo, da so radi izredno močnega deževja zemeljski plazi v bližini Totaija pokapali 7500 hiš.
Seveda I Heary Ford, znani ameriški avtomobilski miliardar. je izjavil te dni, da tajna organ-zaciia Ku-kluks klan nikakor na zasluži tistega o-br e kovanja, a katerim jo sprejemajo v javnosti. Tn organizacija da hoče zamo blagostanje v deželi dvigniti in delati za nadvlado izvirnega američan-stva. Isto so trdili fašisti, ko so sloje, ki ne žive v blagostanju in niso izvirno italijanski, pojili z rici-nom in jih obmetavali z bombami. Pribičevičev faši. zem dela tudi vse »za naciju" in »državno enotnost*.
Romantični XX. vek. Iz Pariza poročajo, da so pirati na odprtem morju napadli s šestimi jadre-nicami francoski parnik »Miihlhausen*, ki je plul s 36.000 zaboji ipirituoz iz Kanade na Francosko, in ga popolnoma izropali. Pozneje je mornar z izropanega parnika v Halfazu na Angleškem spoznal e-nega izmed piratov in so na ta način oblasti lahko zaplenile vsaj en piratski brod.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Kako se ustvarjajo večine.
V	poročilu o konferenci Strokovne komisije v .Napreju* št. 115 smo čitali. da bi se številčno razmerje med večino in opozicijo izpremenilo, če bi se verifikacija vršila na temelju pravilnega obračunavanja. Čitali smo. da so nekatere organizacije obračunavale šele v Ljubljani na konferenci med drugimi da je poslala obračun zadnji dan tudi organizacija privatnih nameščencev. Ker slučajno vem, kako je ta organizacija obračunala, se čutim dolžnega povedati to tudi čitateljem »Napreja". da si bodo znali v podobni zadregi na podoben način pomagati. To velja zlasti za vse zedinjevalne kongrese z raznimi .socialističnimi strankami*, ki operirajo z markicami.
Zgodilo ae je takole: Centralni predsednik te organizacije, hi deluje po vsej Jugoslaviji, je prišel
v Ljubljano pogledat, kako bodo na konferenci zastopani interesi njegovih članov na Slovanskem. Na konferenci je na svojo žalost spoznal, da privatni nameščenci sploh nimajo pravice biti na konferenci zastopani, ker niso še nikdar obračunali. Ker ni hotel, da bi bil zastonj prišel v Ljubljano, in ker je član SP J in pozna njen sistem obračunavanja z markicami, je segel v žep in napravil obračun s štirimi bankovci po sto dinarjev.
Koliko pa je bilo članov, ki so bili vsi zvesti pristaši »večine", dasi jih sploh ni bilo, to mi ni znano. Morebiti bo kak verifikator še vedel, kakšna je bila tržna cena tega blaga na konferenci. Če to ceno objavi, si bodo lahko čitatelji »Napreja" izračunali, koliko privatnih nameščencev je pomagalo »večini" do večine.
Član »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije".
Da se ne pozabi 1 Od našega poročevalca iz Celj8 smo prejeli: Na mestni občinzki seji 20. junija 1924. je bil sprejet nujni predlog za preiskavo gospodarstva mestnega ekonoma g. Marna, ki ga je predložil s. Leskošek pismeno. Predlog se glasi;
Radi raznih govoric, hi so se zadnje čase pojavile o slabem gospodarstvu mestnega ekonoma g. Marna, tako med drugim o souporabi premoga, ki je določen za šole in za hlapce, oddaji žita za konje, uporabljanju delavcev za Lastne privatne interese, smo se podpisani odločili staviti gospodu županu nujni predlog za sejo, ki se bo vršila 20. junija s prošnjo, da se dnevni red sklicane seje izpopolni z dodatkom: Preiskava gospodarstva mest* nega ekonoma M. Marna. Preiskava se naj izvrši potom izvoljene komisije, katera naj obstoji^ vseh strank in s pritegnitvijo predlagatelja tega predloga. Komisija naj zasliši vse mestne uslužbence. hla»-ce itd.
Ta predlog so podpisali Štefan Lah, Avgust Šviga in Alojzij Pugmeister. Gospod Koren ter Felicijan (železničar) in g. Špeglič, gostilničar so pod-pis odklonili, Predlog so nadalje podpisati gg. dr. Ogrizek (SLS) in dr. Kalan (JDS) ter nato tudi g. Koren, da se mu je izrekla nujnost. Gospod podžupan Žabkar je predlagal tajno sejo, čemur se je ugodilo. Naš poročevalec se je moral torej iz dvorane odstraniti in ni mogel o zadevi ničesar poročati. Na predlog demogratov se je tudi sklenilo, da se o tem ne bo ničesar pisalo, dokler ne bo končana preiskava. Gopod Koren se je pa še izjavil, da bo Marn iz njegove politične organizacije izključen, če se mu dokaže kakršnakoli korupcija. Takoj nato se je izvolila komisija iz zastopnikov vseh strank. Delo te komisije pa spi spanje pravičnega že cela dva meseca. Z ozirom na to se je naš poročevalec potrudil poiskati spredaj navedeni predlog, da ga predoči javnosti prej. predno vzame slovo sedanji občinski svet. Če se ta niti na opomin javnosti ne bo zganil, bomo začeli v kratkem priobčevati dokaze, na temelju katerih je s. Leskošek dotični predlog predložil.
UTRINEK.
Vojna je realna politika besnečih norcev.
MEŠČANSKI PARIZEJL
Ko je bil leta 1914 v Sarajevu ustreljen Franc Ferdinand a svojo ženo, je prvi kondoliral takrat koroški deželni vladi v Celovcu dr. Brejc, ki je po svetovni vojni postal kraljev pokrajinski namestnik v državi SHS.
Ko je bil leta 1924 na mesto dr. Krejčija za vladnega komisarja mesta Ljubljane imenovan »socialist* dr, Perič, so njemu prvi častitati »demo-kratje’ dr. Baltič takratni veliki župan v Ljiihlj>nj in dr. Žerjav, minister na razpoloženju. Vsi trije so svoja čustva čisto gotovo hlinili.
Prejeli smo »Planinskega vestnika" 9. št z običajno vsebino in lepim posnetkom z Jalovca.
Čitajte naš tisk!
Delavci I
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju" pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšoo
inseratno politiko
delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na vas nego vi nanjel
Lastnik: .Sloga", r. z. z a p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ In KDZ.)
1. IX Tiskarna bratov Rumprat v Krikom, um