Lisi so kor!*! dolov-•k»gal|u tju zvezinih oblasti, kajti svest si je popolne nedolžnosti. Debs se ne spominja človeka, ki hoče zoper njega pričati. Mnenja je, da je najbrže ta človek enkrat prišel k njemu in ga prosil pomoči, češ, da «e Hoče naseliti v kakem drugem kraju. Debs je temu človeku, ki je takrat menda prišel ravno iz zapora, obljubil pomoč; za plačilo ga sedaj oblasti preganjajo kot zločinca. V siu£aju, da bo sploh prišlo do obravnave, obljublja. sodr. Debs interesantna razkritja. Kakor je "Proletarec svoj čas obsežno poročal, ^o se zvezi ne oblasti zarotile, da uničijo omenjeni soc. list "Appeal to Reason", ker jim je ta list najhujši trn v peti. Preganjanje tega lista se vrši že nad šest let in sicer zato, ker je ta list razkril nečloveške in barbarske razmere v zvezini ječi v Leavenworth, Kansas. Na podlagi teh razkritij je bila vlada prisiljena uvesti preiskavo, koje posledica je bila odpstitev jetniške-ga superintendenta. Od tega časa naprej Da vlada skuša na vse načine ruinirati ta list. Preganja tn zapira urednike in vse. ki so z listom v zvezi nastavlja »pione, podkupuje priče, afbricira lažnjive obtožbe a do sedai brez vspeha. in novo preganjanje Appealovih urednikov ni nič drugega kot nov poskus zatreti ta list, ki tem hitrejše napreduje in se Siri med a-meriškim delavstvom, čim hujše divjajo zvezine oblasti s svojimi persekucijami. Zanimanje za tt» list kaže dejstvo, da je oredzad-nja številka tega lista izšla v skoro 3,000,000. (reci tri miliofie) iz-tisih in še vedno d-ohajajo nova naročila. Stalnih naročnikov ima ta list nad nol miliona. V tej številki so natanko popisane vse vladne lopovščine v preganjanju lista. Navedena ie tudi izjava tamkajšnjega državnega pravdni-ka, ki je dijal: "Jaz hočem bankrotirati "Appeal'\ prisiliti nje-frove urelnike, da gredo v pregnanstvo ali pa izvrše Samomor a-li jih pa potisnem za omrežje ječe v Lea ven worth-11." Karakteristična izjava za človeka, ki je dolžan deliti pravico, kaj IT i Organiziranje tujerod-nih delavcev. Vojna pomenja profit za idelo-valce orožja in smodnika, solze za matere in otroke ter sočne bolečine za žene in ljubljenke. Dokler zastopniki social stičnih strank vsega sveta niso napovedali boja vojni ni bilo nobenih mirovnih konferenc. Tujerodni delavci so . povsod predmet najbolj brezobzirnega iz korifcčanja. So celo podjetja, kjei so azposleni samo tujerodni delavci in iz teh podjetjih počasi izginejo vsi domačini, ker nočejo delati ca tako nizke plače kot tujci. In podjetnikom je to po volji, ker se jim ni treba bati odpora pri delavcih, poleg tega so pa tujci dosti boljiši in vstrajnejši delavci. Tako so tujerodni delavci za podjetnika pravi zlatni rudnik, kar priča ogromno premoženje jeklenega iii drugih trustov, kojiii mi-lioni in miliarde so zrastle največ na njivah, (>oškropljenih in pognojenih s potnimi sragami, krvjo iu mesom tujerodnih delavcev. Dolgo časa je bil vsak poukut organizirati te mezdne sužnje v strokovne organizacije brezvspe-šen, kajti manjkalo jim je izobrazbe, razredne zavednosti, jezikovne edinos^ in solidarnosti. Velika ovira v organiziranju je bilo seboj prinešeno nacionalno sovraštvo in predsodki. Nasproti temu pa kapitalizem ni poznal nobenih razlik med njimi. Vsi so bili in so še enako izkoriščani, vsem je enako žvižgal kapitalistični bič po plečih. To pa jim je dalo misliti. iJvidevati so začeli, da so vsi delavci, neoziraje se na njih jezik in polt, bratje in da imajo skupne koristi in skupne cilje. Ta velika ideja in zavest se fiauet razmeroma hitro širi med tujerodnimi in domačimi delavci ter jih spravlja na pot, ki vodi do mednarodnega bratstva,^ kojega d*» je socializem. To združuje voe trpine v armado zavednega •delavstva ter J i it vodi v boj proti roparskemu kapitalizmu, v boj za osvobojen je iz gospodarske sužuosti. S širjenjem razredne zavesti pa raate tudi možnost za organiziranje tujerodnih delavcev v stro kovne unije, kar je popolnoma naravno in razumljivo. Tep-u dejstva so se začele zave dati tudi skromne organizacije «rime V r nameravajo početi z agi-♦ac'jo na gospodarskem polju. Njihovi praktični nagibi namreč zahtevajo,-da s»* čim prej zlomi oirrajo. ki varuje podjetniško sani ogoltnost. Kakor se poroča iz uradnih kro gov, je me ris k a delavska federacija (A. F. L.) sklenila, da bo poskušala organizirati številne tujerodne delavce v klavnicah, "Ilarvester" trustu ter "Steel" trustu, kjer so isti najgrše izkoriščani. Za dosego tega namena je federacija najela več organiza torjev, ki razumejo jezik teh delavcev. Prirejajo se shodi in vrši se vse potrebno, kar bi utegnilo pospeševati zmago. 674, probibicionisti za 45,078. Nasprotno pa smo socialisti napredovali za 476,875 glasov in soc. 'delavska stranka za 15,415 glasov. Napredek socialističnih glasov je najboljši dokaz, da se tudi širi med ameriškim delavstvom ras-redno zavest in da je delavstvo začelo spoznavati smer svojih interesov, katere je do sedaj z malimi izjemami slepo izročevalo v( v arstvo svojim izkoriščevalcem. To delavstvo je začelo ijrvidevati svojo zmoto ter v velikem številu obračati hrbet svojim tlačiteljem, ki so delavce poznali samo db volitvah, da so z obljubami pridobili njihove glasove, po volitvah so jim pa bili delavci deveta briga. To krivično in efijaltsko postopanje kapitalističnih strank napram izkoriščanim delavcem se je začelo sedaj maščevati nad temi strankami in vsa znamenja kažejo, da ni več daleč čas, ko bo moč kapitalističnih strank v Zd. dr. stvar preteklosti. . Poleg tega imajo pa razni, social isto-žrci" priliko, da si ohla-de svoje možgane s to statistiko ter se pouče o neovržnem, dejstvu, da socializem napredujejo kljub njihovemu zagrizenemu nasprotovanju. Tudi nekateri slovenski so-ializmu nasprotni kolini bodo navedene številke s pridom preštudirali. KDO JE NAPREDOVAL PRI ZADNJIH VOLITVAH? Zadnje predsedniške volitve so jasno pokazale, da je vsem kapitalističnim strankam v Ameriki določen pogin, kojega pot so že nastopiie. Vse kapitalistične: demokratska. republikanska—progresivna ter prohibicionistička, so nazadovale od 1. 1008, napredovala je le socialistična stranka ter socialistično delavska '.tranka, ka kor kaže sledeča statistika : Leta 1908. so dobili glasov: Demokr.—Br.van..... 6.409,104 Republ. — Taft..... 7,678,908 Prohib. — Chafin . . . . 253.840 Socialist Debs....... . 424,488 Soc. del. Gilhaus..... 13,825 Tjeta 1912. so pa dobili: Demokr. — Wflson____ 6,291,878 Rep. & Progrès. Taft & Roosevelt......... 7,608.234 Prohib. Chafin.,.. V. 20A;762 Socialist Debs........ 901,361 Soe. del. Rcimer..... 29,240 Nazadovali so torej. Demokra-tje za 117,226 glasov, republikanci in progresivisti skupaj za 69,- DARROW ZOPET PRED SODI 8ČEM. Kogar dobijo kapitalistični mogotci na piko, ta se ne otrese zle-na njihovih krempljev, pa ni ravno treba, da bi bil socialist ali kaj podobnega. Dovolj je, tla ljubiš resnico in pravico, da imaš v prsih čuteče srce, ki sočustvuje z revnimi in zatiranimi ter mrzi kapitalistične lopovščine. Ako na se upa* celo nastopiti za svoja ču-ttla. ako se upaš nasprotovati kapitalističnemu. barbarstvu, potem, ti pa sam bog pomagaj! Preganjajo te kot maščevalne Erinije ter ne mirujejo prej. da ugonobijo svojo žrtev, pa naj jih to še toliko stane. Kapitalistična drulial zahteva od vsakogar brezpogojne pokorščine in udanosti. Kjer pridejo interesi kapitalisti upoštev, tem se neka svoboda, zakonitost, sočutje, prepričanje, ljubezen, sploh vse. Njihov profit n?* meja nehanju dejanju vsega sveta. Kdor tega ne upošteva, kdor se ne ukloni njihovi brezobzirno sti, ta mora čutiti vso silo njihove jeze in maščevalnosti. Ena teli žrtev je znani delavski zagovornik Clarcnce S. Darrow, kojega drugi proces zaradi pod kupovanja porotnikov pri obravnavi hratov McNamara se je pri čel minuli teden v Los Angelesu Cal. V prvem slučaju enake ob dolžitve je bil Darrow spoznan nedolžnim, a njegovim preganjalcem to ni zadostovalo. Dvignili so zopet tožbo proti njem, da ponovno poskusijo svojo srečo. "Svoboden" delflvec je danes le tisti, kateri je brez dela. Toda Se tisti nima druge svobode, kakor le stradati sine svobodno. Ce bi morali samo kapitalisti in njih sinovi na vojno — vojna bi že davno bila odpravljena. Tisti, ki se boje. da bo socializem uničil vero, imajo proldeto malo zaupanja v svojo vero. Demokratje, pijani zmage, ^i zdaj delijo plen. Za jutri se ne brigajo. Republikanci, potrti vsled poraza, obupujejo, da bi še kedaj prišli do plena. Jedini socialisti so korajžni in nadepolni ka kor še nikdar in že se pripravljajo za bodoče volitve. * • Ce* 900.000 ameriških delavcev zahteva probrat družabnega reda. 900.000 sužnjev in brezdomov?n-cev, ki se zavedajo, da so sužnji in brezdomovinci. In vse to v dvanajstih letih. Socializem v Ameriki nazaduje, kajnet Apel balk. sodrugov. Mednarodni soc. biro v Bruse Jju je razposlal na socialistične stranke vseh dežel apel srbskih in bolgarskih sodrugov za gmotno pomoč z sledečim dostavkom: Dragi sodrugi! —- Priloženi pismi sodruga Lapčeviča ter Saka-sova pričali o žalostnem položaju, v katerega je vojna pahnila srbsko in bolgarsko soc. stranko. Njihovi imeniki so^ decimirani, njihovi klubi disorganh^rani, njihovo delo uničeno in njihove blagajne prazne. Zato je nujna potreba, da se njihov položaj izboljša ter se t*-ko našim sodrugom omogoči reorganizacija strank ter strokovnih organizacij, kakor tudi izrab ljenje ugodnega časa za agitacijo Ta dolžnost je tem bolj potrebna in nujna, ker bo vojna zamogla. šovinizem še povečati za gotov čas. Za vapešno dosego tega cilja morajo imeti tamkajšnji sodrugi na razpolago dovolj denarnih sredstev, katera dobiti je pa doma ob tem času docela nemogoče. Zato apeliramo v njihov prilog na solidarnost strank-v Interna-cionali. Mi upamo na odziv na ta apel s tem večjo sigurnostjo, ker so srbski sodrugi pripravljeni povrniti denar, ki bi se jim posodil in sicer kakor hitro se izmotajo iz sedanjih teškoč. Tajništvo Mednarodnega soc. biro-a radevolje sprejema zbiran je prispevkov, katere potem odpošlje srbski in bogarski stranki, — Za tajništvo M. S. B. — Camil-le Huvsmans.' Pismo srbskih sodrugov. Bel grad. 24. decembra 1912. — Med. soc. biro-u v Bruselju. — Dragi sodrugi! — Vojna je docela ruinin^a našo stranko in naše strokovne organizacije. Mobilizacija nam je pobrala vse člane, vsled česar so njihovi redni prispevki izostali.*Stranka ni oropana samo vseh dohodkov, temveč je morala plačevati tudi tekoče stroške, kar je izčrpalo vse rezervne fonde kakor tudi ves kredit ki nam je bil dovoljen pri izdajanju centralnega glasila stranke. Z zadovoljstvom doznavamo. da ■ je naša stranka kljub vsem tem teškočam izpolnila svoje dolžnosti ter da je ustvarila pogoje, potrebne za propagando po vojni. Toda ob koncu vojne, ko bo treba na eni strani napeti vse si« le v boju za naj>redek stranke in gibanja ter na drugi strani boriti se proti šovinizmu in barbarstvu, ustvarjenemu z vojno, kakor tudi proti ojačenju militarizma, bo naša stranka brez moči, ker je bez materialnih sredstev in kredita. Situacija je posebno kritična, v kolikor se tiče našega centralnega glasila: "liadničke no-vine", kojih izdajanje nas je stalo mnogo truda in izgube. K temu pa dostavljamo, da moramo plačati po preteku gotovega termina za naš "Ljudski dom' 70.000 frankov, sicer zgubimo vse pravice do njega. To bi nam prizadelo neizmerno škodo, ne samo zaradi tega, ker je dom vreden 200.000 frankov, temveč tudi vsled izgube velike opore, katero ima stranka v njem, kajti dom krepi naše odporne sile ter v veliki meri upliva na ljudsko delavnost in socialno življenje Srbije in sicer pri vseh slojih. - Po razoroženju Za dobo enega leta ne moremo pričakovati po (Nadaljevanje na 4. strani.) ' Koledar! Dobili smo obvestilo, da je na-' ročeni DRUŽINSKI KOLEDAR na poti is New Torka v Chicago. Gotovo prejmemo koledar ie ta teden, na kar ga takoj odpošljemo naročnikom. Kdor še ni naročil koledarja, naj ga takoj naroči, sicer ga bo zmanjkalo! Upravniitvof •H prolbtareg I ■Mil" DENARNI TRUST Spisal I ari F. I. Saadbarf.-Praval I. Malak % > (Nadaljevanje.) Načrt je prtfciloiil v zbornici senator John Sherman. Po novem zakonu ao imele "gotove" banke pravico izdajati svoj lastni papirnati denar, takozvane narodne banknote (National Bank Notes). Predno sme banka izdati te note, mora depozitirati jedtiak zneeek v zveznih oondih * vladno zakladnico. Narodne banknote niso pra-• voveljavni denar Zedinjeuih Držav; vsak upnik, kateri kaj raatume o teli stvareh, lahko zavrne narodne banknote v plačilo dolga i« ame zahtevati pravoveljaven denar (vladne note ali zlato). Se celo banke same neČejo sprejeti svojih bankovcev v plačilo obreati od zveanih bondev, ki jim služijo kot jamstvo. — Novi bančni sistem, katerega je odobril kongre« 1. 1863, bil je največji atentat na ljudsko blagu ino, da si večjega ni mogoče misliti. Postavil je trdna tla sedanjemu denarnemu trustu. Po tem sistemu mora vlada Zedinjeuih Držav, to je ljudstvo, dati svoj kredit bankirjem. Namesto da bi ylada avoj kredit porabila v to, da bi izdajala svoj denar, porablja ga v izdajanje bondov, od katerih mora plačevati obresti in iste bonde mora fprejemati nazaj kot jamstvo za privatne banknote, ki jih izdajajo banke. Na primer: banka vzame mi-lion dQlarjey pravovcljavnega denarja in za ta milion kupi od vlade bonde (zadolžne listine); nato vzame bonde in jih izroči tajniku vladnega zaklada kot depozit in na podlagi tega depozita mora vlada banki natisniti narodnih banknot v znesku milionov dolarjev. Na ta način je banka dobila svoj milion nazaj, kar je izdala za bonde, a istočasno vleče obresti od bondov. ki so naloženi v zakladnici vlade. Čitatelj se bo morda Čudil, kako je mogoče, da je zvezni kongres odobril, oziroma vzakonil ta bankirski rop — saj kongres vendar reprezentira ljudstvo! Ce bi re-. prezentiral! Ali do danes ie ni. Predno so ban kirji predložili zbornici svoj nrfčrt, so poprej skrbeli, da so prišli v kongres — ne ljudski zastopniki, temveč zastopniki bankirjev. Kakor še dane«. tako je tudi pred petdesetimi leti in sploh od začetka kongres služil le posedu jočem u razredu. Par dni po vzakonitvi famoznega narodnega "bančnega sistema (3. marca 186&> j«» kongres določil. da mora vlada izdati nove zadolžniee ali bonde v velikem znesku, ki imajo služiti narodnim bankam kot jamstvo za njihove banknote. Obenem je kongres določil, da se bondi zamorejo kupiti z vladnim papirnatim denarjem. To so namreč bankirji hoteli. Poprej je vlada za bonde sprejela le kovan denar, ampak sedaj je bilo treba iztrebiti s pota vladne note, zafeladne note in zelenjake, in napraviti gladko pot privatnim banknotam. Toda bankirji še »niso bili zadovoljni. Par mesecev pozneje (1. julija 1863) izsilili so iz kongresa novo postavo, po kateri je vladni papir izgubil veljavo tudi za bonde; tajnik vla l-1 nega zaklada ga več ni smel sprejemati v plačilo za bonde, in posledica je bila, da so vladne note ; romale v velikem številu nazaj v zakladnico. Ista postava je tudi določala, da morajo državne banke (State Banks) plačevali posebni davek od svojih banknot. To se je moralo zgoditi radi tega, da se državne banke potisne ob steno in ugla-di tem lepša pot narodnim bankam ^in njih bankovcem. 13. junija 1864 je bil kongres zopet za petami vladnemu papirju z novo postavo, ki je zelenjake še bolj omejila. Odredil je. da smejo narodne banke obdržati 15% — v večjih mestih 25% — svojega k-rožečega denarja v rezervi, a rezerva mora vsebovati izključno popolno zakonit denar (vladne note). Na ta način so banke obdržale zelenjake v rezervi, nakar jih je krožilo vedno manj in na njih mesto so prišli bankovci privatnih bankirjev. Ravno tisto leto je.kongres tudi pooblastil tajnika vladnega zaklada, da sme plačati obresti od javnega dolga (bondov) jedno leto v naprej. Obresti so se morale izplačati le v zlatem de-' narju. — Zopet mastni plen za bartkirje. Zlato je vsledtega zadobilo visoko premijo, na primer $1.00 v zlatu je« bilo tolilta kot $2.85 v papirju. Za $1)5.000 v zlatu je banka lahko dobila $100.000 v vladnih papirnatih notah in za to svoto je kupila zvezne bonde, ki so nosili 6% obresti v zlatu ali 17% od $35.000. kar je zneslo $6.000 za jedno leto naprej. Na ta način-je banka lahko v jed-nem dnevu naredila 20% Čistega profita. Zlato je bilo tisti čas predmet največjim špekulacijam in igrftm na borzah. Bankirska in borzijanska kolonija na glasovitem Wall Streetu v New Yor-kn je bila takrat že krepko organizirana in tolpe špekulantov so tamkaj drug druga prekašale v vratoloirnem igranju. Vsled tega navala zlata lačnih bankirjev in borzijancev je zlato naglo iz ginjalo iz cirkulacije. Nazadnje se je to zdelo celo zakonodajalcem v Washingtonu preveč in par mesecev pozneje (17. junija 1864) je kongres sprejel zakon, kateri je imel zabraniti igranje z zlatom na borzi ,toda Wall .Street je takoj zagnal tak hrup in protest, da je bit dotični zakon dva tedna pozneje preklican. Nato je zbornica odredila, da sfe ima naložiti davek na trgovino z zlatom na borzah, toda davka ni nikdar nihče pobiral, niti tirjal. 3. marca 1863 je kongres določil, da se vladni zeleni bankovci ne smejo več v nadalje izdajati in obenem je dovolil, da sme vlada naknadno izdati obrestonosne bonde v velikem znesku. Vladni bankovci so vsekakor še vedno bili na poti narodnim banknotam in zato jih je bilo treba potisniti na stran. Zakon, kateri je določal davek na kroženje državnih banknot, je pa bil dvojno poostren, samo da bi slednjih prej zmanjkalo. V jeseni istega leta je bil na zahtevo Wa.l Streeta sprejet nov rakon, kateri je doloČal^da mora vlada vsak mesec uutáiti gotovo število ze-lenjakov. #94,000.000 v vladnem papirju je bilo vsled tega uničenih v dobi treh let; fc^e leta 1 868 „ je kongres ustavil uničevanje zelenjakov. V oktobru leta 1865 je tajnik vladnega za klada naprosil kongres, da mu alednji dovoli dodobra omejiti krožeči vladni denar v papirju. (Na čegav ukaz T Kongres se je seveda drage volje odzval »n sprejel tozadevni zakon 18. decembra 1865 in 12. aprila 1866 nakadno. Posledica tega je bila, da je v cirkulaciji naenkrat zmanjkalo denarja, mali trgovci in tovarnarji so odrekli kredit, ustavili delo in propadli — sledila je panika in kriza. ftele spomladi leta 1867 se je kongres zdramil in skušal popraviti, kar je prešnjp leto za-voril. Sklenjen je bil zakon, da sme vlada izdati denarne certifikate v znesku 60 milionov dolar-jev; certifikati so se imeli obrestovati po 3% in sprejeti jih morajo narodne banke v njihove rezerve namesto vladnih not. (zelenjakov), katere so se morale oddati zopet v cirkulacijo. Ob času ¡vojne je vlada prodala za več milionov dolarjev bondov z velikim popustom (okrog 60 centov na dolar) in večina teh bondov je prišla v roke Rothschildom. Tile bondi so bili prodani v dobi, ko je ves kredit repuhjike temeljil na papirnatem denarju in plačani so bili s papir natim denarjem. Vlada se je zavezala, da izplača bond na zahtevo v pravoveljavnem denarju, toda nikjer ni bilo od strani vlade reičeno, da jih mora izplačati v kovanem denarju. Lastniki teli bondov — Rothschild in drugi — bi bili pa rajši videli, da se vlada izreeno zaveže izplačati bonde v samo v zlatu, kajti ña ta način bi vrednost bondov visoko poskočila in na prefrigan način so to svojo željo spremenili v politične vprašanje, katero je imelo biti odločilno vprašanje v volilnem ■ boju za predsednika 1. 1868. Londona ki bankirji, ki so pokupili Wde, so dajali direktivo za volilni boj v Ameriki. Bankirjem v New Yorku je bilo naročeno, da naj jMisku-šajo pridobiti ovdar-v* jal, da ves ta boj, ako pogledamo nazaj v zgodovino obstanka naše unije, zamoremo imenovati izobraževalno-gibanje. Na srce nam je polagal, da naj se zavedamo ter na volilni dan oddamo glasove za naše prave delavske kandidate, ne pa za- ene, ki delajo postave, na podlagi katerih pritiskajo delavsko paro še bolj k tlom. Za delavske pravice v državni posta voda ji se danes borita le dva poslanca, kar pa seveda ne prinaša zadostnega uspeha. Oba govornika sta žela buren aplavz, posebno izvajanju sodr. IIays-a ie sledilo takšno ploskanje, da je. več krat moral prekiniti govor. Tretji govornik je bil delegat Tetlow, bivši organizator U. M. W. of A., danes Član deželne po«tavodaje. Poroča, da je 16 deželnih poslanoev ter 4. senatorji, ki so člani unije, da-le ti upajo doseči vec postav, kj bodo v interesu delavcev. Obljublja nam v najbližji bodočnosti zagotoviti "anti-seeen Law"; da bode namreč moral biti premog tebtan poprej, nego gre na mrežo. Kakor drugi, tako je tudi on ožigosal premogarske barone v West Virginia. kateri ne privolijo opravičenim zahtevam premogarjev. Ob koncu govora je žel aplavz. Nato poroča predsednik Moore. da se mudi v mestu Rev. Billy Sunday, ter da jih vabi na predavanje na naslednji večer. Za odziv je gla sovalo 112 delegatov, nasproti pa 30. Velika večina je glasovala za odziv sploh iz radovednosti. Omen jeni reverend je namneč fanatični vodopivec ter napoveduje boj sa-lunarjem. Dejstvo je. da je on hlapec kapitalistov, kajti oni so dali na"'razpolago vse svoje avtomobile, da se ljudstvo, osobito pa žene vozijo k njegovim predavanjem. Le-ta Sunday je baje vzrok, da postane West Virginia cela država suha. Sedaj bodo delavci v omen je* ni državi lahko garali kapitalistom za znižane plače, vs_sj no njih mnenju. > ■ (Dalje prihodnjič"). POLOŽAJ DELAVCEV IN NJIHOVA REŠITEV. Frantenac, Kansas. — Če človek ne more umreti takoj, ko postane nesposoben za delo, potem mu skoro ne preostaja druze-ga, kot da si vzame sam življenje. To je sicer nekaj groznega, a druge pomoči ni zanj. I)e*a mu noče dati nihče, prihraniti si ni mogel ničesar za stara leta; od česa naj potem živi T Dobijo se fjudje, ki pravijo, zakaj pa ni hranil in var-čeval, pa bi danes imel lahko nekaj premoženja in ne bilo bi mu treba biti v nadlogo in nadležnost drugim.. Ta^i se najpogosteje dobe med onimi ljudmi, ki so si svo je premoženje spraviji s pomočjo zaslužka drugih delavcev. Kajti resnica je, da je nemogoče, da l»i človek obogatel od dela svojih rok. Kdor ima kaj več premoženja, so mu isto spravili skupaj drugi. Zato je vsako očitanje temu ali onemu onemoglemu m nesrečnemu delavcu: "zakaj nisi štedil ali varčeval", neopravičeno ' in brezvestno. Vsak treznosodeč človek mora pripoznati, da se delavcu eodi nepopisna krivica, ker človečka družba ne skrbi zanj v času. ko je delavec sam nezmožen pomagati ti, ko si sam ne more zaslužiti vsakdanjega kruha. Poleg tega pa mora vedeti, da je pri sedanjem zaslužku nemogoče prihraniti toliko. da bi zadostovalo za leta onemoglosti: kifjti pomisliti mo- ramo, da delo ni stalno, da je za-nam pozdrav ter srčno voščilo od služek minimalen in da je dragin- T 1 ' » j? PRO LJST A REC jsv.ak dan neznoaiH^a Kdor po-«u in upošteva te tn okoh*'ioe. t« lahko tudi ve koliko je v.tanii diod delavec prihraniti, Ako pa trdim, da je minimalen, pa ne inUlun delavčevo dolo ni dosti vredno. O ne! Delavčevo delo je toliko vredno, da delavec lahko prav ttfodno živi, ako bi on aarn dobiva Ipopol-no vrednost avojega dela Dokaza no dej^o je, da dob, delavec le iTra^t delodajaJee kot profit od «vojeira podjetja Od M vai mflio-m jeklen^. lesne*« in dn»ih trustov. Od kod nepopisno bofrastvo premogovnih družili todnmktb baronov T Mar m v®e to ogromno premoženje «ud dela in trpljenja milion*kih de-lavakih množic? Iz vseffa tejra pa moranio razvidtli, da ao delavci ogoljufani in oropani za sad svojega dela. Delavci žrtvujejo kapitalistom vse: svojo mladost, v«e »voje življenje, zdravje in vae. kar ae sploh da žrtvovali, a za v«e te dragocene žrtve dobe le sramotno tn skromno povračilo v obliki plač. Toda ko je človek iiprešan in ne more več ustvarjati zadosti profita kapitalistom, tedaj ga po^ že-no na cesto in ne menijo se več za njegovo usodo. Tovariši delavci! Ako ae zave damo svojega žalostnega položaja potem se moramo zavedati tudi nečesa drugega in to je rešitev iz te mizerije. Mi vemo, da nas ja rem kapitalizma tlači in^ žuii do kosti; vedeti pa tudi moramo, da ni nikjer zapisano, da morajo de lavci nositi ta jarem večno. Treba je samo, da se delavci zavedo svo je nezmagljive moči; da se poslu žijo aredstev in potov, ki vodijo do rešitve. Nas delavcev je na mi-lione, naših izkoriščevalcev in tla-Čit^jljcv pa-je le malo; da pa kljub svoji maloštevilnosti vladajo svet in odločujejo usodo vsem ljudem, je ;>a vzrok nevednost in brezbrižnost delavcev samih, ker dajejo kapitalistom moč in oblast v roke. V svoji zaslepljenosti klavci pričakujte j o rešitve od svojih tiranov! Ako hočejo biti delavci rešeni, se morajo rešiti sami potom avojih političnih in gospodarskih organizacij, to je, dela vri morajo postati razredno zavedni! Razredna zavest pa se dh najbolje Širiti z pravim delavskim časopisom, kpkoršen je "Proletarec". Ta list vzgaja, uči in pripravlja slovenske ameriške trpine za boj proti kapitalistom, za odpravi kapitalističnega sistema ter za zgradbo nove stavbe socialistične družbe. Zato je dolžnost vsakega zavednega delavca, da agitira za ta list, ga širi in priporoča povsod. . • • Volitve so minule in socialistična stranka je dosegla lepe vspehe. toda to nas ne sme zadovoljiti, da bi sedaj roke križem držali ter čakali novih volitev. Ne in ne! Takoj pojdimo na delo! Poleg agitacije za list. moramo agitira-ti za našo stranko, to je. za našo Jugoslov. Soc. Zvezo, kajti brez dobre organizacije je vspešno politično delo nemogoče! Čim bolj pa raste moč socializma, tem obupnejši postajajo njegovi nasprotniki, kateri so iz stra hu pred njim podvojili svoje sile. da zabranijo njegov napredek. Za to moramo biti socialisti pripravljeni., da bomo odbili vsak kapi talistični naval. Delavec. AfeiUcija za*'Prolet ar ca" — Igoepiee — Burje. To zadnje upan Kristanov shod in drugo. je je torej apla;valo meni nič te4»i Rock 8pringi, Wyo. — Ko j« nič čez hrib«» m doline, jaz pa oem )ri4el poziv v listu "Proletarec" I žalostno gledal v svet, v bodočim viae aloveuske delavce sirom nost, ali tega ae več ive spomin Amerike, da naj agitirajo za tiaoc jam; vem le toliko, da se inojt novih naročnikov, aem se tudi jaz arce nahaja nekje v Sahari, v brez odločil, da poskusim svojo srečo, mejni neskončnosti puščobe in )obil sem jih precejšnjc število osamelosti. Pri vsem tem pa še ni-in sicer novih naiočnikov. Vsem sem zgubil upanja. Pornladnnaki rojakom in rojakinjam — novim časi, časi probuje in novo življen naročnikom/se na tem mestu le*>o je nararve c^le, bo morda tudi me-zahvalim za njih naklonjenost za ne oarečifo « kako sedaj še nežna časa moje agitacije za tisoč novih no lilijo, ki bo cvetela v vsej svo-naročnikov. Pridobil jih sicer ni- jej kraroti kot je usojeno le ro sem cel tisoč, o osta ni, Če bi, na primer, jaž nagrabil jam Vaš do konca dni fant kar cel. tisoč zahtevanih naročni-r F. S. Tavcliar. kov t) vendar jih pa imam lepo število. Nad štirideset jih je veči-| Taylor, Wash. 19. jan. — Po noma celoletnih; nekaj jih je tudi sebno pohvaliti se sedaj ravno ne polletnih. Upam pa, da bodejo vsi moremo, ker smo na štrajlhi že ostali listu zvesti tud v budoČno- sedmi mesec. Ravno tako na Ren stil Skušal bom dobiti še kaj no- ton in Bayne. Borimo se za pripo vih tovarišev, ta}co da bode "Pro-1 znanje unije. Pregnani iz kom-letarec" eden najbolj razširjenih panjskih hiš in sveta, živimo kak listov v našem mestu. Vsem dru- «no miljo in pol izven "towna" gim zastopnikom in zastopnicam kjer smo si postavili dve veliki pa želim obilo sn «"•»• i»ri njih :tgita-1 baraki, ciji. Vas sodr. urednik pft |»n»sini. Ob /n vrat ut popravila v i«j lUoki p« nitki txmx M. A. Weisskopf, M. D. Iakuâen zdravnik Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 rvetor. 1842 8o. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill Vabilo na pustno veselico katero priredi društvo "Vrtni Raj, štev. 174. S. N. P. J. V DUN-LO PA., v torek dne 4. febr. 1913 v Slovenskem Domu. Program bode jako bogat. Igrala se bode ve-aeloigra enodejanka "RAZ8TRE 8EmJA", katera bode provzroči-la gledalcem veliko zabave in «.meha. 2. Nekaj posebnega. 3. Zapelo se bode par domačih pesmi. 4. Pohod, ozir. korakanje po stopnicah do ječmenovca. 5. Pobratimija 7 ječmenovcem in 6. Ples. Med presledki se dobi lahko kaj za pod zob. N. primer: suhe in debele kranjske klobase, pravi krt-zji in- ovčji sir. Ker je to zadnja veselica ta predpust, se uljudno vabijo vsi Slovenci iz daljnih in bližnjih krajev, da ne zamude te zadnje veselice. Torej na krov dne 4, febr. ob 7. tiri tvečer! Na veselo svidenje! ODBOR z urna svitlim mečem", seveda nt samo v " 1*1^1 etarcu". ?>ač pa tu di v drugih slov., listih, kakor v "Am. Slov.", "katerega naročnik sem tudi. Ves boj "z uma svitlim mečem" sem preštudiral na Am. SI." V enem njegovih člankov sem videl toliko epitetonov pred nekim imenom, kakoršnih še nisem nikdar prej ne čital ne slišal. Prišel sem do zaključka, da se je takšnih priimkov mogoče podlagi nepristranskega miiljen- naučiti le v kakšnem katoliškem ja in prišel do zaključka, da so »emeni.šču i" da se tiskajo le v bojeviti "feldmarsal" g. Sojar & kakšnem katoliškem listu. In vse C o. sijajno pogoreli na celi črti. 0110 P5™1 hožji namestnik. rta. Vse kaže, da bodem še Irila vsa nasprotna gospoda nemo vnadalje vlačil ploh z isto vne .tena pri svojem "delu", je bilo mo, kot sem ga že v pro*li\i ča vse dobro: toda sedaj a* je zače sih. Kaj me je privedlo na to po lo delavstvo probujati ter spo zicijo, bodete mogoče vprašali, znavati svoj0 položaj ter obenem Hm, da. •— Trdosrčnost naših go tndi svoje prijatelje in zagovor spodičen in pa neusmiljena trdo- nike, oziroma nasprotnike in iz vratnost belo oblečene in vedno koriščevalce. To pa delavskim la iuTrteče ter okrog mene se vrteče I ži-prijaiteljem ni po volji, zato so CARL STROVER Attorney at Law Zastopf na mli «ediičih. St. sobe 1000 E. WASHINGTON STREET. 133 WASHINGTON CHICAGO, ILU Telefon: Main 3989 «JOS. A. FISHER Buffet Ima na ratpalago vsakovrstno piva vina, iniodke, i. t. d. I/vrstni prostor za okrepčilo. 3700 W. 26th St.,. Chlcago, IU Tel. lAwuriale 1761 ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovicc, mineralne vode In raznih neopojnfh pijač. 1837 So. risk St/ Tel. Cans I 14« • Telefon: Monroe 3447.\ H 8CH\/ARTZ ima popolno zalogo trpežnih oblek In druga moška oprave: klobuke, kape čevlje ter vsakovrstna kufre. 164—166 N. Halated St., Chlcago, IU. H. COOPER trgovec s iivili na drobno in debelo Popolna zaloga sadja in zelenjave. Dobre in »veže jestvine na zapadni strani. 3744 W. 26th St., Chicaga, IU Naročila rapoliljaino ua vse strani mesta. — Telefon Lawndale 762. POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e ■ateeiele Ia aalboll sigurno. Nafta parobrodna poalovnica je največja na Zapadu tn ima yae najbolj!« oceanake ¿rt« (linij«). Sifkart« prodajamo po kompan!|aktb cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA, K as par Državna Banka kupu|e ln prodala In zamen|u|e denar vtteh držav sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki a« izplača za K5 $1, brez odbitka. — Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie obreati. - Slovenci postre-ienl v slovenskem |ezlku. — Banka ima $6,318,621.65 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., fS Dobra domača kuhinja. "BALKAN KAVARNA - RESTAUR ACIJ A -IN POOL TABLE- Odprto po dnevi in po noči. M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. DENI DANES NA STRAN IN IMEL BOŠ JUTRI--ZAČNI ŠE NOfiOJ! 44 polletno izplačevanje obresti v našem hranilnem oddelku. Obresti se kreditirajo 1. januarja. Iste se izplač&jeje ali pa vknjižijo v hranilno knjižico, kakor žele vlagatelji, in sicer na ali pa po omenjenem datumom. Nove vloge, vložene pred 15. jan, bodo vlekle obresti od 1. jan. --—---------* issaaai INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago» 111. Odprto ob sobotah zvečer od 6—b. ure. Pol miliona premoženja. K '■■■■»»»■•»..■.».■■......■■.i Popolna razprodaja .4 " ■ Naša popolna ražprodaja se je za-r čela. Veliko znižanje na vsem zim-~akem blagu, kot obleke, suknje, klobuke, kape, it«!., za mladeniče in od-raAene. može. Imamo najboljše obleke tvrdk: Cluett, Monarch, Intersta and Wilson Bros., ter srajce in spodnjo'obl« ko in klobuke tvrdk? "Stensonv. K0TRBA BRATJE S. H. Cor. 26fh SI. & Millard Avf. Tel. Lawndale 3682. Obleko po mori. Dr. Wt C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje boletsl ln ranocalnlk. • iidraVniika preiskava brezplačno—pU ¿ati je le zdravila. 1024 Blue Islam Ave., Chlcago. U redu je od 1 do 3 j>e pol.; od 7 do D zvečer. Izven Chieag» živeči bolniki naj pižejo slovensko POZORt SLOVENCI! POZORl 3 A L O O N • modernim kerljltten 8ve*a piv« v aodékih ia ^«lià v Is dne* raasnvratpo pijaée terJbaijàk aaatHika Potniki dob« UAmJ prmm Poatraaba to«aa ls tal sm Sovoaeen te àragim Hkvaa« MARTIN POTOKAR, 1620 So. Centra Art. Ohioafo Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Blue Island Avenue, Chlcago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku^ Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni ZDRAVLJENJE V 5 DNEH Varicocele Hydrofelf _ BREZ M>?A Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravtai nalezljivo zastrupljen je, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočib j se moiikih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki ro izdali že velike svote zdravni kom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili [/dravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapeino, da "posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. .Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaffpno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce ln oaprllike ▼ jetrih (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). . TAJNE ^ . ' _ ___ Zastrupl|en|e krvi moške bolezni zfuba na/rona twdeini v ledicah in Jrtriti zdravim hitro z« stalno ia tajno. Sivčene one mogloeti, slaboet, ' napor, zastrupljenje in zguba voda. PLJUČA naduho. Bronchitis, srê >n vseh drugih kožnih bolezni, kakor priMe,| lueija, onemoglost itd. Ženske bolezni bali tok, bolečiae v oza ture, garje, oteklini», po djn in druge organske| bolezni sdravim za stal- aa bolezni in pljučaa (PrcIgLovanlp Be zdravim pa moji najno i™WMOV«B|e «o vejii metodi brezplačno) (Nasvetizaston) DR. ZINS, 183 Chicago Odprto: 8 ajutraj d« 8 rvotor. Ob nadaljah od 8 ijotr. do 4 pop. 4 PHOLKTAREC »ROLETAREC UST ZA IirmillK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. LMteik ia iada|at«l). ««fMtotauki delavska I likovna družbo v Chkafo, III. Naročnina: Za Ameriko $2.00 ca celo leto, 1.00 za pol leta. Za Kvropo $2.50 t* celo leto, $1.25 za pol leta. Pri tprtmmtki MvalUto »*Ui tudi STARI iUUlv. PROLETARIAN Owaed aad prblufced Evzav Tuzzozv by loath Stavk Workmen'» Publishinf Compaay Chicago, iiliaois. Glasilo Slovenske organizacij« Jugosl. socialistične Zveze ▼ *™eriWL_______ Huhscriptiou rate«: United Htate« and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countriea $2.50 a year, $1.26 for half year. Advertising Katea on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC 2146 Blue Island ava. Chicago. Ill Delavska mezda. Delavska mezda ne more biti nikdar tako velika, da bi kapitalistu onemogočila njegovo podjetje in da bi mu odvzela možnost, da živi od svojega podjetja. Zakaj če bi bilo kapitalfcsjjčno tarnanje nad delavskimi zahtevami po višji plači opravičeno, tedaj bi kapitalist še davno opustil svoje podjetje. Ker pa ustvarijo delavci s svojim delom kapitalistu večjo vrednost, kakor je njih plača, zategadelj kapitalist vzlic svojemu tarnanju • ne opusti oodjetja, ker ima pač dobiček od njega, dobiček, ki mu ga ustvarja edinole izkoriščanje delavstva. V kapitalistični družbi torej delavska mezda nikdar ne more narasti do tiate višine, kjer bi prenehalo izkoriščanje delavca. Delavec ustvari s svojim delom gotovo vrednost, kapitalist pa mu ne plača za njegovo delo toliko, kolikor je delo vredno, ampak veliko manj. Tisto vrednost, ki si jo kapitalist Ohrani od delavčevega dela zase, imenujemo nad vrednost In ta nadvrednost, ta preostanek je mnogo večji kakor bi kdo sodil na prvi pogled. Zakaj nadvrednost ne obsega samo tistega dobička, ki ostane v rokah kapitalista, ampak še mnogo drugega, kar imenujemo, produkcijske ali prodajne stroške, zemljiška renta (najemnina), obrestovan je glav-ničnega kapitala, diseonto (odbi tek) za trgovca, ki od jemlje indu-strijcu blago, davki itd. Vae to odpade od prebitka, ki ga dobi kapitalist s tem, da plača delavcu mnogo manj, kakor pa je vredno njegovo delo. Ta prebitek mora biti torej precej velik, ako se hoče podjetje "rentirati"; zategadelj v današnji kapitalistični družbi dravska mezda nikdar ne more tako narasti, da hi dobil dela-Vee samo približno toliko, kolikor je ustvaril s svojim delom. Kapi talistični mezdni sistem je torej v vseh okolščinah izkoriščanje delavstva in na tem izkoriščanju bo temeljil, čeprav si delavstvo pribori višje "plače in ugodnejše delovne razmere, temeljil bo tako dolgo, dokler ne bo konec kapitalističnega družabnega reda in dokler pe zavlada v družbi socializem. Nemožno je napraviti kraj in konec izkoriščanju, dokler je uredba družbe kapitalistična. Tudi ob najvišjih plačah je izkoriš čanje delavca zelo veliko. Toda plača le malokdaj doseže tisto največjo višino, ki bi jo lahko dosegel. Pač pa se eešče bliža svoji najnižji stopnji. In najnižjo stopnjo doaeže tedaj, ko ne more delavcu več zadostovati niti za gole življenske potrebščine. Ako delavec ob svojem ne le strada, ampak tudi celo naglo lakote umr-. je. tedaj se mora vse delo končati. Med tema mejama plava mezda. Mezda je tem nižja, čim manjše so navadne življenske potrebe delavca, čim več delavskih .moči je podjetniku na razpolago in čim šibkejša je odporna sila delavcev. Splošno mora biti delavska mezda tako visoka, da ohrani delav-ea zmožnega za delo, ali "bolj&c povedano, mezda mora biti tako visoka, da ohrani kapitalistu tisto mero delovnih moči, ki jih ta rabi' za produciranje. Mezda mora biti torej tako velika, da delavcu omogoči, ne le^da hrani samega sebe, ampak da rodi kapitalizmu tudi za delo sposoben naraščaj. Gospodarski razvoj pa gre v ■meri, da se iivljenski stroški za delavea znižajo in s tem je dana kapitalistu možnost, da tudi pla če zmanjša. Spretnost in moč sta bili za delavca že od nekdaj dvoje neobhodno potiebnih lastnosti. Učna doba rokodelca je bila zelo dolga, stroški njegove »vzgoje »o bili zategadelj veliki. Vedno bolj napredujoča delitev dela in pa razvoj strojne tehnike sta povzročila, da je bila posebna spretnost in pa moč v .produkciji vedno bolj odveč. Ta dva činitelja sta tudi omogočila, da so se izučejie delovne sile nadomestile z neizučenimi, torej tudi cenejšiini, omogočila pa sta tudi, da so nadoinestovale moške pri delu šibke žene, celo otroci. Že v manufaktunii (\obi opažamo . ta pojav; z uvedbo strojev v produkcijo pa se je začelo izkoriščanje žen in otrok v najnežnejši starosti kar na debelo. To je bilo izkoriščanje najšibkejših izmed šibkih, ki so bili izročeni na milost in nemilost/ najnezaalisanejšemu grdemu ravnanju in priganjanst vu. Stroji, ki bi bili imeli biti blagoslov človeštva, so j>ostali v rokah kapitalističnega izkoriščanja njega prokletrftvo. Mezdni delavec je moral preje že v interesu kapitalista zaslužiti toliko, da je preživel sebe in svojo rodbino. Zdaj pa lic dela le delavec sam, ampak brezobzirni kapitalistični sistem vprega tudi njegovo ženo in njegovo deco v te/ki. jarem izkoriščanja. Zategadelj ohrani proletarčeva družina sposobnost za delo tudi tedaj, če ima oče manjšo plačo, ker vsi skupaj vendarle zaslužijo tisto svoto, ki je neobhodno potrebna, da proletarec ne umre lakote. Ra-zentega nudi delo žen in otrok tudi ta dobiček, da so žene in otroci slabotnejše v odporu kakor moški, torej se dado tudi brezobzirneje izkoriščati. Žensko in otroško delo zmanjša odporno moč delavca in poveča delavski trg, obenem daje kapitalistu možnost, da plačuje delavcu še manjšo plačo. Vse izkoriščanje ima evoj izvoi v tem, da se delavcu da manjec plačo kakor jo je vredno njegovo delo. In dokler bo obstojala kapitalistična privatna lastnina, tako dolgo ne bo konec izkoriščanja, pa naj da podjetnik delavcu še tako visoko plačo. Šele ko zavlada v človeški družbi socializem šele tedaj bo delavec v resnici pre-jel vso plačo svoje delo. AKORDNO DELO. Pred kratkem so v Nemčiji strokovne organizacije naprosile večje število delavcev, naj povedo svoje mnenje o akordnem delu (pieee Work**. Odgovori dela v cev so zelo zanimivi in jih zato podajamo našemu delavstvu dobesedno. Vprašanje se je glasilo: "Kaj Vam je ljubše, akordno delo ali mezda na uro, in zakaj t" 1. Mezda na uro. ker lehko bolj pazim na svoje zdravje, 2. Mezda na uro, ker se s tem preneha vsako prilizovanje pri predstojnikih. Ako vidijo priliz-njenci, da s svojim klečeplaztvom ne dobe prav nič vcČ kakor ostali delavci, tedaj se bodo spametovali sami od sebe in varovali svoje kosti. Pomaknemo se tako za eno stopnjo viSje v našem pričakovan ju na boljšo bodočnost. 3. Mezda na uro: le svobodna volja, čuvstvo časti in veseJje do dela naj me vodijo, da razvijem vso svojo delovno moč. 4. Mezda na uro mi je ljubša, ker vem, koliko imam; preneha vse priganjanje, s tem se omeje nezgdde pri deln, prčneha tudi vse podkupljevanje uradnikov, dvojno merilo odpade. 5. Meni je vseeno, ker prvič e itak ne dela na ure in z akordnim delom je tudi le tako, da ima otrok svoje ime, in več kakor zna ša povprečna mezda itak ne" zaslužim. 6. Jaz sem za minimalno mezdo s stopnjevanjem.Tako bi imeli tudi telesno bolj>labotni delavci zagotovljen življenski obstoj. 7. Meni bi bila mezda na uro ljubša, ker bi bili s temi dohodki bolj zagotovljeni. In mislim tudi, da bi zavladala med delavstvom večja edinost, če bi imeli enakomerne j*,e mezde. 8. Mezda na uro, ker bi vsaj lehko v miru zajtrkoval. 9. Mezda na uro ;delo bi ne bilo pregnano in zato bi ne bilo toliko delavcev brezposelnih. t 10. Tedenske mezde; Ker nisem prijatelj izkoriščanja, imel bi vsaj pri jedi mir in ker bi se potem tudi ne prepiral s tovariši. Pri akor dnem delu, kjer hoče drug druge- ga prekašati, nastane le prepir in ne»loga. 11. Mezda na uro Potem mi ni treba svojih telesnih moči napenjati po skrajnosti in podjetniku potem tudi ne polnim talko žepov, kakor pri akordnem delu. 12. Mezda na uro, ker vem, koliko bom zaslužil. . 13. Mezda na uro, ker je s tem zagotovljen življenski obstoj tudi oniiu delavcem, ki so manj nadarjeni in spretni. 14. Od obeh načinov je mezda na uro manjše zlo, ker delavstvo pt*i tem ni tako izkori&čauo, kakor pri akordnem delu, ki jo povečuje še kriza, vedno kolebaujc za služka, ki je še i>o*ebno odvisen od inteligence posameznika in od materiala, ki ga obdeluje, vpliva vznemirljivo na delavca in njegovo družino. Te nedostatke bo odpravila le uvedba tedenske me/de, primerne gospodarskim razmeram, ki bo nastavljena za primeren delovni čas, ki nf$ bo izpodje-dal delavčega zdravlja. 15. Na vsak način bi dal prednost mezdi na uro, ker bi bilo s tem omejeno čezmerno, nečloveško, medsebojno priganjanje. Težnja |M> visokem zaslužku in napačno častihlepje navaja zlasti tekstilne delavce, da pozabijo na vse obzire proti sebi in tovarišem. Zlasti .mladinski delavci abčutijo to. 16. Mezda na uro; pri akordnem delu trpe delavci telesno in duševno, a korist ima le pod jetnik. 17. Mezda na uro bi mi bila ljub ša iz enostavnega razloga, ker je akordna mezda morilna mezda. Akord ustvarja tovarnarju bogastvo, delavcem pa prinaša bedo in bolezen. 18. Mezda na uro mi je na vsak način ljubša; ker pa je navadno ta mezda prav nizka, izvzemši nekatere viaoko kvalificirane delavske kategorije, odobravam le valed nujne sile akordno delo. Le z akordnim delom mi je mogoče, da zaslužim toliko, da ustrezam svojim težnjam po boljšem življenj. 19. Mezda na uro. Pri akordnem delu je delavčeva moč prehitro izčrpana. Delo, izvršeno v časovnih mezdah, bi bilo tudi natančnejše napravljeno, nepopolna izgotovi-tev bi izginila. 20. Mezda na uro. Ta način izločuje običajno mešetarenje za plačo v akordnem delu in omogoču-je čeprav so dohodki nekoliko manjši, bolj človeško in manj du-homorno delo. 21. Mezda na uro, ker ne spravi delavca tako hitro na oni svet kakor akordno delo. 22. Akord je oni način, ki do-pnšča podjetniku najpripravnejšo rzrabo vseh sil delavčevih, a delavca izčrpa prerano in ga spravi v bolezen. Akord pokvarja značaje, naisirovejši tovariši ao #uavadno akordantje. Meni se najbolj gabi. Če vidim akordante kako delajo brezobzirno, vedno gledajoč le na svojo korist. ' 23. Mezda na uro, ker vedno vem. koliko imam, če mine teden. 24. Akord je najbolj rafinirano izkoriščevalno sredstvo, ki «»i ga more izmisliti podjetnik. Tbija živce in veselje do dela. 25. Jaz sem nasprotnik akordne-ga dela. ker al*>rd razklene v človeku najbolj egoisti*na nagnjen ja. Op. stavca. — No g. trredtiik! Kaj pravite k temu, da sera jaz že čez tri leta v talki sužnjosti. Pri tem pa posebno odobravam člen 19. Dostavek uredništva: Po^nujnosti v izboljšanju obstoječih razmer, pridete Vi, staci, zadnji na vrsto, ker Vaše razmere so Se vedno za 100 proc. boljše od drugih. Ker navajate, da obsojate a-kordno delo iz vzrokov', navedenih v členu 19., Vam svetujemo, da preštudirate tudi člen 15 in 25, morda boste v njih tudi našli kak vzrok za obsojanje akordne-ga dela!? Pa brez zamere! LJUDSKA ARMADA. Brezvestnemu vojnemu hujskan ju in neutemeljeni vojni .navdušenosti se zoperstavlja v teh kritičnih dneh edino le enodnšen protest socialno demokratičnega delavst va. To seveda izrabljajo patriotje za agitacijo ki temelji na nepo-znanju stališča, ki ga zavzema so ciplna demokracija nasproti deželni hrambi in vojni. Voditelj francoskih socialnih demokratov JauTČs, je v svoji knjigi "Nova Armada" temeljito razložil socialistično stališč? glede militarizma in vojne. Jaur^s pravi: "Vso razdelitev ljudske armade, kakršno M ,- i ' si mislimo mi, sem tako natančno obrazložil, da nam ne bodo mogli očitati nejasnost. Otročje bi bilo in naravnost v zasmeh odrekati deželi, ki ne mone sama odločevati, ki je izročena saiuovojnosti hoja/.clj* nilr pustolovcev v notranjosti in zunanjim napadnikoin, ki je vodno ogrožena po vojni ali ki stoji pred razburkanih vojnih strasti, če bi odrekali taki deželi potrebo njene obrambe. Z modro politiko, s trezne«! jo in pravičnostjo, a popolno opustitvijo nasilstva, z vestno u-peljavo in uporabo novih pravnih sredstev, ki omogočujejo, tla se rešujejo konflikti brez sile, potem pa tudi zajam-čiti mir z pogumno ustanovitvijo tako silnega obrambnega aparata, da bi se udušiia že v kalu vsa napadalna pohlepnost tudi najpredrznejših in najbolj roparskih elementov: to je pač največja naloga socialistične stranke." Jaurès, kakor tudi vsa socialna demokracija, vidi najvažnejše -sredstvo za ohranitev miru in za obrambo mej v ljudski armadi. Zaradi tega se obrača pred vsem v svoji »knjigi proti napačnemu mnenju, kakor da bi bila ljudska 4Ruada zmedena masa. v uri nevarnosti šele ustanovljena arma da, kjer bi nadomeščala moč organizacije visoko število in navdušenje. Zato dokazuje pred vseifi, da je ljudska armada dobro iz-vežban vojaški material, ki se glede svoje vrednosti pač lahko meri z evropskimi armadami, iki imajo dolgotrajno vojno dolžnost. Ljudska armada se razlikuje od stalne armade ne toliko po višini svoje izvežbanosti, temveč se razlikuje v sistemu izobrazbe. Bivst-vena razlika je zlasti v času, ki je odmerjen ra izvežbanje po vojašnicah. Krajša službena doba pa pomeni razbremenitev vojaka in ljudskega premoženja. Jaurès navaja mnogo primerov; na Švedskem oskrbujeta šola in občina predpriprave za vojaško izvežbanje, zato je tam služba v vojašnei mnogo krajša. Navaja mnenja odličnih vojaških strokovnjakov, ki potrjujejo izbornost tega sistema. Krajši čas izvežbanja se dopolni z večkratnimi orožnimi vajami — to je temeljno načelo ljudske armade. S tem se davčno breme ljud stva tako razbremeni, da se lahko izvede drugo načelo ljudske armade — splošna vojna dolžnost. Po imenu obstoja sicer splošna vojna dolžnost tudi danes, ali nobena država je ne more izvesti, da ne bi svoje davkoplačevalce s tem bremenom popolnoma ne uničila. Pristaši ljudske armade pa zastopajo mnenje, da je dolžnost vsakega državljana ščititi svojo domovino. Zatorej je jasno, da bi ljudska annada, kakor jo misli Jaurès, zmanjšala vojne davke, a ojačila brambno silo dežele. V silno zanimivih izvajanjih dokazuje potem, da je pomanjkanje splošne vojne dolžnosti le preostanek preteklosti, v kateri je bila obramba dežele prednraviea višjih razredov. Na mesto pravega ljudskega oboroženja, pri katerem bi vojna zmožnost tako mladega moštva kakor tudi rezervistov ostala v več kratnih orožnih vajah vedno na višini, poetavlja država organiza cijo, ki jo imenuje Jaurès pohabljena obramba. "Močna demokra tična ljudska armada, vojašnica le šola in vse ljudstvo silna, mnogoštevilna armada v službi ljudske avtonomije in miru : to bi bila v vojaškem oziru prava osvoboditev. Le tako bi bila mogoča!" Kako si predstavlja Jaurès oficirsko vprašanje? Oficirji in moštvo se ne sme nikdar odtegniti ljudskemu življenju in preko vojaških dolžnosti jim mora biti o-mogoeeno življenje civilistov,tako kakor je že Sedaj na Angleškem. Oficirji bi ne smeli izhajati iz slojev,'" ki imajo kakršnekoli pred pravice, temveč iz vseh ljudskih plasti. Le tretjina vseh oficirjev naj bo oficirjev po poklicu. Tako bi imele pred vsem različne stro kovne organizacije pravico in dolžnost, predlagati posebno zmožni sinove svojih članov za oficirje po poklicu. Ljudska armada ima edini namen : braniti domovino. In ker za tako obrambo zadostuje mnogo mani izdatkov kakor za roparske pohode, bi se nrihranki porabili za ljudski dobrobit Jaurès je pridjal svoji knjigi natančen načrt, ki ga je predložil zbornici in kjer je svoje ideje izrazil v zakonih. Kjer govori o organizaciji ljudske armade, je dejal : "Tako sestavljena srmada ima edini namen, da ftčiti domovino proti napadom. Vsaka vojna je zločin, ki ni započeta edi- nole v obrambo domovine, in vojna je le po tetn resnično obrambna vojna, če je vlada lastne dele-le, tuji vladi, a katero je v sporu, zaman predlagala poravuavo pri razsodišču. Brez šale. Tujec ( bosonogeiiVu dečku): "Ali te nič ne zebe? Zakaj se ne obuješ?-' Deček: "Nimam čevijsv." Tujec : "Kaj pa je tvoj oče?" • Deček: "Čevljar/* Tujec: "Zakaj ti ne kupi ali ne naredi čevljev?" Deček: "Nima dela. Tvorniea fa čevlje je zaprla vrata." Tujec: "Zakaj je tvorniea zaprla vrata?" Deček : "Zato, ker je — preveč čevljev." Prvi delavec: "Jaz že ne dam nič na socializem." Drugri delavci "Zakaj?" Prvi delavec: "Zato, ker socialisti hočejo vse razdeliti.". Drugi delavec: "Ihwtiva to. Ali mi posodiš pet dolarjev?" Prvi delavec (povesi glavo) : "Oprosti, ne morem — nimam." "Druffi delavec: "Kako to, saj vendar delaš in včeraj je bila plača?" Prvi delavec: "l>a. Včeraj je 'bila plača, toda polovico plače sem moral dati bossu, ker mi je dal delo." Qrugi delavec (hudomušno) : "Hm! Ali je tvoj boss socialist?" Prvi delavec (molči)--- Janez: "Jaz sem proti temu, da bi ženske volile." Jože: "Zakaj?" Janez: "Zato, ker ženska mora biti doma pri otrokih in v kuhinji." Jože (presenečen): "Kako. je pa to, da ti kuhaš večerjo?" Janez: "Moje stare še ni domov." Jože: "Kje pa je?" Janez (v zadregi): "Ona —kk! — v fabriki dela slamnike in že tri tedne dela zvečer "overtajm." Antiaocialist: "Vsakikrat kadar voliš socialiste, poteptaš svoj glas, kakor da bi sploh ne volil." Socialist: "Tako? Koga si pa ti zadnjič volil?" Ant ¡socialist: "Jaz — jaz — jaz sploh nisem volil." Socialist: "Zakaj ne?" Antisocialist: "Pozabil sem registrirat." Brezposelni: "Prosim, mister boss. ali bi mi dali delo?" Boss: "Imaš kakšno priporočilo?" Brezposelni: "Imam. Tukaj je priporočilno pismo od našega gospoda župnika." Boss (hladilo): "Ne valja nič. Župnik te pozna samo ob nedeljah. Mi pa rabimo delavca vsak dan." Nekdo v Chicagi: "Sodrugi! Socialisti! Bog vam pomagaj — jaz vam želim vso srečo!" Nekdo v Jolietu: "Kaj ga pa lomiš. Tone? Na ta način že nei boš škof! Nekdo v Chicagi: "O prosim, prosim — bila je le šala!" — Sojarc: "Halo vi delavski butci! Da boste «znali: jaz sem vele-učeni gospod So-jare doma iz &u-ške. sedaj — velikomestni župnik! Vprašam vas tole: kdo je prodwiral luno?" ' Odgovor: "Ali vas luna trka?" So j a rc: " Pros i m o pr ošč en j a! Nisem mislil lune — mislil sem le, da kdo je produciral bolho? Siflflrc: "Aha! Aha! Zdaj pa •imam socialiste v kozjem rogu! Pozor! Čujte! — Socialisti, vprašam vas tole: Do česa bo pa far-ška kuharica opravičena pod socializmom? Odgovorite!" Odgovor: "Olej ga zlomka! O-pravičena bo do tega, do česar je že danes — namreč do prismojenega zelja in do gomilic . . . Co-pito?" človek, kateri nima nič, ne more ničesar izgubiti. Vi nimaniči, ki ste naučeni, da bo socializem "nekaj vzel in razdelil", kaj naj socializem vam vzame? LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisi, ki niso priili na vrsto v tej številki, pridejo prihodnjič! Apel balk, sodrugov. (Nadaljevanje s prve strani.) moči od svojih članov, ki so rui« ni rani po vojni-ali so pa zabredli v dolgove. In nikakor ne moremo upati, da bi mogli priti v red in v boljši |K)ložaj" pred pretekom drugih dveh let. Sodrugi, vašo pozornost kličemo k našim neprijikam ter vas prosimo, da apelirate ua vse stranke Internacionale. Ker rabimo veliko svoto /m časopis, da premagamo velike politične in materialne teškoče, ki pridejo pa nas v prihodnjem letu ter za pokritje dolga na "Ljudskem domu", izjavljamo, da ne smatramo prispevkov, ki bi jih sprejeli, za dar temveč za posojilo, katero hočemo vrniti, kakor hitro mogoče, s hvaležno zahvalo. — Soe._ppzdrav. — Za tajništvo stranke — Dragiša Lapče-vič. Pismo bolgarskih sodrugov. Sofija, 11. decembra 1912. Izvrševalnemu odboru m. s. biro-a. — Sodrugi ! — Vojna nam je vzela skoraj devet desetin članov naših organizacij. Devetdeset odstotkov naših Članov je na bojišču. Ostali so dftina le starčki, dečki in pohabljenci, ki skušajo dobiti podporo od občin za zapuščene družine, ako so nezmožni za delo. • Ker se bliža mirt deluje naš centralni odbor na to, da zopet oživi naše organizacije ter jih privede na stopinjo, da bodo v stanu vršiti politične in mednarodne dolžnosti, katere so jim naložene. Dnevnik in centralni organ stranke: "Narod", ki je vsled vojaške justice in cenzure moral prenehati, mora zopet na dan, da prevzame vodilno vlogo v življenju stranke. Posledice vojne, ako sodimo 8 političnega, gospodarskega in financialnega .stališča, morajo priti pred delavski razred çe samo potom strankinega organa, temveč tudi potom brošur in cirkularjev. /Prisiljeni bomo tudi, da irvršujemo socialistično in demokratično propagando med v kulturi zaostalim prebivalstvom pridobljenih dežel, ako je hočemo rešiti reakcionarne nevarnosti ; za vse to pa bo treba svežih sil in več denarja. Končno in brez odloga moramo delati nato, da u-stvarimo ožje stike s socialisti sosednih dežel, ki so sedaj članice Balkanske lige, da se tako prepreči razkol in morebitno sovraštvo, ki sedaj eksistira. Da pa izvrši vse te dolžnosti, ki so mu naložene, mora imeti centrali« odbor vir • velikih/ dohodkov, katerih pa danes nima in katerih tudi ne more pičakovati od svojih ruiniranih organizacij. K tem neprilikam pride tudi ona glede našega dnevnika in njegove tiskovne preše, na kateri smo zadolženi in, katera bo nas tiščala k tlom ter naravno obremenjevala strankino blagajno za nedo-gleden čas. S vest i si vseh težav, ki morajo biti premagane ka'kor hitro mogoče, se obrača centralni odbor na Mednarodni soc. biro z prošnjo, da se ta obrne za pomoč m one, ki bi nam zamogli pomagati. , V* nadi, da bodo bolgarski socialisti vredni zaupanja Internacionale ter požrtovalnosti bralo«no glasovanje. — V ta odbor so isvoljeni sodrugi Za vertnik ml., Polovina, Masten Bornemissa. Savič in ta j. Petrič Sprejme se predlog, da izvan redni prispevki za zvezno tiskar no, katere je priporočil zbor, stopijo v veljavo takoj z mesecem jsnuarjem 1913. Sklene se konečno tudi, da se apelira na stranko za povrnitev stroškov enega sgitatorja. Tajništvo J. S. Z bodoče malo bolj zanimali za klub, ter se vedno do zadnjega udeleževali mesečnih in izvanred-nih sej; ker le s teta se omogoči napredek in razvoj kluba. Kavno zadnje mesečne seje se jih je tako malo udeležilo, da se sploh vršiti ni inogla. Sodrugi' Delujuio za napredek socializma in sedaj v letu 1913. uaj bode naše geslo: pridobiti novih članov, da se klub podvoji. To se zgodi le potom energičnih agitacij, zakar naj se zato zavzame sleherni član. Za leto 1913. so izvoljeni v od-jor sledeči sodrugi: Val. Plešič. blagajnik; G. M. Kabaj, tajnik; A. Dolinar, zapisnikar; J. Kunčič agitator; J. Kraševec, knjižničar ter J. Potočar in J. Božič v nadzorni odbor. Vseiu sodrngom krepki soe. po zdrav 1 G. M. Kabaj > TRIMESEČNI RAČUN J. 8. Z. . ' od 1. okt. do SI. decam. 1918. DOHODKI. Oktober. Prenos gotovine od septembra. 8 4i6.W Prispevki članov ........... flanske knjifiee ........... Kristanov fond ........... Literatura in kolekte . ---- Znaki .................... Obrambni fond............ Fond za fT. zbor . ......»t 189.41 2.62 110.65 366.42 16.35 $.00 88*41 November. Prispevki članov....... članske knjižice ....... Kristanov fond..... Literatura in kolekte . .. Znaki . . ............. Fond «a IT. zbor ...... Razno . . ...»...... fl.804.S4 201.06 3.35 50.00 . 135.35 5.55 69.00 2.00 t 466.31 December. Prispevki članov............$ 194.30 Članske knjižice ........................4.73 Literatura in kolekte................14.32 Znaki............................................14.94 Fond za II. zbor........................69.19 Razno..........................................13.71 ZA MG DONALD, PA. • Jugoslov. soc. klub, štev. 90 poživlja vse. svoje Člane na izvan-redno sejo, ki se vrši v nedeljo 2 februarja ob 9. uri dopoldne v hiši štev. 27. Sodrugi vSi'na to sejo! Tajnik. Socialistične vesti. m Te dni je umrl eden najodlič nejškh ruskih sodrugov, ' Vasilij Jefimov. Umrl je v moskovski je či "butirki", kjer je umrlo že na tisoče in tisoče onih, ki so ljubili resnico bolj kakor svoje življen je. Jefimov je bil znan proletar cem sirom Rusije, ki jo je prepo toval pod različnimi imeni: Sam son, Saratovec, Boris, Smirnov itd Umrl je vsled zastrupdjenja krvi ki so mu jo provzročili železni o-kovi na nogah. On, ki je vse svoje življenje delal na to, da bi reši ruski proletariat okov, je umrl v rtkovih in vsled njih. Kruta jroni ja usode! Izšel je iz proletariata in je že doigo vrsto let delal ne utrudljivo v delavskih organizaci jah, dokler ga niso v Moskvi za prli, ker je bil socialist. Obsojen je bil vsled tega "zločina" na več letno prisilno delo. Star je bil še le 26 let in ni mu bila dana priln ka, da bi bil razvil ves svoj boigat talent in svoje velike zmožnosti Njegova smrt je vsakdanja drama po ječah, konec, kakoršnega uča ka vsako leto sto in sto sodrugov in sodružic po ječah in pregnanst vu in vendar je nenadomestljiv izguba v še mladi ruski stranki. f 311.19 »kuna j dohodkov.....:. $1,981.84 IZDATKI. Oktober. Stranki za mesečne doneske. .$ 7S.10 Državnim organizacijam za meseč. doneske .......................35.45 Vožnje in hoteli . ......................340.96 Znaki ......................22.00 Poštnina, telegrami in eapres.. 14.25 Plače............................................114.00 Uradne potrebščine......s.. 3.20 Obrambni fond.......:............61.80 Tiskovine in klišeji....................1.50 Izmena čekov ........................25 t 671.61 November. Stranki za mesečne doneske. 72.20 Državnim organiz. za meseč. doneske . ...............................55.65 Literatura . . .............................267.43 Plače..............................................361.22 Poštnina, telegrami in expres. 23.76 Uradne potrebi? i ue . ..........19.25 Tiskovine....................................3.00 Razno..........................................7.51 Voinje in hoteli........................25.95 December. Stranki za mesečne doneske. Državnim org. za meeeč. doneske ................... Vožnje................... Literatura ................ Poštnina.................. Plače in. dnevnice......... Uradne potrebščine......... $ 835.97 .$ 66.30 89.45 251.36 13.30 11.88 94.00 12.95 Skupaj izdatkov Skupaj dohodkov $ 509.24 . .82,016.72 .. 1,981.84 s. r. Primanjkljaj'dne 31. dec. 1912 $ 34.88 . Frank Petrič, gl. taja V ¿a nadzorni odzor: Mihael Mavri*, Dolguje sveča v agitacijski • fond .....................* Slovenski sekciji za obračun po 3c za julij, avg., sept., okt., nov. in dec. 1912.......... Hrvatski sekciji za iste mesece Srbski sekciji /a iste mesece.. 8.88 127.fi) •7.14 16.89 Skupaj dolgi . Klubi dolgujejo zvezi 250.42 23.77 $A GOLLINWOOD, O. — I>ne 2. februarja dopoldne ob 10 uri se bode vršila v klubovi sobi iz-vanredna seja, katere naj se bi a govolijo udeležiti vsi sodrugi. Priporočal bi, naj bi se člani v — Ravno pet četrietij po držav nozborskih volitvah v Avstriji, 1911 je izdal statistični urad na Dunaju poročilo o teh volitvah Po tej statistiki so dobili: nemšk soialisti 541.003 glasov (1. 1907 pa 513.219), češki separisti 357.234 ( 1907 pa 400.339), češki central isti 19.374, poljski socialisti 64,569 ( 1907 pa 65.057), italijanski soeia listi23.068 (1. 1907 pa 19.918), m sinski socialisti 21.618 (1. 1907 pa 27,978), slovenski socialisti 15,91 (1. 1907 pa 13.189, napredova so torej za 2725 glasov), hrvaški socialisti 329 (1. 1907 pa 139) Skupaj torej 1,123,109. — Krščansko socialni zastop Dernbirnu na Predarlskem je za grešil nesramno lopovščino: Iz gnal je rz občine odgovornega u rednika socialno demokratičnega glasila " Voralbergter Wacht", so dru-ga Hermana Leibfrieda, ki ži vi že dvanajut let v mestu. Leib fried je v smislu zakona zahteva sprejem v občinsko zvew> in dom birnski so odgovorili s tem, da so moža izgnali, ki jim je bil vsler ostre kritike že dalj časa v želod eu. Delavstva se je vsled krščan sko socialne nesramnosti polastilo hudo razburjenje. Vložen je pri ziv. ♦ . — Nagrobni spomenik so pm kratkem postavili na Dunaju so drugu in državnemu poslancu Franc Silverju, ki se je 7. jan. 1.1. ponesrečil na gorah. Njegovo truplo je bilo najdeno šele 3. junija. NagnVbni spomenik,— xlelo kiparja Antona Sella — je poklonili. nepozabnemu sodrngu in voditelju organizacija pekovskih (jelavcev v Avstriji. Išče se Anton Novljan. r Pred-dvema leti je bival j Broughton, Pa. Za njegov naslov želi zvedeti J. P. Novljan, Box 78, Aurora, Minn . Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki - 6. JO. 45. i«. JO. 56. W. 64. 67. 84. 92. LK8EKUTIVA: lot. Za v a rt nI* at., Tomo Beieuič, M. LuCie. Frank Podhpec, V. Tomaiek R. R. Savich, 8. Fablanich. Frank Petrič, gl. tajnik, 111 Market St., Chicago, Iii Seje ekaekutive so vadk prvi četrtek V mescu ob S uri zvečer. ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE. . ti. Berger, Jos. Zavertaik ml., H. R. Havich, Frank Podboj, I. Steiner. — 's*- informacije o tiskarni daje tajnik tega odtara H. R. Havich, 2318 Clybourn Ave., Chicago. Klubi, kl tele govornike, naj ae obrnejo na gl. tajnika. ARKANSAS: — 83. Fort Smith, Ark.—Jugoal. aoc. klub, taj. Frank Porenta, R.F.D, 3, Box 147. «r^kiSiisan Francisco, Calif. — .Jugoal. so«, 1'druž., tajuik M. Glurnac, 100% Fillmore St. LLINOIß: — Ste v. 1. Chicago, HI. — Jugosl. aoc. klub, tajuik Frank Podiipec, 5039 W. 25th PI., Ciceio, ill., organizator M. Kulove«. 4. La Salb-, 111. — Jugosl. aoc. skupina, tajnik John Bogel, 1037 2nd St. Chicago, III. — Jugosl. aoc. udrulenje, tajnik Joa. Krpan, 1830 So. Center Avenue. Chicago, III.—Jugosl. žensko soc. udruženje, tajnica Francea Novak, 408 W. I I m Street. Chicago, Iii.—Jugosl. soc. udruienje, taj. Rada Teofonov, 2318 Clybourn av. Ogleeby, Hl. — Jugosl. aoc. akupina, tajnik Frank Alant, bez 67. Waukegau, III. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Josip Petrovčič, 311 South Ave. Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani aedr. B. M ah niča. Panama, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Joe Ferjančič, bez 10. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Sini. Kaučič, Bol 631. Seje so vsako 2. in 4. nedelje v mesecu ob osmi uri zjutraj v Unitn Hali. Kast St. Louis, 111. — Jugosl. aocialiatično uJruienje, tajnik John Badalich, 1200 N. 3rd 8t. Chicago, 11L — Jugosl. aocialističao udruienje, tajnik Simen Fabjanieh, 2337 Wentworth av«. Livingston, 111. — Jugosl. aocialiatičen klub, tajnik Frank Krek, P. O. Springfield, 111.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Joe Kampoch, 1602 Capitol Ave. Witt, 111. — Jugosl. aoc. klub, tajuik John Tavornik, Box 135. Zeigler, 111. — Jugoal. aoc. adruienje, tajnik Ad. Lukeiič, box 32. INDIANA: — 25. lndianapolia, Ind. — Jug,psi. soc. akupina, tajnik Fred Schoahl, 350 W. Washington St. Clinton, Ind. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Victor Zupančič, box 17 R R. — Organizator L. PraÄnikar. Sei« so veako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne. Gary, lad. — Jugoal. aoe. udruionje, tajaik Gos. Maravieh, tlM Waak-mgton Street. lndianapolia, Ind. — Jugoal. aoc. udruženje^ tajnik Joca Petrovick, 607 W. Washington Stroot. 94. E. Hamond, Ind. — Jugoal. aoc. udruženje, tajnik John Medved, 1070 Columbia Ave. KANSAS: — Breezy Hill, Kana. — Jugoal. aec. akupina, tajnik John Lekie, Box 04. West Mineral, Kana.—Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Goriek, box 211, W. Mineral, Kana.—Seje ao vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu «b 4 uri popoldne pri Atef. Deliču. * Frontenac, Kans. — Jugoal. aoc. skupina, tajnik Thom. Kopti*, box 163, Fleming, Kana., tajnik John Molka, k. R. 2, Cherokke, Kana. Franklin, Kana. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38. Skidmore, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank čemaiar, Box 34. Carona, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Blaž Mexori, Box 162. Stone City, Kan. — Jugoal. aoc.- klub, tajnik Mihe Maček, Box 484, Stone City, Kana. 58. 58. 30. 31. 34. 70. 80. 81. 82. 01. MICHIGAN: — 18. Calumet, Mich.—Jugoal. aoc. udruftenje, tajnik Joe. Ozanieh, 407 H—5th St. 61. Detroit, Mich.-^7ugoel. aoc. udruienje, tajnik Milan Kiria, 1200 Ruaaell St. St.; organiaator, Joe. Mantony. 88. Detroit, Mich. — Jugosl. Udrui., tajnik Vlad. Dokich, 731 Franklin St. MINNESOTA: — 22. Chisholm, Mian. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik M. Pleie, Box 223. 54. Aurora, Mina. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John O. Mihelich, b. 251. MISSOURI: — 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Filipovich, 3202 Ckou teau St. MONTANA: — 73. Red Lodge, Moat. — Jugosl. aor. klub, tajnik Louia Yeller, box 47, orga nixator Frank Doaiček. 96. Bear Creek, Moat. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Herman, P. O. Washoe, Meat. 101. K. Helena, Mont. — Jugoal. aoc. klub, tajnica Mary A. Strainer, box 75. Seje ao vsakega 2. v mesecu ob 8 uri avečer. 0HH>: ~ . ri 8. Glencoe, O. — Jugoal. esc. akupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.— Kedae mesečne seje ao v»«ko 2. nedeljo popoi. pri sodr. N. Ziembergerju. 18. E. Youngatown, O. — Jugoal. aoe. udruienje,ctaj. Joa. ftestak, bo* 1218, K. . Youngstown, O. 26. dteel, O. — Jugosl. soc. akupina, tajnik Jes. DernaČ, Bex 26. 27. Cleveland, O. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik M. Petrovi!*, 5012 Proeeer av. Jo«. Rauch, organizator. — Sej«« ao veako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob ». uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave. 38. Kast Palestine, O.—Jugoal. aoe. akupina, taj. Jak. Istenlch, b. 304. Seje ae vrie vsako zadajo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Organizator Frank Ilostnik. 40. Colliuwood, O. — Jugoal. aoc. klub, tajink (Jus. Kabaj, 3528 E. St. Clair Av. Cleveland. O. 62. YounKxtown, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Math. Urbaa, Box 431, Youngstown, O.; organizator Anton Kikel. 66. Barberton, O. — Jugosl. socialietičnt klub, tajnik Frank Levstek, 817 Wooster ave. 71. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udurienje, tajnik Peter Pleiko, 1430 E. 40th Street. 2. Collin wood, O.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Koielj, 4420 Aapenwalle av. 76. Kuclid, O. — Jugoal. aocialiatični klub, tajnik John Ulaga, Cut Kd. 4 tioldar St., organizator Karol Kotnik. 86. Akron, O. — Jugosl. socialist, udruienje, tajnik Branko Aolič, 117 N. High Street. ■ • 80. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1704 E. 20tk St. 05. Piney Fork, O. — Jugosl. aoc. klub, tajnik L. Glažer, P. O. OREGON: — 40. Oregon City, Oreg. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Kurnik, b. 244. 47. Portland, Ore.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 8«. Front 8t. PENNSYLVANIA : — 3. N. S. Piftaburgh, Pa. — Jugosl, aoc. akupina, tajnik Blaž. 2ikič, 506 Cheatnut St. j j. Conemaugh, Pa. — Jugosl. aec. akupina. tajnik Jack Kocjajn, Bex 508. 10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 106, Vandling, Pa. 12. K. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Luka Ikiié, box 388; John (i raca il m, organizator. 13. Sygan, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa. 16. Clairton, Pa.—Jugoal. aoc. udruženje, tajnik Miro Zvonar, Blair Sta., B. 155. 10. Parrell, Pà.—Jugoal. soc. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av. 32. West NewVon, Pn. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, Box 01a. 51. Monessen, ra.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nik. Hajdin, Box 451. 57. So. Side Pittsburgh, Pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik Vinko Spanoviek, 2320 Jane 8V 63. Herminie, IV — Jugosl. aocialiatični klub, tajnik Frank Rome, Box 10, R. P. D. 3, Irwin, Pa. 65. Johnatown, Pa. — Jugoal. aoe. klub, tajnik John Hribar, 500 Broad St. 60. Herminie Pa. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73. 70. Large, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Mato Diganovič, Box 1SS. /4. Willock, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajaik Frank Doli^r, L. Box 118, organizator Jack Miklančič, L Box 3. 75. Braddock. Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik F. Boravich, 22 — 5th ave. 77. McKeea Rocks, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik I. Vrček, 107 Ella St. 78. Ambridge, Pa. -Jugosl. soc. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Beja vsake tretje nedelje v mes. ob 0. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. 87. Fayette City, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Gartaar, b. 378. — Organizator john Baraga. Seje ao vaako zadnjo nedeljo v mesecu. 00. MeDonald, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik John Nevole, R. F. IX 4, Box 23. 03. Browndale, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik F. Verbaja, box MO, Foreat City. 07. Homer City, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Stevo JaaSč, Box 421. 08. Garrett, Pa. — Jugosl. aoe. klub, tajnik John Kralj, box 227. 00. MeKees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Boinjak, 606 Maaniag Avenue. 100. Ellsworth, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Puskarič, box 161 — Ellsworth, Pa. WASHINGTON: — 28. Roelyn, Waah. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Frank Raxem, box 445. WISCONSIN : — 0. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Alex Manich, 299 Green-bush St. Kenosha, Wis. — Jugosl. aociabatično udruienje, tajnik L Vidaaarieh, 211 Caledonia St. Organizator M. Cubrilo. — Seje ao vaako zadajo aedeljo ▼ meaecu v na Socialiat. gl. atanu. Weat Allia, Wie.—Jugosl. aoc. udruienje, taj. Steve Beienieh, 469—51st ave. Milwaukee, Wia. —"Jugoal. aoc. akupina, tajnik Frank Novak, 257—1st ave. Seje so vsak drug petek v mescu. 11. 35. 37. WYOMING: — 44. Superior, Wyo. — Jugosl. aoe. akupina, tainik Lukaa Groeer, Baa 341. Seje so veako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v Hali K. PensSka 85. Sweetwater, Wyo. — Jugos!, soc. klub, tajnik Jernej Bajda; organieator Bernard Robar. — Seje so vsako četrto nedeljo v mescu ob 9 uri zjutraj pri John Zakajseku. V mejah svojega denarja. Ako hoee elovek ostati pošten, mora živeti v mejah svojega denarja ter opustiti vse izgrede. Živeti mora pa tudi v mejah svoje mo?i t«-r opustiti prevHiko delavnost. Ne sme delati več, kolikor zamorejo prenašati njegove mišice, njegovi živci in njegove mož-irani. Jesti in piti mora ono, kar zamore redno prebaviti. Ako prisili želodec, da mora več delovati, kot mu je možno, ga preobloži in izkrepi. Poslediea tega je nepre-bavnost. Ona se mora ozdraviti takoj. Najhitrejše pomoč daje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ojačilo bo mišice in živce, izčistilo drobovje ter odobrilo vse organe k delovanju. Rabi naj se pri zapreki, nepretoavno-sti, glavobolu, boflečinah v trebuhu, neuralgiji in neTvoznosti. V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —133?) S. Ashland Ave. Chicago, 111. Trinerjev liniment iztira korenito vse bolečine iz mišic in kostnih sklepov. ZASTOPNIKI PROLETARCA. D Aurora, m.: John Blaschitz, R. F 4, box 63 A. Aurora. Minn.: John P. Novljan, b. 78. Bear Creek, Mont.: Frank Dantfek. Braddock, Pa.: Mike Pamblch. Brereton, 111.: Frank Alel. Rroughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181. Buxton, Iowa: John Kraievee. Canonsburg In Msadow Lands, .Pa.* John Koklich, box «76, Canonsburg, Pa. Chicago, 111.: Mike Kulovee in Frank We gel, 460 N. Halsted 8t. Chlcopee, Kans.: Anton Aular, box 200 Chisholm. Minn.: Anton Mahne. Clarldge, Pa.: Jacob Okorn k John,Mia-kar, box 68. Cleveland, O.: Anton Gradisher, 1158 E. 61st St. Clinton, Ind.: Viktor 2upan£i£, box 17. R. R. Colllnwood, O.: Dominik BIQmmel. Columbus, Kans.: Martin Jurcftko, R R. 3, box 60. ' „ Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrlch, box 523; Frank Pavlovil. Detroit, Mich»: F. C. Oglar. Dodgevllle, flttch.: Valentin Krall, Box 40. Dunlo, Pa.: Frank KautM. Ely, Minn.: John Teran, J. Akerjanec. Eveleth. Minn.: Jacob Ambroiich. Export In Pennsylvanljo: John Proetor. Fits Henry, Pa.: Frank Iadof. Franklin * Girard, Kana.: Fr. Wegel Frontenac, Kana.: Anton . Katzman, John Bedene. Gilbert aad McKinley, Minn.: Anton Hterle. Girard. O.: Anton Strah, box 372. Olencoa, O.: Nace Zlemberger. Greenabnrg, Pa.: Frank Matko, Key stone Hotel. Herminie, Pa.: Jos. Brie. Hlbbiag, Minn.: Frank Hitti in Henry Dellee. Huntington, Ark.: Karel Petrich. Indianapolis, Ind.: J. Markich. Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 110. Janny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Johnstown, Pa.: Math. Gabre^ja. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La Salle, I1L: John Rogelj, 1216—3d St Martin Novlaa, Jakob Brej. Little Falla, N. T.: M. Penich, 50 Johns •Street. Livingston, 111.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. In okolica: Anton Stra iiiar. McDonald, Pa.: Anton Skafar. Milwaukee, Wis : Val. Rasboraik, 414 Virginia St.; Ig. Kuiljan, 220 — lat At.; John Kraine, 317 Florida St. Morgan, Pa.: Louia Glaier. Mulberry, Kans.: John Lekie. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Panama, 111.: Joa. Ferjančič. E E Plttaburg, Pa.: Blai. Novak, 6568 Rowan Ave. Pdeblo, Colo.: Chaa. Pogorelec in Louia KorsAec. Pullman, 111.: John Levatek, 11262 Stephenaon Ave. Red Lodge, Mont.: .Louia Yeller, box 47 Call. Rock Sprlnga in Reliance, Wyo.: Jernej Verčič, box 152, Reliance. Roslyn, Waah.: John Zobec, box 10. Roundup, Mont: Martin Meinartič. Sharon, Pa.: Jos. Paulenich, R. F. D. 57, Box 44. Smithon in Westmoreland Co., Pa.: Joseph Radisek, Central Hotel. Springfield, 111.: Frank Bregar. Stanton, 111.: Anton Ausec in Jos. Mo-star. 8t colt on, Pa.: F. N. Ribarich, 110 N. Front St. Stone City, Mineral ter W. Mineral, Kans.: John Goriek. St. Louia, Mo.: Val. Sever. Struthera, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Olosser, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Tonopah, Nov.: W J9. Atefanac. Vandling In Forest City, Pa.: Frank Kntaic, Box 106. Waukogan k North Chicago: J. Zakov Ark. 311 South St. Willock, Pa.: Fr. Sede j . Witt, 111.: D. SanuAkar. Youngstown, O.: John Petrič. Yukon, Pa.: Ant. Lavrič. 8odrage v tistih naaelbinah kjer ie nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se aglaaijo r.a sastopaiitvo. Prija vi jo naj se kar potom dopisaico na upravniitvo '' Proletarca'na kar jim poftljemo vso potrebno. U^ravniltra. Socialistični družinski koledar ii kojega AMERIŠKO IZDAJO je naročila Slovenska sekcija J. S. Z. v A. je na potu in bo vsak čas tu. "Družinski koledar" Ima nasledn|o vsebino: a) 8PI8I: ♦ Libertaire: V zadnji uri (uvodna pesem), — Kalendarij. — Beležke. — Sploftni kalendarij. — Poitne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za koikovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski dav<*k (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obsor. — Slavko Filipič: Lučil (pesem). — Ivan Cankar: Aopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C. Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. —« Petofl-Josipov: Sanje (pesem). — Vca-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Eviea Rubič: Šolnina deiela (peseta). — Dr. Robert Dannenberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika is ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodoviaaka čtrtiea). — Ferd. Hanusch: na potovanju. — Evgen V. Dehs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.: V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. — Etbin Kristan: Na planine! (pesem). — Ign. A. 8tebi: črtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama (poučen sestavek za čitatelje listov.) — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Cobala v ljubljanski "Vaa-jemaosti" dne 16. oktobra 1012), — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske orgaaizacije na Slovenskem. — Jakob Akerbic: 8trokovnS orga- \ > nizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: < ► Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija < * Atebi: Ali si socialistinjaf — Strokovne organizacije in socializem. — * * Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke. b) SLIKE: 12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochenburger. — Nikolaj Njegus Vavrak. — Grof Karel StOrgkh. — Poslanec Franc 8il-berer t — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Uriulinke gredo na volile. — Orožništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim ženskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih sodrugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori prod 4«Na- 4 > rodnim domom". — Valentin Pitoni. — Giovani Oliva. — Ivan Atrava, J, župan mesta Idrije. — Opozicionalni ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Apponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovaču. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj. — Avgust Bebel. — Italijansko taborišče v oazi. — Italijanska straža opazuje gibanje v naaprotnem tabora. — Umorjeni n.ski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Voljaštvo na trgu pred parlamentom v Te- o heranu. — Ljubica iz tovarne (2 sliki.)—"Da veš: TI si naš kandidat." — Planinske koče "Prijateljev prirodel' (5 slik). — Slike is Postojnske J \ iame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov in letalnih strojev (C slili). — < ► France železnikar t. — Anton GrabloVic t/ — "Dejavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 188L — Rok Drofenik — Pra/novaaje 1. maj- J mka v Zagorju 1. 1003. — Ktbin Kfistan (cela atran). — Josip Kopač. T Z . r 1T»r,lUr*4kl *b°r "Vzajemnost", v Mostah. - Melhijor Cobal. Andrej čanžek. — 8kupina aloi. vodilnih* so sednik posvaril zagovornika. Ta se je spoštljivo poklonil, ga poslušal in nadaljeval svoja izvajanja — Brž, brž! — je pripomnil Si-zov. — Le brž . . . kje je dnša? V dvorani je vse oživelo, bojno navdušenje je zasijalo, zagovor nik je mahal na vse strani in po k Steno strojil s svojimi ostrimi besedami staro kožo sodnikom. Bilo je, kakor da so se sodniki primaknili tesneje drug k drugemu, da so se napeli in napihnili, da bi odvrnili ostre, strupene udarce besed z mehko, rahlo maso svojega telesa. Mati jih Je opazovala in zdelo se ji je, kakor da se vse bolj na pihujejo, iz atrahu, da zbnde ad vokatovi udarci odmev v njihovih prsih in zmotijo njih ravno téíje. Pavel sc ic nasmehnil, segel počasi z rokami v lase, ogenj njegovih sinjih oči je zaplamtel svet-leje. — Prosim vas ... da ostanete pri stvari! — je dejal predsednik razločno in glasno. S prsi sc je o brnil proti Pavlu, motril ga ic. in materi se je zdelo, da se je njegovo levo, kalno oko razgorelo v zloben, požrešen ogenj. I11 vsi so da rja. Zategadelj je tudi napram vsakomur ponižen in prav zategu-lelj jezdi vsakdo po njem. Koncem livarne je delavnica za vrtanje, ftandor Mohuk se prikloni tudi pred ogromnim jermenom, kajti dobro ve, da ga, ako le enkrat opusti, jtrmen svedra zgrabi okolo života in ga zakolorabi v vrtojr'avo z dimom prepojeno višine, kjer vsevprek bnie železni drogovi in Šipe preuosnili naprav m vrte prasketajoče iermene. Bogvc Inko ume delavec svoje t'do vedno tako urodiri, da je pripravljen ni deio, pl-naj pri.Je na mesto kadarkoli, ravno v trenutku, ko . a|?J a parna piš«'al ir čeprav ni mokovnjac ^andor Mohuk nili uga ne rte »me. Tisti, ki sc brili r s tč. njim p rišli, so imeli še oprav:12 z ruto, .2 r.odro blii*o. ki so Uiijili čisto »podaj, on pa je že stal pri svojem svedru do tal v jno« r¿ obleki 1.1 umazan do u-« s vr • plašnimi p »gledi opazoval gibanje po^astiii»^ 1 i« rm«'n:i. a Ko prične delati, •»? mu ®inejejo 1 variši. 1 ko stoji brez dela. trn lahko ;ialui«H delo.■<.<"!ja . "Tepec, rajši stvi in kvari ¿tak. .•arr > da ne »rčne minuto j onic j- delom, če nv, ga samo iz milost« trpimo. 'Vi!:o počasti» je, kako» vrliki kazalec na uri". Slednji se odlo;i !n ¡iricne delati. Vrtat mora lus' »Je v ogrom-;»«• /d"*!-« kocke. Ni «>n. ampak -vedri »m Nemarno delo, ki bi ga ^nhKo opravi j,« tudi konj. Na žele-':.i kocki jc ej> zaznamovano. i: 11 naj se ,a H i luknja, veliko^ določi tvi'der. ki ga je vtaknil . .«jste-r; ou mora samo "e-i»'znc »*'vk« pristavi,! iii in odstav-l«.it.. ..s^vliati i * t puščati sve-•!• r, n r.zli ti z olj .m in paziti, da vrta i •/ v želodec se n.ieio oglašati, toda nima poguma, t bi stopil k suknjiču »1 vzel i/ \jega kos krilim, ki gu j* bil dom 1 vtaknil vanj ■/¡\ ju/.ino. Da. šele tedaj sue ju žino, ko ga strogi parni rog ošabno nakruli: Izgini h kosilu!" Dninarji okolo njega se čisto prijetno zabavajo, medtem ko na-ravnajt) sveder. Čim jim delovodja ali ta ali oni inženirjev obrne hrbet, se porogljivo nasmejijo drug dnigemu in vedo o, dotič-nem vselej kaj poniževalnega povedati. Delovodjo imenujejo riav-ca, vsled njegove rdeče brade in njegovega rdečega nosu, o višjem inženirju goVore pa samo kakor o "Židu". Čemu? Odveč jc morda, da bi to razkladali. Nato govore o socializmu, polemizirajo med sabo, preklinjajo kapitalizem in stroje. Pandor Mohuk jih samo posluša, to se pravi, on se ne upa niti poslušati. Zakaj vendar ne? Zakaj naj bi ime. noval delovodjo rja ven. v\l in/c»>irjn pn za /id»)' Te^n «nI» \ I- R O L BT A R K C ljubi • pasjo vdanostjo, kajti cdi-ni človek je, ki je * njuu pnJ»**»: Misli tudi na to, da bi prepovedali tako uevljuduo govorjenje, ah resnično ostane *auio pri lmshh in še te kmalu bojazljivo ibe*e. Tak je Sandor Mohuk,: J» ko stoji tako poleg stroja se da je i stroju več člove-kegn dos o janatva, kskor v njen. Bojazljiv e, neroden, top to On se niti veseliti ne more kakor drugi, kadar ob šestih «adom o-.vobojtijoči parni rog, ko se nenadoma uiaitf ileherua roka razen roke Šandorja Mohuka, ki se ne upa prenehati t delom, dokler vidi predstavljenega. Slednjič se počasi snravi in caplja sam in platjo pogledujoč ljudi «ven medtem ko odhajajo drugi v skupinah raz-gov&rjajoč m sme j 06 se. Veliki tovarniški pes ga napade, vratar se smeje in ga preklinja ter mirno gloda, kako se najponiznejše brani proti mogočni živali in jo pogosto z milo prosečim glasom pokliče po imenu: "Nero, Nero!" Doma. Ali poznate Novopeštan&ko pot? Po njej se vračajo domov ljudje, podobni sencam. Pozno zvečer se vale črno po njej. Vozovi električne železnice ropočejo mimo njih in v zraku je več prahu kakor ki sika. Vanjo se zlivajo žalostne z deskami oblite ulice in zdi se, da postane vsak človek, ko krene v to ulico, takoj cestni razbojnik — tako strašno izgledajo nevarni tovarniški delavci, do ušes zaviti v ruto, kučmo pomaknjeno do vra tu in čez. Ko gre Šandor Mohuk po leseni ulici, mu prileti nasproti iz razpadajoče hiše lajajoč pes. "Beštja!" mrmra Mohuk in sune mogočno žival tako vstran, da cvileč preskoči mlakužo in tuleč i/«rine v noč. Iz razsvetljenega okna koče se r**zlega strahovit vrač. Otroško kričanje, žensko klepetanje. Šan-dor Mohuk stopi pred okno in u-dari zveneče s pestjo i>o njem. Pod njegovimi Utripajočimi, tež kimi koraki poka deska, ki vodi preko odj>rtega kanala na dvoriš-če koče, potem sune z nogo v ne-zaprfa vrata, da preplašeno od-skočijo. • V kuhinji sveti samo rdečkasta luč ognjišča, iz sobe se sliši plaho šepetanje: "Oče. Tihoj Oče!" Ko vstopi ftandor Mohuk v zatohlo, ozko sobo, dvigne čvetero otrok plaho oči proti njemu do kosti shujšana bolehna žena mu gre. trepetajoč nasproti, s prosečim plahim pogledom mu sname kučmo in odvije z njegovega vratu ruto; medtem pa huškne ven v kuhinjo druga, stara ženska; ko je sezula Pandor ju Mohuku žena čevlje, se že kadi na mizi krožnik z juho in Sandof Mohuk jo godrnjajoč pokusi. "Soli!" zarjove nenadoma in celo siromašno gnezdo zatrepeee v nepopisnem strahu. Resnično, pozabili so bili postaviti soli na mizo, Bog jim bodi milostijiv! "Mislila sem", pravi žena (ta je še najpogumnejša), "da je danes že tako presoljena." "Soli." rjove mož, "in če še enkrat ne bo na mizi soli, ti zlijem juho za vrat." & En otrok, star okolo pet let, nekaj pošepeče starejšemu^ bratu. "Mir!" ga nahruH Pandor Mohuk in malčeji se splazi za postelj in grize leseno nogo, da bi se ne slišalo njegovo ihtenje. "Zopet ste razgrajali, slišal sem; toda najprej hočem jesti, potem že obračunam z vami." Med tem ko vsled te pretnje sr-ca otrokov vzdrhte v bolesti in strahu, použije hudi mož, strupeno pogledajoč. toda z največjim mirom, juho, glasno srka, obriše goste brke z rokavom in pije z velikimi požirki vodo iz vrča. tem naglo pomakne vilice proti svoji ieni t "Tu imaš!" "Le pojej!" pravi potihoma žena Jn se ozre po strani na otroke. "Tu imaš!" ponovi mož zdaj ile' osorno. Žeaa previdno prime meso z roko in se bliža otrokom. "Sama ga pojej!" zareži nanjo Mohuk. Paglavci že dobe meso, kedar doraste jo." In žena golta grižljaj in pri tem neprenehoma pogleduje otroke, ki se z lahnim zdihljajem zopetapo^ tisnejq,nazaj. In medtem ko mati trudoma spravlja.grižljaj |>o grlu, jih nje pogled hrani: skoro čutijo, kako draga mati deli v mislih« košček me*a, seveda tega ne more storiti, kajti oče ne dovoli. "Ena — dve, bodi noč!" zapo* fe Sandor Mohuk in majhna soba se nenadno predrugači. Slamnice preplavajo tla pole? stene, umazane vajšnice lete po zraku, čevlji padejo z ropotom 11a tla in komaj je glava družine sama legla v postelj, tudi že ni nobene žive duše razen žene na nogah. "Rjaveč me je danes zopet zelo lo razjezil," reče, zdaj že nekoliko mirnejši, Sandor Mohuk, "toda ne bom več dolgo trpel;-tudi Židu sem že dejal: ali gre rjaveč ali jaz. No, in jaz ne pojdem. Ako bi bil višji inženir mož na svojem mestu, bi bil že davno posadil pijanega tatu pred vrata. Toda zaman, tudi ta je tako neroden človek kakor vsak Žid!" Bogastvo in beda. Grški modrijan Sokrat je rekel: "Dve reči sta: obilnost in beda, katere je treba povedati magistratu. svetovalcem in ju»odstra niti. Obilnost |>omehkuži, siromaštvo pa rodi slabosti, krivo prisego in podlost. Obe vodita v revolucijo." Nikjer na svetu ni tako ogromno bogastvo osredotočeno v rokah pojedincev. pa nikjer ni poleg razkošnega lw>gastva tako velike l>ede kot v Ameriki. Caaniki nam pripovedujejo o pojedinah in plesih bogatinov, na katerih se vse blišči v draguljih in zlatu. Na drugem mestu nas pa seznani^ kratka časnikarska vest, s kruto resnico, da je vdeželi neizmernega bogastva zmrznil človek na ulici, ker ni imel centa v žepu. da bi plačal za prenočišče. V naslednjem podajamo podatke. ki kažejo razsipnost ameriških miljouarjev v pravi luči, na drugi strani pa nboštvo delavskega sloja. Podatki so vzeti i/, listov "Sue-ce.ss", "Reeord Herald" in iz spisa ^Jetniki uboštva". Ljudje, za katere flela armada delavcev v tovarnah, rudnikih, plavžih ali drugih podjetjih živijo tako-le: Delo. Letna plača. Prvi kuhinjski šef, importi-ran iz Pariza..........$."i.O predočimo, da ameriški delavec za služi | ki v p reč no le od 500 do tiOO dolarjev na leto in da mora izhajati s to vsoto, potem še le razumemo, Aako potratno žirijo bogati trot je, ki ne orjejo, se je jo in žanjejo, marveč le uživajo, kar so pridelale pridne oke. Pisateljica Helena C/ampbells opisuje v knjigi uJetniki uboštva" življenje žrtev današnjega zločinskega kapitalističnega sistema. Pisateljica navaja mater, ki živi v njujorški stanovanjski kasarni s svojo hčerjo. Mati ima kroničen revmatizem in je nesposobna za delo in pripoveduje življenje obeh z navadnimi besedami brez najmanjšega pretiravanja, ki segajo globoko do srca: ' "Ema je delavno dekle. Se nikdar nisem opazil,da pri delu delala napake, dasi vsaki dan dela 12 do 14 ur — in vendar je do sedaj te-kom enega leta največ zaslužija 85 c na dan. S tem in<>ramo živeti. •Jaz mislim, da bi bilo nemogoče izhajati, ako bi morala mnogo hoditi, Ali vsled moje bolezni porabim malo čevljev. V dveh letih nisem mogla kupiti para čevljev. Stare čevlje si krpam z jopičem, katerega mi je zapustil moj rajni mož. In tudi za čevlje Kine ne zadostil je, dasi mora vsaki dan ua nli<*o. Kako živimo! V to malo knjižico sem zapisala. Seve je to neumno, pa saj sem zapisovala dohodke in troške, ko sem imela večje dohodke. Sedaj mi je pa to prešlo v meso in kri. da ne morem te navade opustiti kar tako. Poglejmo zadnji mesec. Iinsl je 27 delavnih dni, kar znese #22.95. Od te vsote sem plačala #10 najemnine. Enajst let že stanujemo tukaj in dvakrat nam je bila povišana sta-nariiuLpo dolarju. Za živež, kurjavo, .razsvetljavo in obleko je ostalo še $12.05. Kaj ne, da ni mnogo za dva človeka. 41 i mislite, da se s tem ne moreta preživeti dve osebi? Mora se; tu so izdatki, enega tedna: sladkor 23 e, prikuha 7 c. krompir 5c, čaj 15 c, maslo •lOe. kruh 12 c, mleko 15 c, premog 12 c, meso 10 c, otj< 1-5 c, časnik 1 e, meso 10 c. zelje c, kruh 7 c, moka 15 e. krompir kruh 3 c — skupaj $1.00. I>rugi šef Privatni učitelj 1.2410 3.000 Ouvernanta ..........................1.04*) Dve bolniški strežnici .... 1.000 Hršina .....................................1,000 Pet dekel ............"... 1,200 Prvi kočijaž..........................1/200 Drugi in 3. kočijaž______ __1.200 Privatni tajnik soprog« . . 3,000 Šofer......................................1,000 Prvi kletar.................900 Drugi kletar.................600 Prvi vrtnar .. ......................1.000 Štirje vrtnarski pomočniki 2,500 .) c Zadnji 'teden smo drago živeli Kupila aem funt masla, ki pa nin ra biti še za drugi teden. 5 e sem morala plačati za brušenje škarji. 5 c sem pa prihranila na drvah, ker so nama sinovi soseda prinesli 'košarico drv. Meso je redkokedaj na mizi. V listu sem čitala. da si da napraviti iz. zelja, malo vode moke. mleka in masla i zborna juha. Morda'ne bodete verjeli, da je taka juha okusna." Primerjajmo mučeniško življenje siromašne matere in njene hčere z življenjem denarnih mogotcev, pa se bomo prepričali, da j« današnji kapitalistični sistem zločinski. ker vstvarja neizmerno bo gate ljudi, ki ne vedo kam s svojim bogastvom, na drugi strani pa ubožce, ki vzlie trdemu delu m zaslužijo toliko, da bi se enkrat na dan najedli do sitega. Razno. BOŽIČNA DARILA AMERI SKIH MILJARDERJEV, Skupaj........$24.800 Skoraj 25. tisoč dolarjev za take vslužbence, ki opravljajo domača dela. Ako k tem troSkom pri raeunimo še troske za konjarlio. > kateri redi miljonar polnokrvne konj«*, tedaj troški silno naraste jo. Prvi ameriški mnltimiljonar izda na leto: Troški za hrano, plače vslužh» n- UMIl IH»/.irK| VOWl> I/. VI'«. v, . . x, v - k __ , 4 . , eev v Newportu in New > orku Komaj je bil gotov z juho, se yino M $30.000 že kadi pred njim krožnik sočiv- L^. ^ ^^ v'oso. ja z velikim kosom mesa v sredh ^ ^^ ¡ti,....... Zavist premaga strah malčkov. S široko odprtimi ustmi. opazujejo ■ — pot mesnih, kosov s krožnika v <;aia, v ustih se jim nabirajo sline in vsi se bore z miflijo, ali bo danes kaj ostalo, kar oni dobe. Kajti v t00 Na leto .;.... $280.000 S to vsoto bi se lahty preživelo na leto 280 delavskih družin, ako bi vsaka družina imela tisoč dolarjev letnih dohodkov. ^ Ako si "Svenska Dagldadet" |w>roča o božičnih darilih ameriških nisgna-tov, ki 'kažejo kako lahkomišlje-no razsipavajoslenar. ki so ga jim nagrmadili drupi. V predpreteklem letu je delala v krasni palači v Baltimoru cela četa rokodelcev že od novembra pod nadzorstvom hišnega gospodarja. Na »božični veier je žarel gosjKvdarjev sin od veselja, ker izpolnjene so bile vse j njegove želje. Ali čakalo ga je šritisnil na gumb. in sedaj so pričeli zvoniti cerkveni zvonovi, vozovi so drdrali po vaških irlicah in otroci so zaplesali vesel ples. To božično darilce je vezalo le — $35.000. Ali to darilo nikakor še ni najdražje. še dražja božična darila so pri ameriških dolarskih kne zih v navadi. Odraslim družinskim Članom poklanjajo za božično darilo bonbone, ki pokajo. Po dvs metta so dolgi in napolnjeni nojdragocencjftimi verižicami biserov in draguljev, ki so vredne na stotisoč kron. Otroci dobivajo igrače, katerih vrednost preeega letni zaslužek marsikaterega delavca. Miljarder Whitney je predlanskim podaril svojemu sinu med drugim tudi ropotuljo iz slonove kosti, okrašeno z zlatom in dragulji, ki je veljala !4le'1 $850. Lord Sharon v Los Angelo« je podaril leta 1908 svoji hčerki punčko z imenom Ketty, ki je sama hodila, opirajoča se na solnčnik. Glava punčke je bil umetniško naprav Ijen automat. Punčka je veljala $7600. Punčka je imela opremo in opravo, kakor jo ima bogata mlada dama. Vse toaletne priprave so bile iz srebra. Lord j* poskrbel punčki tudi hišno, ki jo je morala oskrbovati tako, kakor je zauka-zala njena mlada gospodarica. Drug ameriški miljonar je podaril svoji hčerki lovski voziček s šctleudskim ponijem. Poni ni bil večji kakor bernhardinski pes. K tej minaturni opregi ji je. poda ril strežaja, ki je bil le nekoliko ve čji kakar konj. Half Sullivan, sin miljarderja v Filadephiji, je dobil za božično darilo najdragoenejši železniški vlak sveta, ki je bil napravljen natančno po modelu pa cifičnih železniških vlakov, s signalnimi napravami, brzojavom in telefonom. Vlak je bil 76 metrov dolg..Stroj so napravili v največji ameriški tovarni, veljal je $710. ^olg je bil en meter 40 oentimet rov, kuri se s špiritom in je na pro lahko prevozil 14 kilometrov. Železniški tir so napravili na prostem, zgradili so predore in mostove, vozovi so bili razkošno o pravljeni. To božično darilo je veljalo "samo" $50.000. V New Yorku je dal zgraditi predlanskim miljonar svojemu sinu postajo za brezžičen brzojav. Drugi so mu sledili. No, otrokom pa ni bilo dovelj, da so lehko brzo javljali od palače do palače. Neko viharno noč je dobila rešilna po staja ob obnetzju brezžično brzojavko, da je v bližini Rhode-Island ladja v nevarnosti. Takoj so od-pluli rešilni čolni na pomoč, a o ogroženi ladji ni bilo ne duha ne sluha. Prihodnji dan se je izvedelo, da so uprizorili nadebudni sin čki miljardevi le "šalo". Zadeva bi postala zelo neprijetna za mi ljarderja. Ali čemu ima denar? Podaril je mornarjem ki so v viharni noči odpluli na morje primerne svote, in za oblnsti je. bila stvar s tem urejena. Carnegie je podaril svoji petlet ni hčerki Margareti palačo, ki je velala dva mil iona dolarjev in ki je imela 80 raz«košno opremljenih sob. 53 služabnikov je itrjela mlada posestnica na razpolago. Van-derbilt je podaril Svoji nevesti na kitje iz briljantov in rubinov, ki je veljalo $500.000. Oliver Belmont je podaril svoji ženi za bo žič vratno verižico iz biserov, ki je bila nekoč last Marije Antoane-te in za katero je pjačal $168.000. ' Ta darila ameriških miljonar-jev kažejo vsp njihovo obpestno bahavost in nekutrnost. Driu? dni-srega hočejo prekositi. Kažejo pa tudi ljudstvu naš krasni svetovni red. bedo ljudske mase in brezmejno razkošje višjih desettiso-če v. ADVERTISEMENT POZOR BRATJE SLOVENCI! i < Ali vast* ,k> j« dobiti najbolj*« mM po najniljl ceni? — Ootov« ; t novi prvi 81ov«oakl modarno urejeni mMaiei , Ferko Bros., 271—1st Ave. !■ Park SI. I Tu M dobijo oajoks»uej*e »veie in pr*k»"«ostavo, je jasno razvidno iz določbe v zakupni pogodbi, ki daje kupcem pravico, da izpremene za-kppno pogodbo, ako po rumunski ustavi ne bo več zapreke, dn pridobe zemljo, ali pa. ako prodado zemljo kakemu rumunskemu državljanu. Velika denarna kriza v Bukovi. ni. Iz Rnkovine poročajo, da j-e tam nastala velika denarna in sploh gospodarska kriza! Vsi de narni zavodi no postali skrajno nezaupljivi in malo komu dajo večje zneske na kredit. Razun tega je bils letoSnja letina Se bolj piČln in tnko je v (Nernovicah baje *e prav občutna draginja. T/iter mle-ka stjne 40 do 48 vinarjev, kilo-gTam krompirja se ne dobi izpod AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. NIZKE CENS. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjifa razpreda na parniku Kaiser Franz Jozel I. ln Martha Washington Na krovu se govorijo vsi Avstro-ogerski jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jozel I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6ta'l A?t's. 2 Washington St., Ni« York. ali pa na druge uradne zastopnike v Zdruiei^h državah in Canadi. -t . ■ f-—j------------ NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri sodrug • J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wis. Ter popravlja, čisti pegla in barva stare. Najboljše delo in najnižje cene. 12 dov14 vinarjev in v tem razmerju "Tedo cene dalje. Celo drva so v zadnjem času poskočila za 40% pri metru. A velik vzrok te splošne krize leži v polomu raznih rajf-ajznovk. katere ho skušala dežela sedaj po mogočnosti sanirati in tako rešiti prebivalstvo še hujše katastrofe. Dežela bo v prvem zasedanju deželnega zbora dovolila 1."i.000.000 kron. da se ti mali zavodi urede. Kake skrbi tarejo kralje? Neka družba se je menila o skrbeh kro-nanih glav,. Stari fifllokar je bil tega mnenja, rla imajo vladarji največ skrbi radi izbire ministrov Repar je zopet mislil, da je največja skrb izbi ra t i.prestol on asi ad-niku nevpsto. Tretji je zopet pristavil, da jim dela največje pre glavice vojska. -Sosed TTrban se tudi vtakne v ta pogovor in pravi : AJi veste prijatelji, kdaj je bil ranjki anerleški kralj v največjih skrbeh ? — Ril je nn lovu ITo-tel si je nažgnti cigareto, pa ni bilo žveplenk. Neki grof je končno vendnr našel eno v svojem žepu Sedaj je prišlo vprašanje, kdo naj to žveplcnko pri/ge, ker vsa odgovornost pade nanj, da prehitro ne ugasne. No. in ta nalosra je pripadla na kralja Edvarda, on je moral edino žveplenko prižgati. In tista skrb. da bi ne ugasnila žve-plenka, to je bila največja v celem življenju kralja Edvarda Starostno zavarovanje. Tz Brna poročajo: 701etni .Takob Vihnat v Sardiču na Moravskem ni mogel dobiti stanovanja. Zato si je že preti več časom izkopal v griču ja mo, kjer je prebival po leti in po zimi. V božičnih praznikih se je pa odtrgala velika plast zemlje in podsnla Vihnata. Kamenje ga je poškodovalo na hrbtu in mu zmeč kalo obe nogi. Prepeljali so ga v bolniSnico, — To je na Avstrij-skem starostno zavarovanje I Obuvala sa moik«: od fl.60 do »4.10 xa ¿«nak«: od $1.00 do SS.60 s« otroke: od tOe do $1.60 Mi vas hoèemo vselej zadovoljiti AHRENS &, V AHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. ROJAKI * W.ulceflan«l a-s-a—- Ce kočete piti dobre pijače iu se raba viti po docnače pojdite k Bo Mahnlch-u9 709 Marke! Street, tifankegu. Pri njemu je vac najbolje. Kdor ne vijame, naj ae prepiča. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun NA 463 6RAID KENOSHA, VIS Telefon 1199. Vse oči obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je i vnsten in metropol i t« k i časopis, ki prinaša vse novice, največ po-aornoati pa posveča delavskim in-tereoom. Naročnina za celo leto zni^sa $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wii. M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str, Milwaukee, Wis. • PRODAJA SIFKARTE. Pošilja denar po pošti in briojav- no. Izdelujem Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse, IG. KUŠLJAN 229—1st Aye, MILWAUKEE. WIS SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljinlno sprejet. MUwaukee, Wla Sodrug . LOUIS BEROANT 257 — lst Avenue priporoča Slovencem ln Hrvatom «ve^ debro založeni SALOON. yVatno uprašanjel JJQ mi opravi n^fealjl « *ijc»n«j« i Konzularne ^m^jaß^ttm ¿rove st »im /• R O f. E T A H E C Socializem in vojna* Ni ie prišla ura, da bi mogli u-rotoviti položaj, ki je naatal vsled balkanske vojne. Ne vemo &e, če ne valed balkanskega prevrata ne apoprimeti Avstrija in Srbija v krvavem objemu, če ne bo velikim evropskim narodom potisnjeno o-roije v roke in 6e zavlada vsled tega po vsej zemlji — od Londona da Pariza do Pekinga in Tokia — popolnoma novo razmerje, nov položaj. . Ves socialistični svet stoji pred neposredno vojno nevarnostjo. Vojna nevarnost je njegov problem, njegova naloga. Strankini zbori nem^ko-a v atrijske, franco ske, Švicarske socialne demokracije, ki «o ae vršili v minulem mesecu, so zborovali v znamenju vojne nevarnosti. 24. novembra se je sešel v Hazileji internacionalni socialistični kongres — najsilnejsi poaiv k miru! Kaj pomepja vojna v razvoju narodovi Kaj pomenja za boju joči se socializemT Ali more socializem rešiti mirT Katerega orožja se lahko poslužuje v vojni proti vojni! Kako naj izrabi vsled vojne nastali položaj f Kake naloge ga čakajo na dan po končani vojni? S temi vprašanji se peča sedaj socialistična internacionala. Zato je koristno in poučljivo, a&o ae v sedanjih dneh spomnimo zgodovine téh vpraíanj. • • Ko je francoska revolucija v sil nem naskoku razsula fevdalizem in razbila absolutno kraljevo oblast, katero je buržvazija postavila za gospodarico nad francosko drfavo, so se združili evropski knezi, da s skupno vojsko navale na revolucionarno Francijo. 6. julija 1791. je pozval Leopold II. Avstrijski vse evropske vladarje, naj pohite ogroženemu francoskemu kralju na pomoč. Na bojnem polju je moral francoski narod braniti proti združenim evropskim armadam pridobitve svoje revolucije. Ne na pariških ulicah, na s krvjo nasičenih bojnih poljih, kjer je brambe zmožna francoska mladina pognala v be* vojske vseh erropskih knezov, je hila izvoje-vana zmaga revolucije. Vojna je bila najmočnejši izvod revolucije. In vojns je sledila vojni. Po fevdalni Evropi so hitele francoske armade, na čelu jim general Bo-naptrte. V njihovem spremstvu se je pojavljal meščanski pravni red. metreanaka država, meščanska postava. Toda sila Bonapartova, tega de,-diča revolucije, se je razbila oh ruskem kolosu. Brez industrije, brez buržvazije in brez proletari-jata. naslanjajoča se na neizmerne} maso kmetov brez vsakeršnih potreb, kmetov, ki dajajo neupogljive, trde, v obrambi nepreseglji-ve vojake, spričo svoje nekulturnosti mrtvo orodje brez vsake volje v eni sami roki, spričo svoje neizmerne razsežnosti, svoje rev-ftčine in svoje redke raseljenoeti za prodirajoče tuje armade nepremagljiva divja pustinja — talko je Rusija mogla kljubovati mogočnemu naskoku velike revolucije. Izrabila je vihar revolucije v to, da si je osvojila Poljsko, Finsko in Resarabijo. Ob njeni sili je bilo v katastrofi 1. 1812. uničeno francosko kraljestvo, zadnji sklon velike revolucije. Avstrijo in P roško je spremenila v svoje vazale, v Franciji in Španiji je po svoji volji dvignila na prestol nepriljub I jene dinastije. NorveSko je podarilo ftvedski dinastiji. Koncem Na poleonskih vojn je bil car gospodar Evrope. Vsaki narodni vstaji je stala Rusija nasproti kot zaš-čitnica postavnih oblasti, kot varuhinja absolutizma in fevdalizma po vsej Evropi. i'j. 1848, so se zopet dvignili narodi. Po vsej Evroni so divjali viharji revolucije. Ali ob ruski meji ko ae morali ustaviti. Ruski kmet Se vedno upogljivo, nezavedno o-rodje svojega gospodarja, je bil evropski revohrciji nasnroten. Žugajoč je Rusija pomaknila svoje vojake proti meji. Car je prepovedal ujedinjenje Nemčije, njegova moč je tiščala Poljsko k tlom. njegova armada je premagala Ogr ako. Če Nemčija, če Evropa ni hotela biti oropana sadov revolucije potem so se morali revolucionarni narodi združiti proti revoluciji nasprotujoči Rusiji. Kakor je morala revolucionarna Francija 1. 1792. hraniti svojo revolucijo proti fevdalni Evropi na šampanjskih bojnih poljih, tako bi mogla revolucionarna Nemfija. Ppljskn. O- grška, Italija priboriti si svoijo svobodo samo v vojni proti absolutistični Rusiji. Vojna proti Rusiji — to je bila 1. 1848. parola revolucionarne demokracije. Voj na proti Rusiji — to bi bil "popo len, odkrit in resničen prelom j vso našo sramotno preteklostjo, resnična osvoboditev in združitev Nemčije, upostavitev demokracije na razvalinah fevda Ist va." Tako je pisal taikrat Friderik Engels Vojna proti Rusiji — to bi bila ** vojna, ki bi provzročila, da se Prusija resnično priklopi Nemčiji ki bi pokazala alisneo s Poljsko za neobhodno potrebo, ki bi takoj provzročila osvoboditev Italije, to bi bila vojna, ki je naperjena rav no proti starim protirevoluefonar nhn zaveznikom Nemčije v letih 1792 do 1815, vojna, ki postavlja domovino v nevarnost in jo ravno s tem reši, ker napravlja zmago Nemčije odvisno od zmage demokracije." Tako je pisal takrat Karl Marx. "Zveza revolucionarnih narodov proti protirevolucionarnim je bila parola radikalnega, proletar skega. prodirajočega krila demokracije 1848. 1. Bilo je prepričAno. da se more izvojevati zadnja odločilna zmaga v krvavi vojni proti carski oblasti, ki je braneč stala za vsemi oblastmi preteklosti. V grandiozno sliko se je zgostilo u panje na revolucionarno vojno proti Rusiji v Ferdinandu Freili-gratha snu "Ob brezi": Dvoje vojsk brez števila kot listje lesov, v razjarjen se ples zakadi. Razliva ob jasnem se zvoku rogov vojska prva od renske strani. To narodi so od zapada, svobodni ; razlega rezget se njih konj do morja, a v dimu smodnika, vrh ljudske povodni, na čelu vojske prapor rdeč plapola. Ves rdeč je! Rdeč. rdeč je samo! V njem grb se bahat ne blešči. Tak v smrt vriskajočo jih žene strastno, tak veže jih, vkup jih tišči. Tak žene jih v hoj zoper sužnje od vztdka, ki prapor z zverjadjo imajo pretkan in kot nepregledne vale vele-toka vale na bobnečo, razzibano plan. In vedel sem — ne da bi kdo mi dejal — poslednja zdaj bitka divja; vzhod zadnjič zdaj proti zapadli je vstal, za zmasro. z a moč se peha. To suženjstva zadnji trepot je in stok; kot nikdar še kocka ni padla, sedaj iz (kraljev ledenih, tresočih se rok to v stari je igri poslednji lučaj. Ali "bitka okolo breze" ni bila bojevana. Buržvazija za hrbtom že ogroževana od proletarija-ta, se ni upala gnati revolucije do odločilne bitke proti carizmu. Buržvazija je izdala proletarijat v Nemčiji, masakrirala ga je na Francoskem. Koncem revolucije j« bil car zopet gospodar Evrope. To je bil čas, v katerem je poklical Nikolaj I. avstrijskega cesarja in pruskega (kralja v Varšavo in končal njun spor s kategorično napovedjo; čas. v katerem je Pru-siju: kakor je Bismarck nekoč priznal "živela kot ruski vazal": čas v katerem je mogočna fevdalna stranlka. ki jo je vodil Win-disehgrätz, zmagov. Dunaja, delovala na dunajskem dvoru na to. da hi Avstrija za vsako ceno ostala pod varstvom carja, češ, da ie "zaščita postavnostri \ Se silnej-ša kot kdaj prei je bila sedaj parola demokracije: Vojna proti Rusiji. Ko, je Rusija leta 1853. mobili zirala svoje vojske proti Turčiji, da bi osvojila Carigrad, je zahtevala demokracija vojno. Shode angleške stranke nroste trgovine, stranke, ki je demonstrirala za mir, so čartisti razbili s pozivom: "Mir je zločin, dokler ni pribore na svoboda!" Marlove in Engelsove razprave iz onega časa zshtevsjo vedno, u-nova vojno, energično, brc-zobzir "o.nfsnraviiivo vojno proti Rusiji Če bi Anglija in Francija dvignili orožje proti Rusiji, hi *li v boj ne hote kot orodje revoluciji. l>re" prečili naj bi ruski naskok na Ca rigrad, oslabili naj bi Rusijo, onemogočili naj bi ji vmešavanja. v notranja vprašanja zapadue in srednje Evrope, osvobodili naj bi evropsko demokracijo grozečega pritiska carizma in tako v novo življenje zbudili revolucijo, ki je bila pet let popreje pobita k tlom. Kajti "tudi šesta sila je v Evropi, ki ugotavlja v ugodnem trenotku svojo premoč napfam vsem peterim takozvanim velesilam in prov-zroča, da vsaka posamezna trepe* ta pred njo. Ta sila je revolucija. Dolgo mirna in skrita je sedaj valed trgovinske krize in pomanjkanja kruha zopet pozvana na delo. Od tyanchestra do Rima. od Pariza do Varšave in Pešte je povsod pričujoča. Svojo glavo dviguje in se zbuja iz svojega spanja. Vsakovrstna so znamenja/ da se zopet vrača, povsod vidna v nemiru, ki se je polotil delavskega razreda. Samo signal je še potreben in na dan plane zojvet šesta in največja evropska sila — v bleščeči opremi, meč v roki, kakor Minerva iz glave Olimpijca. Ta signal bo dala grozeča evropska vojna." (Marz.) Krimska vojna je varala Marxo-ve upe. Avstrija je kolebala. Prusija je zrla od daleč. Francija in Anglija se nista upali spiwtiti se v odločilno bitko. Ruska moč je ostala nezlomljena. Boj proti Rusiji je ostal vodilna misel evropske demokracije. fllede ostresp bojnega staleža proti Rusiji so bili angleški čartisti edini s skrajnim Rusiji sovražnim krilom torijev, ki ga je vodil Urquhart. Kakor je Marx že leta 1853. pisal na podlagi "težavne analize Blue-books od 1807. leta do 1850. leta" svoje bojne razpravi» proti Rusiji v "New York Tribuni", ki jo je dal na Angleškem Tucker na svetlo, tako je spisal leta 1856. zgodovinsko delo o odnošajih Rusije in Anglije, da bi rszkril angleški in evropski demdkraciji usluge, ki so jih angleške vlade izkazovale carizmu. Tekom cele te dobe so stali oznanjevalci socializma v ostrem nasprotju z angleškim liberaliz mom, ki je hotel /Vrtati v mirnih odnošajih z Rusi Prihodnja letaUo prinesla nove naloge. Vojna y[ bila takrat ne izogibna. Revonicija leta 1848 je dvignila na Francoskem Bonapar ta do moči. ki »ase ie rnog«l obdržati M prtctoanaarao z Vojnimi uspehi: V Vemcfti je ?opet npo «tavila dualizem(J/vstrije in Trti sije in hoj ?i\ prvenstvo mo.l obema nemškima velesilama je postal neizogiben; izročila je Italija zopet avstrijskemu tujemu gospodst-vu, njena osvoboditev je morala biti sedaj izvojevana s krvjo in železom. "Revolucija od «podaj" ni razrešilfl nemškega in italijanskega vprašanja. Rešiti in je mo rala "revolucija od zgoraj, katere metoda je vojna. Za mir takrat demokracija ni mogla delovati. (Dalje prihodnjič.) Stavka v starem času. Iz Aten poročajo, da so v maloazijskem mestu Magneziji odkrili mrainor-no pločo z jako zanimivimi napisi za sedanje socialne boje. Ore za pekovsko stavko v starem veku. Besedilo na ploči začenja z odlokom, ki ga je izdal s sklepom občinskega sveta, ki izpopolnjuje prokonzulovo nareilbo. Prokonzul omenja, da je prebivalstvo4 tako ogorčeno, ker nedostaja kruha na trgu, in da bi bilo treba vsled tega aretirane stavknjoče delavce kaznovati kar najstrožje. Ampak tako nadaljuje rimski oblastnik—ker mu je blagostanje mesta važnejše od kaznovanja, izpušča stavkujoče delavce na svobodo, zanašajoč se, da se takoj vrnejo na delo. Nadalje prepoveduje pekom vsako organizacijo in opozarja njih voditelje, da se morajo poko rovati organom, "ki »krbe za javno blagostanje-", torej staroveški policiji. Tako morajo na peči dovolj peciva. Ako bo oblast koga zalotila, da ne dela, ali da skriva takega zločinca, mu ne odide večletna ječa! — Temu sledi dodatek občinskega sveta, ki začenja s patetičnim uvodom "o nerazborito sti delavskih voditeljev". Nadalj-no modrovanje magnezijevih občinskih očetov nam ni ohranjeno, ker je ploča na tem mestu odlom ljena. Ampak navedeni odstavki zadoščajo popolnoma za spoznanje. da so kapitalisti že tedaj razodevali enake muh*, le še v izdatno hujši meri. ker je bila neprimerno šibkejša delavska moč. "Proletarčeva" armada. "Rdeči" teden - konec kontesta. Pa................... 3800 Frank Daniček, Bear Creek, Mont................ 3600 John Teran, Ely, Minn, .. 3T»00 Miss M. A. Strainer, E. Helena, Mont............. 3500 J. Zakovšek, Waukegan, Ii.l 3400 Steve Flere, Wiuter<|uarters, tJtah................. 3300 Blaž Novak, Pittsburg, Pa. 3200 Val. Razbornik, Milwaukee, Wis.........*......... 3000 John Kvartich, Mprgan, Pa. 2800 Val. Raabornik, Milwaukee, Wis................... 2800 John Merzel, McMechen, W. . Va.................... 2300 Fr. Rataic, Vandling, Pa. 2300 Anton Stražišar, Lloydell, . Pa.................... 2000 J. Pogačnik Stone City, Kansas................ -1900 John Koklich, Canonsburg. Pa................... 1900 Ant. Ausec, Staunton, 111... 1800 Martin Meznarieh, Klein, Mont. ................. 1400 Jos. Hočevar, Pueblo, Colo. 1300 vrla armada že posebej izkazati, Louis Furïan, Muddy, Ml.. hno Kontest za 1000 novih naročnikov "Proletarcu" se bliža koncu. Samo še dober teden dela in agitacije in konte*t 'bo naključen. Sicer še manjka lep» število naročnikov, da jih bo cel tisoč, a "Pro-le tarče va armada" je pod zastavo že skoraj tri mesece neprestano in zato je potrebna oddiha in počitka. Poleg tega smo pa sigurni, da imajo naši vrli kontestantje v reservi lepo število novih naročnikov s katerimi čakajo do odločilne bitke, da privihrajo na bojišče ter se pomerijo s svojimi sobojevniki^ — kontestaiiti! Za sadnji ravs in kava konta-stanta imo določili teden od 1. do 8. februarja. Ta teden naj bo "rdeči" teden v kontestu; ne rded od krvi temveč rdeč od agitacije in propagande za "Proletarca". Ta teden naj vaak kontestant podvoji in potroji svoje agitatorične sile ter skuša po svojih najboljših močeh kar najčastnejfte zaključiti kontest. Samo en teden še in nič več! Toda ta teden se mora naša ¿LJJOI da je vredna tej^yiena in da poj- Louig Korošec, Pueblo, Colo, muje v polni meri vrednost in - Mike Kulovec, Chieago, 111 pomen izročene Ji naloge! Kakor Anton gfcrff.,., McDonald vselej ,tako bo šla "Proletarčeva___ armada" tutli ta "rdeči" teden na delo ter dosegla vspeh, kakaš-nega še ni in kakršnega še ni dosegla nobena nji enaka armada agitatoričnih prostovoljce v. Sigurni smo, da bo v rdečem tednu dobljenih toliko novih naročnikov,1 da bo tisoč popoleti. Pa ne samo kontegtantje, temveč tudi oni, ki se do sedaj še niso priglasili za kontest, ki so samo od strani gledali na iboj in vspehe naših neumornih kontestantov. Nihče naj se ne izgovarja-, da ni sposoben za agitacijo, da nima kje agitirati za list, da ni tega in da ni onega! Vse to »o prazni izgovori največkrat! Ali je tvoj prijatelj, tvoj sodelavec, tvoj znanec naročen na listf Ako ne, skrbi, da si za naroči. In sedaj je ugiodna prilika zato! Pokažite nasprotnikov silo svoje požrtvovalnosti in navdušenja! IVikažite jim, da se zavedate dolžnosti, ki Vain jih nalaga socialistično prepričanje! Pokažite jim dejansko, da ste socialisti ter d» ni sile, ki hi mogla vain klukovati ali se meriti z varni! Vspeh rdečega tedna mora osmešiti naše nasprotnike ter jih prepričati, da so malenkostmi v primeri z nami če je treba kaj žrtvovati ali storiti za prepričanje! Zatorej naj bo vsak sodrug mož na svojem mestu Vsak naj stori za "Proletarca", kar se sploh da storiti! Ker hočemo kar največ zanimanja za kontest v rdečem tednu, naznanjamo, da bo vsak nov celo-letennaročnik, pridobljen v rdečem tednu, štel 400 glasov in vsak nov polleten naročnik 300 glasov kar daje vsakemu kontestantu priliko, da ti pribori prvo mesto ali da vsaj doseže eno iz med prvih desetih mest. Naročniki kontestantov morajo biti v upravništvu 10. ali 11 februarja; za one kontestante, ki so zelo oddaljeni, pa velja 12. in 13. februarja za termin, do katerega morajo biti vsi naročniki v upravništvu! ' p».................... looo Math Rihter, Chisholm, ................. 1000 Frank Yager, Keevatin Minn.................. J. Zakiek, Ralph ton, Pa.., John Oartnar, Fayette City Pa....................' Vencel Obid, La Salle, 111. Jacob Selak, Pittsburg, Kans............•..... Misa Helen Zavertnik, Chi. cago, 111............. Bla* Mezori, Carona, Kans. J. Petrov*tf, Waukegan, 111. Andrej Podlesnik. Pittsburg. Kans.................. Thos Petrich, Youngstown, O. 300 J. M. Majcen, Shebovgan, 111. .................. Louis S|>orar, Butte, Mont. J. Aubel, Pittsburg, Kans. Ant. TomsiS, Aurora., Minn. Fr. Bregar, Springfield, 111. 800 800 too 60Ô 600 400 400 400 Ako je potekla Vaša naročnina na f Proletarca". jo obnovite še danes! 1300 1200 1100 Naročnina na "Proletarca" znaša $2.00 ZA CELO LETO, $1.00 ZA POL LETA. Naročnike, slasti zastopnike ©-požar jamo na to! ♦»»ee»eee»eeeMMMssiMM vse dni rdečega tedna ! bo cel »ocialist in kot Stanje kontesta ob koncu zadnjega tedna. Frank Pavlovčič, Conemaugh Pa....................11500 F. S. Tavchar, Rock Springs, Wyo..................*g60<) J. P. oiivljan, Aurora, Minn. 8600 Jos. Ferjančič, Panama, 111. 4800 Louis Olaser, Piney Fork Ohio .................. 4600 Math Petrovčič, Cleveland Ohio .................. 4300 Chas Pogorelec, Pueblo, Colo.................. 4000 Anton Drašler, Forest City, ~ VABILO. Društvo "Zvesti bratje", štev. 6. S. D. P. Z. priredi svoj zabav-nf večer dne 1. februarja t. 1. v prostorrh J. A. Cnk-ITrbas. Garrett — Allegheny. > Vabljeni so vsi člani in rojaki iz sosednih naselbin. Zabava izvrstna! Drugo preskrbi . ODBOR. Kontest za 1000 novih naročnikov Uprsvntttvu "Proletarca", Chicago:— mm Sodrugi! Podpisani se hočem vdeležiti kontesta za 1000 naročnikov do 1. feb. 1913. Pošljite mi naročilno knjižico in bodite uverjeni, da bom storil vse. kar je v mojih močeh. Naslov v o. Vabilo na veliki koncert - katerega priredi - Slovensko pevsko in izobr. društvo "Bled" % dne 1. febr.-19l3 ob 7. uri zvečer v dvorani Slovenskega izobr. Doma v Franklin, Ilir* skupno s slovenskim soc. pevskim zborom Planinski Raj" in ^Hrvat. pjev. društvom Slavulj" ter nemškim pevskim društvom Harmonie" iz Johnstown, Pa. Na koncertu bo sodeloval dramatični odsek l "Vikar" Ie Dunlo, Pa., ter tamburlškl zbor "Gorska Vila". t. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 9. 10. Ooetilni^ar Jarm.... Apela, njegova ¿ena.. Kroja«........... t'rar . . . . *......... PiikrOve*........ Hodnik.....