MaribonM
Poštnin« plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 43
Maribor, sreda 22. februarja 1928
JUTRA'
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček, iav.. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra-v Ljubljani, Prešernova uHca št. 4
Zadnja faza sedanie krize
MARINKOVIČ VRNIL MANDAT. — VUKIČEVIČ UPA, DA PRIDE ZOPET STARA KOALICIJA NA KRMILO.
BEOGRAD,. 22. februarja. Tudi misija dr. Marinkoviča za sestavo koncentracijske vlade se je ponesrečila, kakor je bilo sicer že vnaprej pričakovati. Marinkovič je radi tega že sinoči vrnil kralju mandat. S tem je prišla kriza zopet na mrtvo točko in prevladuje zlasti v krogih dosedanje radikalno-demokratske koalicije trdno prepričanje, da bo dobil Vuki-čevič vnovič nalogo, da sestavi delovno vlado, s čemur bi bila zopet obnovljena prejšnja vlada in sicer z neznatnimi izpremembami- kakor sta se že dogovorila Davidovič in Vuki-čevič.
Kaj bo pa dejanski sledilo sedaj, je popolnoma nejasno. Ljuba Davidovič je danes, ob 9. dopoldne posetil Marinkoviča v njegovem stanovanju in se posvetoval ž njim nad eno uro. Dr. Marinkovič se je odpeljal po sestanku z Davidovičem na dvor. kjer je bil takoj sprejet od kralja v avdijen-ci. Pri odhodu z dvora je izjavil novinarjem. da je vrnil kralju mandat že sinoči, sedaj pa se mu je še osebno zahvalil za zaupanje, katero mu jč izkazal s tem. da mu je poveril sestavo koncentracijske vlade. Na vsa ostala vprašanja je Marinkovič
Leto dni oblastne samouprave
PREJ »MRTVOROJENO DETE« IN »ORODJE CENTRALIZMA«, DANES DOBRODOŠEL OBJEKT STRANKARSKE EKSPLOATACIJE.
odklonil odgovor in samo pripomnil, da njegova oseba za razplet krize ne pride več v poštev, kaj pa bo sledi- i Dne 23. m. m. je poteklo leto dni,' se izvršujejo; nele, da bo odprta r>ro-lo, mu ni nič znano.	kar smo volili oblastne skupščine, metu cela vrsta novih okrajnih cest;
Po sestanku z Marinkovičem ie dne 23. t. m. poteče leto dni, kar so nele da se bo vsestransko podpirala posetil Ljuba Davidovič ministrskega	oblastne	skupščine	pričele	funkcijoni-1	naša	živinoreja,	naše	vinogradništ-
predsednika Vukičeviča, s katerim	rati.	Zato	bo	gotovo	primerno,	ako; vo,	sadjarstvo	itd.,	ampak	omilila	se
se je posvetoval o položaju, ki je na- ob tej priliki napišemo nekaj refleksij,1 bo z novimi deli na potovih in ce-stal po Marinkovičevi vrnitvi man- ker je nedvomno, da so se stvari z i stah znatno tudi brezposelnost, data. Vukičevič sam pa je kasneje oživotvorenjem oblastnih samouprav! Ljudstvo vidi, da je oblastna sa« referiral še z raznimi radikalskimi znatno preokrenile. Ako se zamislimo | mouprava vendarle	v	bistvu	dobra
ministri ter z dr Korošcem, dr. An- j nazaj v one čase, ko je bil na podlagi stvar,	in	SLS	mora	blagoslavljati,
gjelinovičem in Miovičem. nakar je, ustave donešen zakon o oblastnih in odšel na dvor kjer pa je bil samo pri srezkih samoupravah, in ako vzame-dvornem ministru.	j mo v roke časopisje Slov. ljudske
Zanimivo je. da je bil danes spre- j stranke izza leta 1922. do konca leta jet od kralja tP avdijend radikalni | 1926.. bomo korak za korakom zasle-poslanec dr. Milan Srskič, ki je na dil! neprestano hujskanje proti temu zadnji seji radikalnega kluba nagla- j zakonu in oblastnim samoupravam,
šal, da bi skupščinski predsednik dr. Perič storil bolje, da je predlagal
Oblastne samouprave so bile takrat SLS mrtvorojeno dete, ki so si ga iz-
kralju kakšno izvenparlamentarno mislili demokrati, da bi narod vko-osebo kakor dr. Marinkoviča. ^ j vali še bolj v verige centralizma; ob-Nadaljni razvoj dogodkov pričaku-; lastne samouprave bodo samo slepo jejo politični krogi z veliko nervoz-: orodje centralistov; naložile bodo nostjo in napetostjo. Ožji prijatelji ljudstvu nova bremena itd.
Ožji
Vukičeviča naglašajo. da je edini izhod iz sedanje situacije stara koalicija demokratov in radikalov pod Vukičevičevim vodstvom.
Dobri v©Isi!c	na	nniorci	odru
VI
»Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni« smo sinoči videli v zelo posrečeni dramatizaciji kot premijero v naši državi na mariborskem odru. Nas mrzle, skoro da nedostopne, je dobri Švejk vnel, zabaval in navdušil. Zadovoljil je vse one, ki iščejo v gledališču le smešnega razvedrila, in one, ki poleg tragike poznajo tudi fini vir satire. Kajti Švejk je sijajna satira, vrelec nebrzdanega humorja.
Daneš je dosegel v ulogi Švejka svoj vrhunec. Prijel se je dela z vso ljubeznijo, s prizadevanjem, s pravim in resničnim umetniškim hotenjem, s trudom in Študijam, kar žal tako zelo manjka mnogim našim mlajšim. Zato je mogei doseči tolikšno popolnost, kakoršne nismo vajeni v našem teatru, saj so ljudje, ki dobro poznajo Haškov spis, rekli, da so si ravno takega predstvljali. Daneš je tedaj zadel prav v črno. Uloga je za igralca kot za krmarja Scylla in Karybda: zadene v prvo, kdor se hoče ogniti drugi, Švejk ni ob partiet, da bi bilo igrati norca; Svejk spet ni pozer, ki namenoma igra šemo. Kod tedaj? Švejk je dobrodušen, od normale malo odrinjen, gleda na svet s pisano kapo na glavi, vse njegove razmerje do sveta mu izteka po strugi či stega humorja. Koliko bridkega je mogel Hašek povedati v tej norčavi obliki! — Vloga avstrijskega vojaka med svetovno vojno mu je dala najsrečnejši milje. To je autor izkoristil izčrpno, vendar pa je to vse le bolj kulisa, da zabava človeštvo, ko mu smeši njegovo lastno udejstvovanje na svetu.
Dajiešev Švejk je bil zadet z nedosežno, neposredno globino in popolnostjo. Naše občinstvo se l?o zavedlo, kaj je ime lo v Danešu, šele tedaj, ko nam ga bo — Bog daj, da ga n« bi! -- ugrabil kak močnejši oder.
Druge uloge so že od avtorjev začrtane le površno. Vendar je vsak igralec dal svoie, od katerih ie treba posebej omeni-
ti gospodično Kraljevo, Kovačičevo in Starčevo, od gospodov pa Stankoviča, P. Koviča, Groma.
Spretni režiji J. Koviča gre zasluga, da je 14 prizorov preteklo v dobrih 2 in pol
urah. Stil vprizoritve je bil primeren, da si morda preveč naturalističen, pri če- j hovemu delovanju, ker te sicer pro
Če pa danes pogledamo v iste liste, moramo konstatirati velik preobrat. Že povodom oblastnih volitev pred letom dni so nas oni, ki so poprej dolga leta odklanjali oblastne samouprave in onemogočali njihovo oži-votvorenje z vsemi mogočimi spletkami, nenadoma presenetili s 1 iiži-co. v kateri so ljudstvu v najlepših barvah slikali blagodat samouprav, ki so jih poprej proglašali za mrtvorojeno deco. Odkar pa si je SLS v obeh slovenskih oblastnih skupščinah uzurpirala vso oblast, pa sploh ne smeš več črhniti ne besede proti nji-
mur je dviganje zastorjev kvarno iluziji. V celoti pa je inscenacija bila v duhu satire in pripomogla do lepega uspeha. Lep in v stilu je bil zastor s Švejkoovimi emblemi.
Premijera Švejka nam daje priliko, da častitamo k uspehu gledališču in gosp. Danešu, publiko pa poživljamo, da naj ne zamudi predstave Švejka, nagradilo bo igralce s tako obilnim aplavzom, kakor jih je pri premijeri.
REPERTOAR:
Sreda, 22. febr. ob 20. uri »Dobri vojak Švejk« — Ab. C.
Četrtek, 23. febr. ob 20. uri »Manon«. — Ab. D. Kuponi.
Gostovanje Burgtheatra v Mariboru
glase ne morda samo za sovražnika SLS, ampak za sovražnika samouprave in za rušilca države.
Nas ta preobrat le veseli. Toda z bridkostjo moramo vendarle povda-riti, da je štiriletna borba SLS proti samoupravam prinesla našemu narodnemu gospodarstvu težko in nepopravljivo škodo. Le poglejmo:
Štiri leta so po nepotrebnem pote-M. Š.! kla, predno je prišla mariborska oblast do svojih pravic kot pravna lastnica bivšega ŠtajerrVntra deželnega premoženja. zdravilišč Pocrške Slatine in Dobrne, kmetskih šol, trtnic in drevesnic, bolnic, hiralnic itd. Kdor pozna poslovanje vseh teh zavodov in naprav, ve dobro, kako težko milijon-
mariborska
kar je toliko let z največjo vnemo preklinjala. Danes, ko preteka skoro leto dni, odkar funkcijonira oblastna samouprava, vidimo, da nam prinaša blagoslov, predvsem pa nam utrjuje zaupanje v same sebe, v svojo moč in.v svoje delo.
Ni dvoma, da se mora kompetenca oblastnih samouprav razširiti. Eno pa je gotovo: na podlagi obstoječega zakona je naša mariborska oblast že doslej prevzela celo vrsto poslov, ki so bili doslej na našo veliko gospodarsko škodo centralizirani v Beogradu. Obstoječi zakon pa daje še vse polno možnosti za nadaljno razširjenje delokroga oblastnih samouprav, za nadaljno razbremenjevanje centralne vlade, za dekoncentracijo uprave v polnem pomenu besede.
Vedeli pa smo tudi vnaprej, da bo SLS svojo moč v oblastni samoupravi zlorabljala v strankarsko eksploatacijo. In če smo videli bivšega mariborskega župana g. dr. Leskovarja, kako je ob priliki občinskih volitev v Mariboru eksploatiral uspehe Narodnega bloka zase in za SLS,. vidimo danes njega in njegove ljudi kako vse, kar vrši oblastni odbor po soglasnih sklepih oblastne skupščine in na račun vseh davkoplačevalcev, zlorabljajo v strankarsko eksploatacijo. Klerikalni oblastni poslanci obljubljajo na shodih ljudem, da jim bo SLS preskrbela plemenske bike in mrjasce; razdeljevanje^ podpor v obliki koruze itd. poverja oblastni odbor ne morda, kakor bi bilo to pravilno, občinskim uradom, ampak oblastnim poslancem SLS, ki seveda vrše s tem strankarsko propagando. In tako dalje. Mi to samo registriramo. Pride čas, ko sem jim znajo vse te stvari še bridko povra-čati. Takrat bodo vpili o korupciji, političnem nepoštenju itd.
Mi seveda vkljub temu postopa-
sko škodo je utrpela ....—  --------------- —•	--	,	..	..	,	.
, ,	„	,	,	.	.	oblast	s tem da nismo — kakor je to nju SLS vztrajamo na svoji poti kot
bp v pondeljek, 2-. februarja. Vpnzon st dolo2a] ?p]<m _ -e v drul?i poiovjCi j topli zagovorniki oblastnih samo-
Schonherjeva igra »žena yag*' 1 a’ I j jfiaa volili oblastno skupščino, ki1 uprav in dajemo ob poteku prvega stopno sami^rMm člani tolstega | h|h ^ ^ $ , „prBonl w23 vse) leta njil, funkcioniranja duška svo-
te naprave prevzela v svojo last in ne | jemu veselju, da se izpopolnjuje, kar šele letos.	!sm0 ves čas narodu dopovedovali
Že oblastni proračun za leto 1927. Je j oh silneni odporu SLS. omogočil oblastni samoupravi '”atno Mou premogovnik na pospeševanje vseh panog kmetijstva; omogočil je popravila neštetih cest in nove cestne zgradbe v naši oblasti: J omogočil je regulacije neštetih poto
Burgtheatra. Zato se priporoča rezervi ranje sedežev čimprej, ker je to brez dvoma najboljši nemški ansambl, ki je kedaj nastopil v mariborskem gledališču.
Novi stanovski italijanski parlament
RIM, 21. februarja. Ministrski svet kov. Vse tc je bilo od 1. 1922 naprej je sprejel včeraj volilno reformo v , nemogoče, ker centralna vlada v Reo-končni redakciji. Število poslancev Lo giadu za vse to v naših krajih ni ime-v smislu novega »akona red^jcirano la ne smisla ne denarja. Oblastni pro-na 400. Vsa država bo izpremenjena račun za leto 1928 omogoča vse to Še v eno samo volilno okrožje. Kandida- v vei*ko večjem obsegu. Nele, da sc ture bo postavilo 13 strokovnih orga- bo letos v naši oblasti mnogo poplav-nizacij in korporacij, odločitev pa si.nih flmd odvrnilo z regulacijo poto pridal se ved*. Veliki fašIstovskkSM*. 1 tem K * +3sm» že izvrSeae, dedoma
Poljskem
VARŠAVA, 21. februarja. Pri izkopavanju nekega studenca so zadeli v bližini Lodza na 8 m debelo plast premoga, ki se razteza v okrožju več kilometrov. Eksploatacijo prevzame vlada v državni režiji.______________
Prispevajta m spoamuk Krajjn PetravJbrib«*
Mtaiult predpust In	a
morala
HARLEKINI 'JAVNE^MORALE. — V PREDPUSTU VSE DOVOLJENO? -SKRAHIRANA TRDITEV. - MARIBORSKI APARAT ZA VARSTVO JAVNE MORALE. — MOm&NE KALAM1TETE: PRLEK IN »DAN’S PONOČ’...«, PROMENADA, KINO, KAVARNA, MESTNO KOPALIŠČE IN POROČNE FOTOGRAFIJE. — »DRUŠTVO ZA JAVNO MORALO«?
Mariborski k
»Predpust, ti čas presneti«, je srečno ga nami! Ta izraz je »Aufbiks« pred fcratkim smatral za bogokletstvo, ker je upal, da se mu za usodni pepelni dan posreči, vsem harlekinom javne morale zamašiti usta, oziroma zavezati jezik. Tako bo z njegovo karnevalsko bilanco rešen nov »predpustni življenski problem« — problem mariborske javne morale. Tudi v tem oziru je bila vržena rokavica, saj je nekdo trdil, da je v pred-pustu v Mariboru vse — dovoljeno! Pač ni težko pobrati rokavico, ki je padla s to trditvijo, mnogo težje bi bilo stopiti na mejdan z »Nino«, ki bo svoj predpustni problem prav lahko zagovarjala tudi v postu, ob kresu in ne verjamem, da bi se našel v Mariboru »filozof zakonske sreče«, ki bi decidiranim zahtevam »moderne dame« mogel ustreči. Sploh so predpustni »življenski problemi« kočljivi, o tem sem se sam prepričal, ko sem skušal uveljaviti postavljeno načelo, da je o pustu v Mariboru, vse dovoljeno. Prav rad bi poznal onega pismarja, ki si je drznil raztrobiti to glupost, ki bi sicer res delala čast princu Karnevalu, v Mariboru pa je žalostno — skrahirala.
Skriti in zakrinkani mariborski sovražnici javne morale v letošnjem predpu-stu niso prišli na svoj račun in »Auf-biksu« ne bo treba nikomur mašiti ust in vezati jezika. Ves mariborski aparat za 'varstvo javne morale ga je razrešil te prijetne dolžnosti in ne bo mu preostalo druzega, kot revidirati svoje nemoralno stališče. Ugotavljam, da se v moralnem oziru v predpustu ni moglo in tudi ni smelo grešiti, ergo je problem na najenostavnejši način rešen.
Pravijo, da Maribor ni karsibodi. O 'tem nas je prepričal že večkrat »Mariborski film« z raznimi lokalnimi tragikomedijami dovoljenih in nedovoljenih peripetij. V našem mestu se sploh mnogo govori, še več pa klepeta, čenča in čveka, zato je raznim grešnikom že a priori upadel pogum za stranske skoke. Vsak je že hrepenel po prihodu princa Karnevala, ki je z Novim letom privandral v deželo. »Večemikov« nebodigatreba je njegov prihod dokumentiral s parolo »Vse dovoljeno!« in — pričelo se je.
Da ne bo zamere, hočem podati le nekatere manj kompromitujoče kalamitete, ki jih je zasledil moj tankočutni nos. Ko mine doba jurMSčne »zastarelosti«, hočem obelodaniti še'ostale pikanterije iz moje vsevednosti. Tako upam zadostiti dolžnosti, ki mi jo nalaga pobrana rokavica.
Posebno prebrisan grešnik je »Prlek numara I,« ki se je vjel v »Večernikove« limanice in v nedeljo priobčil svoj karnevalski stranski ksok na rafiniran način, ki pa ne odgovarja resnični dogodivšči-Odkritosrčen je le prvi stavek, kjer pravi, da »ga je pokidal« in tam kjer pravi, kako je svojo staro »nafarbal« radi gostiivanja in »ankete«, v resnici je pa s Klaro po Marprogi hoda. V teater pa ni hoda radi »starih cajtov«, posebno ne na galerijo. Šlo mu je zaradi »Dan’s po noč’...«, pa se je »našmiral«, ker so o-koli njega bili le tisti »pajbari in Smrkavci« namesto kake »frajlice«, ko je v predpustu vendar vso dovoljeno... Na staro se je sicer spomna, pa poveda ji o vsem tem ni nič, namreč o vsem tistem, kar je blo »Dan’s po noč’, ko je detektiv v hotel priša... « Škoda, da tfšrtega ni napisa! Želim mu, da bi drugič, ko pride spet v Maribor, imel več sfeeče in pameti, v predpustu je ni bilo! Na svidenje, dragi Prlek I.! Presneti detektivi in racije! —
Posebno zanimaje za večerno promenado po Gosposki in Slovenski ulici ie v pre4»ustu pokazal zakonski možiček Franci, ki se mu je zahotelo spremembe — zraka. Gledal je, če je februarsko sotnee že zbudilo — »metuljčke«. Res so prav srčkano frčali okrog in Franci je enega ujel. Ves vesel mu je privoščil piti In jesti, ko ga je pa hotel spraviti v mestni park na sveži zrak, je zadel ob oko postave, ki skrbi za varstvo takih »ži-
valic«. Nezadovoljen je šel Franci domov k svoji »stari«, ki ni mogla razumeti, da je — izgubil 100 Din.
Čuden dogodek se je zgodil Jožeku, ki mu je žena dovolila večerni obisk kina, kjer je »Casanova« kazal svoje Iju-bavne afere — prava šola v stranske skoke. Slučajno se vsede ob Jožekovo levico elegantna mlada dama. Pikanterije na platnu so dale Jožeku pogum, da je v odmoru pričel razgovor, ki je z živahnostjo dejanja dalje bolj rastel in niti ob koncu predstave ni nehal. Jožek — simpatična oseba se je ponudil za spremstvo, se predstavil, kar je storila tudi »gospodična«, ki stanuje baje blizu mestnega parka, a bi še šla rada v »Veiiko kavarno«. Jožek je bil ves iz sebe. Tako srečnega se ni počutil že 20 let, odkar se je oženil. Ob sviranju ciganske godbe ni štedil niti z buteljkami, ki so s pekrskim Burgundcem omamile končno oba. Ma-gistratna ura je bila polnoč, ko sta se zibala proti domu, toda Jožek ni vedel ne kod ne kam, Gospodična se mu je udaia na milost in nemilost. Fatalno situacijo je v Gosposki ulici rešil eleganten nemški gospod, ki je s kričečim glasom razkrinkal »gospodično* in v njej ugotovi svojo — ženo, ki je na vse razburjenje soprogovo reagirala le s pritajenim jokom. Jožek se je hotel izmuzniti, a ni šlo tako lahko. Ko se je opravičil, je ves odij padel na nezvesto, Jožek pa je po milostnem »Fhrns’ab!« zavil v stransko ulico in z večurno zamudo in z gnevom v srcu prijadral domov češ, bila je —anketa predpustne zabave športnega kluba...
Neka zakonska dvojica, ki v svojem skromnem stanovanju nima kopalnice, se je o predpustni javni morali prepričala v — mestnem kopališču, ki je v karnevalskih dneh bilo posebno oblegano. Po 20 kopalcev II. razreda je čakalo po 2 uri in še več, da pridejo na vrsto in se osvežijo v zdravi kopeli.
Omejena dvojica, ki se je notabene že 'kopala v inozemskih kopališčih, kjer so običajne v posebnih kabinah »družinske »kopeli«, je čakajočim hotela skrajšati mučno sedenje s predlogom, da se smeta z ženo poslužiti iste kabine. Upravnik kopališča začuden tolmači, da je to v II. razredu nedovoljeno, pač pa se družinska kopel pripušča le v I. razredu proti predložitvi — poročne fotografije! Splošen krohot! Izjava dvojice, da sta poročena že več let in poročno fotografijo ne nosita seboj, pač pa bi predložila poročni list, pri upravniku ni našla odziva. Tolmačil je pravilnik kopališča, kipredvi deva izključno omenjeno naredbo (poročni list se lahko izposodi slika pa ne!) torej vsak izhod izključen! Tableau! ~ Jasen dokaz, da v predpustu ni vse dovoljeno !
Zdi se mi, da obstoja v Mariboru »Društvo za javno moralo«, ki izredno vestno skrbi za naše mesto in ima tudi zveze z občinskimi očeti.
Če omenim, da so na neki letošnji ma-škeradi zavrnili pri kontroli neko masko radi — nemoralnega kostuma, ki je v Zagrebu nekaj običajnega (globok prsni dekolte), mislim, da sem zaenkrat navedel dovolj dokazov da v letošnjem predpustu v Mariboru ni bilo vse dovoljeno!  _______________________ Sp—or.
Mariborsko pustno razpoloženje
je sinoči prav efektno zaključila Rapido-va maškerada v unionskih prostorih. Maskiranega in nemaskiranega občinstva se je kar trlo v živo-karnevalsko okrašenih dvoranah. Svirala je Schon-herrjeva železničarska kapela.' Izmed posameznih maskiranih skupin so daii prisotnosti največ življenja šestomca športnikov, ki je imela na hrbtu belin suknjičev črne velike črke svojega kluba »M-a-ri-b-o-r«, potem skupina »Sing Sin»ovcev« in člani ter članice SK Ptuja kot kozaki. Sploh je bilo opaziti na Ra-pidovi maškeradi več sto Slovencev iz najrazličnejših slojev, medtem ko nasprotno o udeležbi Nemcev na Mariborovi redutj. ni bilo niti govora1
Ljudska uniuerza u mariboru
Karlin Michaelis, velika danska pisateljica in globoka poznavalka ženske duše se pripelje v Maribor 23. t. m. z brzovla-kom ob 14.54 uri. Gotovo jo bo zelo veselilo, ako jo tam pozdravi čim več ženskega sveta. Ob 8. zvečer govori v veliki »Unionski dvorani« o temi »Otroci, stariši in morala« (pisateljica je spremenila temo) s posebnim ozirom na sen-zacijonelni berlinski Scheller - Krantz proces.
Po predavanju bo prosti sestanek s pisateljico v mali unionski dvorani, ki se ga more vsakdo udeležiti. Kot običajno, bo pisateljica radevoljno odgovarjala na stavljena vprašanj.
Beograjske novine pišejo, da ni zbudil noben gost razun Tagoreja v prestolici toliko pozornosti in navdušenega priznanja kot Marin Michaelis! Kar pomeni Tgore vsemu človeštvu, to pomeni Michaelis naši ženi! Krepka opora in širo-kodušna tolažnica je njeni usodi!
V pondeljek 27. t. m. predava ga prof. dr. Marjana Kralj iz Zagreba o> »Ženski duševnosti«. —
Padec starega Rima in kriza moderne. Europe
O tem je predaval zadnji pondeljek v Ljudski univerzi dr. Jelačič, profesor u-niverze v Skoplju. Izšel je iz splošne u-gotovitve, da je naša evropska kultura v težki krizi, ki je tem usodnejša, ker so njeni znaki frapantno jfbdobni onim pred razpadom svetovnega rimskega imperija v 5. stoletju po Kr. Kakor je takrat rimska držvava predstavljala eno samo veliko enoto s centrom v Rimu, ki je iz-mozgaval province in kopičil vso oblast in vse bogastvo v rokah maloštevilnih oseb, dočim je velike mase mučila grozna beda, tako tvori tudi sedanji zapad-ni svet vedno bolj eno samo gospodarsko in kulturno celoto, kjer se socijalna neenakost vedno bolj izraža. Kakor takrat, tako se širi tudi danes pojav urbanizacije, ljudje zapuščajo sela in hite v mesta, ki se razvijajo v orjaška velemesta z vso rafiniranostjo in perverznostjo, s prevzemanjem barbarskih kultov, plesov, umetnosti. Rimski imperij je temeljil na neenakopravnosti spolov, svobodnih in sužnjev. Rimljanov in barbarov. Na stopilo je krščanstvo, ki je baš te temelje izpodbilo. In ko so se barbarski narodi deloma z mirno kolonizacijo, končno pa s silo ganili, je bila rimska katastrofa neizogibna. Izpodjedajočo vlogo krščau-stva je v moderni dobi prevzel komunizem, ki ni zgolj politično, gospodarsko, socijalno gibanje, temveč je tudi kulturna in prava verska struja: njen borbeni a-teizem postavlja nove ideale:	namesto
paradiža onstran uči utopijo paradiža na tem svetu, boga-Človeka je zamenjal s človekom-bogom. Vsi ti in številni drugi znaki nam dajo misliti o usodi moderne Evrope. In naše stališče? Nekateri pridi-gujejo kot rešitev pred grozečim poginom povratek v srednji vek, drugi resignacijo pred neizbežnostjo. Predavatelj pa ni pesimist. Kolo časa se ne bo dalo zavreti nazaj, pač pa ga lahko polagoma crenemo v našo smer, če vsak sodeluje v svojem področju pri dosegi integralne demokracije, pri širjenju etične kulture, posebno selske, in pri odpravi sbcijalnih crivic. In tedaj bomo lahko usodi še hva-ežni, da živimo v tako velepomembni dobi.
Slovensko trgovsko društvo
priredi svojemu ustanovniku in dolgo-etnemu članu gosp. Vilku Weixlu, pred-predsedniku gremija Maribor in predsed. Zveze trgovskih gremijev v proslavo njegove 50 letnice, zabaven večer dne 25. trn. ob 8 zvečer v Narodnem domu. Prijatelji slavljenca dobrodošli. —
Razpisana služba.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru sc odda mesto pisarniškega pripravnika. Zahteva se popolna srednješolska izobra zba z zrelostnim izpitom ali pa srednja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom. V poštev pridejo le moški prosilci. Prošnje naj se vloži najkasneje do 25. marca. —.,
Razstava češkoslovaškega stavbarstva
v Ljubljani
bo otvorjena v soboto dne 25. februarja ob 11. dopoldne na slavnostni način. Pošiljka razstavnega materijala je ravnokar prispela ter se je z instalacijo že začelo. Razstava bo prvovrstna kulturna prireditev, kajti njena vsebina bo podrobno informriala o sedanji razvojni stopnji moderne arhitekture prijateljskega naroda. Instalacijo razstve vodi dr. Kamil Novotny iz ministrstva prosvete v Pragi. —
Kolo jahačev v Mariboru
si zgradi lastno jahalnico v sredini mesta in bo tako moglo pričeti že s 1. marcom z rednim poukom v jahanju. To je bilo potrebno, ker vojaška uprava ni rešila prošnje za uporabo jahalnice v art. vojašnici, brez jahalnice pa je vsako delovanje Kola jahačev nemogoče. Da je bilo mogoče doseči lastno jahalnico, gre zasluga nekaterim članom, ki so pristopili kot ustanovniki s prispevkom po Din 1.000. Odbor prosi vse članstvo, da poravna članarino za celo leto naprej, naj pa bi tudi nabirali novih članov in dobro-voljnih prispevkov pri prijateljih konjskega športa. Jahalnica bo članom na razpolago vsak dan od 6. do 8. zjutraj, od 13. do 15. popoldne in od 18. do 20. zvečer, ob nedeljah pa od 9. do 11. dop. Za uro iašenja se plača Din 10, najmanj pa je treba plačati za 10 ur naprej. Prijave sprejema Kolo jahačev v Mariboru, art. vojašnica. —
Kdor je imel priliko
slišati gramofonske plošče violinistinje Edit Lorand, ne sme zamuditi ugodne prilike, da sliši umetnico samo na koncertu dne 29. februarja v veliki Unionski dvorani. —
Važno za splavarje!
Upoštevajoč mnoge pritožbe radi ustavitve splavljanja po Dravi je falska elektrarna ustregla želji prizadetih v tem smislu, da bodo omogočene vožnje splavov v času od 23. do 27. trn. Prav tako bo omogočena sredi prihodnjega meseca za nekaj dni vožnja po Dravi, na kar se interesenti že sedaj opozarjajo. ______
Mariborski pust v policijski luči.
Maribor je pusta praznoval sicer veselo, a je ostalo vse lepo v skladu s postavami in predpisi. Policija je izvršila v pretekli noči eno samo aretacijo radi razgrajanja v pijanosti in radi prekoračenja policijske ure je bila vložena tudi ena sama prijava. Policija je že poprej opozorila, da bo strogo in natančno gledala na uro in to je tudi zaleglo. —
Ubežni šolarji.
Šolska spričevala, pri katerih naj par redov obeleži duševno in umestveno stanje razvijajočega se človeškega bitja, so povzročila že mnogo zla v rodbinah in v mladih srcih. Po mestih Avstrije so zadnja spričevala učinkovala naravnost katastrofalno. Med šolsko mladino je bilo več samomorov in mnogo begov od doma. Po obvestilu iz Dunaja je naša policija zasledovala tri take begunce. Ube-žne šolarje so zajeli na Sušaku in danes jih bodo z Maribora poslali domov na Dunaj. —
Nesreča ne sejmu.
^Včeraj zjutraj je na ptujskem sejmišča živinski trgovec Ivan Crnokamen razganjal krave, ki so se začele bosti. Pri tem je pa padel ter si zlomil levo nogo. S prvim vlakom so ga pripeljali v mariborsko bolnišnico. —
Edini koncert moškega zbora
v letošnji sezoni priredi »Drava« v petek 2. marca v unionski dvorani. Zbor bo izvajal pod vodstvom svojega novega zborovodje dosedaj tukaj malo znane skladbe naših najodličnejših komponistov Kot solista sodelujeta g. Živko in g. Faganeli ter gdč. Zacherlova kot spremljevalka na glasovirju. Predprodaja vstopnic v trgovini gospe Brišnikove. — .441;
Krasne namizne garniture
kakor Tudi prtiče ima v zalogi tvrdka 1-* Ornik, Koroška cesta Št. 9, po izredno nizkih cenah.	*V’
Slabo barvanim lasem sc vrne pristna barva. Trajno kodranje belili las. Najlepše modne frizure in najboljše striženje las po zmernih cenah pri E. Mareš-u, Maribor Gosposka ul. 28. - -
rrmfVpn
Švejk med dinamitom in ekrazHoia. — »Javim pokorno, vse v redu?«
Češki pisatelj Jaroslav Hasek, ki je ustvaril tako dobro satiro militarizma, da njegov »Dobri vojak Švejk« v petih knjigah zavzema triumfalni pohod po svetu ter se predstavlja tudi na gledaliških odrih in v filmu. Pisatelj Hašek je pa odkril svojega dobrega vojaka ž v predvojnih kasarnah in ko je umrl kot reven bohem, so v njegovi zapuščini našli tudi tri poglavja predvojnega Švejka. V enem od teh poglavij nam predstavlja dobrega vojaka Švejka na službi v skladišču dinamita in drugih eksplozivno-morilnih sredstev.
Naj sledi kratek posnetek iz Svej-kovega predvojnega vojaškega udejstvovanja: Med dinamitom in ekra-zitom je živel Švejk mirno in zadovoljno. prepričan po eni strani, da brez božje volje ne pade niti las z glave, od druge strani pa kakor lev ohrabren z raznimi patriotičnimi pesmicami in-slučajnimi bodrilnimi nagovori raznih komandantov.
Nekega dne je pa prišla v barake dinamita in dobrega vojaka Švejka inšpekcija. Ko so oficirji stopili v barako. je Švejk ravno mirnodušno kadil svojo pipo in nri tem prekladal zavojčke ekrazita. Pipo je seveda takoi odložil, trčil s petami skupaj ter med salutiranjem odrdral: »Javim "okorno, nič novega, vse v redu!« Ob nenadnem visokem posetu je pa svojo gorečo pipo noložil tik ekrazita ter so na oblačke dima vsi oficirji uprli svoje prestrašene poglede. V nevarni situaciji se je po vojaškem redu prvi znašel oberst. predsednik insnekciie, ter nahrulil Švejka: »Naprej kaditi!«
To je bila nehote silno modra beseda, ker je goreča pipa v ustih veliko manj nevarna, kot pa kje na polici
med ekrazitom. Dobri vojak Svejk je
takoj zagrabil pipo ter izustil: »Javim pokorno, da že kadim!« — »Dobro! Sedaj pa marš z nami na stražnico!« —je dejal na oberstov migljaj adjutant. »Prosim pokorno, da ne morem, ker moram ostati po predpisu tukaj do šestih, ko me izmenjajo. Zaloga ne sme biti nikdar brez nadzorstva.« — Inšpekcija je odšla iz nevarnega kraja, spotoma je pa naročila straži, naj takoj s patruljo odvede Švejka.
Patrulja pride, Švejk pa mirno kadi med kupi dinamita in ekrazita. Korpo-ral, poveljnik patrulje, mu že od daleč vpije: »Švejk. prasec. vrži pipo skozi okno ter pojdi takoj z nami!« — Švejk: »Gospod oberst mi je zaukazal kaditi in jaz kadim.« — »Osel. takoj ven!« — vpije kornoral, Švejk pa odgovarja: »Po predpisu se me le lahko šele ob šestih izmenja, do šestih pa moram ostati nri dinamitu, da ne bo kake nesreče. Jaz sem zelo previ...*
Zadnjega zloga »den« pa ni mogel več izgovoriti, ker je nastala v muni-cijskem skladišču eksplozua, o kateri se je dolgo pisalo po listih. Ena baraka za drugo je šla v zrak in narazen, tam. kjer je dobri vojak Švejk s nipo v ustih točno po povelj« čuval ek ra zit pred vsako nevarnostjo, se je pa grmadila gora desk. kamenja in že-lezja. Par dni so naporno delali pionirji, da odstranijo ruševine ter izpod njih poberejo ubite vojake, da na sodni dan ne bi bilo spora glede šar-že. Težko delo je bilo to in ko so odstranjevali zadnia bruna, šo začuli iz rdobine vesel glas dobrega vojaka Švejka: »To je bilo nekaj! Pa srečno smo prestali. Hura. hura!« S težavo so moža izkopali, ko pa je zlezel iz vdolbine, je že strumno salutiral '?r dejal: »Javim pokorno, vse v redu nič novega!«
Za zagrebško prvenstvo v nogometu pričnejo tekmovati prihodnjo nedeljo. Od prvorazrednih klubov se srečajo: Croatia—Viktoria, Hašk— Železničarji, Concordia—Derby. Prvenstvena tebela jesenskih tekem je naslednja: 1. Gradjanski z 9 točkami, 2. Croatia 8, 3. Hašk 8, 4. Viktorija 7, 5. Concordia 6, 6. Železničarji 2, 7. Derby 2.
Zagrebški nogometni klubi
so razdeljeni v šest razredov. VI! a razred spada v gornji notici imenovanih sedem moštev, v I b razredu so: Šparta, Sokol, Tipografija, Uskok, Ilirija, Maka-bi, Slaven; v II a: Zagreb, Slavija, Gra-fičar, Atena Poštanski, Zmaj, Sava; v Ilb: Amateur, ZŠK, Grič, Pekarski, Fer-raria, Olimpija, Croatia - Podsused; v III a: Maksimir, Sloga, Borongaj, Grad-jevinarski, Unitas; v III b: Meteor, Mesarski, Trnje in Zrinjski.
Anulirana kazen nad SK »Županjo«.
Predvčerajšnjim smo zabeležili izredno težko kazen, ki jo je naložil osješki podsavez klubu Županja, ker je klubov tajnik javno v novinah napadal podsavez. Radi tega je bil namreč ves klub kaznovan z 9 mesečno zabrano igre. JNS pa je na predsinočnji seji anuliral kazen izrečeno po ONP, ker klub ni zakrivil nikakega delikta. Na zagovor bo poklican le pisec onega napada.
Podrobnosti o posebnem vlaku na Dunaj.
Pred dnevi smo že javili, da pripravlja zagrebški dnevnik »Novosti« poseben vlak, s katerim bi se odpeljali Jugoslo-veni na meddržavno nogometno tekmo Avstrija—Jugoslavija, ki se bo vršila v nedeljo 6. majnika na Hohe Warte na Dunaju. Zagrebški »Putnik« (Jelačičev trg 6), je prevzel tehnično stran tega potovanja in objavlja sedaj razne podrobnosti. Vse informacije in prijave razen potnega lista so že urejene. Posebni br-zovlak pojde iz Zagreba v soboto 5. maja zvečer, tako da pride na Dunaj ob pol 7. zjutraj. Pred južnim kolodvorom bodo čakali naše izletnike veliki Wolil-gemuthovi odprti avtobusi in jih odpeljali na skupen zajtrk. Sledi vožnja v avtobusih od opere po vsem notranjem mestu, po Ringu v Prater, ob Donavi do
dvorca in parlament in na Kloblenz, kjer bo skupen obed na odprti terasi, od koder je diven razgled na ves Dunaj. 0|) dveh se odpeljejo naši navijači na igrišče Hohe, Warte k tekmi. Od tega časa do odhoda vlaka (okrog devete zvečer) so izletniki nevezani. Cena za vse navedeno znaša 412.50 Din (vožnja 300 Din, Djana 8 Din, zajtrk 12.50 Din, menu 2S, avto 32 Din, Hohe Warte 20 Din, 5 razglednic z znamkami 12 Din). Vsi oni, ki se želijo pridružiti naši reprezentanci, naj se javijo najkasneje do 15. aprila na zagrebški Putnik in mu pošljejo 412.50 Din. — Ali ne bi tudi Mariborčani stopili v stike s prirediteljem tega posebnega vlaka ter si zagotovili rezervirane prostore iz Zagreba?
R. Žaček:
Rli imate suojo čeca rači*?
Naša mladina hodi že zopet pol leta v šolo, da se pripravlja za svoj bodoči poklic, da bi postala pozneje potreben členek človeške družbe.
Zakopani zakiači
Mnogo zakladov ne bo nikdar orišlo na dan, ker se o njih ničesar ne ve, so pa v zemlji zakopani tudi zakladi, o katerih je marsikaj znanega. Mnogo zakladov poznamo iz zgodovine in ob vsa kem odkritju zgodovinskih spomenikov se, da sklepati tudi na razne zaklade. Tako so ob staroegipčanskih piramidah grobnice starodavnih egipčanskih kraljev in drugih veljakov. Globoko v Mongoliji v puščavi Gobi so pa izkopali iz peska ostanke mesta Chara-Choto in na torišču tega nekdaj tako cvetočega mesta se trudijo že nekaj vekov domačini in za njimi tudi tujci, dvigniti zaklad, o katerem se pripoveduje od rodu do rodu. Ko so Kitajci v starih časih to mesto oblegali, so prebivalci sklenili uničiti svoje bogastvo, da se zmagovalci ne bi veselili plena. Vladar mesta je imel ogromne zaloge srebra in zlata ter je dal vse to bogastvo pred begom iz mesta zmetati v velik vodnjak. Za prevoz zaklada so rabili baje 80 vozov. Ekspedicija ruskega učenjaka Kozlova je našla med ostanki staro-mongolskega mesta mnogo dragocenosti, srebrni zaklad pa še vedno ni dvignjen. Precejšen zaklad so nedavno dvignili blizu Panamskega zaliva. Ta zaklad je naropal in pozneje zakopal morski ropar Henri Morgan, ki je živel v 17. stoletju. Zaklad, ki je bil zakopan pod razvalinami neke cerkve, sta dvignila dva Angleža, ki sta si iz pripovedb o roparju zaansvaln sv$ načrt ter po njem tekal* te
dostnega, mladostnega življenja In to
v obHki, Id M koristi ter je končno *2a uspešno telesno rast potrebna. Vse to so tudi predpogoji bodočega us* pesnega razvoja vsega naroda. Ako je že sedaj (po statistiki od 30. VI. 1-927) organiziranih v Sokolu 44.621 članov in članic starih nad 18 let, naraščaja 10.809 v starosti od 14—18 'let*ter 13.603 dece v starosti izpod 14 let, tedaj so to že številke, ki dovoljujejo neko predstavo o tem, kaj more Sokol, ki je največja telesnovzgoj-na organizacija v državi, pomeniti za narodovo bodočnost, ko je že v preteklem času dosegel take krasne uspehe, da je možno govoriti, celo o tem, da je že usodepolno posegel v, zgodovino narodovo.
Ako hočemo govoriti o tem, da smo vtisnili minuli dobi neko potezo, zlasti našemu narodnostnemu boju, ki je pripravljal našo politično samostojnost. potem moramo poskrbeti tudi za to, da bomo tudi v bodočnosti imeli stalen vpliv na razvoj našega naroda in naše države; zato moramo stremeti, da bi naša trdna organizacija rasla in postajala mogočna ne le številčno, nego tudi po svoji notranji vrednosti. Popolnoma moramo zrasti z narodom in k temu velikemu cilju nam pomore naša mladina, kateri bomo prepustili oporoko naših ustanoviteljev. K temu pa jo moramo vzgajati. Že od najnežnejše dobe, v telovadnicah, v naši širši sokolski družini. Deca vam bode hvaležna in v njihovih iskrečih se očeh bodete čitali radost ter zahvalo. Ne branite jim torej tega, kar je tudi vas vodilo in vas še vodi k višjim ciljem. Vesela, zdrava in čila deca premore več nego dorasla ter predčasno ostarela, ki ne po« zna nobene naivne radosti.
Kako bodete deco razveselili, če ?o privedete k Sokolu, kjer jo vaditelji v telovadnicah in na telovadiščih se-<
Tako prihajajo otroci v družbo, se učijo družabnih navad, toda priučijo se žal tudi takemu, kar bi vsakdo izmed roditeljev rajši odstranil od njih.
Odmikajo se nadzorstvu staršev in se osamosvajajo. Z osamosvajanjem mladine pa raste tudi nevarnost, ki preži od vseh strani. Plitva, brezpomembna razveseljevanja, dražila kakor alkohol, nikotin in dr. pripravljajo mlademu, še razvijajočemu se organu težave, ga rušijo predčasno ter mu jemljejo polno silo, katera je potrebna za uspešno udejstvovanje kakor v praktičnem poklicu, tako tudi pri študijah in pozneje v življenskem boju sploh.
In kako najboljše obvarovati mladino pred telesnimi in duševnimi škodami? Kako vzbuditi protiakcijo proti enostranskemu zaposlovanju, ki se pri šolarjih javlja v zgrbljenem sedenju v klopeh, često v pretoplem, slabo prezračenem in s škodljivim vzdu-hom napolnjenem prostoru?
Danes, ko se zahteva vedno glasneje sistematična telesna vzgoja, solnce in zrak, roditelji in vzgojitelji, ki jim je zares za zdravje zaupane jim mladine, ne morejo biti v zadregi. Zlasti pa pri sokolskih starših in funkcijonarjih ni na mestu neka neodločnost, kjer gre bolj za dolžnost. K Sokolu spadajo vaši otroci!
V Sokolu so otroci obvarovanj pred strankarskimi političnimi^ vplivi, (kateri se žal uveljavljajo že pri najmanjših). Brez razlike, kakšnega po- znanjajo s telovadbo, na izletih pa s litičnega ali verskega nazora so star- krasotami naše domovine, vodijo k’ ši, se zbira tukaj deca v radostnem samostojnosti, odpirajo nova obzorja, veselju in v družbi po možnosti naj- dajejo radost in veselje do življenja boljših ljudi iz prednjaških zborovski ter so jim dobri vzori! se pripravljajo za življenje. Tu se jim A dete? Hvaležno bode vam !n daje telesna in nravstvena vzgoja v njjrtl ter se j,0 s ponosom spominjalo takšni meri, da je zadosten protiutež prvega koraka k Sokolu, ki pomenja proti vsem možnim telesnim in du- določbo za krasno poslanstvo, kakršnega more imeti v narodu le Sokol.
ševnim škodljivim navadam Način izvajanja sokolske telovad-
(Po »Vzletu«, vestniku sredočeške
be, ki je po dolgoletnih izkušenostih SQ^ ~upe j p0diipnega, priredil A. J.) otrokom metodično prikrojena, tako
da njihove sile in zmožnosti niso prenapete, in katera se z njihovo fizično spretnostjo stopnjuje, ta način sokolske telovadbe zavrača vse razlo
Prui europski zčrauniki u Rfganistanu
Sedaj potuje po Evropi afganistanski
gc vase eventualne neodločnosti. Tu v]aciar Amanullah, ki je v kratki dobi v se otroku ne more škodovati, nego kulturnem pogledu silno dvignil svojo samo koristiti. Pazi se na vse zakone gorato centralno azijsko deželo. Pred fiziološke in biološke, ki se tičejo raz- petimi leti so prišli v Afganistan za stal-voja človeškega telesa in stopnje, ko- no prvj zapadno-evropski zdravniki in liko se lahko od njega zahteva. Z raz- prvj mecj njimi dr. Herold Iz Berlina, nimi vajami, prikrojenimi za vsako Ta zdravnik je poslal že mnogo zanimi-otroško starost, bodisi na orodju v (vih prispevkov medicinskim glasilom velikih prostornih telovadnicah, bodi- (Nemčije in Francije. V obširnih pokraji-si prostimi, izvajanimi na letnih telo-. nah afganistanske dežele se je šele v vadiščih na solncu in zdravem zra- zadnjih letih začela uveljavljati moderna5 ku, se podpira izdatno in vsestran- medicina. Prej so zdravili stari ljudje in sko razvoj telesa, se goji odločnost,1 če je recimo imel kdo glavobol,^ so mu prisotnost duha. resnicoljubnost in na glavi v obliki precejšnjega četvero-
druge za življenje zelo važne lastnosti. S prirejanjem izletov, zlasti v letnem časti, sc mladina približuje solncu, svetlobi, se vodi na čisti zrak, kjer v krogu sotelovsdccv okreva., ozdravlja, se vsestransko krepi in seznanja s krasotami svoje domovine.
A tudi vzgoji detetove duše se v Sokolu žrtvuje posebna skrb. Z gojenjem petja, z nagovori, predavanji, zabavicami itd. ter čestim stikom z  .....	orfnirain no-
kotnika obrili lase ter na to mesto polagali sir, pomešan s kravjim blatom. —■ Mnoge pokrajine so zelo trpele vsled malarije in ko je dr. Herold proti tej bolezni začel dajati tablete kinina, se je bolnikom to zdravilo vsled grenkega o-kusa zdelo posebno veliko čarodejstvo. Ko so mrzlični napadi pojenjali, je pa zdravnik dobil sloves pravega čudodelnika. Prihajati so začele k njemu celo ženske, popolnoma zakrite seveda in v spremstvu svojih mater, da mu oddale^
vaditelji, sc »mladičem« odpirajo no- p'omojjj0 r0].:0, da lahko potiplje žilo. va obzorja, s čimer njihov o notranje
na	rvn VinlA^ni ?n
življenje bogati ter sc v njih budi želja po posnemanju vzorov svojih vaditeljev — vzgojiteljev, kateri se za njih prav iz teh razlogov izbirajo med najboljšimi ljudmi.
Kdo izmed roditeljev torej pri takih okoliščinah ne bi pošiljal svoje dece k Sokolu? ' Samo oni, kdor nima rad svojega deteta! Samo tak, ki ne ljubi svoje domovine, ker bi mu sicer moralo biti kaj za bodočnost naroda, za našo mladino in njeno vzgojo. V Sokolu se odpira deci vir svelega. ra-
Zdravnik je na vprašanje po bolezni in težavah dobil često odgovor:	»Aolad
namešavah« — to je »nimam potomstva«. Nerodovitnost je pri afganistanskih ženah veliko zlo, ker izgubijo pred možem in v rodbini vse pravice, če ne rodijo otrok. Nerodovitno ženo sme mož brez vsake odškodnine odsloviti, dočim ima mati njegovih otrok zakonito zajamčene pravice. Dr. Herold je med drugimi vzroki nerodovitnosti ugotovil kronično malarijo. Pobijanje malarije je dvignilo rodovitnost in s tem je bil ugledin_ uspeh evropskih zdravnikov, utrjen.
Hans Dominik:
Oblast treh
»Niti na misel nam ne pride, spraviti deset milijonov ton jekla, katerega smo do sedaj nakupili, domov.1 Zadostuje nam, da je odtegnjeno vojni industriji. In... na to ne smete pozabiti ... mi smo hitro kupovali. Mi ( smo kupili še za ne preveč pretirane cene.
Politična napetost se bo prej ali slej j polegla. Narodi sveta se bodo potem, kot se je to po takih situacijah še ve-; dno zgodilo, z novo vnemo posvetili j mirovni produkciji. Toda surovine^ bodo potem drage...« Doktor Glossi-ni je nadaljeval s povzdignjenim glasom : »Potem bomo svobodno razpolagali s to velikansko zalogo. Zabra-nili smo, da bi se iz tega jekla kovali meči, potem bomo kovali iz njega pluge. Rane, ki jih bo sekalo to jeklo,j bodo plodonosne brazde na polju. Tako je mnenje in volja mojega...«
Kratko je pretrgal svoje pripove-, dovanje, ko da je zašel predaleč in povedal preveč.
»... mojega gospoda prezidenta diktatorja Cyrusa Stonarda«, je lord Maitland v mislih izpopolnil Glossi-nove besede. Sedaj je bil prepričan.
Doktor je govoril o vojni nevarnosti tako, ko da ista sploh ne obstoja. To bi moglo biti pretvarjanje, pregrobo, da bi mu samo za eno sekundo nasedel kak angležki državnik. Toda dr. Glossin je obenem razvil bodočo kupčijo, ki je morala vreči Amerikancem težke milijarde, če se kriza reši mirnim potom. Veličini teh gospodarskih izgledov se Anglež ni mogel odtegniti. Denar ostane de-1
nar. Ta osnova je bila pregloboko vkoreninjena v angležkem mišljenju in čustvovanju, da ne bi vplivala.
Neko poročilo angležke tajne službe je lorda Horaca podučilo, da je imel dr. Glossin pred nekaj dnevi dolg razgovor s Cyrusom Stonar-dom. Izven vsakega dvoma je bilo, da govori sedaj po naročilu diktatorjevem. Amerika se skuša izogniti vojni in pri tem še zaslužiti milijarde. Ta taktika je bila vredna Cyrusa Stonarda. Izogne se vojni, katere izid je negotov in pri tem pridobi svoji državi bogastvo, ki mu mora zagotoviti neomejeno gospostvo za celo vrsto let.
Bliskovito so se podile misli po lordovih možganih. V kratkih minutah je premislil Stonardov načrt v vseh smereh in uvidel je, da je izvedljiv in dobro zasnovan. Mreža je bila dobro spletena in ni nikjer kazala vrzeli.
Od tega trenotka dalje se je nagibal k prepričanju, da Cyrus Stonard v resnici želi ohraniti mir. Vprašanje, ali ga želi ohraniti tudi Anglija, s tem seveda še ni bilo rešeno. Na vsak način, tako je mislil lord Horace. ima Anglija priliko, da si čas spopada izbere po svoji uvidevnosti.
Lord Maitland je smatral zadevo za dovolj važno, da se pelje v London poročat ministrskemu svetu. Pustil je dr. Glossina v Maitland-Castlu in ga priporočil Dianini gostoljubnosti.
Maitland-Castle je bil zgrajen za časa kralja Tudorja. Poznejša popravila so sicer znatno razširila notranje prostore in jim dovedla več
MaN oglatt. M »MNj* * pwn. tfsvaHt« m MeijtliM nam«n* •fcCinatva: vaak* bM*4« 30 p. •ajmcnjti n<Mk Din 9*—
Mali oglasi
ŽanMva, 4opt*«wM;« in oglati trgavvkng« ati r*Wimw»f« zn*4aja; mkl	50	p,
atynumfH ntaMfc D« KS —
Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno^ Posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, pos^ekleno. tehtnice, ribeže. sita, deske za testo. valarje, likalnike, razne oblike za pecivo. kutUe za Speče« riio in dišave, kotličke in šibe za sneg. solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice umivalnike, vrče. stiskalnice za ocvirke im krompir, samovare »Pbfibus« in druee vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in periinice, iedilno orodje in žlice vseh vrst. jedilne servise iz porcelanu. krož nike iz porcelana 'n kamenine, utnivnine garniture in vse vrste steklene robe. -Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev 5. -	M.
Specljalna delavnica
za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr.
Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 429
Stiskalnica za grozdje in sadje na kamen
se proda v Slovenski Bistrici hiš. št. 94 in 195. Ponudbe je nasloviti na upravni-štvo lista.	423
Pekarna
v ljubljanski okolici, Y> ure od glavne pošte, s stanovanjem, se odda v najem. Naslov in pojasnila v upravi lista. XXI
Zatekel se ]e pes
volčje pasme. Lastnik ga dobi v Ipavčevi ul. 55.	438
zraka in svetlobe, toda zunanja podoba gradu je ostala skoro nespremenjena. Pred južno grajsko fronto je ležala široka terasa, katero je proti vrtu mejičil zid iz peščenca, po-nTtm z bršljanom in mesečnicami.
V parku so se nahajali krasni vodometi. Iz orjaških levjih glav so žuboreli mogočni curki, padali od kaskade do kaskade in se končno v z ločjem obraščenem mirnem potoku zlivali v jezero koncem parka.
V senci košatega drevesa je sedela lady Diana v udobnem pletenem naslonjaču. Knjiga, katero je pravkar čitala. je počivala v njenem naročju.
Njej naproti je sedel dr. Glossin.
»Gospod doktor . . . Vaše zanimanje za mojo osebo me spravlja v začudenje. Presega namreč ono mero, ki jo kažejo ostali moji gostje in . . . odkrito povedano, tudi mero, ki bi si jo sama želela.
Moj mož mi je povedal, da se z uspehom trudite ohraniti mir med našima državama. To je v mojih očeh velika zasluga. To vam daje mnogo svoboščin. Toda vse ima svoje meje . . .«
Dianine besede so bile ganjene, ko je govorila o miru. H koncu pa je bil njen glas mrzel in odbijajoč.
»Lady, vi me ne razumete pravilno in podtikate mojim besedam napa-
čen smisel. Kar sem dejal, je v tesni zvezi z dobrobitom obeh naših držav.«
»Gospod doktor, vi govorite v ugankah. Jaz pri najboljši volji ne morem najti nobene zveze med dobrobitom naših držav in mojo mladostjo v Parizu. Toda občudujem va$ detektivski talent. Vi ste v resnic! jako dobro poučeni o moji preteklosti .. . .«
»To je res. ladv Diana. Poučen sem celo bolje, nego si to vi mislite.«
»Prosim, gospod doktor, jaz nimam ničesar skrivati.«
Trdo in zasmehljivo je izgovorila lady Diana te besede v nadi, da se bo tako enkrat za vselej odkrižala vsiljivca.
»Saj sem vam že dejal. lady. da se morate naši državi braniti skupno pred mogočnim in nevarnim sovražnikom.«
»To sem že slišala, gospod doktor.«
»Sovražnik je Erik Truwor!«
Počasi je dr. Glossin izgovorM zadnje besede. In je mogel opazovati učinek besedo za besedo .
Dalje prihodnjič.
fpeminiaite te CDH
KUHARSKI
TEČAJ
za „fino pecivo" na zavodu
„VE$NA“
v Mariboru se začne 28. tm. Informacije daje ravnatelj-
stvo zavoda.
440
Ne pozabite I
Modna trgovina los. KarnKnik
je sedaj
na Glavnem trgu 11
Ovratniki, trdi in poltrdi najboljše vrste 9 Din, srajce, samoveznlce, klobuki in vsi drugi modni predmeti po reklamnih cenah. V.
Na pfanlncah
bo luštno
v soboto 25. februarja zvečer ▼ Mariborski koči. Za ples bo skrbela pristna pohorska godba, za neplesalce pa šega-
vi Pust, ki bo počakal do takrat v koči. Tudi pošta bo na ta dan funkcionirala. Koline in krofi sicer ne bodo zastonj, pač pa vstopnina.	439
S
a 88 Din dobite pri
J. Trpinu, Maribor
Clavnl trg 17
20a
Glavni trg 17
Izvrsten in najcenejši premog! Brezkonkurencno — znižane cene i
,PEKLENICA‘
4800 kalori' — far«* kamnina — irez žlindre — malenkoatsn pepai _ br»* duha po ivapiu — radi tega posebao priporo Člliv /.• stanovanja.
NOVE CENE:
Po vagonih, Iranko Mut*ko-Sreiiii#e . Din JB’—
Po vozovih od 2000 kg dal;e, na dom
postavljen .	36’
Aa drobao na dom poatavljen ....	40’— * a	100 k
Stavno /astopatvo
Božidar Guštin - Maribor
Piaarna : Cankarjeva l Sklaiiiiče: Cankarjeva 2* - tel. 400
Pllljalka: B. Krainer k ata, trgovina s kurivom Maribor, Crtomirova alica 6, pri KeroSkem kelodvora
lis
Leipziser Mest e 4.-10. M*rz 1928
je največji kupčijski tig sveta ,n naj-večji vzorčni veleselem v Evropi. Zastopanih ie md l#C ) blagovnih skupin vseh *trok. Nad 10.000 razslavljalcev iz 21 držav razstavlja najboljSe In najdovrSnejše blago	U1-;
Pojasnila daje Caitno zastopstvo za rilr.-lborsko oblast:
Kemijski iabcratorii Za industrijo, kmetijstvo in trgovino Maribor, Trg svobode 3
Pisemski papir
najmodernejše izpeljave le pri
1138
Zlati Brišnik, immu. ui. u
Polnilna peresa znamk Waterman, Montfclanc, Penkala
1 ' H*
m
¥
Oglejte si veliko zalogo novih
MODNIH
LISTOV
za spomlad in za poletje
v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13
*
bdaja K0M0rciJ »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelja In urednik: Fran Bror. ovičv. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e t c l a v Mariboru.