Sveti Metod brez brata Cirila
Regiitared at tha G.P.O., Sydnay, for transmission by pott
I
9
$
1
I
I
i
i
I
9
i
I
A
in
£
g
!
I
1
1
;c€*:;cc0::«€c€€«c€*:>:>::c*x*:>:	TAKOJ	FUNT	V	5PAROVCEK	za	MOHORSKE	KNJIGE!
I-------------------------------------------------------------------
«>
MISLI
(ThougbU)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji >
U* »no vij en leta 1952
★
Ui^juje in upravlja P. b«rnard Ambrožič
O.F.M.
6 Wentworth St.,
Point Piper.
Tel.: FM 1525
★
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej
★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney.
*
Tisk: Mintis Pty. Ltd.,
417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094
I
i
s
K
>;
>:
>:
i
$
l
5:
I
£
Celovška Mohorjeva nas bo letos obogatila z naslednjim knjižni*11 darom:
1. KOLEDAR za leto 1964. Bo spet zajetna knjiga in polna z®01' mivega blaga z raznih vetrov.
2. TREBUŠNIKOVE ZGODBE. Napisal jih je svoj čas znani P*8' ninec itd. Janko Mlakar. Zbrane bodo v eni knjigi in dale dosti BO&' nega in veselega branja.
3. Večemiška povest MRTVI ROD, spisal Karl Mauser. Ime P1 satelja je več kot dovolj priporočila za to knjigo.
4. IZ ŽIVLJENJA je naslov četrti knjigi. Zbor dogodkov, ki J**1 je nebral rajni katehet Anton Čadež. Pravijo, da je knjiga zelo zan*‘ miva in poučna.
ZATO: Takoj funt v šparovček za nebavo teh imenitnih knjičt-
NADALJE PRIPOROČAMO:
MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — i1'0'0 (2 šil. poštnina).
A.M. SLOMŠEK, služabnik božji. Spisal dr. Fr. Kovačič. Knji£® je na novo izšla v Argentini za stoletnico Slomškove smrti. Zelo leP8 zgovodinska knjiga stane £ 1-0-0.
FINŽGAR, VII. zvezek: LETA MOJEGA POTOVANJA, Ce»3 £ 1-0-0, za poštnino 2 šil.
RICCIOTTI: Življenje Jezusovo. Izdala Mohorjeva v CelovcU kot izredno izdanje svojih knjig. Svetovno priznano odlično delo-Cena £ 2-10-0 in poštnina 2 šil.
KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H”
DHAULAGIRI. — Doživljaji Slovenca v himalajskih gorah. Spisala Bertoncelj in Arko. Ve-lezanimivo! — £ 1-10-0.
POVESTICE — Iz zbirke spisov pisatelja Stanka Majcena. Izdala Slov. Kulturna Akcija. — Vezana knjiga — £1-0-0
NOVELE IN ČRTICE — Iz zbirke pisatelja Pavla Perka. Izdala Mohorjeva v Celju. Vezana knjiga £1-0-0.
DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic v emigraciji. Izdala SKA. Vezana knjiga £1-0-0.
ZEMLJA — zelo lepa povest Karla Mauserja —
—	6 šil.
DANTE:	PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak-
cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 1-0-0.
NOVA PESEM, 14 prelepih črtic Vinka Beličiča. Oceno napisal L. Klakočer v julijski številki
MISLI. — £ 1-0-0
KAR PO DOMAČE — Zelo zanimiva in šaljivo P® učna knjiga. Izdala Baragova založba v A gentini — £1-0-0.
HEPICA — vesela povest o gorenjski papigi. Iz<*ft la Sl. Kult. Akcija — Cena £1-0-0.
OVČAR MARKO — Jalnova povest, prva iz zfei*^® VOZARJI. Tako lepa kot Tri zaobljube. "
10	šil.
SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest St»n' ka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10
BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0.
Ves pomen Baragov in vse delo za njef° oltarno čast je popisano v tej knjigi.
SIVI DNEVI — spisal Marko KrernžaJ’ izdala Slov. Kulturna Akcija v Argentini-lično delo, ne odložiš, dokler ne prebereš zadnje strani. Cena £ 1-0-0, poštnina 1
TONČE S SLOMA — Povest iz Slomškove m1?,' dosti. Spisal p. Bernard Ambrožič. — 1®
LETO
XII.
OKTOBER, 1963.
ŠTEV. 10
p0D NOVIM PAPEŽEM -
Nadaljevanje vesoljnega zbora
OB SMRTI PAPEŽA JANEZA XXIII. je ob-*®la zadeva vesoljnega zbora pri vprašanju: Ali to Janezov naslednik dal zopet sklicati ali ga ne Sicer nihče ni resno pričakoval, da ga ne bo, je bila povsod živa zavest, da bo novi papež oblast reči da ali ne.
Pavel VI. niti 24 ur ni pustil vprašanja “vise-? • že drugi dan po izvolitvi, 22. junija 1963, se oglasil po vatikanskem radiu s prisrčnim naborom na ves svet in takoj po nekaterih uvodnih esedah je prišla napoved:
•. “Naodličnejša naloga naše nadpast irske služit bo, da z vso zavzetostjo nadaljujemo II. Vati-l**Uki vesolj ni zbor, v katerega so uprte oči vseh Judi dobre volje. To bo poglavitno delo, v katero *no vložili vso energijo, ki nam jo je dal Gospod. ,*e to z namenom, da katoliška Cerkev zablesti v "J*iu kakor dvignjena zastava vsem oddaljenim j^odom in pritegne k sebi vse ljudi z velično svo-organizma, posebno z mladostjo svojega du-*’ * obnovitvijo svojega sestava, z mnogovrstno-svojih duhovnih sil — za vse, ki pridejo k njej v*eh narodov in rodov in ljudstev in jezikov, kot
»ii
"•»I
*® sv. Janez v Skrivnem razodetju. Prva misel e papeške službe bo: vse glasneje oznanjati
V**°ljnemu svetu, da je samo v Kristusovem evan-
fiiu toliko zaželeno in pričakovano odrešenje, v nikomer drugem ni zveličanja, zakaj “nobe-40 drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se ""^li v njem zveličati”.
Vesoljni zbor pod papežem Janezom je imel °sebno “barvo” v dejstvu, da je kot papež sam
ponujal prijateljsko bratsko roko kristjanom, ki niso združeni z rimsko stolico. Ali bo Janezov naslednik tudi v tej smeri nadaljeval ali pa bo omejil delo zbora vse bolj na katoličane same? Če je bil kdo v negotovosti, kako naj na to vprašanje odgovori, je vsa negotovost odpadla ob poslušanju naslednjih besed iz istega govora:
“Končno želi naša velikoduhovniška služba nadaljevati z vsem trudom veliko delo, ki ga je s tako močnim in srečnim zgledom začel naš prednik Janez XXIII. To je tisto, kar vsi pričakujejo in za kar je dal on svoje življenje: DA BODO VSI ENO! Skupna težnja, da se vpostavi edinstvo, ki jc bilo v preteklosti tako boleče razdrto, bo v nas našla odmev goreče volje in tople molitve, ker se zavedamo službe, ki nam jo je zaupal Jezus: Simon, Simon, molil sem zate, da tvoja vera ne omahne, zato . . . potrjuj svoje brate! Svoje roke odpiramo vsem onim, ki se ponašajo s Kristusovim imenom. Imenujemo jih s sladkim imenom ‘bratje’. Naj vedo, da bodo pri nas našli razumevanje in dobrohotnost, obenem bodo našli svoj lastni očetovski dom, ki bo z novim sijajem povzdignil in potrdil zaklade njihove zgodovine, nadaljevanje njihovega kulturnega dela in njihovo duhovno dediščino.”
Podobne misli je papež izrazil dne 29. septembra, ko je odpiral nadaljevanje vesoljnega zbora. Vesoljni cerkveni zbor v Rimu se vrši istočasno kot zborovanje Združenih Narodov v New Yorku. Obe zbornici vlečeta nase pozornost vsega sveta — naj na obe rosi polnost božjega blagoslova!
SVETI METOD -BREZ BRATA CIRILA
KO STA BILA SVETA BRATA prvič v Rimu in se dogovarjala s papežem Hadrijanom II. o svojih misijonskih in versko kulturnih načrtih med Slovani, je Ciril, miajši brat, nepričakovano umil 14. februarja 869. Metod je ostal sam. Bratova smrt ga je silno potrla. Prav njegova misel je bila, da bi bratovo truplo odpeljal v rojstni kraj Solun ali morda v Carigrad, sam pa se vrnil v kak vzhodni samostan. Ni se mogel takoj vživeti v misel, da bi sam nadaljeval začeto delo med Slovani v Panoniji in na Moravskem. Kar sta dotlej skupaj dosegla v triletnem delu na Moravskem in pozneje v nekaj mesecih v Panoniji kot gosta kneza Koclja ob Blatnem jezueru, je Metod po pravici v glavnem pripisoval Cirilu. Zlasti uspehi glede slovanske književnosti in uvajanja slovanskega jezika v cerkveno bogoslužje je bila zares v prvi vrsti Cirilova zasluga. V tem je bil Ciril tudi Metodov učitelj.
Polagoma se je Metod vdal. Rimljani, vsi od preprostega ljudstva do pomembnih cerkvenih in svetnih velikašev, so hoteli imeti Cirilovo truplo med seboj. Papež Hadrijan je bil tako pridobljen za načrte svetih bratov med Slovani, da ni mogel brez ugovora pristati na Metodove sedanje namere. Največ je pa najbrž vplival na Metoda knez Kocelj, ki je nujno prosil papeža, naj Metoda pošlje nazaj, Metoda samega pa, naj vendar čimprej pride.
Metod se vrne h Koclju
Zelo se je moral Metod premagati, da se je končno odločil za povratek v svoj slovanski delokrog. Dobro se je zavedal, da gre na pot, ki bo postlana s trnjem in trpljenjem.
Metod bi se moral vrniti prav za prav na Moravsko k Rastislavu. Tja je bil v začetku poslan, tam je skupno z bratom dosegel lepe uspehe. Pa med tem so se pletli na Moravskem težki dogodki. Rastislavu je pretila skrajna nevarnost od strani Nemcev, ki njegove samostojnosti niso mogli trpeti. Skupno z nečakom Sventopolkom je snoval odpor zoper Nemce, cerkvene zadeve v zvezi s svetima bratoma je prepustil Koclju, svojemu prijatelju in političnemu zavezniku v Spodnji Panoniji. Nesrečni mož je celo doživel strašno razočaranje, da ga je nečak Sventopolk izdal Nemcem, vlado pa prevzel sam in se odslej z Nemci tepel ali pa povezoval, kakor se mu je zdelo trenutno bolj prav. Izkazal se je za onega najbolj neznačajnih državnih voditeljev v zgodovini Evrope.
Nemci so Rastislava vrgli v ječo in oslepil*-Tudi za Koclja se Sventopolk ni menil, tako so se stiki med Moravske in Panonijo vedno bolj rahlja* • Metodu ni kazalo drugega, kot vsaj začasno ostat' pri Koclju. To mu ni bilo težko, saj Kocelj je sedaj največji in edini prijatelj, ves vnet za slovansko in krščansko stvar — “premodri mož” ®u pravi poznavalec njegovega značaja, rajni dr. Grl vec. Tako sta se spet sešla dva velika moža, edin0 drug na drugega navezana: Metod brez Cirila, celj brez Rastislava . . .
Metodovo delo med Slovenci
lei
Spodnja Panonija z okolico Blatnega jezera, je danes del modeme Mažarske, je bila v tisti časih popolnoma slovenska. Tedanje Slovence da11® predstavljajo še Prekmurci in Prleki v Slovenski goricah. Metodova naselitev pri knezu Koclju 0 Blatnem jezeru je torej pomenila — bivanje n>e Slovenci! Sicer je res, da je v tistih časih slovenstvo in slovanstvo pomenilo eno in isto, vendar so bib z_ razviti razni dialekti, ki so se v teku časa povzpe' v posebne narodnosti.
Metod je našel v Kocljevi deželi že dobro uV®” deno slovensko bogoslužje. Duhovniki, ki so bili k®' ko leto poprej v Rimu posvečeni, so se bili že vrniu in maševali po slovensko. Bili so pa tudi duhovlU'
- -	•	Sv Is brati
CIRIL in,METOD’
' ohrutit*	-•
i Moravani, ki so se zaradi zmed na Moravskem za-el“i v Kocljevo pokrajino in širili slovansko bo-j>°služje. Zaradi teh “novosti” so bili nemški du-°vniki salzburške nadškofije, ki so poprej tod mi-^lonarili, tako nejevoljni, da so se vračali domov. ®tod je bil s tem kar zadovoljen in se je takoj °til vzgoje nadaljnjih slovenskih duhovnikov. Go-. v° jih je toliko na novo posvetil, da je nadomestil Spraznjena mesta z domačimi duhovniki.
Knez Kocelj je imel velik ugled pri papežu, pa “'pri nemških oblasteh — vsaj zaenkrat še. Zla-1 velik ugled je pa imel pri svojem lastnem ljud-| u- Tako je mogel Metodovo delo brez velikih zu-, nJ>h ovir zavarovati in je dosegel, da je v njegovi Devini slovanska smer zmagala brez večjih trenj.
Metod je kot nadškof Moravske in Panonije v tem času osebno urejeval svojo vladikovino v Panoniji, kjer je verjetno ostal nad pol leta. Obenem je nadzoroval književno delo učencev, ki so pripravljali nadaljnje verske knjige v slovenščini. Je pa vendar 7. enim očesom neprestano zasledoval dogodke v Moravski in težko čakal priložnosti, da pohiti tja gor in tudi v onem delu svoje nadškofije uredi cerkvene razmere.
Proti koncu leta 870 se mu je zdelo, da je čas dozorel. Ni odšel brez težkih slutenj. Da ga pa čaka tako preganjanje, si najbrž niti od daleč ni mogel predstavljati.
O tem bomo brali v novembrski številki MISLI.
DUHOVNA OPOROKA NADŠKOFA VOVKA
LJUBLJANA, 29. JUNIJA 1963
f DANES JE GOD SV. APOSTOLOV Petra in ,avla. Zame je to najbolj srečen spominski dan v0enja, saj sem bil na ta dan pred 40 leti po-^čen v mašnika. Bogu neizmerna hvala za to. ecje milosti mi ni mogel dati.
Vsled bolezni trpim. Ne vem, če še kdaj da-"tfnjo obletnico doživim. Naj bo vse Bogu darova! Za naše grehe in nepopolnosti, za blagor sv. ,erkve in posebej naše drage ljubljanske nadškofija Kar sem v delu in žrtvi storil premalo, naj se-•) Po dobroti božji dopolnim.
Hudo mi je, ko ne morem danes posvetiti novo-^anikov. Molim, da bi bili dobri. Ohrani jih, Gos-.°lc*> in blagoslovi vse naše duhovnike! Neizmerno . imam rad. Zato, ker so Gospodovi in zanj delajo , trpijo. Zelo mi je hudo, če sem bil kdaj s kom . J trd. Res, le potreba je to prinesla in moji zmu-1i živci. Sproti sem rad odpuščal, vse pozabil, in isto prosim tudi vse svoje sobrate. Pri vsaki sv. 4si sem se vedno rad vseh duhovnikov spomnil, za ®akega umrlega sem takoj maševal. Nad vse bom ečen, če mi bodo duhovniki in redovniki vračali °htveni spomin.
Hudo mi je, ko letos zaradi bolezni ne morem J*3 birme. Kako rad sem hodil po župnijah, rad presto govoril otrokom in odraslim. Vsak obisk, karkoli župnije in slovesnosti je bil zame resničen “•h in poživitev. Bogu za vse hvala!
. Morda sem pred današnjim svetom in življenji11 tudi kaj starokopiten. Res, pametnim novota-
M
p11* sem vedno rad pritrdil, kar je pa božjega,
Je bilo vedno drago po starih načelih. Moja mla-
dost ni poznala in uživala sedanjega načina življenja. Nisem smel niti misliti na kolo in na izlete. Moje opravilo je bilo o počitnicah trdo kmečko delo. Pod Triglavom sem doma, pa nikdar nisem bil » njegovem kraljestvu. Moji edini izleti so bili v dijaških letih ob nedeljah zjutraj na Brezje, vedno peš in navadno s čevlji v rokah. Pridružil sem se tudi rad vsaki procesiji za dež ali lepo vreme na Brezje ali na blejski otok. Vse to je bilo že lepo — blagrujem Marijino kongregacijo, ki me je tako lepo varovala vso mladost in nadomeščala starše. Blažena jutra, ki so nas mlade dijake vsak dan zbirala v cerkvi pri obhajilni mizi! Več je bila vredna kot tista v Št. Vidu, kjer je v poslopju stanovanja vabil zvonec. Žrtve in Marijino varstvo so klesale poklic. Mariji čast in hvala!
Bog mi je priča, da na visoko škofovsko čast nikdar niti mislil nisem. Božja volja in izredne razmere so to prinesle. Čutim se nevrednega in v marsičem tudi nezmožnega. Pomaga mi pa Bog. Predvsem tudi s tihim zatajevanjem in trpljenjem. Da bi bilo le vse po volji božji!
Svojim sodelavcem in prav vsem. ki so mi pripomogli živeti in trpeti, iskrena hvala. Zaupajmo v Gospoda! Molimo drug za drugega!
Tole sem narekoval sam. Ne v lastno hvalo, pač pa samo v slavo Gospodovo. Amen!
ANTON VOVK, nadškof.
PRIPOMBA: Devet dni potem, ko je to oporoko narekoval, je blagi nadškof v Gospodu zaspal. — Ur.
VSESVETARCE -
krizanteme
Karel Mauser
(Za dan Vernih duš.)
MESEC NOVEMBER JE MESEC ROŽ, ki so jim pri nas po nekaterih krajih rekali vsesvetarice ali novemberce. To je čudovito lepo ime za rože, ki jih mi poznamo pod tujim imenom — krizanteme. Mirna, hladna lepota veje iz tega cvetja, ki tolikokrat krasi zadnja počivališča naših mrtvih.
Vsesvetarce!
Spomnim se, ko sem bil še otrok in sem pozno zvečer šel mimo podbreškega pokopališča, kako je nad gomilami plaval čudovit sij sveč in lučk, ki so gorele nad pokopanimi. Kakor prosojen zlat oblak, je ležala svetloba nad mrtvimi — danes se mi zdi, da je tisto noč le večnost prišla tako blizu zemlje in potrepetavala nad njo.
Večnost!
Vsi sveti in vernih duš dan sta njena praznika, praznika večnosti, ki se je v tem stoletju tako neradi spominjamo. Pot do nje namreč odpira padanje kep prsti na krsto.
Prah si in v prah se povrneš . . . vzemi zemlja, kar je tvojega . . .
Dobršen del človeštva te resnice noče sprejeti, večnost prepušča vrabcem. In vendar večnost ostane in vsako leto v novembru nas vsesvetarice spomnijo nanjo.
Veličastnost Cerkve je v tem mesecu — dva njena velika dela zablestita v prvem in drugem dnevu meseca. Vsi sveti — zmagoslavna Cerkev — Verne duše — trpeča Cerkev. Pod svetlim, zlatim oblakom, ki v teh dneh leži nad našimi pokopališči, smo mi, še živi — vojskujoča Cerkev.
Mislim, da vse premalo doumevamo to čudovitost, to mirno in mogočno veličastnost, v katero nekoč pojdemo. Prazna bodo ostala za nami vzletišča za smrtonosne rakete, prazna bodo ostala skrivališča velikih človeških skrivnosti. Atomi, s katerimi se danes igra ves svet, bodo nekoč razpadli brez človekovega truda in sežgali vso to našo človeško bednost, ki se danes peha za novimi čudeži.
Prah si in v prah se povrneš . . . vzemi zemlja, kar je tvojega . . .
Kaj je človek? Spomni se pogrebnih, molita ^ jih moli duhovnik, ko trikrat vsuje lopatico P15*'1 nad mrtvega v krsti.
“Iz prsti si ga naredil, s kostmi in kitami si 8* sklenil — obudi ga, Gospod, poslednji dan.”
To je človek, to je bitje, ki misli, da je vse, mogočno, ki misli, da prerašča večnost, ker je 0 neskončnih skrivnosti, oddrobil majhen delček " drobtino. Posluša glasove, ki prihajajo skozi zra tisoče milj daleč, prisluškuje strašnemu mirU podmornici pod antarktičnim ledom, leta okrog ze mlje in skozi lino rakete gleda svetle zvezde. San10 onega ne zna več — ne zna več govoriti z vecn0 stjo, v katero se nekoč vrne vsak človeški duh in vsako človeško telo.
Verujem ... v občestvo svetnikov . . . v vS^® jenje mesa in v večno življenje ...
To molimo katoličani in bi morali moliti zlas v novemberskih dneh. Verujemo v vstajenje in v večno življenje.
Vedno sem imel sveto spoštovanje do bes® večnost, vedno mislim, kako ljudje v procesij ■ odhajajo vanjo. Tam je moj oče, moja mala sestr1^ ca, bratca, tam je tvoj oče, tvoja mati, tvoji gi — tam so naši znanci in prijatelji in tam naši bratje in naše sestre, udje vojskujoče se Cer ve, ki so prešli v zmagoslavno ali trpečo Cerkev-
Na dan Vseh svetnikov ima praznik zmag'°slaV na Cerkev, na Vernih duš dan ga ima trpeča yet^ kev. Milijarde in milijarde ljudi je bilo rojenih 1 vse te je po smrti sprejela večnost vase. Nekoč *> odšel tja jaz in odšel boš ti in ves ta bedni ' ki je v to stoletje prinašal pravico in krivico, bežen in sovraštvo. Prišlo bo novo stoletje in 11 ^ rodovi, odšlo bo enaindvajseto stoletje in nje£° rodovi — vse bo večnost sprejemala vase. Do tiste» zadnjega dneva, ko se bo čas ustavil in bo samo veC nost ostala.
FINŽGARja IMAMO SPET!
I. knjiga: Dekla Ančka in druge novele
II. knjiga; Iz modernega sveta (roman) in
druge
V.knjiga: Pod svobodnim soncem
VI. knjiga: Povest o dekletu, Gostač Ma_
tevž itd.
VII. knjiga: Leta mojega potovanja
Jena vsakemu zvezku je 1.0.0, za poštnino 2 šil>
7\ *nm**
CA jf/tšfi
IIUVSKA
HIVMUA
T«M1
js/i.
Na dan vernih duš odhaja naš duh na prosto-re> kjer leže naši mrtvi, ki smo jih ljubili. Ne leže Vs' na pokopališčih v blagoslovljeni zemlji, mnogo )e grobov v zatišju gozdov, podzemnih votlin in kritih dolin. Naš duh bo vendarle potoval. Moj na ®ed, v Podbrezje, v Selca, v Eisenerz, v Mozel in v Kočevski rog, tvoj morda v dolenjsko ali šta-Jersko stran. Ni treba, da s telesi stojimo ob gro-
—	samo z duhom moremo dotipati mejo med casom in večnostjo. Ko je Bog govoril Mozesu iz forečega grma in ga je Mozes vprašal, kako mu je lm6> da bo povedal Izraelcem, je iz gorečega grma Prišel odgovor: Jaz sem, ki sem. Večnost je nekonč-119 sedanjost.
Vsa naša pokopališča, vsi prostori, na katerih ^ Pokopani ljudje, so goreči grmi zlasti na današ-l]i večer. Iz nizkega, zlatega oblaka, ki ga tko plameni sveč in svečic, moremo slišati isti glas, glas 'ečne sedanjosti:
Jaz sem, ki sem.
Vernih duš dan je srečavanje z večnostjo, pričanje večnosti v čas. To je velik pomen in namen *e8a praznika.
Več večnosti v čas — zlasti v današnjem času!
KRISTUSU KRALJU
MOGOČNO SE DVIGNI NAM SPEV IZ SRCA
V POZDRAV REŠENIKU, VLADARJU SVETA! KRISTUS KRALJUJ, KRISTUS ZMAGUJ,
V HOSTIJI SVETI NAM GOSPODUJ!
DARUJEMO VDANO TI SVOJE SRCE, DEJANJA, BESEDE, VSE MISLI, ŽELJE. KRISTUS KRALJUJ, KRISTUS ZMAGUJ,
V HOSTIJI SVETI NAM GOSPODUJ!
POŽIVI NAM VERO V PRESVETO SKRIVNOST, VEČERJE NEBEŠKE, VSEH SVETIH SLADKOST.
KRISTUS KRALJUJ, KRISTUS ZMAGUJ,
V HOSTIJI SVETI NAM GOSPODUJ!
Iz knjige: Zgodovinski Atlas Slovenije
P. B AZILI J
TIPKA
/ za
L... no
f*-
L*. ZADNJIČ SEM OMENIL TRILETNICO BARAGOVEGA doma, ki smo jo obhajali 16. septembra. Vsa naša družina se je zbrala k veseli proslavitvi na sobotni večer (14. sept.), na katero smo povabili tudi nekaj gostov, ki so hostelu v teh treh letih stali ob strani. Med nami sta pila med drugimi direktor katoliškega emigracijskega urada Father Rafter in glavni socialni referent državnega emigracijskega urada Frank de Grood. Fantje pa so seveda povabili slovenska dekleta, da so zaplesali ob domačih melodijah. Drug za drugim po poskušali upihniti svečke na torti. Letos so bile že tri in jih je bilo težje ugasiti kot prejšnji dve leti. Zmagal je Kregarjev Slavko in dobil v dar knjigo “Kar po domače”.
Ob obletnici sem pregledoval zapiske in so kaj zanimivi. Okrog 200 fantov, največ seveda Sloven--eev, je šlo v treh letih skozi Baragov dom. Mnogi so se lepo postavili na svoje noge, za nekatere pa je bilo žal prepozno. A mislim, da bodo tudi ti slednji končno le spoznali, če že niso, da jim je pater hotel dobro. Vsekakor je Baragov dom pokazal v treh letih kljub težavam lepe uspehe. Posebna zahvala gre osebju naše kuhinje, ki se že tri leta trudi, da je življenje v hostelu bolj domače in prijetno.
Lepo je bilo videti naše bivše fante, ki so se za ta večer vrnili med nas s svojimi ženkami in prvorojenčki. Naša družina bo za te obletnice vsako leto večja in pestrejša. Le naj bo!
★	Ob obletnici sem v zadnji številki “Misli” omenil, da “imam mnogo načrtov za bodočnost še v glavi in na papirju”. Čas, da jih razodenem dragim rojakom, zlasti melbournskim, je prišel prej kot sem mislil. Ravno za našo obletnico so bili izdelani (zahvala inženirju Branku Tavčarju in umetniku Vladi Doriču) prvi načrti in tudi model za SLOVENSKO CERKEV SV. CIRILA IN METODA, ki naj bi zrastla iz tal na igrališču ob Baragovem domu: kot dokaz nate slovenske katoliške zavesti, v »pomin 1100-letnice slovanskih blagovestnikov in obenem kot spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne. Na nadškofijskem odrinariatu sem pokazal načrte ravno na dan obletnice, 16. septembra, danes dne 3. oktobra (praznik sv. Male Cvetke) pa sem dobil od cerkvenih oblasti dovoljenje za zidavo, že si tukajšnji Slovenci res upamo zbrati dovolj za kritje stroškov. Prav tako sem danes govoril tudi z bivšim županom in sedanjim občinskim svetnikom mesta Kew, D. Kennedijem, ki me
je zagotovil, da s strani občine ne bo težav. vse zavisi samo od naše dobre volje in katoliške vesti. Ali bomo uspeli? Bog daj?
,rvine
sre-
Cerkvica bo moderna, a ohranila bo P1 našega domačega stila. Z ozirom na prostor in ^ dstva ne bo prevelika: imela bo okrog 200 se('eZ?'|_ Pod cerkvijo (basement) bo dvorana, ki bo s žila za odrske in druge prireditve, našim fan pa za telovadnico./Ko se bo Marija Pomagaj selila iz kapeIice“Baragovega doma na stranski tar nove cerkve, bodo s tem tudi otroci naše » venske šole dobili stalen in res za pouk razred: Slomškovo šolo!
*	Dragi prijatelji, kaj ni za tak slovenski cen ter vredno nekaj žrtvovati? Kaj ni to želj* vseh? In da bosta cerkvica in dvorana še bolj bomo zidali sami s prostovoljnim delom, kako* si cerkve gradili avstralski pionirji ter jih na m*10, gih krajih grade še danes. S ponosom bomo g‘ei na sad svojih žrtev, ki bo zrasel z našimi darovi s pomočjo naših žuljavih rok. Nekaj rojakov se že ponudilo, da bodo za našo cerkvico žrtvo prostovoljno delo in čas, čim bo dovolj sredstev uresničitev načrtov. Temelj darovalni akciji P8 postavljen s prvimi darovi, ki znašajo £66-0-0 (Med njimi je dar £50-0-0 enega slovens*1^ f&ntov). O akciji bom sproti poročal, celotni ® nam imen delavcev in darovalcev pa bo v minski knjigi, ki bo izšla ob blagoslovitvi n»s svetišča. Kdaj bo to? OD NAS ZAVISI!
Vsi darovi bodo varno naloženi na banki P® imenom “Baraga House Memorial Fund”, da bom pred oblastjo mogel urediti, da boste v dar enega funta in več lahko vpisali prihodnji lij za povrnitev takse (Tax Return).	^
No, pa naj bo o tem za prvič dovolj! P° f ,g mih letih dela med Vami, dragi rojaki, se nj’ uresničila želja, da bi Vam to objavil. Bog <W> ^ bi ta želja po darežljivosti in združenem delu vs postala kmalu dejstvo!
V Ig-
★	Ko sem bil v maju na svojem rednem ° ^ ku Adelaide, sem zvedel za bolnega rojaka, k1 je zdravnik napovedal še nekaj mesecev življe Res sem ga našel hudo bolnega na domu v ” tonu. Nedavno se je vrnil iz bolnišnice, a zavr&,n0 bolezen je glodala dalje, četudi je sam še ve ^ upal in upal . . . Obiskal sem ga tudi v juliju> ^ pa sem prišel na dom v septembru, mi je nje£° žena povedala: Franc je umrl . . .
Franc Paradise (Paradajz) je bil rojen dne 31 ®ecembra 1903 v Polzeli na štajerskem. Tik pred v°jno je prišel v Avstrijo, kjer se je kasneje po-r°čil z Erno r. Miilner. Po vojni se je odločil za emigracijo: proti Avstraliji je odpotoval leta 1948 na ladji “Fairsea” in doživel žalost, da mu je med Potovanjem sredi morja umrl sedemmesečni sinko Gerhard. Franc je s svojo ženo pokazal veliko pridnost in podjetnost v novi deželi: s trudom sta si Prihranila dovolj, da sta začela s trgovinico v Co-k^rgu (Melbourne). Pred tremi leti sta se s svo-1'toa otrokoma Robertom in Sonjo preselila v Ade-kido ter tudi tukaj začela z lastnim trgovskim Podjetjem. Žal je prišla bolezen in družini iztrgala skrbnega očeta.
Prane je umrl dne 18. avgusta. Pokopali so ga v torek dne 20. avgusta ob dveh popoldne na katoliškem delu pokopališča Centennial Park. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje, njegova du-sa Pa naj poč-iva v miru božjem.
A_Lepo je uspela prireditev Slovenske šole na tj o nedeljo v septembru: Father’s Day. Otroci 80 s svojim pestrim sporedom želi veliko priznanje Polne dvorane. V prvi vrsti pa gre zahvala in podala učiteljici Anici, ki je mnogo žrtvovala, da je Podstava uspela. Kljub temu, da ona ni “očka”, je dobila ob koncu lep šopek. Mene pa so otroci pre-Set>etili z bogatim duhovnim šopkom in lepo knjigo.
Kajne, da zaslužijo otroci vso našo pohvalo za, ^ko lep nastop? V zahvalo in priznanje bom zanje P° maši na tretjo nedeljo v oktobru pokazal Walt ^isneyevo risanko “Melody Time”. Seveda so varjeni tudi starši in ostali rojaki, ki se udeležujejo slovenske maše. Isti film sem enkrat začel kazati v Baragovem domu, pa se nam je pokvaril projektor, 0 pa zdaj boljše.
*	Kaj pa krsti? Dne 7. septembra sta bila dva v St. Albansu. Družina Jožefa Vaha in Albine r. ^abadin je dobila Albino Kristino, družina Karla ^napa in Frančiške r. Prislan pa Cvetko. — Dne
septembra sta bila dva krsta v cerkvi Srca Jelovega, Hindmarsh (Adelaide): Prvorojenca Jo-Jamnika in Cvetke r. Rener bodo klicali za ranca Jožefa, Mario Jenko in Ivanka r. Ivančič Pa sta dobila Suzano. — Dne 29. septembra smo *rSčevali v Macleodu, kjer je zajokal Robert John, ®"iko Marjana Potočnika in Frančiške r. Nastran, ri Mariji Pomagaj v Kew je dne 5. oktobra oblita Ij^tna voda Stanislava, prvorojenca Ivana Barat in "arije r. Gramc. — Vsem družinicam naše čestitke.
★ Poroke imam zabeležene sledeče: V Adelaidi (cerkev Srca Jezusovega, Hindmarsh) sta stopila pred oltar dne 21. septembra Alojz Ivančič in Ivana Lenarčič. Ženin je iz Malih Loč (župnija Hrušica), nevesta pa iz Narina (župnija Šmihel na Krasu). — Dne 28. septembra je v cerkvi sv. Marka v Favvknerju pričakal svojo nevesto Ivan Stibilj, bivši fant našega hostela. Za ženko je dobil Hildo Elizabeto Spreitzer. ženin je iz Malega Ubeljske-ga (župnija Ubeljsko), nevesta pa iz Stare žage (župnija črmošnjice na Dolenjskem). — V cerkvi bi. Nikolaja v Clifton Hillu pa sta si ta dan obljubila zvestobo Franjo Fiala (doma iz Bačke) in Sonja Dernič iz Jesenic. — Dne 5. oktobra je bila slovenska poroka pri Sv. Ignaciju v Richmondu: Ivan Filipič je obljubil zvestobo Karolini Hrvatin. Ženin je iz Breginja, nevesta pa iz Movraža. — Isti dan sta se v Parkville poročila Alojz Valeačič i.n Marija Fabjančič. Ženin je iz Hrušice, nevesta pa iz Podbež (tudi župnija Hrušica). — Iskrene čestitke vsem našim parom!
★ Naše vsakoletno romanje je pred vratmi. Na prvo nedeljo v novembru bomo odšli po slovenski maši v Clifton Hillu proti pokopališču Keilor, kjer bomo na slovenskih grobovih zmolili za naše pokojne. Nato bomo odšli dalje proti Sunbury, da se udeležimo evharistične procesije. Naj bi nobena slovenska narodna noša ne ostala doma! Prinesita s seboj tudi cvetja za okrasitev grobov, čim več nas bo, lepše bo romanje.
Ta dan bo med nami prvič p. Valerijan Jemko, ki se prav te dneve poslavlja od Amerike in odhaja na delo med avstralske Slovence. Že zdaj mu kličem veselo dobrodošlico!'
Naprošam vse, ki bi se romanja radi udeležili, pa nimajo lastnega prometnega sredstva, da mi pravočasno javijo in si rezervirajo mesto na avtobusu. čim prej zvem za število, tem lažje bo urediti glede avtobusov. Izpred cerkve bi. Nikolaja, Clifton Hill, te bomo odpeljali med 12 in 12:30.
★ Za lurško votlino na vrtu Baragovega doma smo že skopali temelje, slabo vreme pa nam je preprečilo, da bi začeli z zidavo. Vendar upam, da bomo zdaj bolj pohiteli in končali votlino pred božičem. Zahvala Jožefu Vahu iz St. Albansa, ki nam je pripeljal tovorni avto skal!
★ V angleščini bi napisali: STOP THE PRESS! K temelju darovalne akcije za naše svetišče se je pravkar pridružil nepričakovani dar melbournske Slovenke in že vsa leta velike dobrotnice pri vsaki naši akciji: £ 500 (pet »to funtov!) Za zahvalo ne najdem primernih besed!
IZ ROKAVA P. ODILA
DOBIVAM VPRAŠANJA, NA PRIMER: “Pater, lahko si predstavljate, v kakšno druščino mi mladi pridemo. Pri delu, na cesti, na prireditvah. In v tej deželi skoraj vsak pripada drugi veri in je član drugačne cerkve. Vsak pa ponavlja in trdi: Moja cerkev je prava. Ali pa da izjavo, da ni razlike med njimi in so vse enako dobre . . .
Rad odgovarjam na vprašanja, ki se zde našim ljudem najbolj pereča. In katera so tista vprašanja, mi sami povedo — in to me veseli. Vsaj vem, o čem je najbolj potrebno pisati — stresati “iz rokava”.
Pribiti moram eno: Niso vse.cerkve enako dobre, niso vse božje, niso vse Kristusove! Med mnogimi, ki naletimo nanje v Avstraliji, moramo poiskati tisto, ki je res Kristusova — saj jo dobro poznamo od doma. To je katoliška s papežem na čelu.
V	domovini smo skoraj povsod poznali in ime-
li	samo to Cerkev. Poleg te smo vedeli pač tudi za pravoslavno, ker smo živeli v isti državi s pravo slavnimi kristjani. Zato se človeku, ki pride iz take domovine v kraj z mnogimi verami in cerkvami, marsikaj čudno zdi.
Ustanovitelj Cerkve je Kristus, Bog-človek. Kar je On ustanovil, mora biti pravo. Ne moremo mu pa prisojati tega, da bi ustanovil celo vrsto cerkva, ki si druga drugi nasprotujejo. Bog je sam na sebi Resnica in resnica ne more sama sebi nasprotovati.
Jezus pripravlja ustanovitev verske družbe
Osrednja misel Jezusovih govorov je bila: “Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo” (Mat. 4,17). To nebeško kraljestvo drugi evangelisti imenujejo tudi božje kraljestvo. Bog kraljuje od vekomaj v nebesih, to njegovo kraljestvo je namenjeno tudi človeku v večnem življenju. S Kristusovim prihodom naj pa Bog zavlada v dušah ljudi, ki so še na zemlji: vera in z njo milost božja naj v dušah zavlada. Da pa hoče Jezus te ljudi povezati na zemlji tudi v vidno ver*ko družbo, ki ji bo ime Cerkev, je kmalu dovolj očitno pokazal.
Družba mora imeti člane ali je pa ni. Jezus je zbiral okoli sebe ljudi. Nekatere je osebno povabil, druge je pritegnil z naukom in čudeži. Vemo, da so se zbirale okoli njega velike množice. V mnogih dušah teh poslušalcev se je na neviden način naselilo božje kraljestvo — verovali so in milost božja je delovala v njih.
Jezus ni bil zadovoljen samo s tem. Očitno sc je lotil organiziranja svojih vernikov, ker je hote > da se povežejo v vidno družbo, bodoče božje k13' ljestvo na zemlji.
Izmed učencev je izbral 12 apostolov ali P®' slancev. Sam jih je tako imenoval. Ko je imel veliko zvestih učencev, je pri Cezareji Filipovi P° polnoma jasno povedal, kaj namerava: “Ti si Peter -Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerk** . . . ” (Mat. 16,18).
Človek je družabno bitje. V družbi se rodi, družbi se vzgaja in izobrazuje. Za verske namenu je Jezus ustanovil versko družbo, ki bo lahko vse,n vidna. Organizator išče sodelavcev, da njegove n" sli in načrte ohranjajo in širijo. Če bi se bil Jez,lS naslonil kar na neorganizirano množico, kdo bi se čutil obvezanega, da delo nadaljuje?
Članice Cerkve niso samo nevidne duše, amp8 celi ljudje z dušo in telesom. Jezus je za svoj0 Cerkev uporabil mnogo primer iz vidnega svet®; mesto na gori, ki se ne da skriti; čredo, ki jo v° pastir; drevo, ki na njem prebivajo ptice; ribisc mrežo, ki zajame mnogo rib. Napovedal je, da bo do udje preganjani, pa tudi Cerkev sama. To se more zgoditi le, če je Cerkev vidno organi*ira®a družba.
Sv. Janez nam poroča, kako je končno J®zU* zaključil ustanavljanje Cerkve, božjega kralje^ na zemlji. Rekel je Petru: “Pasi moja jagnj®*8’ pasi moje ovce!” (Jan. 21,15-17.) Priprave za org® nizacijo so bile dovršene, načelnika ji je Jezus s postavil.
Toda dokler je bil Jezus še sam na zenl Peter še ni prevzel vodstva. Pravnoveljavno je kev zaživela z Jezusovo smrtjo na križu. Tedaj J' stara zaveza, ki je bila samo priprava na n°v°’ izgubila vso veljavo. Odrešenje je bilo dovršen0’ Kristusova ustanova — CERKEV — je prevzela o last za širjenje božjega kraljestva na zemlji-
Treba je bilo samo še po akati na izpolni druge Jezusove napovedi apostolom: “Prejeli bos moč, ko pride v vas Sveti Duh, in boste moje & če v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji M konca sveta.” (Apd. 1,8.)
Ustanovitev Cerkve razglašena
Na binkoštno nedeljo je Jezus svojo nap°ve^ izpolnil. Sedeč na desnici Očetovi je poslal apostole Sv. Duha. Poglavar Peter je pred ve« množico nastopil svojo službo. Apostoli so še
dan krstili tri tisoč vernih. In o teh beremo v Apostolskih delih: “Vsak dan so enodušno še prihajali v tempelj . . . Gospod pa je vsak dan pridruževal takih, ki naj bi se zveličali”.
Na binkoštni praznik so bili v Jeruzalemu Judje “izmed vsakega naroda pod nebom”. Vrnili so Se drug za drugim v svoje nove domovine in pov-®°d pripovedovali o dogodkih v Jeruzalemu. Ta-0 je bila Cerkev razglašena po vsem tedaj znanem svetu. Tudi svetna zgodovina dobro pozna to dejstvo in o njem poroča.
Tako je Cerkev naš dom in v njej smo kakor 6t>a sama družina. S trudom in naporom preskrbi dober oče svoji družini kolikor mogoče prijazen
dom. Kakor ptiček v svoje gnezdo, tako vsak družinski član rad pohiti v svoj dom. Z najbridkejšim trpljenjem in z neizmerno ljubeznijo nam je Jezus ustanovil Cerkev, skupni dom vseh kristjanov na zemlji. Ali smo mu hvaležni? Ali smo ponosni na ta svoj skupni dom? Ali ga zares ljubimo?
Iz vsega tega razmišljanja vidimo, da je samo ena Cerkev prava, ne more jih biti več. Na žalost so jih ljudje v svoji zaslepljenosti ustanovili več in jih še ustanavljajo. Mi smo dovolj poučeni, ne bomo zahajali v njihove cerkve. Držali se bomo trdno tistega izreka, ki pravi: Ne more imeti Boga za očeta, kdor nima Kristusove Cerkve za mater!	(Dalje	str. 307)
SE O "POMORJENIH OTROCIH”
_ o DOLGEM ČLANKU “POMORJENI OTROBI”« ki ga je prinesla ljubljanska revija PERSPEKTIVE v eni svojih letošnjih številk, je bilo že ve-llco pisanja v domovini in emigraciji. Doma so se skušali po malem “braniti”, pa jim ni uspelo, čla-
je omenil že tudi naš list. Danes se vračamo k Jjemu in prinašamo celega pod rubriko MOŽ & zENA. Samo podnaslove smo dodali, ker je dolg in bo tako lažje brati.
Kar je o članku povedal izseljenski tisk, je 'lo pač zgražanje nad gnusobo, o kateri člankar, ^eki Jan Makarovič, piše in se sam nad njo zgra-*a- To je razumljivo, zlasti če imaš pred seboj ledine izvlečke iz članka. Ako pa dobiš pred oči 'eloten, članek, ti poleg zgražanja pride še marsi-aJ na misel.
Zgražanje nad spolno razbrzdanostjo v nekih Plasteh današnje družbe v Sloveniji je kajpada P°Polnoma opravičeno. Tudi v očitku, da je do teh ^Usob privedel Slovenijo komunizem, ne bo kri-^lce- Saj člankar sam opozarja na to, kako je bilo Nekdaj” in koliko “barbarstva ter nekulturnosti” sedaj. Vendar bi ne bilo do konca pravično, če ?e bi poudarili, da je Makaričeva močna kritika 'zšla v tisku prav tam, kjer se te reči gode. In av-*'°r članka je sveten človek, brezbožec, gotovo komunist. Zaključki iz vsega tega so lahko prav mno-g°vrstni.
Članek dokazuje, da tudi med neverniki in komunisti ni vse gnilo, toliko bolj se smemo zanesti, ?a med verniki, ki jih je v Sloveniji kljub vsemu 8e velika večina, taka gniloba nima domačinske
pravice. Smemo upati, da korenin naroda ta gnusoba ne bo zadela.
Člankar se bori zoper nemoralo seveda ne v imenu Boga, ampak samo v imenu “kulturne družbe.” K temu lahko rečemo samo: bolje kot nič! Mož se pač ne zaveda, da bo malo opravil s priporočanjem morale, če ne more pokazati na odgovornost pred Bogom. Nehote in nevede pa le zajema iz krščanstva, iz katerega je najbrž sam zrasel kot “kulturen človek”. Saj končno — če ni ne Boga ne duše, zakaj naj bi pa bil splav večja grdobija kot umetno preprečevanje spočetja, ki mu člankar očividno ne nasprotuje?
Vsi vemo, da se take reči — beg pred očetovstvom in materinstvom v raznih oblikah — gode tudi drugod po svetu, ne le v Sloveniji. Recimo:
kar tu med nami--------------Pa si ne upamo s tako
krepkimi besedami o tem govoriti in pisati. Bi se preveč “zamerili”! Pri nas še niste brali očitka, da je današnjemu svetu “ideal ženske spogledljiva frklja z golimi nogami”. Vse kaže, da je čitajoča. javnost v Sloveniji te in podobne očitke lažje prebavila kot bi jih pri nas . . .
Zaključek: članek si “drznemo” objaviti ves in neokrnjen, ker ga ni napisal kak tukajšnji člankar, ampak ljubljanski komunist. Nimamo nič zoper to, če mu kdo “zameri”!1 čeprav članek dopušča nekaj, kar Bog prepoveduje, vendar v njem lahko zasledimo izraze, ki so pravi slavospev materinstvu in posredno očetovstvu — že zaradi tega je članek vreden, da ga prebereta tudi MOŽ
&	ŽENA med nami!
POMORJENI OTROCI Jan Makarovič
v reviji PERSKEKTIVE
LJUBLJANA
ZADNJIČ SMO SEDELI V RESTAVRACIJI in se pogovarjali. Razpravljali smo o nekem zanimivem dejstvu, ki postavlja nas Slovence v edinstven položaj med ljudstvi in narodi . . .
Dejstvo je namreč, da je naravni prirastek v Sloveniji najnižji v Evropi in morda celo najnižji na svetu. Za ekonomista je to dejstvo vsekakor razveseljivo. Ekonomist namreč ve, da vzporedno z rastjo standarda upada število rojstev. Nizek naravni prirastek je torej znak relativno visokega standarda — ne glede na sanjarije romantičnega domoljuba, ki grozi, da bo ta nesrečni milijon izumrl sam od sebe potem, ko ga vsi tirani in vsiljivci niso mogli iztrebiti!
Ali ima besedo samo “ekonomist”?
Pustimo domoljuba. Z ekonomskega vidika je upadanje števila rojstev razveseljivo, to kar iz dveh razlogov. Po eni strani je namreč upad rojstev znak visokega standarda, po drugi strani pa omogoča nadaljnjo rast standarda, ker manjša število otrok, ki so neproduktivni člani družbe. Otroci namreč ne le da trošijo tisto, kar producira družba, temveč razen tega odtegujejo produkciji delovno silo, zlasti žensko, če pomislimo še na to, da so otroci vsaj v sedanjih razmerah isa žensko ovira, da bi dajala svoj aktivni doprinos k našemu narodnemu dohodku, kakor tudi ovira za njeno uveljavljanje v našem javnem in družbenem življenju, potem radi verjamemo ekonomistu, da pomeni manjšanje števila otrok za nas nov korak na pot v socializem.
Zdravnica, ki je bila v naši družbi, nam je pojasnila tudi to, kako nam je uspelo tako nenadoma zmanjšati število rojstev. Povedala nam je, da pri nas že več kot polovica nosečnic umetno odpravlja plod. število splavov je večje kot število normalnih porodov. In tudi na tem področju je na prvem mestu naša bodoča inteligenca, elita naše mladine!' Mar ni značilno, da pride v študentskem naselju na vsakih pet deklet en registriran abortus? Mislijo pa, da je dejansko število splavov še precej večje in da pride po eden na vsaka tri dekleta. Ljudje namreč o takih intimnih zadevah iz razumljivih razlogov ne govore radi . . .
Razmišljanje na pokopališču
Kadar me na pokopolišču zanese pot k tisti® malim sivim grobkom, me nehote nekaj stisne prsih. “Našemu napozabnemu Milančku — očka • mamica”. Saj ne vem, kdo je bil ta Milanček, njegovo od bolezni izmučeno trupelce leži pod te težkim kamnom. Ne poznam matere, ki hodi jo‘ * na njegov grob, ko je nihče ne vidi. Toda vi ga, kako je majhen, kako ne bo nikdar dorasel, 111 dar doživel življenja, kako je njegova majhnos , njegovih ubogih šest pednjev, zaprta v kamen ■ •
Pa je bilo nekoč v njem toliko življenja,
tolik0
radosti in smeha, toliko nagajivosti, toliko ukan- ^
v i  v * TV/f ;l_ h^ 1 >I T-	/»l/1	IlC!
So pa še drugačni Milančki. Ti Milančki **e
Ob
zijo v belih krstak, obitih s »rebrnim opaže**1, njihovem vzglavju ni plošče in ni napisa:	*
neutolažljiva mamica” ... Ti Milančki ležij° ^ blatu, gnoju in krvi, v kanalih in jamah, brez0" ni in pozabljeni. Njihova mamica ni bedela ob *w^ hovi postelji v upanju in strahu, ko so stokali bolečine in se tresli od mraza. In po njihovi * mamica ne hodi jokat na njihov grob. Saj je , prav ona tista, ki jih je umorila. Da, prav on*> je bilo njihovo šibko bitje navezano nanjo z svojimi nitkami, je bila njihova morilka. Bil* čisto blizu njenega srca, v njenem telesu so c*«-toplo in varno zavetje — ona pa se je izdaja* obrnila proti njim in jih je izročila mrzli, smrti. Saj — kaj pa naj bi tudi počela z nj***>*> pa niso bili — “rentabilni”? . . .
k o
Ta grobi materializem
že od prej smo poznali našega pridobitn®#® potrošnika in smo videli, kaj vse je priprav J storiti za svoj avto in televizor. Enajst ur na	^
je prečepel v podjetju in delal nadure, da bi le od kod kanil “kakšen dinarček” več. Po s^u^a se ni vračal domov h kosilu, temveč je tekel ® ^ honorarno delo, se prerival po avtobusih, sanj®[
o	tisočakih in sleparil pri potnih obračunih . • • delitvi dohodka je zagnal hrup, če je dobil sto dinarjev manj kot drugi. Vsako najmanjšo P ložnost je izrabil za “švindlanje” in je pri te® kazal neizčrpno fantazijo, če je srečal prijate na cesti, ga je po uvodnih formalnostih običaj
vPi'ašal: “Koliko pa kaj zdaj zaslužiš?” — in kadar je razvil pogovor o tej temi, se je razvnel kot Kakšen revolucionar. Svoje otroke je videl le pomikoma. Nanje so ga večinoma spominjali le izdatki, ki jih je moral dajati zanje, in otroške doklade.
Poznali smo že od prej tega revolucionarja in smo vedeli, kaj vse je pripravljen žrtvovati za svoj ayto in televizor: srečo, kulturo, lepoto, vzgojo fvojih sinov in hčera. Nismo pa še vedeli tega, da ,e zmožen za dosego tega vzvišenega cilja pobijati lastne še ne rojene otroke. Nam normalnim JUdem se upira, ko to slišimo, in nekako ne more-1,10 verjeti, kako je bilo mogoče, da vse te lepe Nedolžne očke, črne kot žamet in sinje kot zvezde, J"So smele spregledati — samo zato, da bi v sobi ^ko stal televizor, da bi lahko zamenjali fiata za °|impijo. “Saj veš, da so z otroki sami stroški: •"kdar ne bova prišla naprej, če bova imela toliko otrok.” Tega preprosto ne razumemo. Nikdar ne °°mo do kraja razumeli družbe, ki žrtvuje Molohu lastni zarod.
Pa vendar bi se iz naših nedavnih izkušenj a"ko naučili marsičesa. Saj smo vendar občutili lastni koži, do kakšnih zločinov in podlosti sa zmožen povzpeti malomeščan, samo da bi za-°stil svoji potrebi po “potrošnih dobrinah”! Saj f®10 na primer čuli govoriti tudi o nekom, ki je v °ncentracijskem taborišču trgal trzajočim oko-^njakom zlato zobovje iz ust, samo da bi nekoč Dtfšel do svoje hišice z vrtičkom . . .
Izgovori ne drže.
Na svetu še ni bilo zločina, za katerega ne bi *skali in tudi našli opravičila. Pravijo, da je človek ftev razmer, v katerih živi. človek sam ni ne do-er ne slab — dobre ali slabe, ugodne ali neumne so samo razmere, ki ga obdajajo, ki ga nabavljajo takega, kakršen je. Dobre in zle so le 8tvari — pač v skladu s tem, ali so prijetne ali ^Prijetne, uporabne ali neuporabne.
Toda že Mara je pisal, kako ta teorija pozablja, a Ustvarjajo stvari in razmere ljudje sami — in *1* dejansko sami ne ustvarjamo razmer in pogo-za zločine, če padamo zločincem okrog vratu 'I1 skušamo po vsej sili najti neki “socialen mo-’v” njihovega zločina — motiv, zaradi katerega
1	jim moralo biti vse odpuščeno? Prav s tem, da ^jedamo v “razmerah” dokončno pojasnilo in opravilo človeških dejanj — prav s tem dajemo razdam oblast nad človeškim ravnanjem.
•Toda kakšne so pravzaprav razmere, ki so omočile epidemijo zločinov, o kateri pišemo?
Teorija, po kateri ljudje ropajo in ubijajo sa-1)10 zato, ker nimajo kaj jesti, se tu seveda ne ob-
nese. Saj vidimo, da je število splavov tem večje, čim več imajo ljudje jesti. Čim večje možnosti imajo za vzdrževanje otrok, tem manj otrok imajo. Nekoč se je proletariat boril proti teorijam nekega Malthusa, ki je govoril: “Prav vam je, da stradate
—	zakaj pa imate toliko otrok.” Takrat se proletariat kljub svoji bedi ni hotel odpovedati svojim otrokom. V tistih časih je baje živel tudi neki Karl Mara, ki je imel kopico otrok in je besnel od bolečine, ko so mu umirali od lakote. In to kljub temu, da bi živel mnogo laže in bi tudi laže napisal svoj “Kapital”, če ne bi imel otrok. Vsekakor pa Karl Mara nikdar ni niti sanjal o tem, da po začel proletariat sam iztrebljati svoj zarod prav tedaj, ko bo končno imel dovolj sredstev za njegovo preživljanje.
Nove potrebe si sami ustvarjamo
“Dovolj”? Kaj pa to sploh pomeni — “dovolj”’: Kar je bilo nekdaj dovolj, nam danes ne zadostuje več. Potrebe ljudi se večajo. Danes človek občuti potrebe — ne samo materialne, ampak tudi duhovne — o katerih se mu nekoč ni niti sanjalo. Vedno hitrejši tempo življenja zahteva vedno novih tehničnih pripomočkov. Danes življenje stane, človek ne more hoditi po svetu v obujkih in brez kravate. Vedno širši razvoj komunikacij odpira človeku oči za nove in nove možnosti zadovoljevanja njegovih potreb. Potrebe rastejo hitreje kot pa možnosti njihove zadovoljitve. In otrok? “Ali ne veste, da danes tudi otrok stane? Otrok terja danes več kot svoje čase. Koliko te stane samo šola. In kako naj človek zadosti svojim novim, naraščajočim potrebam — če ne bo omejil rojstev?”
Saj razumemo vse to. Ne razumemo pa tega, kako so mogle vse te nove potrebe v tako kratkem času udušiti neko tisočletno potrebo, ki jo imajo psihologi za najintenzivnejšo med vsemi “biološkimi” potrebami: potrebo po materinstvu.
(Konec str. 301)
£
>■
OTROK POJE
Kaj bi le ptičica, ptička vesela?
Kot moja mamica ptička ni pela.
Kaj bi le zvezdica zlatega soja?
Lepše oči ima mamica moja
Kaj bi le zemski krog? Vsak ga premeri nibče pa mamicam src ne izmeri.
£
$
<•>
i
j
iti
BESEDA O DUHOVNIŠKIH POKLICIH
Stanko Janežič
Pod gornjim naslovom je tržaška revija MLADIKA v julijski številki objavila zelo tehten članek. Iz njega ponatiskujemo nekaj odstavkov, ki naj bi dali misliti tudi našim tukajšnjim slovenskim družinam. — Ur.
VSE OD ČASOV, KO JE SLOVENSKI KNEZ KOCELJ v 9. stoletju izročil svetima Cirilu in Metodu ob njunem potovanju v Rim 50 slovenskih duhovniških kandidatov, da bi jih vzgajala in posvetila, so med našim narodom duhovniki igrali odločilno vlogo. Prav zaradi dobrih duhovnikov iz srede ljudstva so naši predniki ostali zvesti narodnemu izročilu in se dvignili na tako zavidljivo kulturno stopnjo. Naša književnost ter glasbena in likovna umetnost se je skozi stoletja spočenjala in razvijala iz virov živega krščanstva ob podpori domače duhovščine. Tega dejstva ne more nikdo ovreči.
Hvala Bogu, da se v naši domovini Sloveniji kljub izredno težkim razmeram še vedno najdejo mladi fantje, ki so pripravljeni prestati vse, da dospejo do mašniškega posvečenja in služijo med svojim ljudstvom kot dušni vodniki. Tudi glede semenišč in semeniške vzgoje je v Sloveniji sedaj nekoliko lažje kot je bilo prva leta po vojni, če prav še mnogo manjka do povsem urejenega stanja.
in Mika iz cAmerike
Cleveland, sept. 12. 1963
Spoštovani p. urednik: —
Bili ste prvi Slovenec, ki sem ga srečal ob prihodu v Ameriko v pristanišču New Yorka. Bili ste prvi, ki mi je izrekel dobrodošlico. Vaša zasluga je, da sem takoj zvedel za list A VE MARIA in ga še danes z veseljem dobivam.
Previdnost božja Vas je poslala iz Amerike v daljno Avstralijo. Tam izdajate list MISLI. Že več let prejemam ta list, plačuje ga zame nečak Aleksander Jeglič v Sydneyu. Odkar list izhaja v obliki revije, dam vsako leto zvezke vezati v knjigo, kakor je razvidno iz priloženih slik. Te vezane knjige so v poseben kras mojega stanovanja. Želel bi, da eno teh slik priobčite v bodočih MISLIH.
Lepo pozdravite tudi p.p. Bazlija in Odila. Pri meni se je oglasil Rev. dr. Mikula, ko je pred meseci prečkal Ameriko. Odpotoval je na Koroško, odkoder se pa še ni oglasil.
Na Koroškem in Primorskem pa čutimo z8 vsa povojna leta veliko manjkanje poklicev in vpra-šanje povzroča vedno večjo zaskrbljenost. V naših družinah je opešala živa vera in zajel jih Je duh praktičnega materializma. Naše moderne drU' žine ne marajo otrok, razvajeni edinci niso roj®®1 za čast oltarja. Razkroj zdravih temeljev druz*11 je med nami prvi in glavni vzrok, da nimamo1 duhovniškega naraščaja.
Zaradi omrtvelega krščanstva po naših župnijah, zaradi šibke vzgoje in nevzgoje po družina in zaradi okuženega družbenega okolja danes redki mladinci hrepene po duhovništvu. Naši sodobni mladini manjka idealizem, požrtvovalnost, temelj1 tost in vztrajnost, zato so resni duhovniški kaI1’ didati tako redke izjeme.
Skrb za duhovniški naraščaj med našim naro doni — doma in po svetu — mora biti tudi nas* skrb. Storimo vse, da bi se naše družine vrnile zdravim koreninam pristnega krščanstva. Ver0 in številna družina je prvo in najbolj potrebno se menišče za vsakega duhovnika.
Gornje misli je nanizal pesnik in pi»a*e^ Stanko Janežič v reviji MLADKA o prilik‘> ^0 je imel mladi duhovnik FRANC VONčI^'
novo mašo v Rojanu blizu Trsta. — Ur.
Želeč Vam ljubega zdravja in vsega dobi e Vas iskreno pozdravljam. Vdani
Anton Jeglič 1057 E 68th Street Cleveland 3, Ohio, U.S.A*
M OZ IN ZENA
(s str. 299)
In še nečesa ne razumemo. Pri nas nismo ka-2ali s prstom samo na kmečko mater z njenimi dvanajstimi otroki — opozarjali smo tudi na posle-d'ce, ki jih utrpi ženska, ki umetno odpravi plod.
v želji, da bi napravili ljudem življenje kar naj-bolj
prijetno, udobno in brez odgovornosti, smo Začeli uvajati različne metode, po katerih “ni nežnosti”, da bi ženska zanosila. Zakaj se potem ljudje zatekajo k tej najbolj primitivni, barbarski Metodi omejevanja rojstev — k splavu? Od kod ljudeh ta malobrižnost do vsega skupaj in do ^mega sebe?
Ljubezen in “ljubezen
Danes se nam človek ne kaže več kot homo sa-•"en* ali kot homo faber, temveč kot homo consu-1*«toi- — človek potrošnik. Seveda so ljudje trošili *e od nekdaj — toda nikdar prej še niso delali ne-Cesa tako posebnega iz svoje potrošnje, nikdar prej 111 bila potrošnja njihov mitos. Ljudje so jedli že J^j, ker jim je bilo pač tako všeč in ker so bili 'ačni — toda šele sedaj so nam začeli govoriti, da Je treba jesti, kaj je treba jesti itd. Ljudje so se Parili že prej, ker jim .je bilo pač tako všeč — ^°da šele danes so začeli govoriti, da se človek mo-Pariti, ker je drugače abnormalen, postane nev-f°tik itd. In podobno kot z jedenjem in parjenjem tudi z drugimi stvarmi.
Industrija mora spraviti svoje izdelke na trg. ^uPujte klobuke Jugošešir! Eleganten moški nosi klobuke Jugošešir!” In človeku se zazdi, da
7	bil videti nekako smešen, nekako abnormalen, ®e ne bi nosil klobuka Jugošešir. Sosed ima avto. 'Kako pa to, da ti še vedno nimaš avta?” In c*°Veku se zazdi, da mora čisto zagotovo biti nekaj "arobe z njimi, ker še nima avta.
Skratka, ljudje ne zadoščajo svojim potrebam Potrošnji zato, ker jim je tako všeč, temveč za-J°> ker morajo — ker je to družbena zahteva, družba nujnost, ker bi se onemogočili kot člani druž-e> če ne bi konsumirali. Po drugi strani pa je V«ak človek zase prepričan, da čisto zagotovo ima ,e potrebe po konsumiranju (saj bi bil abnorma-e,1> če jih ne bi imel) in da jim mora za vsako **»o zadostiti (s tem dokaže, da jih ima). Zado-*®tvi teh potreb je treba zato žrtvovati vse drugo predvsem pa jim je treba žrtvovati človekove tesnične, humane potrebe, ker industrija pač nima njih nobene koristi.
Potrošnik zadovoljuje svoje potrebe samo z October, 1963
lastništvom in izkoriščanjem stvari, ne pa v resnični spojitvi s svetom. Vajen je samo jemati in trošiti, ne zna se pa predati. Da, v njem ostane živa potreba po združitvi s svetom, po združitvi z drugim človekom. Toda tega potrošnik ne zmore.
V	svojem obupu si obeta rešitev od “ljubezni”: tu govori že nagon vrste, večen in nezmotljiv. Kljub temu pa je seveda absurdno pričakovati, da bi moški lahko ljubil žensko, če se ni prej naučil ljubiti sveta kot celote, če pa ne znam dajati ljubezni, je tudi prejemati ne morem. Absurdno bi bilo pričakovati, da mi bo drug človek lahko dal nekaj, česar mu jaz ne morem ali nočem dati.
In tako sta oba spet prazna in osamljena. Od njune ljubezni je ostalo samo tisto, česar si nista želela ne on ne ona: tisto ubogo neznatno bitje v njenem telesu.
Materinstvo — ideal ženske
To bitje, ki bi moralo po vsej pravici biti končni cilj in smoter, izpolnitev in uresničenje njuna zveze, je zdaj zanju samo še ena nadloga več. Zdi se, da je nepotrebno, nesmiselno — saj njuna zveza ni bila resnična: bila je samo ekstaza, pozabljenje in beg, pijanost, ki se ne meni za posledice. In on, ki nikdar ni znal ljubiti, ji pravi: “Znebi se ga, drugače te pustim.” Ona pa nekje globoko v sebi čuti — katera ženska ne bi čutila tega? — da se prav zdaj v njej dogaja nekaj velikega, nekaj skrivnostnega, da pravzaprav šele zdaj začenja živeti . . . toda končno jo preglasijo glasovi od zunaj. Toliko je že videla in okusila iz tega zabavnega sladkega življenja in zdi se ji škoda, da bi morala pustiti vse to, kar je doslej vsaj z neko lažno glorijo obdajalo praznino njenega bitja. Prestraši se vseh neprijetnosti, vseh skrbi in odgovornosti — in se vda. Saj kaj bi tudi imela od tega, če bi postala mati? Ideal ženske danes ni materinstvo — ideal ženske je spogledljiva frklja z golimi nogami. Ženska ima vrednost samo toliko časa, dokler je lahko predmet . . . reklame.
Mi pa hočemo, da bi ženska bila več kot samo biološko-komercialna roba, samo objekt prodaje in ugodja. Hočemo, upamo in zahtevamo z vsemi močmi, naj ženska postane subjekt, svest si svoje ustvarjalnosti: menimo namreč, da nobeno ustvarjanje ni tako vzvišeno, tako božansko, tako nedotakljivo kot ustvarjanje novega človeka.
Barbarstvo in nekulturnost, o kateri smo govorili v našem članku — kultura neke družbe se namreč razodeva predvsem v njenem odnosu do ženske in do otroka — je samo eden od simptomov toposti in brezčutnosti neke dobe, ki v svojih šla-gerjih toliko govori v nekakšni “ljubezni” in si domišlja, kako lahko je ljubiti . . .
VINKO VODOPIVEC-
NAŠ ODLIČNI SKLADATELJ
Lucijan Mozetič
ENAJST LET JE POTEKLO od smrti priljubljenega našega skladatelja, kromberškega župnika, Vinka Vodopivca. Njegove skladbe se pojejo zelo pogosto. Ne bi bilo prav, če bi nanj ne obudili spomina vsaj od časa do časa.
Vinko Vodopivec je bil rojen v Ročinju na Goriškem dne 16. januarja 1878. Bil je prvorojenec ondotnega učitelja, ki je bil tudi Vinko. Materi je bilo ime Antonija in se je prej pisala Makarovič. Ljudsko šolo je deček obiskoval v Grgarju in se skupno z brati vadil na harmoniju. Ko je vstopil v gimnazijo, se je njegovo veselje do godbe in petja še stopnjevalo. Očetu je prinesel domov nekaj odpevov za litanije, pa mu jih ni hotel preigrati. Bal se je, da bo sinovo zanimanje za muziko škodovalo njegovemu napredku v šoli. Mladega Vinka to ni omajalo. Uglasbil je marsikatero pesem in jo objavil pod psevdonimom Ambrozij Sraka. Oče je priznal vrednost teh skladb in jih rad igral, ko ni vedel, čigave so.
Kot višješolec je bil mladi Vinko sprejet v dijaški zavod Aloisianum ali Alojzijevišče, ki še danes obstoji. Sodeloval je pri dijakšem orkestru in igral violo. Inštrumente je dijakom preskrbel takratni vodja Alojzijevišča, poznejši krški škof dr. Anton Mahnič. Med počitnicami je Vinko pridno študiral harmonijo in kontrapunkt. Po dovršeni gimnaziji je vstopil v goriško bogoslovnico. V maš-nika ga je posvetil 14. julija 1901 nadškof goriški in kardinal dr. Jakob Missia. Novo mašo je pel v
Grgarju, kjer je njegov oče še vedno učitelj®^®'
Prvo duhovniško službo je nastopil v Kamnja < pri Ajdovščini, ki je bil rojstni kraj njegove?8 očeta. Nato je služboval nekaj časa v črnicah, l^3 1907 je pa prišel v Kromberk za vikarja. Ko se le začela prva svetovna vojna, je moral v begunstv°' Nastanil se je v Cerknici in bil tam za kaplana. V« dil je cerkveni in svetni pevski zbor ter orglal P11 službah božjih. Tu je skomponiral vse lirične Ve*" mi znane pesnice matere Elizabete, uršulinke)( Ljubljani. Tudi zelo priljubljena “Žabja svatba > Stritarjeva pesem, je iz te dobe.
Po končani vojni 1. 1918 se je vrnil v Kro® berk in tam je ostal vse do smrti 1. 1952. Vas lD cerkev je našel v razvalinah. Dobri ljudje so si P° stavili majhne barake za zasilna bivališča, večjo P8 namesto cerkve. V tej baraki je bila šola, cerk®v in župnišče. Počasi so namesto barak vstajale ni in končno je prišla tudi nova cerkev v novorom®^, skem slogu, ki je doživela posvetitev Materi bo*j’ leta 1927.
Vse do leta 1936 je bil Kromberk samo vil3* rijat, tedaj so ga pa povišali v župnijo in g- *0 pivec je postal pravi župnik. V tem svojstvu j® živel zlato mašo, ki jo je pel pičlo leto pred sntf jo. Gospod ga je poklical k se^’ na god svetih apostolov Petra Pvla 1952. Sam sem bil pri pogre in videl ogromno množico, prišla počastit pevca božje s*a . na njegovi zadnji poti. Slovef>s akademiki iz Nove Gorice so F nesli k večnemu počitku k Trojici, kjer je pogrebne sl°^eS^ nosti opravil adminstrator škoi dr. Mihael Toroš.
Prihodnjič se bomo spon*!1'* Vinkovih skladb in si ogledali nj® gove nesmrtne zasluge za cerkvc no glasbo.
Vodopivčeva cerkev: Kromberk
TEORIJA in PRAKSA — Profesor Čebelar
Naslov spodnjemu odlomku je dal urednik MISLI. Dogodek ja pa vzet iz spisa: Ob 501et-nici prve slovenske mature. Izhaja v Svobodni Sloveniji in neki J. Pirnat opisuje v njem svoje šolanje v Jegličevi šentvidski gimnaziji ali “škofovih zavodih”. Izčrpek se nanaša na profesorja naravoslovja, g. Pengova. Je znan tudi kot pisatelj, ki je izdal v Mohorjevi in drugod več prijetnih slik iz naravoslovja. Kako je pa znal .svojo učenost sam uporabljati, nam pove naslednja sočna slika, ki jo posvečujemo naročniku Ivanu Grilu v S.A., čebelarju s čebelami, in Ivanu Šepetavcu v N.S.W., čebelarju brez čebel. — Ur.
PTIČI SO ŠLI MIMO, nato ribe, na vrsto so Prišle žuželke. Prišel sem na vrsto tudi jaz. S kakcem desne roke mi je pomignil v tretjo klop.
“Ti, ki nisi znal držati jezika za zobmi, pridi, Pridi? — Torej, kaj veš o čebelah? Njih notranji , dlesni ustroj in tako dalje.”
O tem nisem vedel ravno bogvekaj. Zato sem začel na dolgo in široko razkladati, da je čebela n&koč živela v skalnih in drevesnih dupljah, da ■)0 je človek udomačil, da poznamo več pasem, da Pa je od vseh naša kranjska čebela po svetu najbolj znana. Planil je vmes:
“Glejte, fantje, to je važno. Nekateri gorenjski čebelarji so roje izvažali celo v Ameriko. To-te3 naprej!”
S to besedo mi je Pengov dal priložnost zopet široko nadaljevati o ogrebanju in usajanju ro-Jev, o trganju medu itd.
“Ti, tega ni v knjigi. Odkod pa ti vse tako podobno veš?"
“Oče je čebelar.”
“Tako? Kakšne panje pa ima?”
“Kranjiče.”
“Nič modernejšega?”
“Ne. Pravi, da se ne obnesejo. Pa predragi so”. Planil je med klopi.
“Vidite, fantje, tudi med našimi čebelarji je vse premalo podjetnosti. Koliko več medu bi pridelali, če bi se oprijeli panjev s premakljivim satjem. Ti — se je obrnil k meni — če boš morda očetom prevzel čebelarstvo, nabavi si par Žnidaršičev. Sicer pa vidim, nekaj že več. Kako se *e pišeš, da si bom zopomnil.” —
V	začetku meseca junija 1923 smo praznovali desetletnico mature v zavodu. Bilo je slovesno. Dodala vsi še živi profesorji so bili navzoči. Nasledke jutro sem stal pred Pengovovim čebelnjakom v parku. Kakih deset Žnidaršičev je bilo v njem.
Lep dan je bil. V gozdu nad Št. Vidom je cvel kostanj, čebele bi morale trumoma leteti vanj. Gledani, gledam na naletne deske panjev. Pa je le od časa do časa odletela čebela in le redko je priletela druga s košarico rmene obnožine.
Kar naenkrat se pojavi pred mano profesor Pengov.
“Oprostite mi, gospod profesor, vaše čebele opazujem.”
“Lepo to. Se li mar tudi vi pečate z njimi?” “Vsekakor. Saj ste mi prav vi pred 12 leti dali pobudo za to. Se li še spominjate, kako sva se o njih menila pred tablo.”
Tlesknil je z rokami.
“Takooo? Si bil ti tisti? Kako se že pišeš?” Začel me je prijateljsko tikati.
“Noo, povej po pravici, če si že točil?” “Seveda sem. Letos ni tako slabo.”
“Kaj praviš?”
Resignirano je sklenil roke.
“Oh, jaz pa nič!1 Ali bi hotel malo pogledati noter?” — in mi je odprl čebelnjak. Umaknil se je proč od vrat in sem dobil vtis, da se boji Želov. Začel sem jemati sate iz panjev. Družine so bile šibke, medu komaj za sproti.
“No, si že dognal, kaj jim manjka?”
“Seveda sem. To, kar sem dognal že zunaj.” “No?”
“Ne čebelam, pač pa čebelarju manjka nečesa.”
“Česa pa?”
“Podjetnosti, podjetnosti, gospod profesor.” “Kako to misliš?”
“Stvar je čisto preprosta. Saj veste: krava pri gobcu molze, čebela tudi. V zgodnji pomladi mora imeti klaje ne le zase, ampak tudi za bodoči zarod, če je ni v panju, jo mora nuditi čebeilar, sicer ostanejo družine šibke vse leto, kakor so te vaše. Slabič ne da nič. Letos seveda je že prepozno. Drugo leto torej. Pa še to:	Če boste tedaj
imeli močnejše družine kot letos in če bo hoja pod Krimom medila, zapeljite jih tja. Nimate daleč, diro in konje imate doma. Le malo podjetnosti je treba, pa boste tudi vi točili.”
“O ti kujon ti! Koliko si imel v prirodopisju?” “Jarc mi je v drugi šoli prisodil trojko, vi ste mi pa v šesti dali dobro.”
“Odlično si zaslužil! — Pa oprosti mi. Na vlak se mi mudi. K župniku Mrkunu moram.”
Kakor da ga je veter odpihnil, je izginil pri glavnem izhodu.
KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU?
ČIGAV SIN JE?
(Mat. 22,42)
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo.
Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati!
GOVORIL JE V PRILIKAH
Ko je bil na samem, go ga ti, ki so bili okrog njega z dvanajsterimi,za priliko spraševalii In pristopili so učenci in mu rekli: “Zakaj jim govoriš v prilikah?”
Odgovoril jim je; “Vam je dano razumeti skrivnosti božjega kraljestva, njim pa ni dano. Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imčl obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. In spolnjuje se nad njimi prerokba Izaijeva, ki pravi:
Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli,
z očmi poste gledali, pa ne videli..
zakaj otopelo je srce temu ljudstvu
in so na ušesa težko slišali
in si oči zatisnili:
da bi morda z očmi ne videli
in z ušesi ne slišali
in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.”
1
phiuppi
A
sv
Caphar
V % 0
\
^ Nazarcth O
'V
f» mUaim %
Scythqpnlis
Aenonm
1
•Mia
SabcuU
«/««•4« H(til
^ PkaM*Ua
V*™**	V	•Efihrnm*
Etnmaus*
Nicopolis
-AinAtortft*
•Hebron
IZ NARAVE V NADNARAVO
Jezus je zelo pogosto govoril v prilikah. Re^] bi, da je svoj nauk zavil v majhne povestice, ki ***, so bile težko razumljive. Toda zdaj je že nekaj d111 kopičil priliko na jrriliko, da so poslušalci že telb° sledili. Tudi njegovim stalnim in zvestim
ueencem
se je začelo čudno zdeti. Ko so se množice razšle, s° torej Gospoda na samem zav/pno vprašali, zakaj l<l. dnje čase uči nekako samo po ovinkih in povija s1>0] nauk v zagonetne primere. Jezus je rad odgovor1 in pojasnil.
Opozoril jih je na to, da ima pred seboj troj110 vrsto poslušalcev. Nekaj je dobrih, poslušajo 2<1
zff
iifi
to, da bi si vzeli k srcu. Veliko je takih, ki se Jezusove besede ne menijo dosti, čakajo samo kake senzacije, morda čudeže, morda na kak JezU sov poziv na odpor zoper politične nasprotnike j11’ dovskega naroda. Bili so pa med množico še treti vrste poslušalci — osebni Jezusovi nasprotnika so prežali na kako besedo, zaradi katere bi la'1 Gospoda tožili svetni ali verski oblasti.
' >	‘ *
i .	*	►
•• SVETO PISMO stare zaveze imamo v treh ■! debelih zvezkih z obširno razlago in
mnogimi slikami. Vsak zvezek stane po	”
;;	pošti £ 2.0.0.	•;
Lahko naročite pri MISLIH « >	‘ ►
ŠE ENKRAT: PRILIKA O SEJALCU
Nato jim reče: “Te prilike ne razumete? In kako boste razumeli vse prilike? Sejalec dobrega kolena ,je Sin človekov, njiva je svet, dobro seme *° otroci kraljestva, ljulka so otroci hudobe, sovražnik pa, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je ko-»ec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor se torej ljul-pobira in v ognju sežiga, tako bo ob koncu *»eta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je po-hujšljivega, in tiste, ki delajo krivico; in vrgli jih bodo v ognjeno peč, kjer po jok in škripanje z zob-n'i. Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce
v	kraljestvu svojega Očeta. Kdo ima ušesa za po-‘lušanje, naj posluša!
APOSTOLI MORAJO BITI UČITELJI
In govoril jim je: "Mar se prinaša svetilka, da se postavi pod mernik ali pod posteljo, mar ne, da se postavi na svetilnik? Zakaj nič ni skrito, tar bi ne postalo očito; in nič ni postalo skrito, kakor zato, da pride na dan. Če ima kdo ušesa za Poslušanje, naj posluša!”
Dalje jim je govoril: “Glejte, kaj slišite! S kakršno mero merite, se vam bo odmerilo in še Navrglo se vam po. Zakaj, kdor ima, se mu bo dalo; in kdor nima, se mu bo še to, kar ima, odvzelo”.
PRILIKA 0 RASTOČEM ŽITU
In govoril jim je: “Z božjim kraljestvom je tak or s človekom, ki je vrgel seme v zemljo. Sam *pi ponoči in bdi podnevi, seme pa poganja in ^»te in sam ne ve, kako. Zemlja namreč poraja sama od sebe: najprej bilko, potem klas, nato Polno žita v klasu. Kadar pa sad dovoli, pošlje **koj srp, ker je čas žetve.*'
SVETO PISMO nove zaveze imamo v ,♦< dveh zvezkih s kratko razlago in brez slik. Oba zvezka skupaj staneta £1.0.0.
Toda tudi v eni sami debeli knjigi z ob- i}i širno razlago in mnogimi slikami. Cena po >j pošti £2.0.0.	>;
!♦:	Lahko	naročite pri MISLIH
Jezus je vsem skupaj govoril v prilikah, na zu-naj nedolžnih pripovedkah iz narave, ki so pa imele v sebi skrit globok nauk. Tako se je izognil tožbam. od strani osebnih nasprotnikov. Za te in vse druge neiskrene poslušalce je navedel Izaijevo prerokbo, češ: Kdor ima zakmjeno srce, mu beseda božja itak ne more blizu.
NI TAKO TEŽKO RA7AJMETI
Ko je Jezus povedal, zakaj toliko govori v prilikah, je na prošnjo zvestih učencev rad razložil, kaj pomeni prilika o sejalcu. Bilo je res važno, da apostoli gladko razumejo njen pomen. Saj so bili l>rav oni določeni, da po Jezusovem odhodu k Očetu, lionesejo njegov nauk v širni svet — od kraja do kraja zemlje. Pri. evangelistu Luku beremo, da je Jezus dejal: Seme je božja beseda. Pri Mateju pa, da je rekel: Dobro seme so otroci kraljestva. To bi pomenilo: Kdor si je seme besede božje vzel k srcu, postane tudi sam seme za širjenje kraljestva božjega.
KAKOR LUČ V TEMI
Jezus je duhovna luč, ki je prišla na svet. Ko On odide, bo luč ostala — njegov nauk. Razširjali ga bodo apostoli, zato je važno, da tudi somi postanejo luč — ali ■vsaj svetilniki, odkoder bo božja luč svetila svetu. Naj torej pridno poslušajo iti se poglobijo v Jezusov nauk. Ko pride njihov čas, se ne bodo smeli skrivati. Luč se prižge, da sveti, zato mora biti na odprt jrrostor postavljena.
Na svetu je tako, da bogatim rado še kaj več pade v naročje. Revni so zmerom v nevarnosti, da še tisto izgube, kar imajo. Še bolj pa to velja za duhovne reči. Kdor se je obogatil z milostjo božjo, mu bo dohajala še v višji meri. Kdor se ne meni dosti za prvi božji dar milosti, bo kmalu, še tisto izgubil, kar mu je bilo dano.
RAST MILOSTI BOŽJE V’ DUŠI
Smo že spet — pri priliki! Verjetno jo je Jezus povedal množici, torej spet javno, ne samo ožjim učencem na ušesa. Glavna misel v njej je, da Jezusovo kraljestvo na zemlji ne pride z enim mahom, nenadoma, na neki senzacionalni način. Judovski učitelji so nekaj takega pričakovali in to pričakovanje je zašlo tudi med ljudstvo. Oblaki se bodo pretrgali in skozi odprtine bo planilo na svet kraljestvo, obnovljeno kraljestvo Davidovo — ali nekaj takega . . .
To zgrešeno misel Jezus potrpežljivo popravlja. Počasi, polagoma, na zunaj dostikrat čisto nevidno, prihaja njegovo kraljestvo. Zori na znotraj, zorelo bo do konca sveta, popolnoma dozorelo pa šele takrat.
ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠČEVJA
Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje)
Daleč od doma
TAKO SEM ŠEL V TUJI SVET. Zavedal sem se, da bodo minila leta, preden se bom mogel vsaj mimogrede spet pokazati v Leščevju.
Nekaj tednov je poteklo, ko mi kaplan na dopisnici kratko sporoči:
“Občni zbor pod svodstvom Zvezinega zastopnika se je dobro izvršil. Presednik sem spet jaz, načelnik Seliškar”.
Torej vendar Seliškar — moj kandidat!
Kaplanovo poročilo mi je dalo mnogo misliti. Prvi vtis je bil: Obveljala je moja, kaplan je spet propadel! Toliko je nasprotoval vsem, ki smo hoteli Seliškarja, zdaj ga je moral sprejeti . . .
Kmalu mi je prišla druga misel: Pa je mož le uvidevno popustljiv! Skoraj ganilo me je ob razmišljanju, koliko neprilik je moral požreti. Večino njih sem mu naprtil jaz. Pa se je končno le vdal in tudi pred Zvezo kapituliral. Moral se je močno premagati. In na vse to mi preprosto in brez komentarja poroča: Novi načelnik — Seliškar!
Tak mož zasluži spoštovanje.
Nekaj mesecev pozneje mi pride druga dopisnica. Gospod Kaplan poroča:
“Zadela nas je bridka izguba. Danes smo pokopali načelnika Seliškarja. Kratka, težka bolezen ga je mučila, odrešila ga je kruta nenadna smrt. Moli zanj!”
Dvakrat, trikrat sem prebral, pa sem še komaj verjel. Tak fant, tak dober prijatelj — v grobu! In tako daleč od doma sem moral zvedeti to porazno novico! Bridko bridko me je zedela.
★
Spet je poteklo nekaj mesecev brez poročil iz domačega kraja. Nisem jih štel. Nekoč dobim dolgo pismo. Takoj sem videl, da piše kaplan.
Dragd moj!
------------------Torej	naša	javna	telovadba.	Najrajši bi Ti poslal kar Odsekovo “Kroniko”, tam bi našel dokaj resnično sliko prireditve. Prostor je bil pravokotnik v dolžini 25, v širini 15 m. Okoli njega osem mlajev, ki so jih sklepali lepi dolgi venci —
—	— — Fant, preden smo teloavdišče priredili, smo prelili marsikatero znojno kapljo. Pomnil bom,
kdaj je imel naš Orel prvo veliko prireditev. Datum tega dne mi še sedaj pretresa zrahljane živce.
Toliko o pripravah. Ob 9. je prikorakala orlov ska godba iz Škocijana in Št. Jurija, ki se je združila v eno samo četo in štela 32 mož v kroju. Ljudje
—	to veš, da jih je pri nas ob šmarnih mašah na tisoče — so cesto kar obsuli in gledali bujne unl forme ter svetle inštrumente. Fantje odlože godala in se napotijo v cerkev, kjer ostanejo v dvored md pridigo in sv. mašo.
Ob tri četrt na eno pozovem naš odsek in godbo na cesto, da jih odvedem odsekom okrožja naproti. Godba je pripravljena, načelnik da znamenja trobente se oglase in v lepi vrsti gre — gosto spremljana od občinstva — mlada četa pozdravljat svoJe brate.
Pred slavolokom počakamo, odsek za odsekon' se pripelje. Ko so bili vsi, se sprevod dolgih vrst pomika nazaj v vas. Krasen dan, množica ljudstva« vznesenost na licih! Pri pogledu na to dolgo vrsto mi je vztrepetalo srce in, prijatelj, pozabil sem vse’ kar sem kdaj pri odseku neprijetnega doživel.
Blizu cerkve se četa ustavi. Stopim na vzvišen prostor in spregovorim nekaj toplih pozdravnih besed. Nato razhod — telovadci se gredo v šolo pooblačit. Množice ljudstva prihajajo. Ko se vrnej0 fantje v telovadnih oblekah, se vsuje vsa masa za njimi na telovadišče, kjer se prične skušnja za polnejši nastop.
Jaz sem bil v veliki zadregi. Kmalu bodo v cerkvi litanije, skušnja se pa mora še nadaljevati' Kaj mi je početi? Kako spraviti ljudi v cerkeV’ Stopim k okrožnemu načelniku in mu namignern' naj poveljuje odmor. Sam stopim na poveljniko' oder in zakličem narodu: Sedaj vsi v cerkev, po blagoslovu pa vsi nazaj!
Čudno, ubogali so me. Naenkrat je bil prostor izpraznjen, le dekleta v narodnih nošah so tekala okoli mene in spraševale zdaj to, zdaj ono, da sel11 moral vedno imeti odprta usta.
Vse smo še pravočasno uredili in nastavili stražo pri vhodu, pri ‘turški kavarni’, pri srečkah. Telovadci so zaključili skušnjo, spet so odkarakali v šolo. Sedaj pa le pridi, ljudstvo, vse je pripravlje" no!
(Prihodnjič — konec.)
ROMANJE
T,
MARRICKVILLE |
'i.
Oglas str. 314
SLOMŠKA NA OLTAR!
P. Odilo, namestni postulator
Naslednjo pesem sta zložila m. Elizabeta in Ločniškar. Uglasbil jo je Gregor Zafošnik, ki svoje ozdravljenje pripisuje Slomškovi priprošnji.
Slava tebi, Slomšek škof, naše zemlje sin!
Ti «i ljubil narod svoj iz srca globin.
Kot popotniku v temo zvezda kaže pot, tebe dalo je nebo, da svoj vodiš rod.
Slava tebi naj doni, srca naj žare, slavljeno do konca dni tvoje bo ime.
Zemlje naše verni sin, božji naš klicar, tvoj ohranil opomin narod bo vsekdar.
Svoje ljudstvo si učil: vera naj bo luč, materni pa jezik do omike ključ.
V večni slavi, Slomšek naš, narod ljubiš svoj, daj, da skoraj vzide nam dan svetniški tvoj! Zakaj Cerkev razglaša svetnike?
Je več vzrokov. Eden glavnih je, da se javno
-___________________________________________________
IZ BO K A V A (s str 297)
V	VilIawoodu je bilo lepo
četrta nedelja v septembru je privabila k slovenski službi božji v Villawood izredno veliko število naših ljudi. Povabil sem jih bil pismeno in napovedal, da bo med službo božjo igrala naša slovenska godba melodije cerkvenih pesmi in tako spremljala naše petje.
Res so se odzvali vabilu in sem uverjen, da jim ni žal. Mislim, da bo vsem ostalo v spominu kako lepo se je naše množično petje zlilo skupaj z godbo, ko je mogočno zadonela: Lepa si, lepa si, roža Marija!1 Pa še kdaj, če Bog da!
VVollongong se vedno izkaže
Vsako peto nedeljo v mesecu — torej navadno štirikrat na leto — imajo rojaki v Wollongongu med seboj slovenskega duhovnika za svojo službo božjo, še vselej sem jih moral pohvaliti. Vedno lepo pridejo in tudi spovednico radi obiščejo. Žal Je pa tudi res, da se sestra Smrt rada ustavi med njimi. No, pa si vzemimo k srcu: Smrt je najboljša misijonarka . . .
Navadno po službi božji povabim vernike v dvorano h kakšnemu primernemu programu. Peta nedelja v septembru jim je nudila že v cerkvi, potem pa še posebej v dvorani: proslavo letošnjega jubilej a sv. Cirila in Metoda. Ponovil sem zanje
izkaže: v Cerkvi živijo v vseh časih svetniki. Cerkev sama je v svojem bistvu sveta, zato svoje ude nujno posvečuje. V njej stalno živijo taki udje, ki goje kreposti v junaški meri. Ti dokazujejo na živih zgledih, da je Cerkev zares sveta.
Niso vsi, ki so tako sveto živeli, tudi razglašeni po imenu za svetnike, ki po smrti gotovo uživajo nebesa. Samo nekatere Cerkev razglasi ne-zmotno, da so v nebesih. Njihova svetost mora biti javno in uradno dokazana. Take postavlja Cerkev na oltar kot priče njene svetosti.
Naš Anton Martin Slomšek naj bi postal taka priča, zato zelo želimo in molimo, da pi ga papež proglasil za blaženega in nato svetnika. Ker doslej Slovenci še nobenega nimamo, je kaj naravno, da se vsi združimo v napore za dosego tega cilja.
Ponavljam naročilo: Priporočajmo se Slomško-
vi	priprošnji pri Bogu! Pomagajmo pa tudi pri kritju stroškov za to tako zelo pomembno zadevo!
Darovi ta mesec: Jože Koder £5, Franc Valenčič £2, po £1: Janez Klinar, Tone Konda, Julij Bajt, Franc Danev in eden neimenovan. Prisrčna hvala!
program, ki so ga Sydneyčani videli in slišali na romanju v Rooty Hill. Videl sem, da sem jim jako ustregel. Bilo je marsikaj čisto novega, saj mladi niso bili poučeni kaj prida o svetih bratih, starejšim je pa že mnogo šlo iz spomina. Tako je bilo res zelo prav, da smo tudi v Wollongongu imeli vsaj skromno proslavo.
Smrtna kosa v VVolIongongu
Kmalu za svojo ženo, ki ji je vedno rekel samo “mama”, je odšel v večnost mož Anton Drmota, gotovo najbolj popularen Slovenec v 'VVolIongon-
gu. Ni bilo presenečenje zanj — že ob pogrebu žene mi je rekel: Kmalu pojdem tudi jaz . . . Dne 11. sept. ga je zadela možganska kap in naslednji
C6 e k etrov
MALEZIJA bomo rekli po slovensko novi federalni državi, ki je nastala na jugu Azije po združitvi štirih dežel: Malaje, Singapora, Sarava-ka in britanskega dela otoka Borneo, čigar večji del pripada Indoneziji. Po številu skupnega prebivalstva je približno enaka Avstraliji — okoli deset milijonov jih je. Prijatelji nove države, ki so poleg Avstralije v glavnem na zahodu, trdijo, da so se ti milijoni po veliki večini z zadovoljivim navdušenjem ujedinili v novo federacijo. Izjema so seveda komunisti. Močno nasprotna pa je Maleziji soseda Indonezija, ki pod vodstvom dinamičnega Sokarna hoče biti voditeljica vseh držav, ki so v zadnjem času nastale iz nekdanjih kolonij. Sokarno se poteguje za to, da bi se napravila med Azijo in Avstralijo še veliko večja federacija, ki bi dobila ime Mafilindo (Maphilindo), to se pravi, nastala naj bi iz Malaje, Filipinov in Indonezije. Začelo naj bi se s tem, da se Malaja podredi Indoneziji. To pa baje ne pojde tako lahko, ker si je Malezija zagotovila britansko vojaško pomoč v primeru, da bi bila njena neodvisnost od koderkoli ogrožena. Prav tako obljubo ji je dala Avstralija.
“DOLGOST ŽIVLJENJA našega je kratka”, tako ponavljamo za Prešernom in je še vedno res. Že v primerjanju s trajanjem sveta, kaj šele v primerjanju z večnostjo! Vendar je pa tudi res, da se dolgost človekovega življenja na zemlji daljša. Za Avstralijo trdijo, da so nedavno ljudje živeli poprečno po 46 let, nekateri več, drugi manj. Danes se je življenjska doba pomaknila navzgor nekam nad 70. In bo treba spremeniti tudi pomen besede “starost”. Kdaj je človek — dandanes — star? To še drži, da mora v penzijon, ko je star. S katerim letom? Ali naj kar ostane pri 60. ali 65. letu? Ker taka sprememba splošno sprejetega pravila ne pride sama od sebe, je bilo treba nastopiti pot organiziranega postopka. Pred šestimi leti so začeli v Viktoriji in so ustanovili poseben zaposlitveni urad za “stare”. Uspelo jim je, da so zaposlili na tisoče starih, ki bi bili drugače že penzionisti. Zdaj ima tudi NSW svojo organizacijo “nadpetdeset-letnikov” z istim ciljem. Upajo, da bo v doglednem času obveljalo novo pravilo. Človek je star, kadar res ne more več delati, ne pa takrat, ko dopolni toliko in toliko let. In po ogromni večini si človek “na stara leta” rajši sam služi za življenje kot da bi prejemal starostno podporo in se počutil med ljudmi kot “javno breme”.
PROFESOR JAMES WODSON, Amerikanec, je prejel Noblovo nagrado za svoje zasluge v medicini. Ko so mu prinesli nagrado, je dejal: “V medicini smo dosegli marsikaj koristnega, to je res. Nismo pa prišli še tako daleč, da bi odpravili eno najbolj ‘domačih’ bolezni. To je nahod. Prav te dni me muči nahod, zato morate oprostiti, da ste me našli — smrkavega. Iz tega vidite, kako malo šele vemo.”
“MRZEL MIR'’ imenujejo dobo po dogovoru Vzhoda in Zapada glede opustitve atomskih poskusov. Poprej smo živeli v dobi “mrzle vojne”. T° niso samo besedne igračke, imajo resničen pomen. Poprej je bila napetost tako velika, da se je bilo vedno bati: “mrzla” vojna bo spremenila v “vročo • Zdaj je napetost popustila, vse je videti zadovoljnoi vsaj na zunaj. Ne manjka pa ljudi, ki gledajo globlje in v Hruščovu in njemu podobnih kar ne morejo videti iskrenosti. Ne čudimo se jim, komunizem poznajo bolj kot večina. Zato napovedujejo presenečenja in svarijo pred prevelikim navdušenjem. Tudi oni so veseli znakov pomirjenja, z vsem srcem se pa ne ogrevajo za sedanji položaj. Nevarnosti po njihovem mnenju niso odpravljene. Za-to so iznašli izraz: Mrzli mir.
O	VIETNAMU, razpolovljeni državi v Aziji* dan na dan slišimo. Tudi o njegovih “strateških vaseh”. Kaj je to, nam pove slovenski misijonar brat Andrej Majcen, ki poroča v Katoliških Misijonih tako: Kaj je “strateška vas”? To je na poseben način utrjena in zavarovana naselbina na deželi, da je rdeči ne morejo iznenada napasti. Dve vrsti zaostrenih kolov postavijo okrog in okrog vasi, da nihče ne more noter, če mu ne odpro. Okoli in okoli izkopljejo še jarek in nastavijo vse polno zaostrenih bambusovih klinov. Vaščani napravijo z vlado dogovor, da se bodo branili proti komunističnim r.apadom, vlada pa jim bo dobavljala orožje ,n strelivo. Napeljejo v vas tudi telefon, da v pirnieru nevarnosti takoj lahko prihiti vojaštvo in, če treba tudi letalstvo na pomoč. Upajo, da bodo s tako utrditvijo vasi ne samo zadržali, ampak celo onemog0' čili komunistom obstoj. Komunisti namreč žive P° gozdovih in od tam vdirajo v vasi. Od ljudi zahte-\ajo riž in drugo hrano, če jim z lepo ne dajo> vzamejo s silo, požgo vas in ljudi pobijejo. Ustanavljanje “strateških vasi” se je praznovalo P° vsem Vietnamu nekako tako kot prihod novega le' ta.
STAROSLOVANSKI SLOVAR so že leta 1958 sklenili izdati slavisti na svojem kongersu v Mosk-Vl- Za izvedbo načrta so letos sklicali poseben sestanek v Zagreb. Ustanovili so mednarodno komi-«jo, ki naj se čimprej loti dela. Pravijo, da bo slovar stare slovenščine obsegal celo vrsto zvezkov ln kmalu začel izhajati. V komisiji su učeni slavisti vseh slovanskih narodov, med njimi dva Jugoslovana, od katerih pa ni nobeden Slovenec. Polagal bo tudi neki romunski slavist, predsednik komisije je pa profesor praške univerze Jos. Kurtz. Tudi nas iskreno veseli, da je po svetu toliko zanikanja za stari —in novi — slovanski svet.
VSELJEVANJE V AMERIKO (ZDA) bo menda olajšano. Predsednik Kennedy predlaga, da t>i Ze vendar enkrat odpravili znani kvotni sistem, Po katerem je za vsako državo na svetu odločeno, koliko ljudi se iz nje lahko vsako leto priseli v Ameriko. Za vso Jugoslavijo, na primer, je število okoli 6,000. Res so tudi pri tem pravilu izjeme: plahta, poklic, potreba itd. Te in take izjeme lahko število 6,00Q precej povečajo. Vendar zmaguje mi-S®I, da morajo “kvote” iz imigracijskih postav izginiti. To naj bi se zgodilo postopoma v teku petih let. Pišejo, da ima te vrste zakonski osnutek dobre šanse, da ga bosta obe zbornici parlamenta v doglednem času odobrili.
DA V SILI HUDIČU tudi muke prav pridejo, verno že dolgo iz znanega pregovora. Da pa Titu v sili tudi škofje, to je šele zadnje čase prišlo na
dan. V Braziliji so njegov obisk tako mrzlo sprejeli, da je zapisal tednik NEWSWEEK: Zaželel si je, da bi bil ostal doma in s Hruščovim plesal črnogorski kolo. Toda znal si je pomagati. Pomislil je, da so Brazilijanci katoličani, pa se je obrnil na nadškofa Ujčiča v Belgradu za dobrohotno izjavo. Nadškof ni mogel reči, da je Tito dober katoličan, rekel pa je, da je šel v Južno Ameriko samo “utrjevat svetovni mir”, torej naj ga primerno obrajtajo. Tako je dobil Tito prijazen naslov “angel miru”. Ker pa njegovih angelskih perutnic niso mogli izpaziti, so ga kar brž poslali naprej. Tudi Chile in Bolivija nista bili boljši. Povsod so dali Titu čutiti, da je pri njih nezaželen tujec. Naj bi šel rajši utrjevat “svetovni mir” — v Peking!
VESOLJNI CERKVENI ZBOR se bo verjetno nadaljeval še tudi v letu 1964. Taki glasovi se javljajo od več strani, seveda pa z gotovostjo še nihče ne more reči. Morda pa za kako tretje zasedanje ne bodo vabili v Rim vseh škofov, ampak le nekaj iz vsake dežele. V ostalem — bomo videli.
BLIZU LURDA, kakih 7 km proč, je vasica Ossen in v njej živi slovenska družina z imenom Virant. Ko so letos v juniju poromali v Lurd Slovenci iz zapadne Evrope, so Virantovi neko jutro povabili k sebi vse romarje in jih pogostili. V on-dotni cerkvi so imeli mašo in pred njo so slovenski fantje potrkavali v stolpu, kakor so bili vajeni od doma. Pirenejska vasica se je za tisti dan poslovenila, piše nekdo v NAŠI LUČI.
Jljubeča mati piše POGREŠANEMU SINU
Ker ni vedela za sinov naslov, je poslala pismo slovenskemu duhovniku v Avstralijo s prošnjo, naj ji sina poišče in pismo odda. To se je posrečilo, seveda imena opuščamo. Ponovno pismo je pa vredno objave — še kak drug “pogrešan sin” si ga bo — upamo — k srcu vzel. Pa tudi kakšna “pogrešana hči” tiči kje v Avstraliji. — Ur.
‘^oj ljubi sin!
Pišem Ti zopet, ker ne morem tako dolgo *držati kot Ti. Kako hudo mi je, da si pozabil la ubogo mater, ki hrepeni po Tebi. Najbrž Ti je Predobro, kar Ti iz srca želim. Slutim pa, da nisi Pa pravem potu, ko na mene tako lahkomišljeno Pozabljaš. Sem v bolnišnici zelo bolna. Zelo dolg-cas mi je po domu, toda nič bi mi ne bilo dolgčas,
samo če bi dobila nekaj vrstic od Tebe. Že osmi mesec vsak dan čakam glasu od Tebe, pa vse zastonj. Ne morem ga dočakati. Otrok, ko bi vedel, kakšna bridka žalost razjeda moje materinsko srce radi Tebe, ko Ti je v srcu ugasnila ljubezen do mene in si se tako odtujil svoji materi. Moja potrtost je tako velika, da si želim: ko bi me le ne bilo več? Pisal mi je pater, da si zdrav in da delaš, toda na njegovo razglednico si komaj napisal ime, jaz si pa tako želim Tvojega pisma, ki bi mi bilo največja tolažba in najbolj uspešno zdravilo v bolezni. Niti za Tvoj naslov nisem tako dolgo vedela in sem morala pisati duhovniku. Solze mi zalivajo oči, ko pišem to pismo. Želim si samo eno, da bi še enkrat brala pismo, ki ga je pisala Tvoja roka. Tvoje vrstice bi mi bile dražje od rumenega zlata.
Prejmi tisoč pozdravov od Tvoje vedno Te ljubeče in po Tebi hrepeneče.
mame.
CIRIL - METODOV JUBILEJ
IN CELOVŠKA ŠKOFIJA
HUDO JE, ČE SE ČLOVEK POEDINEC s svojim slepim početjem ujame v lastno past. Hujše je, če se kaj takega pripeti ustanovi, kot je katoliška škofija. V tako zadrego je prišla celovška škofija zaradi letošnjega jubileja solunskih bratov Cirila in Metoda. Ko je tako strašno težko priznati, da škofiji pripada tudi lepo število slovenskih vernikov, ki bi morali imeti enake pravice z Nemci
—	kako naj škofija posnema ostali svet in proslavlja jubilej slovanskih apostolov? Ali ne bi napravila poklon Slovencem, ki jih baje ni, pa tolkla po glavi Nemce, ki seveda so?
Koroški Nemci nočejo nič dobrega vedeti o svetih bratih Cirilu in Metodu. Mnogi komaj verjamejo, da sta res kdaj živela. Na slovensko če-ščenje svetih bratov so odgovarjali s trditvijo, da je to samo lepa legenda, takorekoč pravljica, 'iti so si jo Slovenci izmislili za pospeševanje svojega nacionalizma. To je bilo zlasti potrebno raznašati, ko se je bližal letošnji jubilej, škofija ni nastopila zoper to zgodovinsko potvorbo, nekateri gospodje so jo še podpihovali.
Toda v širokem svetu je jubilej svetih slovanskih apostolov dvignil izredno zanimanje. Sam sv. Oče je izdal okrožno pismo in pozval k proslavljanju — odzivov ni manjkalo. V sosedenjem Salzburgu so napravili Kongres slovanske zgodovine in razni nemški škofje so dajali krasne izjave. Pa še bliže je prišla “poplava” praznovanja. Avstrijski škofje so napisali lep skupni pastirski list, ki naj bi se bral v celoti po vseh avstrijskih cerkvah. In se je tudi res bral — ali naj se bere tudi v celovški (krški) škofiji?
Zadrega je morala biti kar velika. Pa so bili dovolj iznajdljivi, da so zadostili pregovoru: Volk sit, ovca cela. Skupni pastirski list so najprej “popravili” in ga dali brati samo v imenu celovškega škofa. Po njem izdani list priznava slovanskima apostoloma vso apostolsko gorečnost za reševranje duš, ne upošteva pa njunega delovanja za slovansko in krščansko stvar na splošno.
Tako verniki celovške škofije niso smeli slišati naslednjih stavkov iz skupnega lista avstrijskih škofov:
“Zasluga sv. Cirila in Metoda je, da »ta »veto pismo in besedilo bogoslužja prevedla v slovan»k> jezik. Ciril je v ta namen nalašč sestavil »lovan-ski črkopis. Tako Slovani niso našli v katolišk* cerkvi nekaj tujega, ampak svojega. VI tem mor*" mo gledati tudi nekak prst božji za širjenje evangelija v sedanjem času. Vse predolgo je bila kato* liška Cerkev — evropska Cerkev. Rimski obred in latinski jezik sta bila narodom Azije in Afrike ne" kaj tujega in so Cerkvi ravno v neki dobi narod" nega prebujenja odrekali domovinsko pravico P11 njih. Toda Cerkev mora v vsakem narodu najt* svojo podobo. Kristus se mora v vsakem narod*1 učlovečiti. To začenjamo spoznavati in iščemo, ka" ko bi kulturo, jezik in šege ljudstev upoštevali ®e le pri oznanjevanju božje besede, ampak tudi v bogoslužju. Seveda tako, da bi pri tem ne bil* oškodovana edinost. Tudi za čas pred 1100 leti j® bilo uvajanje ljudskega jezika v bogoslužje neza* lišana novost, ki je sporožila marsikak ugovor. M«‘ tod je pa potoval v Rim, da bi se pred papežem J*’ nezom VIII. opravičil. Dosegel je potrjenje in mU je bilo znova zaupano misijonsko delo med SloV»" ni.”
S tem, da je celovški škof to črtal iz skupnega lista avstrijskih škofov, je dokazal, da on še ni med tistimi, ki želijo “preteklost popraviti ...”
NAD PREVISOM I. Burnik
Rad bi vam pokazal belo to prostranost Modrih gor.
Nad previsom mimo gledam
brez ambicij to vsakdanjost in ne morem proč od tebe, beli snežni stvor.
Nimam časa!
Sicer — kdo bi Sel za mano, kdo bi se povzpel v prazno, tja navzgor in sneg teptal?
Kak čut,
kak topel čut . . .
Nad previsom — tam je mol vztrepetal.
TOREJ - ČIGA V JE DOBIČEK ?
(Konec)
ČE JE PROIZVODNJA SAD VZAJEMNE dejavnosti dela in kapitala, ne more biti nobenega dvoma, da so tudi proizvodi lastnina obeh — dela 111 kapitala. Čisti dobiček proizvodnje gre torej °bema.
To spoznavanje danes že polagoma prodira, Vendar se stari kapitalisti in neokapitalisti, pa 8eveda tudi marksisti, temu spoznanju še vedno Upirajo.
Imamo pa že vrsto podjetij, kjer se je z individualnimi in kolektivnimi pogodbami uredilo vprašuje udeležbe pri dobičku. Tudi razni državniki Se prepričujejo, da je treba z zakonodajo urediti Pravico delavcev do dobička. Ne samo zato, da se v državi zagotovi socialni mir in prepreči širjenje Prevratnih idej. Tudi zato, ker to zahteva pravičnost sama na sebi.
Naj omenimo tu dva pojava, ki sta značilna. Pripetila sta se v dveh državah, ki ne spadata med Najbolj napredne na svetu.
Meksika je leta 1917 dobila novo ustavo, kjer •ned drugim stoji, da imajo delavci pravico udeležbe pri delitvi dobička. To ustavno določilo pa je Vse do lanskega leta ostalo zgolj na papirju. Lani 21. novembra pa je bil objavljen zakon, ki prinaša
0	delitvi dobička podrobna določila. Ta zakon ne določa, koliko dobička gre delavcem, pač pa ustanavlja posebno državno komisijo, ki jo sestavljajo 2astopniki delavcev, delodajalcev in vlade. Ta komisija določa odstotek dobička, ki naj pripade delavcem.
Druga država, ki je v najnovejšem času — po casopisnih vesteh — z zakonom uredila vprašanje, kako naj se deli dobiček med delavce, je — Peruja. Ne vemo še, kako se bodo ta načela zakona v praksi izvajala. Je pa razveseljivo že samo dejstvo, da so se na svetu našli državniki, ki so se °tresli stare miselnosti in ubirajo nova pota v so-°>alni ureditvi svojih držav.
Kako naj se dobiček deli?
Gotovo ni lahka naloga določiti, s kolikšnim °dstotkom naj bo pri dobičku udeleženo delo in s kolikšnim kapital. Višine tega odstotka ni doslej kolikor nam je znano — postavil še noben so-^'alni delavcev ali pisec. Tudi v okrožnicah pepe-*ev — Quadragesimo anno in Mater & Magistra — ni nobenih številk. Izraženo je samo načelo. To načelo pa je treba spraviti v življenje.
Kako?
DRUŽABNA PRAVDA je v svoji socialni izja-^ dne 1. maja 1961 skušala najti konkretno upo-
rabo ali izvedbo načela o delitvi dobička med delom in kapitalom.
V	drugem odstavku prvega člena izjave beremo: človeško delo ima prednost in večjo vrednost kot mrtvi kapital. Zato čisti dobiček, ki je produkt dela in kapitala, ni izključna last podjetnika ali države. Večji del čistega dobička pripada delavcu.
Drzna in skoraj revolucionarna je ta formulacija, vendar popolnoma logična. Ne more namreč biti nobenega dvoma, da je človeško delo več vredno kot kapital, ki je po sebi mrtev, človek je živo, duhovno bitje, in duh je, ki oživlja, človekova misel snuje in gradi. Drugi produkcijski čini-telj — kapital — je sicer za produkcijo neobhod-no potreben, toda je vendar mrtva stvar — materija brez duha.
Komu bomo torej dali prednost pri delitvi sadov proizvodnje? Nedvomno človeku. Kdor sodi drugače, človeka ponižuje in ponižuje njegovo dostojanstvo. človek je namreč gospodar nad vso mrtvo snovjo — in ne obratno.
Ali gre delavcu 51'% ali več čistega dobička, to zaenkrat ni prav posebno važno. Važno pa je, da zmaga po vsem svetu prepričanje: Delavcu pripada večji del čistega dobička!
To prepričanje naj se čimprej izrazi v novi socialni zakonodaji po vsem svetu. Krščansko ljudstvo in krščanski državniki pa naj bodo prvi, ki bodo v praksi izvedli to novo kraščansko socialno načelo!
BEGUNEC V MRAZU I. Burnik
Kak daleč daleč si priljubljeno ognjišče!
Vrtijo se osi, srce ljubezni išče.
Strupena megla, del, obzorje v hladni senci . . .
Smo tu? — Povej, kam greš, mi vsi smo inozemci.
Odpira svet oči, korak še bolj me nese.
Že pešam, brez moči sem le in mraz me trese.
Kolesa škripljejo, se maje karavana, čez vso pokrajino je mraz in led in slana.
Golobovi golobčki pozdravljajo naše Kotičkarje iz Kanade
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Pismo iz Myrtleforda Dragi Kotičkarji:—
Oglašam se zopet iz Myrtleforda, Vic. Tokrat vam pišem pravljico, katero mi je pripovedovala mama. Za nevihto — toča!
Bilo je nekega dne, ko je oče prišel z dela ter se začudil, ker so otroci jokali, da je bilo joj. Oče vpraša: Kaj pa je? Špelca odgovori: Mama nas je, ker smo se igrali. Oče: Kaj ste se igrali? Milan: Nevihto smo se šli. Oče: Nevihto? Kakšno nevihto?
Špelca odgovori: Joj, kako lepo je bilo! Jaz sem bila blisk. Prižigala in ugašala sem luč. Milan je bil grom. Prevračal se stole po sobi, da je grmelo, kot zares. Tinče je bil pa dež. Splezal je na omaro in škropil iz kanglice.
Oče pravi: Aha, zdaj pa že vse razumem. Potem je prišla mama in ona je bila pa toča — aii ne?
Dragi otroci! Ali se tudi vi kdaj igraste nevihto, da potem pada toča? Mi se nikdar ne, ker sva samo dve, bratec je pa še premajhen, da bi bil grom ali dež. Ali veste kaj — toča pa le pada večkrat . . .
Prisrčen pozdrav vsem! — Lili Tomažič.
Prvič v narodni noši
Vedno sem si želela, da bi tudi jaz nastopila na odru v narodni noši. Na predstavi, ki jo je naša slovenska šola priredila v čast našim očetom, se mi je želja izpolnila. Z drugimi otroki sem pela in plesala, sama pa sem deklamirala: Ljubi očka, kaj si rekel, ko se kostanj obleti . . .
Tudi na klavir sem zaigrala, kjer me je fotograf slikal. Tako bom imela sliko za spomin. Eno bom poslala tudi stari mami ter vsem domačini ' Sloveniji. Tako bodo videli, da imam rada svoj ma_ terin jezik. Vem, da bodo presenečeni, ko bodo videli toliko otrok v narodnih nošah na odru.
Tudi moja mlajša sestrica Jani je imela nekaj za povedati. Ona hodi z menoj v slovensko šolo-Doma je vse tako glasno povedala, na odru pa cl sto potiho, da je ja ne bi kdo slišal. Je pa zato lepše plesala: Ob bistrem potoku je mlin. če Je zraven pela, pa res ne vem.
Imam željo, da bi kaj kmalu zopet imeli kak° proslavo. Ata in mama sta obljubila, da bova z Ja' ni dobile narodni noši mogoče že do novembra, k° bomo šli na romanje. Potem nas bo naša učitelji' ca v Slovenski šoli zopet kaj lepega naučila. ln pri drugi prireditvi bom jaz na odru v lastni na-rodni noši.
Jolanda Ropret, Melbourne Postal bom pilot
Danes pišem prvikrat v Kotiček. Že nekaj me' secev se v njem oglašajo samo punčke. Zato boni jaz nekaj napisal za fante. Pa bom povedal, mi delamo v naši “Flight” v Footscrayu, kjer s« jaz učim za pilota.
Tja grem vsak petek ob pol osmih in se učiij1 voziti aeroplane. Začneš pa takole: Ko se vpis69' te za 6 tednov učijo osnovne stvari v RAAF. P°' tem je seveda izpit in če izdelaš, dobiš uniformo-Ta je lepa plava. Zato hočejo oni najprej vedeti’ če si jo zaslužiš in imaš dovolj veselja za letanje' Potem se eno leto učiš zgodovino RAAF. Če izd®' laš 4 izpite, postaneš L.A.C. (Leading Air CraftS' man). To sem sedaj jaz. Čez eno leto si pa corpO' ral in tako naprej, dokler ne postaneš Cadet Un' derofficer. Ko prideš tako visoko, dobiš plačano.
To sem napisal zato, ker vem, da se fantje zanimate za letanje in mogoče bi kateri postal P1' lot kot jaz. Moj brat Frankie ima tudi rad aeroplane, še rajši pa ladje. Pravi, da bo mornar. JaZ mu rečeni, da bo moj poklic lepši, ker jaz lahko njemu z aeroplanom sedem na ladjo, on pa k meni v zrak ne more.
Torej, fantje, če hočete letati z mano, se VP1' šite v RAAF ali pa vsaj napišite v Kotiček, kal delate. Drugače bodo punčke mislile, da fantje s®' mo spimo.
Marjan Lipič, St. Albank Misli, October, 19&
DROBTINICE O POTRESU V SKOPJU
VSA JAVNOST SE JE ZANIMALA za usodo sester usmiljenk in belgrajski radio je že drugi dan po potresu poročal dobesedno: “Sve časne •estre milosrdnice su žive i zdrave. Bile su za vre-■»e zemljotresa v svojoj crkvici”.
Sestre usmiljenke, po večini Slovenke, so doživele potres med mašo v hišni kapelici. Duhovnik, 8. Kolenc, je bil z mašo že po obhajilu in je začel obhajati sestre. Obhajal je dve — prišel je potresni sunek, ki ga je vrgel na tla, pa tudi vse sestre so popadale po tleh. Po kratkih hipih se je zemlja umirila, vsi so nepoškodovani vstali in z obhajilom in •ttašo nadaljevali do konca. Od oltarnih kipov je Padel in se razbil samo eden, kip sv. Jožefa.
Sestrska hiša je dobila poškodbe samo v gornjih delih, dala se bo popraviti. Vendar oblasti niso dovolile bivanja v hiši, sestre so morale prene-
sti svoje stvari na prosto in so nekaj noči tudi spale kar zunaj.
Stolnica in škofijska palača ob njej sta popolnoma razdejani. Tisto noč sta spala v škofiji dva popotna jezuita. Enega je rešila velika omara (brez vrat?), ki se je nanj zavalila, drugega postelja, ki ga je podnjo vrglo, škof čekada, Slovenec, ni bil v Skopju tisto noč, tudi župnik Dorčič je bil odsoten.
Takoj ko se je zvedelo v Belgradu, da je bil v Skopju potres, so z drugimi zdravniškimi ekipami odletele v Skopje tudi slovenske usmiljenke, ki so zaposlene v bolnišnici na Dedinju. Skupaj s sko-pjanskimi so se vrgle na delo za ponesrečence. Krajevna oblast jih je poleg drugega naprosila, naj prevzamejo eno od javnih kuhinj, ki so jih v naglici organizirali za prehrano ponesrečencev. Seveda so rade ustregle.
ZAHVALA:	‘IMETI	NOČEJO’
Dragi pater: —
Uradno potrjujem, da smo prejeli dar za akademski dom KOROTAN na Dunaju: 100 avstraTilčiK ~Turitov. Prav iz srca se zahvaljujemo Vam in vsem dobrotnikom, navedenim v listu MISLI. Zahvalo pošiljam v imenu Mohorjeve družbe v Celovcu in vseh, ki bodo imeli od tega korist.
Prav posebno me veseli, ko pravite, da se boste še nadalje prisadevali za dom KOROTAN. P. Tomažič na Dunaju vrši za Slovence velikansko delo. Je poln energije in idealizma. Akademiki se ga oklepajo, vsi brez izjeme, tudi manj verni.
Še enkrat iskrena hvala in pozdrav vsem!
Dr. Janez Hornboeck
Kdo je p. Tomažič
Pogosto najdemo njegovo ime v slovenskem tisku. Doma je nekje v Istri, živi in dela na Dunaju. Tržaški in goriški Slovenci so napravili letos v Juliju veliko romanje v Marijino Celje in potem 'slet na Dunaj. O tem poroča Katoliški Glas v Gorici. Na primer:
“Na Dunaju smo spoznali p. Ivana Tomažiča, istrskega rojaka, ki se je zelo potrudil, da je bilo lase bivanje na Dunaju čim bolj udobno. P. Tomažič zida na Dunaju slovenski akademski dom '•> splošno skrbi za vse naše rojake, ki tam živijo”.
V	naslednji številki:
“Letošnji romarji, ko so se nahajali na Dunaju, so imeli priliko, da so se seznanili z delovanjem p. Ivana Tomažiča, predvsem z gradnjo visokošolskega doma za slovenske visokošolce, ki Študirajo na Dunaju.
Romarji so nabrali lepo vsoto 202.256 lir kot prispevek za ta dom — KOROTAN.
P. Tomažič se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in sporoča, da bo na razpolago vsakemu Slovencu, ki pride na Dunaj.”
Pojasnilo
P. Tomažič je torej glavni organizator Slovencev na Dunaju in vodi dela pri KOROTANU. Lastnica doma je pa Mohorjeva v Celovcu in tako je slovenska lastnina najbolj zavarovana. Iz Avstralije pošiljamo darove za KOROTAN naravnost na Mohorjevo v Celovcu, ki jo vodi dr. Janez Hornboeck. Zato nam je prav on poslal zgoraj objavljeno zahvalo.
Nadaljnji darovi za KOROTAN:
£ 2.0.0: Ignac Kotnik, Alojz Šifrer, Janez Vin-Grilc, bratje Švigelj;
£ 4.0.0: družina J.K.;
£ 2.0.0: Ignac Kotnih, Alojz Šifrer, Janez Vindiš, Stanko Kragelj, Frančiška Dejak;
£ 1.0.0: I. Kobal, R. Mršnik, Fr. Omers, Br. Kalc; — 10 šil.: J.C.
Iz Slovenske
v/
Duhovniške Pisarne n.s.w.
Službe božje
Nedelja 13. okt. (druga v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30.
Nedelja 20. okt. (tretja v mesecu): Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30.
Nedelja 27. oktobra (četrta in praznik KRISTUSA KRALJA): VillaWood (Gurney St.) ob 10:15.
OPOMBA: Pri sv. Patricku to nedeljo ne bo maše za nas, pač pa popoldne “romarska” maša v Marrickvillu. Glejte oglas!
Petek 1. novembra: Vsi sveti. Izredna služba božja St. Patrick, Sydney. ob 7:30 zvečer. Nato mo* litve za rajne.
Nedelja 3. novembra (prva v mesecu): Blacktovrn ob 11:00.
Nedelja 10. nov. (druga v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30.
Nedelja 17. nov. (tretja v mesecu): Leichhardt, (sv. Jožef) ob 10:30.
VSI SVETI — ZAPOVEDANI PRAZNIK!
Prvi november, god vseh svetnikov, pade let°s na petek. Zopet eden tako redkih zapovdanih pra*' nikov v tej deželi! Udeležba pri sv. maši obvez«8’
če le mogoče!1 Povsod bodo tudi večerne maŠe’ nikar je po svoji krivdi ne opustite!
Lepo vabljeni k izredni naši službi božji zve čer ob 7:30 v St. Patrick cerkev, Sydney. Ker P®' de praznik na petek, boste verjetno mogli priti T velikem številu. Tako bomo imeli lepo priložno*1’ da se po sv. maši s posebnimi molitvami spomnil1*0 svojih rajnih. Pred mašo spovedovanje ob 7.00.
NAŠE ROMANJE V MARRICKVILLE
Na praznik KRISTUSA KRALJA v nedeljo 27. oktobra.
V	Marrickvillu imajo eno najlepših cerkva v Sydneyu — z visokim stolpom in veličastnimi orglami. G. Klakočer za orglami in mi vsi z njim spodaj v cerkvi se bomo počutili — “kot doma”.
Med seboj bomo imeli dva dobrodošla gosta: P. Bazilija iz. Melbourna in p. Valerijana Jenka iz Amerike. Njuna pričujočnost bo dodala k občutju domačnosti.
SPORED
Ob 2 — 2:30 zbiranje romarjev ob cerkvi.
Ob 2:30 procesija po lepem parku ob cerkvi.
Ob 2.45 vhod v cerkev ob igranju orgelj, nato pridiga.
Ob 3:30 pete litanije M.B.
Ob 4:00 sv. maša v čast Kristusu Kralju, obhajilo.
(Med litanijami in sv. mašo spovedovanje)
DRUŽABNOST V DVORANI
Po cerkvenem opravilu bomo šli v veliko kra3' no dvorano Prisostvovali bomo programu na odru’ ki bo obsegal več točk. Predstavili bomo oba p»tr® gosta in vsak bo nekaj spregovoril. Igrala slovenska godba pod vodstvom gdiče Kučanove 111 nastopil bo moški zbor pod vodstvom g. Kla^°" čerja. Po možnosti bodo še druge prijetne točke.
Za okrepčila bodo naša dekleta pripravile pecivo in mehka pijača ter slaščice za otroke bod° na ponudbo v buffetu dvorane.
Na svidenje v Marrickvill0 •
SPOVEDI OB SOBOTAH
Razveseljivo je, da kar lepo prihajate k sp0' vedi ob sobotah zjutraj v cerkev sv. Frančišk*’ Paddington. Spovedujem vsako soboto od 8-^5 dalje. Le pridno prihajajte. To naj bo tudi ljej, kdaj me prav gotovo dobite za spoved in, °e treba, še kaj. — P. Odilo.
SLOVENSKA MOLITVENA ZVEZA
Splošen namen Apostolstva molitve za mesec oktober se glasi: Da bi se spreobrnili vsi preganjalci Cerkve.
Mi bomo pri tem posebej mislili na našo Slo-Venijo. Prosimo Boga, da bi v naši domovini bolj in bolj zavladal duh strpnosti napram Cerkvi, ki tako zelo želi mirno delovati za blagor duš in za krščansko kulturo našega naroda.
ZAHVALE ŠKOFU SLOM.3KU za uslišane prošnje so zelo številne v edinem verkem listu DRUŽINA v Sloveniji. Tu pa tam se najde podobna zahvala tudi škofu Baragu.
OPOZORILO
Na romanju v Marrickvillu boste gotovo mnogi želeli poravnati zaostalo naročnino za MISLI ali za MOHORSKE KNJIGE, pa tudi za sv. maše boste dajali, ko bo pred durmi god VERNIH DUŠ.
Prosimo, da prinesete v KUVERTAH z listkom, ki nanj poprej vse potrebno napišite. Tako nam prihranite čas za vpisovanje tam in — to je še vse bolj važno! — strah, da bi utegnile nastati pomote. Ob takih prilikah se pomote kar vsiljujejo, če je treba sproti pisati, menjavati denar, hiteti in — skušati vsem ustreči kar najbolj hitro! — Hvala!
X Z ROKAVA <s 3°7)
ji je podlegel. Pokopali smo ga 14. sept. iz stolne cerkve s sv. mašo. Velika množica žalujočih se je udeležila pogreba in pevci so mu zapeli ža-lostinko.
NOV PETER PRIHAJA MED NAS
Dne 23. oktobra nam bo barka iz Amerike pripeljala v Sydney novega patra, ki ga vidite na sliki. Ime mu je p. Valerijan Jenko in je po rojstvu šiškar, torej napol Ljubljančan. Zadnja leta je deloval v župniji sv. Terezike v Johnstownu, Pennsyl-vanija. Pred leti je bil pomočnik p. Bazilija pn urejevanju lista AVE MARIA. Odkar je p. Ba-zilij odšel v Avstralijo, sta imela dogovor, da tudi p. Valerijan pride — kadar bo dobil dovoljenje od predstojnikov. To se je vleklo celih sedem let — letos je dozorelo.
Ker se ima vrniti v doglednem času tudi r. Mikula, si bomo lažje razdelili delokroge in bo p. Bazilij končno dobil pomočnika, ki dolgih sedem laških let po njem hrepeni. Verjetno bo tudi Ade-laida dobila lastnega dušnega pastirja za Slovence.
P. Valerijanu izrekamo iskreno dobrodošlico. Sydnejčanom se bo pokazal na romanju v Marrickvillu skupno s p. Bazilijem. Kaj več bodo pa MISLI
o	njem napisale, kadar bo “kaj postal”, recimo škof ali kardinal, ali pa vsaj srebrnomašnik.
Rajni je bil doma iz Žirov. V Avstralijo je prišel iz begunstva na Koroškem, od tam 1.1952 z vso družino v Avstralijo. Kmalu se je za stalno naselil v Wollongongu, kjer je bil duša organizatorič-nega delovanja med Slovenci. Bil je praktičen katoličan, do konca zvest veri in Cerkvi. Naj v miru počiva!
NEW SOUTH WALES
Goulburn. — Sporočam žalostno novico, da smo danes 19. sept. 1963 imeli v Goulburnu slovenski pogreb. Pogrebno opravilo sem vodil podpisani. Ko so me klicali, nisem vedel, če gre za Hrvata ali Slovenca. Izkazalo se je, da je bil Slovenec in sicer Rudolf Vrbnjak, okoli 24 let star. Delal je na progi med kraji Yara in Breadalmere v smeri Goulburna proti Yassu. Tam dela več hr-vatskih fantov. Slovenec je poleg rajnega menda samo eden med njimi, pa se nisva seznanila, da bi vedel za njegovo ime. Rajni Slovenec Rudi je na nepojasnjen način prišel pod lokomotivo, ki ga je do smrti stisnila. To se je zgodilo 16. sept. Pokopali smo ga s sv. mašo na pokopališču Goulburn. Bilo je lepo število pogrebcev, od Slovencev menda komaj kateri. Podrobnosti o rajnem Rudiju nisem mogel zvedeti, menda se ni dosti družil z drugimi delavci. Toliko je bilo rečeno, da njegova mati živi v Nemčiji, njegov rojstni kraj pa ni znan. Tudi ne, kako dolgo je bil v Avstraliji, če objavite te podatke v MISLIH, ga bo verjetno kdo spoznal, pa tudi kdo pomolil za njegovo dušo. — P. Rok Mom&c.
Canterbury. — Lepo prosim, da bi objavili v v MISLIH, da bi rada vedela, kje se nahaja v Avstraliji Stanko Stre*, doma z Idrskega pri Kobaridu. Mora biti že okoli 50 let. Zadnjič je pisal materi, ki ga ima zelo rada, leta 1954. Svoj čas je imel naslov Deniliquin ali pa Jerilderie. Tudi Nelson Bay, NSW. Doma zelo težko čakajo, da bi se jim oglasil. Bojijo se, da je umrl. Ima tam poleg matere tudi brate in sestre. Naročajo mi, da naj ga lepo pozdravim in prosim, da bi se jim oglasil. Pa kako bom, ko ne morem zvedeti, kje se nahaja. Rada bi ga povabila, naj se oglasi tudi na tukajšnji naslov: 87 Minter St., Canterbury. Kdor bo to bral in ve, kje Stanko živi, naj bo tako prijazen, da mu pokaže ta moj dopis. Vsem bom hvaležna, njegovi domači pa še bolj. Prisrčno pozdravlja — Ana Sovdat.
Sydney. — Želimo izreči prisrčno sožalje prijateljema Marcelu in Marici Crissani v Home-bushu. Marica se je prej pisala Baša. Izgubila sta ljubljeno hčerkico Sonjo, ki je po komaj nekaj
mesecih življenja ugasnila zaradi oslabelosti srca. Pogreb je bil pod vodstvom slov. duhovnika P-Bernarda na pokopališče v Rookvvood dne 14. septembra 1963. Iskreno smo sožalovali s staršema* rajni Sonjici pa čestitali, da je tako kmalu našla mesto med nebeškimi angelci. — Prijatelji in Prl' jateljice.
Twins City. — Poročati imam tužno novicOi da smo 26. sept. spet pokopali rojaka, ki se je p°' nesrečil pri delu v tukajšnjih Snowy Mountains. To je bil EGON KURENT in pogreb se je vršil v kraju Tumbarumba, NSW. Ponesrečil se je v tu' nelu, ki je sedaj tri milje dolg, in zgodilo se ’e skoraj točno pod najvišjim vrhom avstralski AlP; Kriva je bila neprevidnost in naglica. Vrtalni stroj (Jumbo) je zadel zvezo zračne cevi, v kateri Je stisnjen zrak, in jo nalomil. Ker je bila cev tedaj prazna, ni nihče tega opazil, ko so pa spustili v cev zrak, je nalomljena zveza odpovedala in stisnjeni zrak je z vso silo planil na dan. Pokojni EgD” je bil prav blizu in toča kamenja se je vsula nanj-Stekel je sicer na varno, toda v nekaj sekundah padel in izgubil zavest. Med prevozom iz tunela Je izdihnil. Doma je bil Egon v vasi Podgorica v žup' niji černuče pri Ljubljani. Tam menda še živi ma' ti in dva brata. V Avstraliji je bil kakih sedem let in večinoma ves čas delal pri podjetjih v Snovrf Mountains. Pred kratkim je dobil pri cementu vnetje na rokah ter zaprosil za drugačno delo. To je res dobil, toda v 14 dnevih ga je zalotila snirt; Svojim prijateljem je rad omenjal, da se mis*1 vrniti domov, vendar je okleval in odlašal končno odločitev. Nesreča se je zgodila ob dveh zjutraj-Rajni je bil star 28 let. Naj v miru počiva! Franc Erpič.
Sydney. — Verjetno to ni nobena novica vec za rojake iz okolice Knežaka, vendar bo prav, d3 MISLI objavijo. V nedeljo 21. julija je umrl župnik v Knežaku monsinjor Janez Kalan. Smrt S9 je dohitela na prižnici med slavnostnim govoron’ za zlatomašnika g. Franca Kovačiča v Trnju Prl Pivki. Med govorom je dvakrat hipno omedlel, P3 je le nadaljeval govor. Končno se je globoko sklonil naprej, omahnil in se zrušil mrtev. Pogreb odličnega duhovnika in častnega kanonika je bil v Knežaku. Pokojni je bil rojen 1. 1894 v Škofji Loki’ Časten mu spomin! — Knežaški sosed.
Mona Vale. — Sončno jutro nam je napočilo v ponedeljek 30. septembra in smo že mislili, da so se vremenski preroki spet enkrat zmotili, ko so prejšnji dan napovedovali nevihto. Toda nebo se je res kmalu pooblačilo, okoli ene ure popoldne pa do dobra stemnilo. Leden veter je potegnil, vsula se je toča in v nekaj minutah je bilo vse belo. Za nekaj ur je bila vsa okolica polna Pravih zimskih motivov. Veliko škodo so utrpeli naši paradižnikarji. Mnogim je razbila domala vsa stekla na gojiščih in uničila tudi mnogo rastlin. Tudi skoraj vsi slovenski paradižnikarji so bili bolj ali manj prizadeti. Tukajšnji tisk jim je izrekel sožalje, temu se pridružujemo tudi vsi naročniki MISLI. Televizija je potem kazala opustošenje, ni pa mogla poka-zati opustošenih src težko prizadetih ljudi. — Dru-6a stvar, ki bi jo rada omenila:	V Mona Vale
Postavljajo veliko bolnišnico, ki bo menda odprta v februarju 1964. Takrat bi rada, da bi kaj Slovenk prisostvovalo pri uradni otvoritvi v narodnih nošah. Za to me je naprosil odbor, ki pripravlja slovesnost za takrat. Slovenke, ki bi se zanihale, naj me pokličejo, da se domenimo. Kako Prt ti do narodnih noš, se bomo obrnile za nasvet na p. Odila. Moj telefon je XX 3626. Pozdrav Vsem! — Hedviga Stanojkovič
vedel, da sem bil tudi jaz nekoč na očkovih kolenih. In takrat sem bil zares srečen. Spomin mi je segel daleč daleč nazaj in nič me ni sram, da se mi je orosilo oko. Lep spomin mi bo ostal na prvi Očetovski dan, ki ga je s tako požrtvovalnostjo priredila Aničina slovenska šola. — Martin Pirc.
Coburg. — Dragi p. urednik! Oni dan smo v naši družini sklicali kratko sejo vseh družinskih članov ter članic. Zaključek ali uspeh seje je bil, da pošljemo spet dar za tiste Korošce, za tiste, veste, ki nočejo umreti, čeprav nekateri hočejo, da bi umrli. Sejo smo sklicali zato, ker je imel Cene, poglavar družine, posebno misel. Ko je namreč štefnal po zadnji številki MISLI in iskal, koliko je tista zbirka za Korošce, ki nočejo umreti, od prejšnjega meseca napredovala, mu je padlo v glavo tole. Kadar dobi urednik kak velik dar (kot v zadnjih MISLIH kar tri), naj ne bi vse vsote naenkrat objavil, ampak po malem, dokler bi ne bilo vse. To pa zato, da bi se zbirka dolgo vlekla in ne morda lepega dne nagloma prenehala. Na ta način bi vzbudili več zanimanja, ker nekateri šele po mnogih opominih začutijo potrebo, da tudi sami kaj priložijo. Čuden patron je ta Cene, mar ne?
—	Lepo pozdravlja z očkom na čelu — družina Molan.
Concord. — Pri naši hiši še nimamo televi-	Pripis	ur. — Vsi “čudni patroni”, ki imate
zorja in ga skoraj gotovo ne bomo imeli kmalu, ali	kako dobro misel, DOBRODOŠLI v MISLIH
Pa nikoli. Kak večer me zanese v sosedovo hišo	pod rubriko KRIŽEM! Cenetov predlog bom
;n tam malo pogledam televizijske predstave. Ne	upošteval, seveda v dogovoru z	“velikim” daro-
smem reči, a niso zanimive. Enkrat ta teden so	valcem — samo kdaj in kje se	bo spet kakšna
kazali glavno mesto Brazilije in imenitnega gosta	taka riba ujela, to je tisto!
iz Belgrada. Z njim je bila tudi Jovanka. Zelo se	(Dalje str. 318.)
*ni je dopadlo, ko je announcer povedal, kdo je ta ženska. Rekel je: To je pa Mrs. Tito! Ko sem
se vrnil domov, sem rekel ženi: Od danes naprej	SLOVENSKO	DRUŠTVO SYDNEY H
se bo tebi reklo “gospa Pepe”. Zajokala je, je
Mislila, da sem pijan. — Pepe Metulj.	va^* na
MARTINOVANJE	£
'ICTORIA
SE	v soboto 19. oktobra 1963 ob 7. uri zvečer	J
Fawkner.	— Tako	mi	je	pri srcu, da	moram	!♦!	v Palinffs koncertni dvorani, 1. nadstropje,	šj
kar nekaj napisati za MISLI. Na tretjo nedeljo v	ASH	STREET, SYDNEY	>;
septembru je pokazala slovenska šola v Melbournu	(nasproti	Wynyard postaje.)
Pod vodstvom gdične Anice Srnec zelo lep uspeh.	‘§ Nastopil bo moSki zbor pod vodstvom %
B.lo je	treba	veliko	truda	in	dobre volje,	zato je	*	g. L Klakočerja. Zapeli nam bodo pesmi iz	S
Pa tudi	spravila vse	v	najboljše razpoloženje. Žal	nagih vinskjh goric_	>!
n< mi bilo, če bi ta večer ostal doma. Otroci so bili	’	y
vsi zelo fletni, kar jih je nastopalo na odru. Ko je	Š*!	Ysi	prisrčno vabljeni.	šji
Po prišel fantek z gitaro in zapel: Očka moj, kako	ODBOR.	H
te racj
imam, me je do konca zmehčalo. Obudili	$	S slovenskimi	pozdravi	>:
So se mi spomini. Res sem bil še otrok v sedmem J	A.	Vodopivec,	tajnica.	;J;
letu, ko sem izgubil ateja, vendar sem se spet za- Qvvvvv. .vv. „ ....................................?•
Melbourne. — že v zadnjem dopisu sem hotela pripomniti, da se mi ni nič dopadla tista velika kričavost za ponovitev naročnine, ki ste jo naprtili ongavi Mariki iz Baragovega doma v Kew. Ne znate biti obziren, kot bi bilo treba za našo občutljivost. Zdaj sem pa videla, kako obzirni znajo biti drugi uredniki po svetu, zato vam želim postreči lep zgled iz evropskega lista NAŠA LUČ. Tisti urednik gotovo ni tak brdavs kot ga imamo pri MISLIH. Le berite, kako premišljeno on opozarja zamudnike z naročnino. Tako premišljeno zapiše svoje “opomin”, kot bi stopal po jajcih. Le berite: “V poletnih mesecih se je blaganja NAŠE LUČI precej posušila. Ali ste vi že kaj prispevali vanjo? Mislite na to in pomagajte, da se spet kaj nabere v nji. Prav lepa hvala že za vašo misel, še bolj pa za lepe sadove vaše dobre misli. — Uprava.” Tudi Vi bodite malo bolj obzirni, pa po naročnina tekla tako redno kot naša Yarra redno teče v morje. — Marij« N.
Pripi* ur. — Upam, da boste vsi zamudniki to brali, prikimali Mariji N., postrgali u-pravniku korenček, nato pa sedli in — poslali!
Geelong. — Moram napisati, kakšno smešnico nam je povedal oni dan znani Pišta v Fitzroyu, ko smo bili na obisku v Melbournu. Lani, ko smo
imeli tisto hudo vročino, sta je peljala v patrovem avtu v St. Albans p. Bazilij in čarovnik g. Parma-Pater je imel na sebi poletno frančiškansko kuto, g. Parma pa svoj čarovniški frak. Ko sta bila sredi pota, je zaprosil g. Parma: Lepo prosim, ustavite nekoliko, bom stopil ven iz slekel frak, saj boste oprostili v tej žgoči vročini. Pater je ustavil in rekel: O, seveda!1 V dobri minuti je bil g. Par' ma nazaj in je rekel patru: škoda, da vi ne morete tako narediti. Pater se je nasmehnil, potegnil kuto do kolena in s palcem leve roke pokazal čez ramo na zadnji sedež. G. Parma se je ozrl m videl tam lepo zganjene — patrove hlače. Pater se je na glas zasmejal in rekel: škoda, da vi ne morete tako narediti. — Miha Govnjač.
QUEENSLAND
Brisbane. — Dragi p. urednik!1 Če boste se kdaj pisali kakšno tako duhovito reč, kot je bil®
v septembrski številki tista o “teroristih” pod poveljstvom Kitajca Maota, zapišite po vsakem stavku vsaj v oklepaju, da je vsak stavek nagajiva sala. Naši ljudje so namreč tako “nedolžni”, da ne razumejo špasa, če jim kdo neravnost ne pove: To je špas in je pisano samo za “hec” in kratek čas. Lepo pozdravlja — Naročnik Zvest.
I	S
I	VESELA	IGRA:	I
S	I
I	PRI	BELEM	KONJIČKU	|
V	'	%
v	$
>5
}♦!	Pripravlja	jo	naša	dramska	družina	v	režiji	Ivana	Koželja.	Igra	pride	na	oder	v	soboto	16.	!*;
V	novembra	ob	7:30	zvečer.	£<
V	V
;«j
V	velikem poslopju	Y	W	C A —	189 Liverpool St.,	Sydney,	tik	ob Hyde Parku malo vzhod- .«
N	no	od MUSEUM postaje.
V	$
V	i
Velika	dvorana s sijajnim odrom.	5!
4	-------------------- g
v!
>’	Konjiček se bo	na njem do mile	volje naskakal.	W
5	v	S
Po igri bo spet zaigrala naša slovenska	godba. Zapomnite	si: V soboto	16. novembra ob 7:30 zvečer. S
§
S	Vse	prav lepo vabi vdani	S
*	1	■	S
£	BELI	KONJIČEK	ti
&
HOLROYD FURNITURE CO.,
403 GUILDFORD ROAD, GUILDFORD
-—Mn
BOGATA IZBIRA:
Jedilne sobe Ure vseh vrst Spalne sobe
Televizijski in tračni aparati Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje
Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli
POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE.
REDNA POSTREŽBA, POPOLNO ZADOVOLJSTVO.
KADAR KUPUJETE POHIŠTVO, OBRNITE SE NA NAS
Tel.: 632-9951
Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski aparati!*; Sprejemne in samske sobe	s
Električni lustri in svetilke Kuhinjske omare, mize in stoli
-DARILNE POŠILJKE ::
živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd.)
ZA SVOJCE V DOMOVI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank
CITRUS A G E N C Y
74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY, S.A.
Telefon: 4 2777	Telefon:	4	2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO
—	BRZINA —
i: SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA
UGANKE REŠENE
1. Križanka
Vodoravno: 1 slovo — 5 krsta — 10 lope — 11 Ikar — 12 Ovens — 14 amore — 15 Levstik —
18 reven 20 Elba 22 igra — 24 kor — 25
STC — 27 rag — 28 vero — 30 abet — 32 kamen
—	33 Renat — 35 Krek — 36 Kara — 37 nad — 38 lak.
Navpično: 1 Slomšek — 2 lov — 3 opel — 4 Venera — 6 Rimini — 7 skok — 8 tar — 9 Areo-pag 13 sve — 14 ate — 16 svat — 17 slovar — 19 vratar — 21 Bremen — 23 grenak — 25 son — 26 car — 29 reka — 32 KKK — 34 tad.
Rešitev poslal: Jože Grilj
Rešitev podal: Mirko Rakušček.
Mirko in Jože sta torej rešila uganko drug drugemu. Ali res ni več reševalcev — ali pa so in ne pošljejo rešitev?
V Evropo — Poceni in Luksusno!
če imate v načrtu potovanje v Evropo, potujte na modernih ladjah Galileo ali Marconi, svetuje Lloyd Triestino. Sijanja vožnja!1 Obe ladji imata razkošne kabine prvega razreda in cenene turistične kabine.
Videli boste veliko zanimivega sveta in uživali zabavno življenje na krovu. Niti minuto se ne boste dolgočasili. In hrana? Pravljična! Velika izbira avstralskih in kontinentalnih jedi. če ste še tako izbirčni, zadovoljni boste.
Ni čudno, da najbolj izkušeni svetovni potniki potujejo z Lloyd Triestino. Zglasite se pri našem generalnem agentu za podrobnosti in zadevne tis-kovine z opisom ladij Galileo in Marconi.
Tri&stino
VIA THE ORIENT TO MESSINA, NAPLES & GEN O A
GENERAL AGENTS: Gilchrist Watt & Sander son Pty. Ltd., 17 0’Connell Street, Sydney.
PHOTO STUDIO NIKOLITCH J
3rd Floor, 108 Gertrude Street Fitzroy, N. 6, Melbourne, Vic.
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst:
Družinske albume — poroke — otroke •• portrete — športne skupine — fotokopije, j Telefon JA 5978
1
>:
>:
>:
>:
i
>:
Snažne lepe sobe z vso postrežbo za izletnike, kopalce, letoviščarje.
"BLUE WATERS”
gostišče med Sydneyem in Palm Beachem Izborna kuhinja, bus pred poslopjem, do prodajelen 3 minute.
1687 Pittwater Road, Mona Vale.
Tel. XX 3626
Priporoča se H. Stanojkovic
• ♦♦♦ ♦ ♦ »V*«« *♦♦♦»* ♦'« «'*♦♦ *'♦ *'♦ *'« ♦*• »*» «W««'»♦*
8
.	__	IZDELUJEM	OBLEKE	VSEH
VRST: poročne, športne itd. Vaša želja mi je ukaz. — Velika izbira angleškega blaga.
MARTIN JANŽEKOVIČI
p 54 AUSTRALIA ST., CAMPERDOWN, if	SYDNEY.
tl Kličite čez dan ali zvečer Tel. LA 6884 J?
'»»»»»»»»»»»»»»»•»•»»»»»»•i:-«««-«««««««****
1 s S
if
I
S
S s
5
S
POZOR! POTUJETE v RIM — ITALIJO?
Prenočišče, hrana, ogled Rima itd, vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na:
HOTEL — PENZION BLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Rom*
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK
Izrezite in shranite!
— Pišite nam za cene in proipekte!
444444444444444444444444444444444444444M♦444444444»44444444444444444444-»
CENIK STANDARD DARILNIH
PAKETOV
NAJSTAREJŠE IN NAJSOLIDNEJŠE SLOVENSKE TVRDKE
Dr. J. KOCE
G. P. O. Box 67 0, PERTH W. A.
Božič je pred vrati! Pohitite z naročili! Garantiramo, da vsak paket vsebuje samo prvovrstno blago. V cenah paketov je vključena in všteta tudi carina, ki je v Trstu vnaprej plačana, tako da bodo Vaši doma letos resnično dobili paket popolnoma brezplačno v roke. Na ta način jih boste najbolj razveselili, kajti mnogo prisrčneje in topleje pri srcu bo Vašim dragim doma, če se jih o Božiču spomnite z darilom v obliki paketa, ne pa denarja.
Če želite poslati na isti naslov več kot en paket, Vam svetujemo, da pošljete en paket na enega člana družine, recimo očeta, drugi paket na mamo, tretji pa na sestro ali brata ali starega očeta itd.
Pripominjamo, da so vsi paketi standard paketi, vsled tega ne moremo vpoštevati nobenih sprememb. Edino, kar lahko predlagate, je, da bo v paketu sladkor v kristalu namesto sladkorja v kockah in makaroni namesto špagetov.
Svojim naročnikom paketov dajemo brezplačno informacije glede vpoklica v Avstralijo deklet (zaročenk), sorodnikov in prijateljev.
Ob enem z naročilom pošljite Money order. Gotov denar tudi lahko pošljete, toda samo v priporočenem pismu (registered letter). Prejšnji cenik je razveljavljen.
Paket št. 4:
1 kg. sladkorja v kockah
1 kg. mila za pranje
100 gr. toalet, mila (2 kosa)
2 kg. olivnega olja 1 kg. svinjske masti
1 kg. špagetov/makaronov
Paket št. 6:
2 kg. polenovke (orig. norveške) 1 kg. olivnega olja
}Wt št. 1:
* kg. kave Minas
* kg. čokolade l kg. kakao
X  -------
kg.................. £2.16.0
£»ket št. 2:
* kg. kave Minas 1 kg. sladkorja v kockah ---
8 kg. ................ £2.15.0.
*Wt št. 3:
J kg. kave Minas j kg. sladkorja v kockah J kg. čokolade
* kg. kakao
-*w-	__________
3 kg.................... £3.0.0.	3.70	kg................ £3.0.0.	131	kg.	  £7.15.0.
i*H44 4 4444 4 44»4444 44444M« « m ♦♦♦444-44444444444444444444444444444444444« 4
6.20 kg.............................. £4.0.0.
Paket št. 5:
1 kg. kave Minas 1 kg. sladkorja, kocke 1 kg. riža Carolina J kg. bonbonov, finih 100 gr. čaja Ceylon 100 gr. popra v zrnju
3 kg................................. £3.0.0.
Paket št. 7:
1 kg.
5 kg.
5 kg.
2 kg. riža Zlato Zrno i kg. popra v zrnju
1 kg. čaja Ceylon
kave Minas sladkorja kristal maaronov -špagetov, finih
4444444444444444444444444444444444-44-44444444444444MMM4444MM ♦44444-4444444444444444444 444
.. 18. kg....................... £9.15.0.
Paket it. 9:
1 kg. kave Santos 5 kg. makaronov/špagetov, finih 5 kg. sladkorja kristal 5 kg. riža Zlato Zrno 5 kg. bele moke 00, najfinejše 1 kg. olivnega olja
1 kg. medu
2 kg. svinjske masti
1 kg. rozin (grških sultan)
100 gr. • čaja Ceylon 100 gr. cimeta
2 stroka vanilije
Paket št. 8.
2 kg. kave Minas
3 kg. sladkorja kristal 5 kg. svinjske masti
7 kg. riža Carolina Ardizzone
1	kg. rozin (grških sultan)
:: 26 kg. .................... £12.10.0.
Paket it. 10:
1 kg. kave Minas 5 kg. sladkorja kristal 10 kg. bele moke 00, najfinejše
1	kg. rozin (grških sultan)
10 kg. riža Carolina Ardizzone 5 kg. makaronov/špagetov, finih ] “ 1 kg. olivnega olja
1	kg. mila za pranje * kg. toalet mila Palmolive J kg. popra v zrnju
•	• 1 kg. čaja Ceylon
.. 35 kg....................... £14.0.0.
Paket it. 11:
2" kg. kave Santos 10 kg. sladkorja kristal 5 kg. bele moke 00, najfinejše
1	kg. rozin (grških sultan)
5 kg. špagetov/makaronov, finih 5 kg. riža Zlato Zrno
i	kg. mlečne čokolade
1 kg. sira Parmezan, starega
2 kg. olivnega olja 100 gr. popra v zrnju 100 gr. cimeta 100 gr. čaja CeyIon 200 gr. toalet mila Palmolive 32 kg. ..................... £	16.0.0
Paket it. 12:
10 kg. bele moke 00, najfinejše 7 kg. sladkorja kristal 5 kg. riža Zlato Zrno
2	kg. špagetov/makaronov, finih
2	kg. kave Santos
2	kg. holandskega sira (cel hi.)
1 kg. olivnega olja
1 kg. rozin (grških sultan)
2 kg. mila za pranje
i kg. toalet mila Palmolive 1 kg. čaja Ceylon
1	kg. popra v zrnju
38 kg. ...................... £15.15.0
Paket it. 13:
100 kg. (dve dvoj. vreči) bele moke 00 ..................... £11.4.0.
Paket it. 14:
17	kg. svinjske masti (kanta^ Paket it. 15:
50 kg. (dvojna vreča) bele
moke 00 ................ £5.12.0.
Paket it. 16:
4	kg. svežih pomoranč (ali
limon) ................... £3.3.0.
Paket it. 17:
9	kg. svežih pomoranč (ali
limon) ................... £5.10.0
Paket it. 18:
3 kg. kave Santos
3 kg. riža Zlato Zrno
3	kg. sladkorja kristal
3	kg. špagetov Fedelini
3	kg. bele moke 00, najfinejse
3	kg. svinjske masti
18 kg......................... £10.0.0.
Paket it. 19:
50 kg. (dvojna vreča) bele moke 00
3	kg. kave Santos 5 kg. riža Carolina Ardizzone 10 kg. sladkorja v kockah
68 kg. ............................ £17.0.0.
Paket it. 20:
10 kg. bele moke 00, najfinejse 10 kg. sladkorja kristal 10 kg. riža Zlato Zrno
1 kg. rozin (grških sultan)
2 kg. olivnega olja
l kg. finih bonkonov 600 gr. finih keksov
34.10 kg.
£12.0.0-
Paket it. 21:
10 kg. bele moke 00, najfinejse. 10 kg. svinjske masti 10 kg. riža Zlato Zrno
10	kg. sladkorja kristal
£3.10-0
40 kg....................... £14.10.0-
Paket it. 22:
4 kg. olivnega olja .........
Paket it. 23:
5 kg. kave Santos
3	kg. sladkorja kristal
3	kg. sladkorja v kockah 5 kg. riža Splendor 1 kg. mlečne čokolad« i kg. popra v zrnju l kg. indij, čaja
18	kg. ..................... £13.10>
Paket it. 24:
3	kg. kave Santos
3	kg. sladkorja kristal 3- kg. riža Splendor 1 kg. bele moke 1 kg. makaronov
1	kg. šunke (konzerva)
J kg. margarine
5	konz. sardin v olju
13 kg. ....................
Paket it. 25:
1	kg. kave Minas
5	kg. sladkorja, kocke
6 kg.
£10.0-0- ■
£3.4-0-
Ostale pišiljke: U kolikor že$|l poslati domov zdravila, tkanin® (štofe), tehnične predmete ko* razne motorje, kolesa (bicikle) > radio aparate, poljedelske stre; je itd., pišite name in posla« ■ Vam bomo potrebna navodila.
Zastopnik za Vic.:
Mr. J. VAH
2 KODRE STREET, ST. ALBANS, VICTORIA TEL. 65-9378
Zastopnik za N.S.W.:
Mr. R. OLIP
65 MONCUR STREET,	'
WOOLLAHRA, SYDNEY, N.S/W* TEL. FB 4806