>- o—>—« -o—o—o-
Izhaja 10. in 25. dan vsa-cega meseca. „ ^^ i
Velja za celo leto 3 gold. za pol letal gold. a 50 kr.
List za, šolo in d. o m. L leto.	V Celji, 25. marca 1880.	6. list.
0 šolskih vertih.
Konec.
Vsak vert se ne da po enem kopitu osnovati, kajti tukaj se je treba ozirati na lego, velikost, podobo in tla vertnegu zemljišča. Občni načert za vse šolske verte je nemogoča stvar. Naš načert, kterega je „Popotnik" zadnjič raznosil, to tudi ni bil, nego služil bode morda temu ali unemu v podlago pri izdelovanji načerta posameznim šolskim vertom. A načert vendar mora imeti še tako mali šolski vertec; saj nobena reč dobro ne izide, ako je pred izpeljavo dobro ne preudarimo. Da mora šolski vert iz lahko umljivih vzrokov biti blizo šole in da je dobro, ako ima, kakor vsak vert, zaradi zavetja vertnim rastlinam proti merzlim vetrovom zidano ograjo, nam ni treba dalje dokazovati. Pri novih šolskih stavbah naj bi se na te okolščine oziralo; pri starih poslopjih pa se moramo ravnati po krajnih razmerah.
Še bolj težavno, kakor izdelati občni načert šolskim vertom, je točno določiti posamezno drevje, tersje i. t. d., ktero naj gojimo v šolskem vertu, ker ima vsak kraj svoje različne potrebe in teh ne smemo prezirati. Seveda je v tem obziru velik razloček med verti pri šolah v mestih in po deželi. V obče velja v tej zadevi, kakor skoraj nikjer tako tehtno, pedagogično pravilo: Za otroke je še le to. kar je najboljšega, zadosti dobro.*) Nikakor pa se ne strinjamo s tistem mnenjem, ki tirja, naj bi imeli v šolskem vertu vse domače poljedelske, strupene in druge rastline, da bi jili potem učitelj pri poduku v rastlinstvu vporabljeval. To bi bil cel botanični vert, nikakor pa izgled domačemu vertu, kar mu je glavni namen. Verh tega pa se večidel vse rastline, ktere se v šoli obravnavajo, brez truda lehko dobijo. Kaj hočejo gozdna drevesa v šolskih vertih v takih krajih, kjer od vseh strani že itak v šolo lukajo ? -- Od poljedelskih rastlin naj imajo svoj prostor tukaj le tiste, kterih sicer v šolskem okraju ni, pa jih zvedenci iz lastne skušnje priporočujejo. Otroci po deželi n. pr., poznajo večidel vsa navadna žita in nekaj pičnih zelišč; a trave so jim celo neznane. Cela truma trav naj dobi svoj prostor v šolskem vertu.
*) G. učitelje opozorujemo na izverstne knjigi ,,Der Schidgarten" v. Jablancxy, W!en, 1879, cena 1 gld. 40 kr. in M. Kolb, Stultgart, 1880; cena 42 kr. Iz dotičnih imenikov si lalako zberemo, kar nam ugaja.
S tem in s podukom, kteri se na ta poskus naslanja, bomo pospeševali u m n o obdelovanje travnikov — na kar se pri nas le premalo ozira — in tako pomagali povzdigniti živinorejo na višjo stopnjo.
Pri sadjereji se večkrat le premalo na to gleda, ali sadju, kterega hočemo gojiti, naše podnebne in zemljišne razmere ugajajo. Dobro je tedaj treba ločiti sadje, ktero raste samo v toplejših krajih, od takega, ki se obnese tudi v merzlejših. Nektera drevesa so zadovoljna z bolj pusto zemljo, a druga zahtevajo celo mastna tla. Da so se do zdaj sadeži morali dobivati iz daljnih krajev ter se moralo edino le na poštenost prodajalca zanašati, kakšno blago nam pošlje in v kakšnem stanu ga prejmemo, je bilo sadjereji le v kvar. Morebiti so mlada drevesa že dalje časa na tleh ležala ter jim korenine že ovenele. Kdo se bo čudil, ako potem ne rastejo ? Oporekalo se je toraj večkrat, da pri nas sadno drevje ne raste. V šolskem vertu pa gojimo tako sadno drevje, ki je glede podnebja že vdomačeno in svesti smo si, da bode raslo, ker pri presajanji pride iz zemlje hitro zopet v zemljo, — če smo ga le prav in v pravo zemljo vsadili. Se ve da se zdaj drevo ne sme zapustiti; treba je vedeti in znati, kako se spretno ravna z mladim in ostarelim sadnim drevjem. Tega se je pa treba učiti, in za to nam je šolski vert celo primeren kraj. Dokler tisti, kterim so izročeni drevoredi ob cestah, tega ne znajo, se nam ni nadjati kakšnega vspeha.
Marsikteri vinogradnik pozna dovolj vinskih tert, le samo kaj prida ne; njegov vinograd je poln tersja vsake verste. Zasadišče v šolskem vertu (Rebschule) in pa brajda mu dajeta lepo priliko, da spoznava boljše vinske terte ter si zboljša svoj vinograd.
Sočivje*) se posebno po mestih prav lahko proda. Koliko denarja si umen kmet s sočivjerejo lehko zasluži; koliko ga pa tudi gre v ptuje dežele za semena, ktera bi lehko doma pridelali! Razun tega pa še nismo zagotovljeni, ali smo dobili to, kar smo zahtevali, ali se bo seme vcimilo ali ne, kajti znano je, da kupčevalci radi staro seme med novo pomešaja, da ga tako v denar spravijo. Slavna vlada ve ta oddelek kmetijstva dobro ceniti ter si prizadeva spraviti ga na višjo stopnjo. V spodbudo razpisuje darila za dobre vspehe, ktere tudi učitelji lehko dobijo. Kakor smo že pri poljedelskih rastlinah poudarjali, ne bomo imeli v šolskem vertu samo domačih želišč, nego gojili bomo tudi ptuja, ako so vredna, da se v naših krajih vdomačijo.
Da so zdravilna zelišča ravno tam naj bolj potrebna, kjer zdravnika blizo ni, kar je večidel po deželi, ne bomo dokazovali. Zoper tako zvana domača vračila nima nobeden nič, ako le niso vražna. Navadne zdravilne rastline naj se v vsakem šolskem vertu nahajajo, da jih otroci poznajo ter njih zdravilno moč zvedo.
Za čebelarstvo imamo v šolskem vertu čebelnjak. Ta marljiva ži-valica obilno poplača mali trud, ki ga ž njo imamo, in ne bo odveč, ako ter-
*) Tu ne menimo samo stročnice, ampak tudi vsakoverstna kuhinjska zelišča.
dimo, da bi še znabiti marsikdo svoj dom imel, ko bi se bil v pravem času čebelarije lotil, ter se učil od te nedolžne živalice reda in marljivosti. Naj se je tedaj že dečki v šolskem vertu uče. Mislimo pa, da je tudi deklicam le v korist, ako se ž njo seznanijo. Po nekterih krajih oskerbljuje po leti, ko gospodarja drugi posli od doma kličejo, gospodinja čebele in prepričali smo se, da ne brez vspeba.
Povsod, kjer raste murba, naj bi se poprijeli tudi s vil o preje. Dobička daje temveč, ker traja samo kakih 40—45 dni in sicer v času, kedar kmet na polji nima veliko dela. Tudi tukaj mora biti šola perva, da jo vpelje s podukom in praktičnimi poskusi. Če je le mogoče, naj se ogradi šolski vert z murbinim živim plotom, kar daje potem listje za majhne poskuse.
Cvetic, teh k r a s o t i c narave, ne smemo v šflskih vertih zanemarjati, kajti tudi te pričujejo o stopnji omike posameznih krajev in ljudstev: le blago serce ljubi cvetice. Če damo pridnemu učencu pri izstopu iz šole malo sadno drevesce v spomin, podarimo pridni deklici šopek cvetličnih sadežev ali peščico semen, kmali se bomo prepričali, da naš trud ni bil zastonj. Polagoma se bodo začele skrivati hiše za s a d n i m drevjem, ktero bo dajalo razun okusnega sadja, prijetno zavetje pred hudim vetrom, kadar pa preti vasi n e v a r n o s t p o ž a r a, b o d o j i sadna drevesa prava »požar straža." Domači verti se b o d o v občno k o r i s t c e 1 o p r e-drugačili; kajti d v o m b e ni, da bi deklica ne obe mila svojega spominka na šolska leta v korist svoje rodbine in v olepšanje domačega verta. Delajmo v tem zmislu leto za letom in naloga naša je doveršena — namen šolskih ve rtov smo dosegli. Zakaj v vaseh in tergih, kjer gojijo deklice cvetlice po vertih in oknih, mladenči pa sadna drevesa v sadunosnikih; kjer gospodinja s svojo hčerko umno obdeluje domači vert; tam kjer se v prostih urah zbirajo kmetje v vertih pri čebelnjaku, ter se pogovarjajo o kmetijskih opravkih: tam ni pomanjkanja, tam je doma b 1 a g o s t a n ; takim v a š-č a n o m se ni treba bati za dom — in »ljubo d o m ž, kdor ga ima!"	J. Lopan.
Kalužnica (caltha palustris).
Učni poskus za više razrede.
Narava se je zbudila iz zimskega spanja in prve spomladanske cvetlice se prikažejo. Med temi oznanovalkami vesele vigredi najdemo na kalužnatih travnikih, ob potocih i. t. d. tudi kalužnico, ki se se svojo zlato barvano glavico blišči. Učitelj, ki hoče kalužnico v šoli obravnavati, naj veli otrokom, da jo poiščejo, s korenino vred izkopljejo in v šolo prinesti. Korenine pa naj blata in prsti očistijo, da bodo podzemeljske dele rastline ložje opazovali in da se ne bodo poblatili. Vsak otrok, ali saj vsak drugi v klopi, mora cvetlico kadar se v šoli o njej govori, v roci imeti, da jo lahko ogleduje. —
C*
Poduk se začne. Učitelj: Kje si našel to cvetlico Marko ? (ob potoku). Kje si jo ti izkopal Ljudevit? (na močvirnem travniku). Kje si jo ti zapazila Tončka ? (ob luži v dolini). Kje rase tedaj ta rastlina ? Ker jo clpgtikra^i ob lužah nahajamo, pravimo ji kaluž ni ca, in ker okoli sv. Ju rja (Sentjur-jevega) cvete, jo tudi Šentjur j evico imenujemo, (imeni se na tablo napišete.),, Kak visoka je tvoja kalužnica od korenine do vrha J .. ? (2 dm.) Tvoja Š .. ? (3 dm.) In tvoja A .. ? (4 dm.). Kak visoka zraste tedaj kalužnica ? (2—4 dm.). Ktc-ri del rastline je v zemlji tičal M..? (korenine). Koliko pa jih ima kalužnica? (mnogo). Kake so po podobi? (so nitim podobne, so nitkaste). Zakaj ima kalužnica korenine ? (ž njimi je v zemljo priterjena in po njih dobiva iz zemlje živež). Kaj najdete nad koreninami? (lesnato debelino). Ta debelina, podolgovati grči podobna, je kalužnično deblo ; ker je zmiraj v tleh zakopano in se v jeseni ne posuši, ampak v zemlji skrito prezimi in o spomladi zopet poganja, imenuje se korenika. (Rhizom. Wurzelstok). Kje ima toraj šentjurjevica svoje deblo ? (v zemlji zakopano). Ktero njegovih lastnosti ste se učili spoznavati ? (da prezimi i. t. d.). Kako imenujemo taka podzemeljska debla ? (korenike). — To se zdaj v zvezi ponovi.
Kaj priraste v spomladi iz korenike ? (mnogo precej debelih, mesnatih mladik). Kaj se prikaže poleg mladik ? (veliko listov z dolgim peceljem). Kaj delajo mladike in uni dolgopeceljnati listi ? (košat grmič). Kake barve so listi in mladike ? (so zeleni). Kake postanejo po časi mladike ? (veče, na pol lesnate in bolj močne). Kako pravimo takim starejšim in močnejšim mladikam ? (stebla). V kaj so razcepljena stebla ? (v dva ali več vrhov). Kaj se nahaja na koncu vsakega vrha ? (eden cvet). Kaj pa najdemo na dnu vrhovih vilic ? (tudi liste). Kak se ločijo od unih iz korenike priraščenih ? (so manjši in imajo krajši pecelj). Kaj vidite na vrhu listnega pecelja9 (ploščico). Pravi se ji listna ploskev (ploščica [Blattscheibe]). Kako podobo ima ploščica? (podobo srca; list je srčast). Kaj pa zapazite na listni ploščici? (debelše in tanje niti). Te imenujemo listne žile (Blattnerven). Povejte mi sedaj dele lista! (pecelj, ploščica, žile). Kaj pa se še derži stebla tam na dnu vrhovih vilic? (majhne ploščice brez vsega pecelja). Tem se pravi p r i 1 i s t k i (Nebenblatter). Kake liste poznate sedaj ? (prave liste in pri-listke). Kje stoji nekaj pravih listov ? (nizko pri steblu v šopu). Takim pravimo pritlični listi (grundstandige Blatter). Kje jih je pa nekaj raztrošenih ? (po steblu). Take liste imenujemo stebelne liste (Hocliblatter) Koliko vrst pravili listov toraj razločujemo ? (pritlične in stebelne liste) Listi so bistveni deli rastline, oni so ji to, kar so nam pluča. — Se skupno ponovi. — Kaj nosi vsak vrh ? (jeden cvet). Iz česa se je razvil cvet ? (iz cvetnega popka). Še najdete kaj nerazcvetenih popkov ? Kake podobe so ? (krogljasti). Kaki so po barvi ? (zeleni). Kake barve je popolnoma razcveten cvet ? (žolte). Kteri posodi je podoben ? (plitvi čaši). Kaj se nahaja ob robu cveta? (več rumenih lističev). Izpipljite in preštejte jih! Koliko jih je? (5). Ker delajo okoli notranjih delov cveta krasen, vencu podoben obod, jim pravimo ven če v i listi (Blumenblatter). Koliko venčevih listov ima toraj
kalužnični cvet? — (Prav za prav so ti listki časni listki (Kelchblatter) in venčevih ni; pa ker so otroci navajeni (ali se bodo navadili) pri cvetu le po barvi zelene liste čašine imenovati, naj se ti rumeni čašini listi za venčeve vzamejo —). Kaj še zapazite v cvetu? (mnogo niti, z bučico na vrhu). To so prašniki (Staubgefasse). Koliko prašnikov ima tedaj kalužnični cvet? (mnogo). Koliko delov razločujete pri vsakem prašniku ? (prašnikovo nit (Staubfaden) in prašnikovo mošnjico, prašnico (Staubbeutel). Zdrobite prašnikovo mošnjico. Kaj je ostalo na prstih ? (rumen prah). Od kod je prah ? (iz prašnice). S čim so toraj napolnjene prašnice? To je cvetni prah (Bliitenstaub) Kje so prašniki v cvetu priraščeni ? (na dnu cveta). Izpipljite vse prašnike ! Kaj še ostane? (več podolgovatih in ploščatih bučic). Pravi se jim pestiči (Stempel). Kaj ima vsak pestič na glavi? (čepič). Pravi se mu brazgotina (Narbe), ker je včasi zgoraj ali po strani razruščen. Spodnjemu, nožnici podobnemu delu pestiča se pravi plodnica ali semenik (Fruchtknoten). Plodnica, brazgotina in prašnice se svojim cvetnim prahom so važni deli cveta. Če bi ktere ga teh delov ne bilo, bi rastlina nobenega sadu ne obrodila. — Iz česa zraste sad ? (iz plodnice). Sad je tedaj dozorjena plodnica. Kedaj dozori sad kalužnice ? (po leti). Kaj se nahaja, v sadu ? (več semenskih zern). Kaj priraste iz vsacega čverstega semena, če v dobro zemljo pride? (mlado zeljice — kalužnica). Povej, kaj smo se učili o cvetu M. !
Nam kalužnica kaj koristi ? (da). — Goveja živina, ovce in koze jo rade jedo, dokler je še mlada; tudi svinjam se njene mesnate mladike v pomladi kuhajo. Ce je pa rastlina starejša, je strupena in živalim škodljiva, zato se je tudi živina pozneje skrbno ogiblje. Človeku pa škoduje, bodi si mlada ali stara. Če bi kak njen del v usta vzeli in ga žvekali, bi se zastrupili. Treba se je toraj rastline varovati. V nekterih krajih pa vendar le cvetne popke oberejo in jih v kis devajo, da jim strup odvzame. Potem jih pa kuharice pri kuhi namesto pravih kaprov porabijo. — Trgovci jim .nemški kaper" pravijo. Ponovi, kar sem vam do zdaj povedal, A.! Vse se ponovi.
Ko je obravnava dokončana in ko se je vse večkrat ponovilo in dobro utrdilo, naj se rastlina popiše. Učitelj napiše gradivo samo v napovednih besedah*) tako le na tablo:
Kalužnica
Se nahaja in cvete. 2—5 dem. visoka. Korenine nitkaste. Deblo lesnato, kratko, v zemlji skrito. Prezimi, poganja, korenika. iz debla več mesnatih stebel in mnogo dolgopeceljnatih listov. Grmič. Vsako steblo 2 ali več vrhov. Na steblu prave liste in priliste. Pravi listi srčnati. Vsak vrh eden rumen cvet. 5 venčevih listov, mnogo prašnikov in veliko pestičev. se osiplje. Pestiči ostanejo, iz njih sad, v njem seme. Koristi, škoduje.
—pr—
*) Kdor pa meni, da bi bilo to za učence pretežko, naj namesto tega primerna vprašanja napiše.
Slovniška obravnava v ljudski šoli.
Spisuje V. J a r c.
Dalje.
16.	Zapišite najprej kerstna, in poleg teh priimke ali rodovinska imena vsakega vaših součencev in součenk !
Kako ime pa ima ta-le reč? (- - - tabla.)
Kako ime pa ima ta-le reč? (- - - klobuk.)
Kako je pa tisti reči ime, s ktero tablo brišemo? Kako je pa tisti reči ime, s ktero kruh režemo? Kako imenujemo tisto čSč, ki jo ima konj na nogi? kako se zove. tista reč, s ktero kosci kosijo?
Kako se imenuje tista reč, ki jo ti vsak daiPliavadno piješ? Kako se imenuje tisti, ki dela mize? Kako se imeruje tisti, ki izdeluje obuvalo? Kako se imenuje žival, k; poje kikeriki? Kako se imetjuje žival, ki se glasi mijav? Kako se imenuje drevo, ki rodi želod?
Vsak človek ima svoje ime, vsaka žival ima svoje ime, vsaka rastlina ima svoje ime, vsaka reč ima svoje ime. Skiatka, vsaka oseba ali reč ima svoje ime. Tista beseda pa, ki osebo ali reč imenuje, pravimo, da je samo-stavno ime ali samostavnik.
17.	Zapišite imena oseb in reči, ki jih vidite v šoli!
18.	Zapišite imena oseb in reči, ki jih vidite doma!
19.	Zapišite imena raznih živali!
20.	Zapišite imena različnih rastlin!
21.	Zapišite 60 samostavnikov, ki naj pomenijo osebe ali pa reči ka-koršne koli!
Nekteri samostavniki pa zaznamjujejo takošne reči, kterih ne moremo ne viditi, ne potipati, ne slišati,' ampak jih samo mislimo n. pr. svetost, ponižnost, učenost, serčnost i. t. -d. in taka imena so miselna imena.
22.	Zapišite nekaj miselnih imen!
Če se učenci uče, kako se imenuje njih delo? — (učenje). Če otroci kriče, kako se imenuje njih početje? Če kmetovalci sejejo, kako se imenuje njih delo? Če hlapec seka, kako se imenuje njegovo delo? Če dekle žagajo, kako se imenuje njih delo? Če zidarji zidajo, kako se imenuje njih delo?
Besede, ktere zaznamjujejo kako delo, djanje ali početje, se tudi lehko jemljejo kot samostavniki — glagolniki.
23.	Zapišite- 50 djanj ali početij !
Samostavniki, ki pomenijo kakega človeka, pravimo tudi, da pomenijo osebo.
24.	Čitajte naslednje samostavnike in povejte, kteri pomenijo kako osebo, kteri pomenijo kako žival ali kako drugo reč, kteri zaznamjujejo kako djanje ali početje!
ldapec, Juri, kožuh, vol, žena, sod, sosed, riba, ribič, ribnik, pisanje, jagnje, oranje, nedolžnost, ošabnost, serp, prediea, otrok, poterpežljivost, plavanje, papir, železo, Katra, stric, zid, Žid, perilo, perica, kovač, ldadvo, lajanje, govorjenje, navdušenost, jeza, krepost, lenoba, pert, risanje, srebro, brat, gospodinja, otrok, močvirje, gora, preja, ležanje, greh, jokanje, dišava.
Kako se pa reče tistemu kraju, kjer si ti doma J. ? (Pri nas se pravi na Lužah). Kako se pa vaši vasi pravi B. ? (N. pr. Naši vasi se reče Visoko). Imenuj vasi v naši fari ali župniji ! M. Ali je ktero izpustil ? Kteri ve še kake druge vasi imenovati?
25.	Zapišite vasi, kolikor jih kteri ve !
Nekteri ljudje pa stanujejo v krajih, ki so navadno malo veči in lepši kakor vasi in ti se imenujejo tergi. Kteri izmed vas je v tergu doma? Nekteri tergi so: Sevnica, Railienburg, Laško, Šentjur, Vojnik, Železniki, Verhnika, Postojna, Jesenice. — Kteri ve še kak terg imenovati?
26.	Napišite terge, kolikor jih kteri imenovati zna !
Gosposki ljudje prebivajo pa v mestih, kteri imajo navadno še več in lepših hiš kakor vasi ali tergi. Nektera mesta so : Gradec, Ljubljana, Celovec, Gorica, Celje, Kranj, Terst. Kteri ve še kaho mesto imenovati ?
27.	Zapišite mesta, kolikor jih kteri ve!
Kteri ve, kako se imenuje dežela, v kteri mi prebivamo ?
Dežela, v kteri mi prebivamo se imenuje . . .
Kteri ve pa še kako sosednjo deželo imenovati ?
Dežele so : Štajarska, Kranjska, Koroška, Hervaška, Primorska in druge.
28.	Zapišite imena dežel!
Ljudstva pripadajo raznim narodom; kako se imenujemo mi, ki smo rojeni na slovenski zemlji in ker govorimo slovenski jezik ?
Kteri ve še kak narod imenovati ?
Po narodnosti smo : Slovenci, Nemci, Italijani, Francozi in še drugi.
Od kod pa pri vas dobivate vodo za vsakdanjo potrebo N. ? Kje jo pa pri vas dobivate L. ? Kako. se pa imenuje vaš potok ?
29.	Imenujte nekaj potokov !
Tekoče vode, ki so veče, kakor potoki, se imenujejo pa reke.
Nektere reke so : Sava, Drava, Kerka, Kokra, Soča, Bistrica, Savinja. — Kteri ve še kako reko imenovati ?
30.	Zapišite reke, kolikor jih kteri ve !
Kako se pa uni-le gori pravi, ki se tu-le čez vidi ?
('Imenujejo se vse gore, ki se naj bliže vidijo). Nektere gore so : Triglav, Kum, Dobrač, Košuta, Grintovec —
Kteri ve 'še kako goro imenovati ?
31.	Napišite nekaj gor!
Imenaljudi, posameznih, narodov, krajev, vasi, te rgo v, m e s t, d e ž e 1, potokov, rek, gor, s o »t u d i s a m o s t a v n i k i i n kersotaimena le posameznim s t' a r e m lastna, reče se jim lastna imena. Zapomnite si: Lastna imenasepišejo vselej z veliko začetno čerko.
32.	Skusite se, kteri bo napisal največ lastnih imen !
Dalje sledi.
Učiteljem in staršem
nekaj A n t. M. S 1 o m š e k - o v i h izrekov o poduku in o d g o j i.
Nabral Tone Brezovnik.
Dalje.
24.
Dobra šola glavo razjasni in serce za dobro ogreje; in to je šole pervi, sveti namen. Učiti otroke po kerščansko modro živeti, si za časno in za izve-ličanje večno skerbeti, za to je šola. Pošteno dejanje ima v šoli pervo, posvetno znanje poslednje mesto. Dobro je znati pisati in brati, pa stokrat bolje pošteno ravnati. Brez modre glave in pravičnega serca, je tudi nemška beseda prazen mak. Slovenci! ne bodite abotne šolobarde, le na nemščino gnati, po-bistrenje glave in požlabnenje serca pa zanemarjati. To bi bilo narobe delo. Šole so nam potrebne, to lehko vsak spozna; ali kdor le po nemški besedi šole ceni, se močno goljufa. Gorje vam, ako svoje otroke samo zato v šolo pošiljate, naj bi se nemščine učili, za modro glavo in pošteno serce vam pa ni mar! Nezaiobljeni, napuhneni otroci vas bodo po nemško kleli, vi stariši pa bote po slovensko solze točili. — Potrebneje se j'e Boga bati in spoštovati stariše, kakor nemškovati. Dobra je nemška beseda dobra, in kdor se je utegne lotiti, naj ne zamudi, pa edina pot k pravi sreči ni, kakor nekateri mislijo. Lepo Bogu služiti, očeta in mater lepo imeti, cesarju in od Boga dani gosposki pokoren biti, svoje delo dobro znati, svoje dolžnosti zvesto izpolnjevati, križe in težave voljno nositi, veselo živeti in srečno umreti: ti zlati nauki so človeku veliko potrebniši, ko nemščina; ona bodi pridnim šolarjem naveržek.
25.
Pravega nauka luč je Kristus, on odgoje pot, on učencev življenje. Sveta skerb učiteljeva naj bo glavo učencev izjasniti, pa tudi požlahniti serce, ter celo življenje svojih vlastencev po nauku in vzgledi' Kristusovem uravnati, ter njihovo pravo srečo na skalo sozidati. Učitelji, ki po drugij stezi svoje učence vodijo, jim na pesek srečo stavijo. Taka šola in pa morska pena en mak velja. Vsa taka modrost in učenost je podobna koči na pesek pozidani. Priburijo vetrovi hudih dni, pridere ploha nesreče, hiša se podere in podsuje človeka nesrečnega, kajti nima pravega temelja, kojega ni in ga ne bode, razun onega, katerega je utemelil Kristus.
26.
Modrih naukov se učiti Svetih čednost' osvojiti: To mladini da modrost; Ona se nam ne postara, Tudi tat za njo ne bara; Večna njena je vrednost.
27.
Stokrat bolje nobena, kakor pa slaba šola, v kateri se otrok še prav sedeti ne nauči; iz slabih šol imamo toliko postopačev, in večidel slabih ljudi.
28.
Iz dobre šole prirastejo boljši — iz slabe šole pa slabši časi, kajti so Časi ravno taki, kakoršni so ljudje.
29.
Slabe šole si je v sedanjih časih hudič izbral, da bi človeški rod v cimi pokvaril.
30.
Dobra volja potrebuje dobrega vina, da jo oveseli, dobra šola pa lepega petja, da jo oživi.
31.
Pesmi le tamo slišati ni, kder ni poštenih ljudi'.
32.
Se hočeš v šoli dobro učiti, imaš hitro v pričetka začeti; kdor le odlaga od danes na juter, ne bo vsem ob enem kos, bo hitro zaostal in obnemogel. Cesar se danes lehko naučiš, pa zamudiš, se boš juter težko naučil; glava lenuhova vsak dan bolj terda prihaja.	Dalje sledi.
Slike iz kazalnega poduka.
ii.
K o nj.
Dalje.
Kdo mi zna popisati konja tako, ko smo se zadnjikrat učili ? Učitelj poskusi z enim, če ne gre več gladko, pomaga on in součenei. Potem se takole nadaljuje:
Kako se zove ta konjev del ? V r a t (V celem stavku!). Kakšen je vrat ? (Učitelj vleče s paličico po vratu sem ter tje, da otroci vedč, kaj misli s tem vprašanjem). Vrat je precej dolg. Kdo pozna drugo žival, ki ima dolg vrat ? — Ki ima kratek vrat ? — Kaj ima tudi vrat, pa ni žival ? Steklenica i. t. d. Je li konjski vrat lepo raven ? Ne , on je slok. Je li lepo okrogel ? K. v. je stisnjen. Kdo ima okrogel vrat ? — Kaj ima konj na vratu ? Grive. Kaj so grive ? Dolga dlaka. Ktera žival še ima grive ? Čemu so konju grive ? V kinč. Kakšen kinč ima petelin ? Greben, podbradek i. t. d. Kdo mi zna sedaj povedati, kakšen je konjski vrat ? — Milan ? Konjski vratje precej dolg, slok in stisnjen. Na vratu i m a k o n j grive, (i r i v e s o m u v k i n č. — Povej tudi ti tako! Ti, ti, vsi!
Kakšno podobo (Form) ima konjsko truplo? Otroci bodo vse sorte odgovarjali, le pravo morda nobeden ne bo povedal, zato vpraša učitelj : Kdo je videl doma mater rezance delati ? — Kaj storijo s testom ? Kazvaljajo ga. S čim ? Z valjarjem. Kakšno podobo ima ta valjar ? Podolgovato okroglo. No, ker je konjsko truplo tudi nekoliko takemu valjarju podobno, pravimo, da je valj a s* t o. Kakšno je toraj konjsko truplo? K. tr. je valjasto. Ti, ti, vsi! Ktera druga žival ima valjasto truplo ? Pes, vol, kača i. t. d. —
Kako se zove zgornji del trupla ? Herbet. Kako spodnji ? Trebuh. Kdo po trebuhu lazi? Kača. Kaj pa ima herbet, pa ni žival? Knjiga i. dr. — Kdo se mi upa sedaj konjsko truplo popisati? — Anica! — Konjsko truplo je v a 1 j a s t o, zgornji del trupla se zove herbet, spodnji pa trebuh. — Kdo bo še znal tako? Ti, ti, ti, vsi!
Koliko nog ima konj ? Štiri. Ktera žival ima tudi štiri noge ? (Učitelj si jih pusti več našteti, vendar, kakor navadno povsod, imenuje vsak otrok vedno le eno žival v celem stavku). — Ktera žival ima dve nogi ? — Kdo pozna žival, ki ima šest nog ? — Ki ima osem nog ? Pajek. Deset nog ? Eak. Kdo mi pa ve za žival, ki nima nobene noge ? Kače, ribe i. t. d. Kaj pa tudi ima noge, pa ni žival? Miza, stol, posteljak i. t. d. — Kaj ima konj na vsaki nogi ? Kopito. Kdo še ima kopito ? — Kdo ima parklje ? — Kdo tace ? — Kaj ima konj na vsakem kopitu ? Podkev. Zakaj ? Da si kopita ne pokvari, kajti potem bi ne mogel hoditi. Iz česa je podkev ? Iz železa. Kako bomo toraj rekli, da je podkev ? Podkev je železna. Kdo jo napravi ? Kovač. Kako pravimo tedaj, kadar kovač konju podkev nabije ? Kovač konja podkuj«;"-- Kaj konj rad z zadnjima nogama stori? Zbije (ritne). Ni toraj varno h konju ali za konja stopiti! — Ponovitev! — Koliko nog ima konj? Kaj ima na vsaki nogi ? Kaj na vsakem kopitu ? Kdo dela podkev ? Kaj konj rad z nogami stori? — Kdo mi zna vse to lepo povedati? — Bajko! — Konj ima štiri noge, na vsaki nogi ima kopito in na vsakem kopitu železno podkev. Podkve dela kovač. Konj z nogami rad ritne. Povej to tudi ti, ti, vsi!
Kaj pa ima konj tukaj ?, E e p. Kakšen je rep ? Dolg. Kdo še ima dolg rep ? — Kdo kratkega ? — Ktera žival nima repa ? — Kaj pa ima rep, pa ni žival ? Žlica i. t. d. Iz česa je konjski rep ? Iz žim. Kdo ima še tak rep? — Iz česa je tičji rep? — V kaj se žime porabijo? Iz njih se delajo žimnice, blazine i. t. d. — Zakaj pa je konju rep ? Da si po leti nadležne muhe ž njim odganja. — Kdo mi zna sedaj vse povedati, kar smo se o konjskem repu učili? — Franjica! — Konjski rep je dolg in iz žim. Z repom odganja konj muhe. L j u d j e r a b i j o ž ime za žimnice, blazine i. t. d. Kdo mi še zna tako lepo povedati ? Ti, ti, ti, vsi:
S čim je konj pokrit ? Z dlako. Kdo ima tudi dlako ? — S čim so še nektere živali pokrite ? S perjem. Ktere ? — Kdo pa je z luskami pokrit ? — Kakšne barve je konjska dlaka ? — Kakšni so toraj konji ? Beli, čemi i. t. d. Kako imenujemo belega konja? Belec. Černega ? Vranec. Kakšen se tebi najbolj dopada ? Tebi ?
Kaj pa je konj ? Oves, seno, deteljo i. t. d. (Vsak otrok pove vselej v celem stavku le eno reč). Kaj ima vendar najrajši ? — Kdo mu daja jesti ? Hlapec (konjar).
gžakaj nam je konj ? Konj vozi, vlači, orje, nosi jezdeca i. t. d. Konje rabijo ljudje tudi v vojski. Kako se zovejo vojaki, ki imajo konje? Konjiki. Kdo jih je že videl? — Da konja za vojsko privadijo, ga morajo najpred na
streljanje navaditi. A to se zgodi s tem, da mu skraja, ko ga dobe, tako dolgo okolo glave streljajo, da se, ko vidi, da se mu nič ne zgodi, tega pokanja celo nič več ne boji. Ko je premagal pervi naravni strah, tedaj stoji mirno v bitki, kjer topovi pokajo, trobente done in bobni ropotajo. On pozna glas trobente in ve, kaj bobni ropočejo. Ko čuje stanoviti glas, veselja razgeta in zdirja .z jezdecem proti sovražniku. Brez strahu se verže med njihove verste in se ran ne boji. Ako je srnertno ranjen, umira tiho in mirno — prav po junaško. Ako je pa jezdec ranjen ali mertev padel raz njega, obstoji zvesta žival Dred njim, pobesi žalostno glavo, gleda, ga in voha ter neee iti od njega; vidi se mu, da obžaluje dobrega gospodarja, ki ga je tolikokrat klical po imenu , tolikokrat ga božal in treptal po vratu in se ž njim razgovarjal na samotnih potih.
Kdo mi zna skupaj povedati, zakaj so nam konji ? Ti, ti, vsi! Kako se zove mlad konj ? Žrebe. Kako se zove samec ? Konj, žrebec. Samica pa ? Kobila.
Kdo si sedaj upa priti tu ven k podobi (ki visi n. pr. na šol. tabli) ter mi povedati vse, kar smo se o konju učili ? — Sam ali z učiteljevo pomočjo pove učenec na podobo kazaje sledeče :
,To je konj. Konj je domača žival. Konj ima pet delov: glavo, vrat, truplo, noge in rep. Glava je podolgovata. Na glavi ima dve ušesi, dve oči in gobec. Vrat je dolg, slok in stisnjen. Na vratnima grive. Grive so mu v kinč. Konjsko truplo je v a 1 j a s t o. Zgornji del trupla se imenuje herbet, spodnji pa trebuh. Konj ima štiri noge. Na vsaki nogi ima eno kopito in na vsakem kopitu železno podkev. Kep je dolg in izžim. Konj je p o k r i t z d 1 a k o. K o n j i s o b e 1 i, čemi, r u j a v i i. t. d. Konj j 6 o v e s, s e n o, d e t e 1 j o i. t. d. K o n j v o z i . o r j e, vlači, nosi jezdeca i. t. d. Mlad konj se zove žrebe, samec žrebec, samica pa k o b il a."
Prav je bilo! Kdo si še upa tako povedati? — Učitelj pusti sedaj to od več učencev, najprej od dobrih [(navadno od onih 2 šol. leta), potem pa tudi od drugih povedati, dokler ne gre gladko.
Ko se je to zadosti preučilo, čitajo učenci 2. šol. leta v .Začetnici" 28. sestavek .konj." Sestavek se obravnava tako kot drugi sestavki v tem šol. letu.
H koncu se nauči na pamet in poje se še pesem .Konjiček." (Klop, klop, klop, hi! konjiček v stop! i. t. d.) iz A. Nedved-ovega .Slavčeka" I. stopnja str. 17.
Da se pa učenci ne utrudijo, lehko se ta tvarina zopet na dva dela razdeli, kajti nič ne dene, če se cel ta učilni poskus še le v treh polurah preuči.
Za učence drugega oddelka izcerpi učitelj lehko več nalog.
Dalje pride.
O petji.
Sem pevec, in peti Je vse mi na sveti! Saj dani so glasi, Da pojem si včasi ;
Zakaj bi ne pel ?
(Jos. Hašnik).
Je li na svetu lepši glas od človeškega ? Kdo še ni poskušal sladkosti petja ? Komu še ni znano, da veje duh božji iz pesmi, ktera človeško seree vname in razveseli, ktera tolaži žalostnega, ktera daje pogum obupanim, ktera povzdigne našo dušo nad zemeljski svet — tje, kjer je pozabljena vsa tuga in bridkost!
Petje vzbuja čut za vse, kar je lepo. Petje je izvir čistega veselja, ki se tudi čez prebivalce revne koče razliva. Kdo hoče braniti otrokom, da bi ne popevali ? Kdo hoče odtegniti ljudstvu petje, to nebeško darilo ?!
Koder razlega se petje,
Sreča obseva ves kraj; Radosti lilije tam cvetje, Zemlja prestvari se v raj.
(Fr. S. Cimperman).
Gorje svetu, kedar se ne bo prepevalo ; gorje človeku, kteremu petje serca ne ogreva in blaži; kajti nja merzli um ga na pota pripelja, po kterih zabrede v sebičnost in hudodelnost.
Kjer poj6, tam bodi! — Hudobnež drugam hodi.
Petje toraj požlahtnjuje človeško serce, oživlja in krepi pobožne, domo-rodne in blagodušne čute, kratko : Kjer petja ni, tam tudi pravega serca ni.
Iz teh uzrokov ima nauk o petji v ljudski šoli velik upljiv na vzgojo mladine. Dolžnost učiteljev je, ta predmet prav zvesto in vestno obravnavati in učence veliko število lepih, mičnih pesmi tako naučiti, da jih ne pozabijo nikdar več v življenji.
Da pa nauk o petji pravi namen doseže, naj se otroci vadijo le takih pesem, ktere so vpesniškem, kakor tudi v godbinem obziru i z v e r s t n e.
Imamo li zbirko takih izverstnih pesem ? (Ne upam si terditi, da bi jo imeli).
Imamo že nekaj izbirk, v kterih se najde marsiktero zlato zernce, pa tudi toliko ali še več lulike vmešane.
Tudi za tako delo smo •— ali prav rečeno — moramo biti hvaležni tistim, kteri so ga na svitlo spravili. To so lastavice, ki pridejo posamezne poletje oznanovat. Namen je prav dober in vsak po svojih močeh dela in se trudi v občno korist.
Resnica je, da eden ne ve vsega prav; resnica je, da eden ne more vsega sam storiti; resnica je pa tudi, da to, kar eden sam po svojem mnenji za narboljše spozna, večini po volji ni: taka je tudi pri pesemskih zbirkah.
Torej nasvetujem: Združimo se vsi učitelji in domorodni strokovnjaki v godbi in zbirajmo vse šolske, cerkvene in narodne pesmi po vseh hribih in dolinah naše domače zemlje , ter vzemimo iz med števila teh to, kar je za našo šolsko mladino pripravno — pa i z v e r s t n o.
„Da, to se lahko reče, pa tako lahko ne stori." Res je!
Po mojem mnenji bi se ta težavna naloga po sledečem potu vendar0rešila ■— pa poterpežljivosti in sloge je treba.
1.	Vsako učiteljsko društvo naj bi si izvolilo enega strokovnjaka, kteremu bi učitelji in drugi pošiljali nabrane pesmi z napevi (ali tudi brez takih.)
2.	Pri vsaki pesmi naj bi pošiljavec opazil, se mu li dopada ali ne, (slaba pesem se da popraviti.)
3.	Te pesmi bi strokovnjak sam potem ostro pregledal in najboljše blago v eno knjižico zapisal.
4.	To knjižico naj bi vsak učitelj v pregled dobil in tudi o nji kritikoval. (Pri .društvenih zborih bi se to lahko zgodilo.)
5.	Strokovnjak naj bi po tej kritiki še enkrat celo izbirko vredil, t. j. manj dobre pesmi odstranil.
6.	Ko bi to vsa društva storila, potem naj bi vsaka zbirka romala od enega do drugega teh izvoljenih strokovnjakov in se popravljala, (ako bi bilo še kaj popravila potreba.)
7.	Poslednjič pa bi strokovnjaki med seboj enega moža volili, kteri bi iz vseh izbirk poterjene pesmi odbral in v eno izbirko vredil takti, da bi vsak učitelj vedel jo rabiti za svoje učence.
(Kako bi se vstreglo učiteljem, ako bi ena in tista pesem več napevov imela ?)
Tako pesmarico bi ministerstvo za uk in bogočastje gotovo vdobrilo, ker bi bila v resnici d o b r a.
Tovariši in rodoljubi, ako mislite, da je mogoče, z združenimi močmi ta nasvet izpeljati, tedaj hajdite na delo!")	Anzov Jože.
Dopisi.
' (Svetina.) Dalje. G. Miklavc pravi, da je nova metoda taka-le : Drobca prevesta se na najmanjšega skupnega imenovalca, kteri se nad drobcema zapiše. Novi števci zapišejo se pod drobcema, a brez imenovalcev, ter se deli kot s celotinami. N. pr. 3/4 :5/8 napravi se 3/i 5U — 6:5 = iy5.
Na to razlagal je g. Brezovnik risanje na pervi stopnji. On razdelil je obravnavajoči del tvarine na ure, ktere pa, rekel je, se lahko še podaljšajo. Za prvo uro odločil je vaje raznih" strani; za drugo — pike; za tretjo — pike v verstah in enakomerni razstavi; n. pr. otroci delajo pike v oddaljenosti, ktero se svojim palcem določijo; za četerto — vodoravna čerta; za peto —
*) Nas lii veselilo, ako lii tudi drugi strokovnjaki ,,Popotniku" o tej zadevi svoje mnenje razodeli.
navpična čerta; za šesto — povprečne čerte. Obravnava je bila zelo spretna, a ker se otroci v t e m že v pričetku pervega leta v pisalnih vajah urijo, deloma tudi pri telovadbi in računstvu, zadostuje tudi, ako se v začetku risanja stvar le ob kratkem ponovi, kar se v 1 do 2 urah prav lahko zgodi, sicer ostalo bi za risanje premalo ur. (Opoz. pisatelj.)
G. Weiss je govoril o delu in počitku. O njegovem zelo zanimivem govoru omenjam tu le nekoliko v kratkih stavkih. Delo in počitek sta potrebna za veselo življenje in terdno zdravje. Dolgi čas je bolezen povzročena po pomanjkanji navajene dražljivosti čutnic. Premožni ljudje, kateri zavoljo obilega premoženja nočejo delati, postanejo samega dolzega časa nervozni. Vsled lenobe bolnega angležkega Lorda ozdravil je zdravnik s tem, da mu je svetoval, naj> gre za jedno leto v službo k poštarju, ter se samo z zaslužkom preživi. Lord je storil in ozdravil.
Delati je treba popolnoma, a potem tudi popolnoma počivati. Delaven človek uživa zado\oljnost počitka popolnoma, a nedelaven ne.
Otrokom naj se učenje nepreolahča; oni morajo se vaditi sami misliti'; s tem krepi se tudi volja. Igraje učiti, se pravi otroka mehkužiti. Bolje v nizki službi radovoljno delati, nego v visoki brez dobre volje. Kdor ima vedno z resnim delom opraviti, se skoraj nikdar dobrovoljnega pokazati ne more. Narodne igre so zel<5 pripraven odpočitek. Boljše danes par krajcarjev v svojo zabavo potratiti, nego jutri par goldinarjev za zdravila izdati. Vsak dan zapoj kako pesnico, prečitaj kako poetično delce, in spregovori par pametnih besed.
Konečno zahvali se g. predsednik vsem trem predavateljem, posebno g. Weissu, ter sklene zborovanje ob V/2 U1'i popoldne.	Ivan Grebencc.
Novice in druge stvari.
(Presvitli cesar) je daroval za šolske stavbe: v Gaishorn-u na gornjem Stajarskem 200 gld., občini Trossengraben pri Feldbach-u 100 gld. in občini Šent Urh na Koroškem 200 gld.
<3
(0 šolskem obiskovanji) je iz vladinega poročila deržavnemu zboru razvidno, da na Stajarskem v mestih in večih tergih vsi 13 in 14 letni otroci šolo obiskujejo, po deželi pa še ovirajo izveršitev te postavne določbe hude zapreke.
(Davki za poduk in vojaštvo.) V se-erni Ameriki pride letnega davka na posameznega prebivalca za poduk 4 gld. 69 kr. austr. velj., za vojaštvo 3 gld. 22 kr. a. v.; na Švicarskem: za poduk 1 gld. 31 kr., za vojaštvo
2	gld. 32 kr,; v Angliji: za poduk 93 kr., za vojaštvo 7 gld. 22 kr.; v Nemčiji: za poduk 1 gld. 43 kr., za vojaštvo 8 gld. 38 kr.; v \vstriji: za poduk 72 kr., za vojaštvo 10 gld. 36 kr.; na Laškem: za poduk 42 kr., za vojaštvo
3	gld. 64 kr.
(f Deinhardt Henrik.) Kdo se ne spominja izvrstnega govornika po tem imenu na avstrijskih učiteljskih zborih? Profesor Deinhardt je 11. t. m. na Dunaji umeri. Mož, kteri je učiteljstvu po različnih skrokovnjaških spisih dobro znan, je bil navdušen čestitelj Pestalozzijev ter vestni pospešitelj njegovih nazorov. Živel je le za šolo in šolski napredek — osebne njegove potrebe so mu bile še le v zadnji vrsti mar. — Da je njegova veljavnost ptoderla, nam priča njegov slovesen pogreb 13 t. m. na Dunaji, kterega se je v deležilo mnogo naj slavniših avstrijskih pedagogov. Ohranimo ga tudi mi v blagem spominu!	N.
(Matica slovenska) je izdala: Letopis za leto 1879, Kaznin delom pesuiš-kim m igrokaznim Jov. Ves. Koseskiga dodatek, Germanstvo in njega upljiv na Slovanstvo v srednjem veku in Znanstveno terminologijo; ustanovniki pa so dobili tudi Hrvatsko slovnico, ktero je za Slovence spisal Franjo Marn. Želimo le, da bi' vsaka šolska in učiteljska knjižnica Matične knjige imela !
(Učiteljske skušnje v Ljubljani) se bodo začele 19. aprila t. 1. Čas za oglas je do 10. aprila pri vodstvu c. kr. spraševalne komisije (dežel. š. nadzornik g. Pirker).
(Celjsko učiteljsko društvo) bo dne 1. aprila t. 1. zborovalo. Dnevni red: 1. Zapisnik. — 2. Poročila o društvenih zadevah. — 3. „0 spremembi berilnih spisov oziroma na obliko." (Razi. Miklavc). — 4. Slovniška obravnava. (Razi. Jarc). — 5. Nasveti.	Odbor.
Josip Poljanec.
r
Zopet nam je pobrala nemila smert enega izmed narboljših naših učiteljev. 29. pr. m. je namreč umeri v Brežicah gosp. Josip Poljanec za dolgo boleznijo (jetiko). Bil je rajnki sin premožnih kmečkih staršev — v Bačkovilfare sv. Benedikta v slov. goricah rojen 27. februarja 1845. Potem ko je domačo farno in za nekoliko časa tudi šolo v Radgoni obiskoval, so ga stariši namenili za duhovniški stan, ter ga dali v mariborsko gimnazijo. Tukaj pa je le do 4. razreda ostal, in je, ker se mu latinščina in gerški jezik nista prilegala, iz četerte šole izstopil, ter stopil v jeseni 1861 v učiteljsko pripravnišče. Radi njegovega ponosnega, pa blagega značaja je bil precej pri vseh svojih tovarših priljubljen. Leta 1863 je dobil po doveršeni skušnji spričalo sposobnosti za učitelja .trivialnih šol" in je prišel za podučitelja na farno šolo k sv. Urbanu pri Ptuji, kjer je imel pervo priložnost svoje uzore vresničiti. Deloval je tukaj eno leto, potem pri sv. Jakobu v slov. goricah zopet 1, v Svičini 2 leti, pri Kapelah (Radgona) 1V2 v Frajmu Vf% in pri sv. Trojici v slov. gor. tudi V/2 leto. Tukaj je 1. prosinca 1871 postal stalni podučitelj. Povsod se je odlikoval, kakor tč njegjva spričala sploh priznavajo, kot priden, spreten in značajen učitelj, kterega glavno načelo je bilo, svoje dolžnosti vselej zvesto spolnjevati! — V jeseni 1871 se je rajnki oženil in 1. maja 1872 kot stalni učitelj v Brežice preselil, kjer si je v kratkem ljubezen svojih učencev in splošno spoštovanje prebivalcev pridobil. V šoli je vselej zadostoval, poleg
tega pa je pospeševal tudi vselej občekoristno prizadevanje in je bil posebno izversteu umni kmetovalec. Kakor človek sploh je bil blaga duša, odkritega značaja, pa visokih nazorov, kar se mu je večkrat oporekalo. Učiteljski stan bil mu je nad vse! V družini je bil zvest soprug in skerben oče! Zapustil je vdovo in 5 sirot, od kterih je starši 8 let, mlajši pa komaj 6 tednov star. — Kako so rajncega meščani, tovarši in sploh ljudje, ki so ga poznali, čislali, se je pokazalo pri njegovem slovesnem pogrebu 2. t. m., kakoršnega v Brežicah že dolgo ni bilo. Velika množica domačih prebivalcev, kolegov iz celega okrajnega poglavarstva, ter iz Kranjskega mu je skazala zadnjo čast! — Bodi mu žemljica lahka!	M. J. N.
Spremembe pri učiteljstvu.
(Na Štajarskem.) G. Julij Zadnik je imenovan za stalnega podučitelja v Braslovčah. G. Gabr. Javnik za nadučitelja pri sv. Antonu v si. goricah. G. Andr. Golob za učitelja v Šmarjeto na dravskem polji. G. J. Flis je postal stalni podučitelj v Šent. Vidu pri Ptuji. G. Jož. Leskovar za učitelja iz Sevnice pri Mariboru v Makole. G. Mat. Skuhala za začasnega učitelja iz Šent. Tomaža v Runče (Ormuž). G. Sim. Strenkl v Središči je postal tukaj šolski vodja. G. Jv. Klenovšek za podučitelja iz spodnje Polskove v Šmarjeto na Pesnici. G. F. Zeilhofer za podučitelja iz Makol v sp. Polskavo. G. Gabr. Majcen za poduč. iz Šentjurja v si. goricah v si. Bistrico. G. Matevž Stergar v Podgorje (si. Gradec) za uč. namestnika. G. Fr. Čagran nadomestuje uč. v Središči. Gospdč. Hel. Irman uč. ročnih del iz Monšberga v Središče. Gosp. Juli Kranjec uč. ročnih del v Češnice. G. Florijan Brus nadomest. uč. v Št. llu (si. Gradec), g. Franc Kotnik, uč. namestnik v Ormuž-u, g. Maks Robič, uč. namest. pri Šmiklavžu in g. Jož. Šinko, poduč. v Ormuž-u so se službi odpovedali.
Vabilo.
Učiteljsko društvo za okraj Kozje, Sevnica in Brežice ima 1. aprila v Brežicah v šolskem poslopji ob 9. uri sejo.
Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika. 2. Prečitanje dopisov. 3. Obnašanje učencev med seboj. 4. Navod za vzogojo.	Odbor.
Listnica.
Gosp. I. H. v P. V obče se strinjamo z Vašimi razpravami, samo žaliti nikogar nočemo, torej bodemo dotične opazke izpustili. G. J. L. Corgn. Pohvale nismo nikomur ponujali, nar manj pa Vam, ker imate lastne dovolj. Prosimo, ne nadlegujte nas ! G. I. K. v Mar. Menimo, da ste zadovoljni. Nadjamo se nadaljevanja. G. A. M. v K. Zakaj ste celo oinolknili ? • „Popotnik" mora celi spis imeti, preden si odlomke v torbico pobaše. Pošljite tedaj! G. I. V. v Št. P. Hvaležno sprijeli. G. Iv, Gr. v S. Zdaj ni mogoče. Vsem našim g. sodelavcem, naročnikom in učiteljem : Veselo alelujo !
Založnik M. Zolgar, urednik J. Lopan, tiskar Jan. Rakuš v Celji.