The Oldest Slovene Doily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) SEPTEMBER 4, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 208 Roosevelt zamenjal ameriške rusilce za angleške baze Kratke vesti iz »vljenje Ja in sveta angleži zapodili v beg nemške letalce pred londonom NOVI TAJNIK POLJEDELSTVA proti tifusu Bombardiranje angleških letalcev v Franciji je bilo tako silno, da so pokale na angleški strani šipe v oknih. »Ii », 1 WUII ^FRANCIJO , New York a i / ~~ Amensko preje vzelo n 6 al° Yankee Clipper ropo s * sv°jem poletu v Ev-ruttia 2oi) °J tudi 221 funtov sedati v tlfUS' ki se J'e pričel! ANGLEŽI NADALJUJEJO Z RAZBIJANJEM ITALIJE 'ju pfi lana nezasedenem ozem- i LONDON. — Angleški letalci i Zračna ofenziva proti Nemčiji ^lana11^6'* P°Šiljatev Je bila v . . , , , v „ . . križu Ameriškem Rdečem 80 vceraJ zapodili izpred Londo- Angleška zračna sila je pri- Sl*ot° i0b° »Bit v „ EVr0p°-^AVTOV preneslo na troje velikih jat nemških bombnikov, ki so hoteli poleteti nad London, istočasno pa so angleški bombrjki razbijali po arren n i nemških postojankah onkraj star 18 let' • Everett Kerr,! Kanala. ga' Ohio m iz petersbur- j BERLIN. — Snoči so se po-f^aznik ub"t6 na Delavski: javili nad Berlinom angleški ^Olllobil0v starih av-1 bombniki. O škodi, ki so jo po- %ajo, nš verr Je zadel v neko . vzročili, se ničesar ne omenja. v°zilo n^.^.mer se Je njegovo j Angleški napad 'M pri Prevrnilo, nakar ga je Ni teiV02il avtomobil,, ki je Za njim. ^ (fl^\RESlGNIRAL NeV y PREDSEDNIK kd8en k- — William S. ^sednifn11065' ^signiral kot r°racije i neral Motors kor-i w®5,ima prevelike dolž-Narodnega o-jr 1 odbora. Knudsen je j lz direktorija, s X strkinil vse svoje ofi-acij06 2 ^enera* Motors iA p.^NjE HOLAND- °' da i ZdaJ se je izve-je v05>i1e Parnik, na katerem U tA_0 320 otrok i rPedir; in kateri h ^ornin- an P° neki nemški J' Holandsko-a-?^ilta ^Plovne družbe. Ime «.Č>1 ter Je Vol, endam. Parnik se ;° Škot ?1' 80 ga Privlekli v %do n 0 Pristanišče, kjer ^eh 320 o- UQ Tpkcirvv,:! 'ok resenih. lV VNUK V *5 ^ Kanadi ^ Časopis FOLKSTONE, Anglija, 4. septembra. — Angleški bombniki so v svojem najhujšem napadu tekom te vojne bombardirali francosko obalo od Boulogne do Calaisa. Grmenje angleških bombnikov je bilo naravnost o-glušujoče, ko so v jatah leteli nad obalo. DOVER, Anglija, 3. septembra. — Nocoj so se slišale v Anglijo silne detonacije angleških letalskih bomb, ki so treskale na nemške postojanke v Franciji, kjer so nameščeni nemški težki topovi, s katerimi streljajo Nemci preko Kanala. čela z letalsko ofenzivo proti Nemčiji. Detonacije bomb, ki so treskale na francoskem ozemlju, so bile tako silne, da so na angleški strani Kanala zvenele šipe v oknih. Eksplozije so se vršile eno uro, nakar je grmenje motorjev naznanilo, da se angleški bombniki zopet vračajo na svoje baze. 'Usodna ura je blizu" BERLIN, 4. septembra. — Iz avtoriziranih virov se poroča, da se bliža usodepolna ura, ko se bo kancelar Hitler poslužil v svojem napadu na Anglijo svojega "tajnega orožja", ki ni bilo doslej še nikoli vporabljeno. Genova pod bombami LONDON, 4. septembra. — Angleški bombniki so bombardirali važno italijansko železniško križišče Pier D'Arena v bližini Genove. Nadaljni angleški bomb niki so napadli in bombardirali elektrarno v Genovi, kjer sta bili 2 osebi ubiti, petnajst pa ranjenih. Kmalu bo vsa francoska Afrika ob strani Anglije Ob strani Anglije in svobodne Francije bosta najbrže kmalu tudi važni koloniji Maroko in Sudan. TANGIER, Španski Maroko, 3. septembra. — Tri velike francoske afriške kolonije so se že izjavile, da se bodo borile ob strani Anglije in svobodne Francije, kateri načeluje general de . Gaulle, zdaj pa se bosta pridru-Na sliki je Claude R. Wic-| žili najbrže Angliji in generalu hard, ki ga je predsednik Roo- de Gaulle-u še važni afriški ko-sevelt imenoval za naslednika Ioni ji Maroko in Sudan, kot na-Henryju Wallace-uj v kabinet znanja poročilo španske Cifra kot novega tajnika )sa poljedel- agencije. Nadaljnje poročilo te stvo. ZADNJE VESTI BUKAREŠTA. — Kralj Karol je naročil generalu Viktorju Antonescu, popularnemu armadnemu voditelju in toplemu prijatelju fašistične Železne garde, sestavo novega kabineta, in sicer po izjalovitvi namenov železne garde, ki je hotela strmoglaviti kralja. Protest mater proti šolskemu odboru Matere so izjavile, da ne bodo pošiljale svojih otrok v oddaljene šole ter so zahtevale otvoritev vseh šol. nik seje dvorane. odrediti izpraznitev New SS neLn™8 P°r°ča, da se »k>i£Ski Princ Friderik, v. Ujema ^ nernškega kajzer-Sk ^3 H T toesec dni v ne-koncentracij-SL>;ba>»; Do izbruha voj- »K A6 aristn^rinc ljubljenec an" vratske družbe. %>LU i u '^ati. Sta a^rem • ^ avtomobilu, a licenčna plo-bjj ^ nrJane, so našle ob- CSieb°?dra^-Vav-». ■ .fetvero mladih %^aleteii V°2^0 Pokvarili, ko lil &eko zapreko E- -.......- ov je pobeg-Oblag^Va^n^ce države In- HL. W*1 Wn L' So mladeniče za-vo. Preiskovale njihovo Včerajšnje posebne seje šolskega odbora se je udeležilo tudi mnogo mater šolo obiskujočih otrok, ki so priredile veliko in glasno demonstracijo proti odboru, ki je izjavil, da ne bo zaradi pomanjkanja denarja odprl nekaterih šol ter da bodo morali zato nekateri otroci zahajati v druge šole. Matere so razburjeno protestirale proti tej nameri ter izjavile, da ne bodo pod nobenim pogojem pošiljale svojih otrok v oddaljene šole, kjer bi bili na potu izpostavljeni nevarnostim pro meta. Matere so zagrozile, da naj si člani šolskega odbora dobro zapomnijo svojo akcijo, za katero se bodo matere maščevale ob volitvah, ko bodo prišla i-mena članov odbora zopet na volilne liste. Dirindaj je nastal tako velik, da je moral predsed- Zunaj na hodniku je stalo kakih petnajst nadaljnih mater, ki so prav tako izjavile časnikarjem, da ne bodo dovolile premestitve svojih otrok v druge, oddaljene šole. Šolski odbor izjavlja, da bodo morale ostati nekatere šole zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, zaprte. VATIKAN. — Papež Pij pozval danes katoličane vsega sveta, naj sodelujejo v prizadevanjih za mir. Papež je imel svoj govor pred pet tisoč člani Katoliške akcije, ki so prihiteli v Rim iz vseh delov sveta. ŠANGHAJ. — Tukaj se sodi, da bodo Japonci še tekom tedna napadli francosko Indo-Kino ter s tem zanesli vojno v to francosko kolonijo. Nesreča pri bengalskem ognju Snoči je bilo ranjenih četvero oseb, ko se je podrl neki oder za godbenike, na katerem je bilo natrpanih nad 30 oseb, ki so opazovale bengalski ogenj pred cerkvijo sv. Roka, 3205 Fulton Rd. GLASBENA MATICA Kot ustanovni član je zopet ! pristopil h Glasbeni Matici Mr. Anton Ogrinc iz Clevelanda in podružnica S. Ž. Z., št. 67 iz Bessemer, Pa. Kot podporni člani pa so pristopili sledeči: Mr. in Mrs. Jerry Bohinc, Mr. Frank Klemene, Mrs. Mary Kaučič, Mrs. Marie Hrovatin, Mr. Matt šušel, Mr. Anton Eppich, Mr. in Mrs. Ludvik Metlika, Mr. in Mrs. Frank Čebul, Mrs. Marion Knaus, Mr. in Mrs. Anton Bijek, agencije javlja, da je iz Severne Afrike zopet priletelo na letališče v Gibraltar šest nadaljnih francoskih bombnikov. S tem je doseglo število francoskih bombnikov, ki so v teku zadnjih dni prileteli v Gibraltar, trideset. Tudi kolonije v zapadni hemi-sferi PORT-of-SPAIN, Trinidad, 3. septembra. — Potniki, ki so danes prispeli z otoka Martinique, ki leži v Francoski zapadni Indiji, so izjavili, da zahteva nad devetdeset odstotkov prebivalcev otoka nadaljevanje boja proti Nemčiji ob strani Velike Britanije in svobodne Francije. Prebivalstvo otoka je pro-britsko ter zahteva, da vlada o-toka prekine vse odnošaje s Pe-tainovo vlado v Vichyju. Na francoskih otokih Martinique, ki ležita v Karibejskem morju, se bo kmalu vršil plebiscit, s katerim se bo odločilo, da-li ostaneta otoka še nadalje pod vlado v Vichyju, ali se pridružita Angliji in generalu de Gaulle-u. rimu bodo v kanadi izročeni angleškim posadkam Ogromna večina ljudstva in časopisja se strinja s tem predsednikovim korakom. PO VSEJ ANGLIJI JE ZAVLADALO SILNO VESELJE — V Cliff Minu, Pa., je te dni umrla Ivana Debelja, stara 58 let in rojena v Stari Oselici na ,, , —- ------ „ . , w i Mr. George Kuhar, Mr. Charles bnneTrrinriin m^nstriip" Gorenjskem. Tu zapušča sina, ]0____,f_ T„v„ mr- konsmpcijo industrije. dve hčeri in sestro. THOMAS O WILLKIE-U NEW YORK — Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika Zedinjenih držav, je dejal, da je Wendell Willkie zelo nelogičen, ker pravi, da se strinja s konskripcijo, ne strinja se pa s predlogom, da se da predsedniku polno moč za konskripcijo industrije. Če Willkie želi, da se v Ameriki ne razpase fašizem, bi moral nastopiti tudi proti konskripciji moštva v mirnem času. Ker pa tega ni storil, temveč izjavil, da se strinja s konskripcijo moštva, bi se moral strinjati tudi s I Samsa, Mr. John Yager in Mr. I in Mrs. Edward Jerman, vsi iz — V Davis, W. Va., je zadnje Clevelanda. Društvo Slovenska dni preminil Andrej Arhar, do- Bistrica, št. 42, S. D. Z. iz Girar-ma iz Cerknice pri Rakeku. Dve da, Ohio, a je darovalo Glasbeni leti ga je mučila rudarska naduha. Zapušča štiri sinove. iSdick ^ fe1'^estn Sl*sPendiran Vri- Stl°ci % 6 ornice v Eucli-st-USpendirali Franka N ,1 % A. doki, ^ 6 Ha w0 j_e Prišlo njego-'sticho lc'J° volilne liste S ^ nakar so coun- i > 8K rraiiKa 5as Ai,^°^ga na 22812 er ne pojas- BIVŠI JACKSONOV SUŽENJ POZDRAVLJA ROOSEVELT A KNOXVILLE, Tenn., 3. septembra. — Pred dvema letoma je predsednik Roosevelt čital v časopisju o nekem proslulem črnskem karakterju v državi Tennessee, čigar avtentičen re- SS.,e „ 1 bil n,,.. ranke. Mr. Der-; kord dokazuje, da je bil v svoji v v c na snočnji se- detinski dobi suženj ^°lan Zjasni,o Andrewa Jacksona. Predsednik Roosevelt da počakajo, da je povabil starega zamorca v j« ^°jasnilo. Der- Belo hišo, in ko je slednji pri- % .^° sem šla velikokrat v Ljublja- Mr. šubelj, je oseba, kateri je n0 in vselej sem šla na breg za glasba vse. Od jutra do večera Ljubljanco, tje kjer so pekli dela, da pripravi pevski materi- hrenovke ali frankfurter, da jal za zbore, kvartete in duete se™ se najedla,_ da sem potem in poleg tega daje pevcem privatno vokalizacijo. To je zelo nehvaležno delo, a Ljubljano, pa naredimo \ časih on se ne ustraši niti najmanj. kaj, ^a nas spominja na našo Vsako najmanjšo napako po- domovino. nravi in raztolmači kako se mo-1 Za to smo sklenili na ^dnji ra izvesti. S smehom na licih in seji Kluba društev Slov Društ. navdušenjem na obrazu ustvar- i:)oraa> da bomo v soboto 7. sep-ia čudeže. Že samo njega opa- ^mbra pekli Hrenovke na vrtu ;ovati, ima človek velik užitek. ; Društvenega doma. Slovenska pesem je krasna,1 Vremenski nagajivci so nam ako je pravilno proizvajana in !)a obljubili, da bo lepo vreme Mrs. šubelj je mojster v tem. tako, da se boste vsi, kateri pri-Mi pevci ga cenimo kot se pač c'ete> lahko zabavali z balinca-nora ceniti učitelja, kateremu nJem- je slednja misel za dobrobit zbo-' Kadar boste lačni, pa boste „a lahko šli tje, kjer se bodo pekle L Slovenci v Clevelandu smo ve-! hrenovke in za 5 krajcarjev vam iko pridobili s tem, da smo do- bodo dekleta prav rade postre-lili profesijonalnega vokalnega z en0, Pa premalo ena, . učitelja. Vsi mlajši pevci pa bo- koste pa še drugo dobili in se jo našli v njem res dobrega vo- vam ni treba bati, da bi jih lahko hodila 5 ur daleč domov, i Ker pa imamo tukaj tudi se bo vršil ples. V plesni dvorani bo igral izboren Škrjancev orkester za mlade in stare. Pijača se bo točila na prostem in v točilnici tako, da bo vsem najboljše postreženo. Jedila se bodo dobila gorka in mrzla po volji posestnikov. Ker vsako leto veliko naših odjemalcev in prijateljev poseti naš piknik, smo se letos odločili, da se bomo zavarovali proti vsakemu vremenu, katero je v jesenski dobi muhasto in naga jivo. V ta namen smo letos najeli cel vrt in dvorano Jugoslovenskega društvenega doma na Recher Ave., da ob vsakem vremenu našim dobrim odjemalcem in prijateljem ustrežemo. Družabniki našega podjetja, kateri so sami Slovenci in bratje Hrvati vljudni vabijo na poset tega piknika ter se toplo priporočajo tudi vnaprej za vašo naklonjenost. Ernest Lužar, Predsednik iitelja. Dober učitelj petja je zmanjkalo. primoran povedati pevcem vse, toraj vidimo! libe, dober vstrajen pevec jih oa mora vzeti rad ali nerad. — Smelo trdim, da je Mr. šubelj iuša zbora, končno sodbo pa repuščam občinstvu. M. Bashel. Premog zastonj • V nedeljo dne 8. septembra priredi Bliss Road Coal Co. svo-Dolžnost vsakega zavednega jim cdjepialcem in prijateljem Slovenca je, da podpre Glasbeno običajni letni piknik v Jugoslo-Matico. Ako bo lep odziv od venskem društvenem domu na strani občinstva, potem še bo Rechar Ave. Euclid, Ohio. cmalu odprla glasbena šola, ki1 Ob tej priliki se bo oddalo x> v ponos celokupnemu narodu srečnim posetnikom nagrade v n posameznikom. obliki premoga v vrednosti Narod se ceni po kulturi in mi $200.00. Kdor še ni prejel in žs-)evci pojemo za vas. Ako bo na-1 h imeti nagradne in brezplačpe •cd toliko zaveden, da bo stvar listke, naj zanje vpraša naše icdpiral, potem bo še marsika- družabnike ali naj se oglasi v na-era mati ali oče ponosen Aa svo- ši pisarni 22290 Lakeland blv. jega otroka in učitelja kot tudi (poprej St. Clair Ave.) na zbor Glasbene Matice. Načrt Družbi ni na tem, da bi s svo-:c, da naj bo Glasbena Matica v jimi odjemalci in prijatelji dela-Clevelandu to, kar je Glasbena la dobiček na prireditvi temveč Matica v Ljubljani. je družabnikov namen, da se en- Pesmi na programu nedelj- krat na leto sestanejo s svojimi skega koncerta so različne in odjemalci in prijatelji ter se sem uverjena, da bo ta koncert skupno razvescle v veseli druž-vsakemu, ki se ga bo vdeležil, o- bi. Vso pijačo in jedila se bo ;tal še dolgo v spominu. predajalo po polovični ceni, ka- Pevci in pevke Glasbene Ma- kor se to zahteva na drugih pik-tice vabimo cenjeno občinstvo nikih. Pobiralo se ne bo nikake Testing Law Curbing Use of Flag 1 O O O Dnevnik "Enakopravnost" smatra zgoraj navedene namene za velike, vzvišene in našemu pevskemu in splošno kulturnemu podvigu neobhodno potrebne ter vredne, da jih po svojih najboljših močeh podpre vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan, želeti in upati je, da se bo v bodočnosti nadoknadilo to, kar se je v preteklosti za mudilo, ker se opaža v krogih, ki niso imeli nikoli besede priznanja in čuta dobre volje'za ogromne kulturne steče vine Samostojne Zarje, veliko navdušenje za Glasbeno Matico. Naj torej pade zagrinjalo nad odigranimi dejanji veselih iger pa tudi tragedij, na katere bo ostal med našimi ljudmi za vselej svetal spomin. Tajinstvene sile nikoli počivajočega in nenehoma snujočega življenja zahtevajo v svojem vzgonu proti popolnosti neprestanih izprememb. Trudni kovači, ki so dali iz sebe vse, kar so imeli, odhajajo, da zavihte kladivo mlajše, krepkejše roke. Tako kuje življenje danes, tako je kovalo v preteklosti in tako bo večno kovalo . . . S pevskim materialom in s pevskima učiteljema, kakigna sta strokovnjaka gg. Subelj in Zorman, bo imel ta elitni slovenski pevski zbor v Ameriki še veliko bodočnost, kar naj bo v zadoščenje in ponos vsem sinovom in hčeram našega rodu, ki so iskrenega srca in vedrega slovenskega duha! * Naj se čim prej in v največji meri uresničijo te naše skupne iskrene želje! OKOLI SEVERNEGA TEČA- notečajnih krajih pa je narobe. JA TRAJA NOČ 6 MESECEV Medtem ko ima severni tečaj Kakor znano, vlada v tem ča- svoj šestmesečni dan, vlada tam su v krajih okoli severnega te-, isto tako dolga noč in narobe. čaja stalna tema, ki traja od j Temu pa ni bilo vedno tako, 23. septembra do 21. marca. Ta kajti obe tečajni točki nista ne-tako zvana polarna noč traja' kaj stalnega. Še dandanes za tako rekoč šest mesecev in jo malenkost potujeta, a v teku potem za pol leta zamenja po- zemske zgodovine sta znatno larni dan. Vzrok temu dejstvu spremenili svojo lego. Pred kak-1 je v tem, da je zemlja pri giba- šhimi 350 miIroni let je bil se-i nju okrog sonca tako nagnjena, j verni tečaj na sedanji 30. stopi- ^ da dosežejo sončni žarki ozem-1 nji severne širine in 45. zapad- . , , , iVK'Wi.> U[ion a vvmmuiviai num. vuauva n« lje okoli severnega tečaja sele ne dolžine, v terciarni dobi pa f,ong are shown being served with a warrant after Long (at left) drove 21. marca in potem pol leta stal- nn 70. stopinji severne širine in the truck up to a Baltimore police station to invite the test. no svetijo na to ozemlje. V juž- j 60 stopinji zapadne dolžine. % Principals in court battle to de Ide whether the American flag may J>e legally painted upon a commercial truck. Mr. and Mrs. Charles W.i pad zasnovali mehikanski faši-' sti, z namenom, da diskreditira-jo administracijo predsednika Cardenasa. i Vesti javljajo, da je Trocki sam pred smrtjo izjavil, da je bil napad na njega posledica zarote bodisi sovjetske tajne policije OGPU ali pa fašističnih agentov. Pri pogrebnih svečanostih v glavnem mestu Mehike je prišlo do sovražnih demonstracij proti Sovjetski Rusiji oziroma Stalinu. Bodisi, da je za smrt Trockega v resnici odgovorna dolga roka OGPU-jal ,. , v 4. • v. . i Znamenita nekdanja ali ne, pod obstoječimi razmera-1 . , A . cn iPt mi ni dvoma, da bo pretežni del I "T v stf0S" T? svetovne javnosti atentat pri. ^dnjo spozed s, je skr., pisoval Stalinu. Za definitiven 0 6' SMRT TROCKEGA Prošli teden je bil v glavnem mestu Mehike napaden in smrtno ranjen bivši glavar Rdeče vojske, Leon Trocki. S cepinom, kakršne rabijo hribolazci, ga je napadel na njegovem domu neki moški, ki je že leto dni prihajal na njegov dom in katerega je Trocki smatral za prijatelja. Napadelec je po rodu Holandec in rojen je bil baje nekje na orijentu. Qn sam je bil od Troc-kijevih stražnikov resno ranjen, ampak bo živel. Kot znano, je bil že pred meseci napravljen poizkus na Troc-kijevo življenje od tople naznanili moških, ki so vdrli v močno zastražepo vilo na obronku Mexico Cityja, kjer je nekdanji boljševiški glavar stanoval, odkar mu je Mehika dovolila bivanje v deželi kot političnemu beguncu. Dotični napad ni bil nikdar razjasnjen. 'Blitzkrieg Bob' 4. septembra ŠKRAT Samo po sebi "Gospod župnik, ^.1 mlada in lepa. Vse drug0 31 ko mislite." Milan: "To je čudovit" ma Dušan vselej nahodi odgovor bo seveda treba naj-brže čakati precej let, izključeno pa tudi ni, da bo atentat ostal eden izmed tistih dogodkov, ki niso nikdar popolnoma pojasnjeni. rr. i • • u-, • ,, , i ga ima Branko _ Trocki je bil izza odhoda izr X7 lim ■ - saj „ . , . J D .. ,. , , Vera: "To ni čudno, Sovjetske Rusije vodja tako-1 zvane Četrte internacijonale. I Trdil je, da je Stalin izdal vsp. načela boljševiške revolucije, kakor si jo je zamislil Lenin, in da vse njegovo delo stremi za tem, da ljudstvo Sovjetske unije zasužnji v interesu njegove o- sebne moči in oblasti. Kot znano, je sovjetski režim--- ; a pred nekaj leti, za časa proslu-' dečka, ki je v bližini S J lil-* i /1 ri /inz-vt r tr i-vn ' ta oba z enim in isti# tom." Ravnatelj (snubcu)j ste res nosili mojo hčer "Ali ii» kah, kakor mi obljublja . Snubec: "Res samo . prej meni pomagati na11 Pretepel mater in & oV> lih izdajniških procesov v Mos- tovariši igral nogomet. P-kvi, v katerih so izgubili glave ž njimi, da bo ustavil vi skoro vsi nekdanji boljševiški prvaki, tudi Trockega obtožil, da je s pomočjo nemških in japonskih interesov deloval za prevrnitev vlade v Moskvi. Trocki je obtožbo zarotništva vehe-mentno zanikaval. Takrat se je V sredo zjutraj se Je pri Subotici obesil star 18 let. V torek P°P° je pijan vrnil domov- r" mati očitala čezmerno P1, podala v glavno mesto Mehike . yil) komisija odličnih ameriških in- ■ , ' 1 . ele telektualcev, ki je zaslišala Troc- ® ' ^sc 0 na tiega in pretehtala obtežilni ma- u 11Z^° n ' terijal, ki ga je objavila proti i njemu vlada v Moskve. Rezultat je bil, da je komisija podala obširno poročilo, v katerem se- Pastir padel v 100 m $ prepad |v neposredni bližji & je Trockega proglasilo nedolž- v 100 m globokem nim obtožbe, katero je naperil bil življenje 10-letni P3"' proti njemu Stalinov režim. j ko Martinovič. Rajk° Iz stare domovine I ovce in koze, ki @o C"3^ čine, ob kateri je globp Rajko jih je hotel zaV1 --varnega mesta, pri tc# ^ Strašno smrt pod vlakom spotaknid in padel v ™ je našel zavirač Sava Radič, oče kjer Je obležal inrtftY: treh otrok. Sava je s tovariši se- ----- del na zavoro tovornega vlaka, n ki je vozil železno rudo iz Ljubi-: ZA VZAJEMNU je v Prijedor. Naenkrat je padel BO SEV. AM*#11 z zavore med tovorne vagone, ki ' Tg dnj SQ ge v Qtfcv so ga razkosali. Najbrže je med 1 nqm mestu Kanad6' ' vožnjo zadremal. | razgovori glede vojaS lovanja med Kanad1' j; žf1 in Kmetje linčali človeka, ki je tež-; nj>nimi državami v ! bi bila Severna AmeI; ko ranil soseda slu"1' m r<| Do krvavega pretepa j ustavil vlak Ko je v torek popoldne privo-! zil potniški vlak proti osijcški ppstaji, je strojevodja opazil dečka, ki je sedel na tračnicah • in se ni hotel premakniti. Stroje-, vodja ie moral vlak ustaviti, ker j je mislil, da gre za samomor, ko | pa je stopil z lokomitive, je deček skočil, se nasmehnil in pobegnil. Policija je ugotovila ime Zakrajsek F Home, 6016 ST. CLAIR A„ ENdic.ott • 5lS 8V€T| Dressed for sultry weather, seven-month-old Carole Russell of Miami cools off on the inside with cocof nut milk direct front the shell. A large nipple does the trick. FUNERAL HOM nJj|P Pogrebi se lahko narofe za vsako ceno, ki jo zmorete P AUGUST F. SVETEK POOREBNI ZAVOD 4<8 E. 152nd Street KEnmore NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ 4- septembra, 1940. HNXK0PRKVN08* STRAN 3. U ENOTNOST AMERIKE Cenjeni g. urednik: — Neka-en čitatelji Vašega lista so l °r a Ppazjli, da je Foreign _ figuage Information Service kn t ^.L.I.S. pred nekoli-P 6 n' sPremenil svoje ime v TjfTT C°Uncil for American mi h ale^en Vam bom, ako nem °y°lite» da v Vašem cenje- izvedla + razložim- zakaJ se je Poffienja/ Sprememba in kaj forn!=.t6 F°reign Language In-1, 19^lon Service začel delovati Hevan.' Je bil° največje prese-da vseh vmodernega časa, mor-svoi casov> ravnokar doseglo Pred F l11160' Teltom desetih let TOjn0 pris=«=- bilijon Povprečno več kot °seb na leto. V dobi ene sam icLu. \ Prene-,oSw,eraei^e od L 1880 na- cev prin,!-0-23'000,000 Priseljen-- scenih v Združene dr- dežela mnogih narodnosti in ve-roizpovedanj. Teh 38,000,000 priseljencev zadnjih sto let — dejanski vse naše razne plemenske, verske in kulturne skupine so sprejele osnovno anglosaksonsko dedščino te dežele. Uvedle pa so istočasno razlike značaja in kulture, ki nekoliko predrugačajo to dedščino in obliko ameriškega življenje. Mnogi Amerikanci starega kova nimajo radi teh sprememb. Tuje-rodci in njihovi otroci so čegto Ijenja za vsakega državljana. Ta je oni širši problem — problem ameriške edinosti —, s katerim se bo ukvarjal Common Council for American Unity. Vojna je napravila ta problem še bolj nujen. Naše prebivalstvo vsebuje milijone ljudi, ki imajo tesne vezi z vojskujočimi se narodi. Ako se ne čuvamo, bo bojazen in sumnja o stališču in delovanju teh skupin zasejala neprijateljstvo in razdor. Taka obtoževanja in sumničevanja bodo večinoma izvirala iz predsodka in neznanja. Nevarnosti krat podvrženi gospodarski in • so pa prav očividne in potreba ili tUka?i d5Ltujerodcev' ki Ovodošl ^gleški so ukaj 1. 1914, je obstojal iz novodo8lecev^Lr' UUBLUjai " angleški in v S° Znali le mal° lagodni Q klv se niso bili pri-UstanovamleriSk'm navadam in drugacv6m dandanes povsem getieraciiL došlec Prejšnje ZakorenimiSe Je ponaJveč tukaj ^državliar^ P°stalamen-Se veni« Njegovi otroci so žela r°diii tukaj. Ta de- Nova irv,°mej^a Priseljevanje. 4#ila ** je znatno znašala I SetletJu 1930-39 je &a leto Vprečno 69,938 oseb tivneg^a.^e ®e mnogo konstruk- Prid 'jetii m ln°zem. Potrebnega dela v Nlr- NaStala cu in novemu prise- 'emov. Združi Pa je nova vrsta ene države, ki socialni diskriminaciji. Predsodek je naperjen proti njim v raznih oblikah in posledica je, da desetine milijonov Ameri-kancev čutijo, da niso tukaj popolnoma doma. Žalibog je tudi mnogo priseljenih skupin prineslo s seboj mržnje in sovraštva, podedinjena iz ljutih nacionalizmov Evrope. Mnogi izmed njih se niso čustveno popolnoma istovetili z Ameriko, marveč imajo nagon, nekje več nekje manj, da se osredotočijo okoli sebe in držijo stran od glavne struje ameriškega življenja. Posledica vsega tega je, da vzlic vsem našim idealom je preveč predsodka in diskriminacije med nami, da je tega vedno več in da to je slabo za Ameriko. Res je, da milijoni Ameri-kancev imajo občutek, da niso popolnoma dobrodošli, da se ne čutijo povsem doma kulturno in duševno. Tak predsodek in razkol škoduje narodu. Provzro-ča needinost, zmanjšuje narodno izdatnost, zadržuje naše stvarilne sile in zavlačuje dose edinosti in medsebojnega pozna vanja ni bila nikdar tako nujna. Čas je, da se preneha govoriti o "Jugoslavo-A meri kancih," "Italo-Amerikancih," "Nemško-Amerikancih," "Žido-Amerikan-cih" itd. Vsi smo Amerikanci, naj bo izvir še tako različen. Vsi moramo skupno korakati naprej. To je osnovna resnica. Naravno je, da je narodnostno in plemensko ozadje stvar, ki je zanimiva in vzbuja ponos, ali ne sme se dovoliti, da bi za-temnilo bolj važne stvari. Common Council for American Unity bo odločen pristaš one Amerike, ki sprejema vse svoje državljane, kakršnokoli naj bo njihovo narodnostno in plemensko ozadje. Napadalo bo in skušalo razganjati vse ozračje predsodka, ki je v kvar vzajemne- in nadarjenost ter generozno uvaževanje, ako le hočemo, ustvariti bogatejšo in srečnejšo civilizacijo, kot jo je Amerika kdaj poznala. Dasi so Združene države bile dedič vseh dežel Evrope in onkraj Evrope, so se dolgo časa zadovoljevale pri-krojevati svoje življenje po pu-ritanskih in anglo-saksonskih vzorcih. Ni pa prekasno, da se popravijo pogreški preteklosti. Ena posledica povečanega nacionalizma in zmanjšanega priseljevanja je obnovljeno zanimanje s strani vseh skupin za svoje lastno ozadje. Mnogo mladih ljudi vprašuje, kako so njihovi roditelji ali pradedje prišli v to deželo, kako civilizacijo so zapustili za seboj in istočasno prinesli s seboj. Brskajo po koreninah svoje dedščine — pa se seznanjajo z njenimi legendami in literaturo, vadijo v njenih pesnih in učijo jezika svojih očetov. Istočasno pa ti mladi ljudje hočejo biti "pripoznani" kot Amerikanci, hočejo prispevati in igrati vlogo v glavni struji ameriškega življenja. V teh milijonih mladih ljudi, v njihovem živahnem zanimanju za minulost in bodočnost, za njihove roditelje in pradede, v kulturnih virih naših črncev, v naši dedščini od Meksikancev in Indijancev, v »vsem tem imamo elemente za ustvaritev bogatejše, bolj raznolične in vzadošču stvom. Ta problem pa ima v sebi mnogo več pozitivnih in kreativnih pogledov kot one, ki jih je vojna poudarila. Iz samih obsto- go boljšega in prijetnejšega živ- ječih razlik more čas in svoboda mu spoštovanju, razumevanju in joče kulture in civilizacije, kot edinosti, katera bi morala ob-! jih je svet kdaj poznal. stojati med ameriškim ljud- Ozkosrčno naziranje o edinosti more zlahka zatirati te razlike. V tem svetu, prešinjanem s strahom in razdrtem po vojnah, je nevarnost edinosti, ki hoče enoličnost, jako realna. Common Council for American Unity pa veruje, da edina traj na edinost more priti le, ako se dovolijo razlike, ako sprejemamo drug drugega, kakršni smo. Mora biti seveda skupna vera v demokracijo in ideale svobode. Glede teh osnovnih načel he more biti kompromisa. Ali znotraj kroga te skupne vere je svoboda biti različen ne le edino postopanje, ki je v skladu z demokracijo in svobodo, mar- menjene narave problema, marveč širše polje sodelovanja in prizadevanja. Common Council for American Unity bo, kot upamo, pridobil mnogo širše sodelovanje kot Foreign Language Information Service, dasi je ta imel mnogo prijateljev in podpornikov. Dodatno k svojemu upravnemu svetu (Board of Directors) in odboru priporočite-ljev (Committee of Sponsors) bo Council imel širok Narodni odbor (National Committee), ki bo vseboval zastopnike iz raznih delov dežele in iz raznih narodnostnih in plemenskih skupin, novih in starih, ki tvorijo ameriško ljudstvo. Vse delo, ki ga je F.L.I.S. opravljal do sedaj, se bo nadaljevalo, njegovi članki za časopise, njegova pomoč neštetim novodošlecem, njegovo prizadevanje proti predsodku in diskriminaciji. Vse to delo bo nadaljevalo, ali bo šlo naprej kot del širšega programa, prilagojenega spreminjajočim se razmeram in potrebam. Eden izmed prvih komadov novega dela bo izdajanje maga-zina "Common Ground," ki začne kot četrtletnik v septembru. Količina dela mora biti seveda odvisna od gmotne podpore, ki se bo prejemala. Taka podpora mora priti od splošnih članarin in prispevkov. Splošna članarina bo $1 na leto. Vsi prispevki od $3 ali več bodo vključevali splošno članarino in naročnino za Common Ground. Morejo-li Združene države s prebivalstvom od 130,000,000, s tolikimi narodnostnimi in plemenskimi ozadji, z raznimi simpatijami in stališči, izvesti efektivno edinost? Moremo-li razviti tako razumevanje in sodelovanje, ki bo pomenjalo večjo in boljšo civilizacijo za našo lastno deželo in kakršno ves svet tako zelo potrebuje ? Common Council for American Unity veruje, da moremo, in upa prispevati k temu cilju. V to svrho bo Council skušal premagati nestrpnost in diskriminacijo v Združenih državah iz razloga tujega rojstva ali pokoljenja, ne ter konstruktivne udeležbe v ameriškem življenju. Zagovarjal bo skupno državljanstvo, skupno vero v demokracijo in ideale svobode. Pospeševal bo pripo-znavanje onega, kar je vsaka skupina prispela k Ameriki. Bo zagovarjal svobodo biti različen, med tem ko bo postavljal skupno dobro pred interese posamezne skupine. Povzbujal bo rast ameriške kulture, ki bo zares predstaviteljica vseh elementov, ki tvorijo ameriško ljudstvo. Pred vsem bo deloval za to, da se vsi državljani brez razlike narodnostnega ali plemenskega izvira dejanski in postavno sprejemajo kot enaki drugi v ameriški družbi. Vsem, ki verujejo v te ideale in svrhe, Common Council pošilja vabilo, da pristopijo kot člani in sodelovatelji. Vsa vprašanja o delu in programu Council-a so dobrodošla in se bo na nje drage volje odgovorilo. Common Council for American Unity, 222 Fourth Avenue, New York City. Read Lewis, eksekutivni ravnatelj. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Full-flavored i* o.. kV —perfect for cooking I i ♦ Kraft American has a mellow, full-flavored richness that makes it perfect for sandwiches. And for cooked dishes you can depend on this American Cheese to melt perfectly. , J — V Butte, Mont., je pred kratkim umrla nagle smrti za pljučnico Margareta Petric, stara 47 let. Zapustila je moža, deset otrok in starše. ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? MEN, because they are men, can never understand a three-quarter wife—a wife who is all love and kindness three weeks In a month and a hell cat the rest of the time. No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband. For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the system; thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching' "middle age." Don't be a three-quarter wife. take LYDIA E. PINKHAM'8 VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through." JOY! TRADE What a joy to get relief from a cough due to a cold. Get it with Smith Bros. Cough Drops. Black or Menthol, 51. Both taste delicious. Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A Vitamin A (Carotene) raises the resistance of mucous membranes of nose and throat to cold infections, when lack of resistance is due to Vitamin A deficiency. MARK STATE PARKS ZČsfiSjaku Oa kMllions .. t t°J ^ees' millions of | about trees suitable for Ohio, j^e birtj °Us thousands of the specimens in the arboretum f and animals go an-' are carefully measured and w'i' [ ^ and J11 tlle State's nurse- #1 Pleasure of the več edini mogoči način, ki uteg-1 plemena ali narodnosti. Poma ne dovesti do prave in trajne' gal bo tujerodcem in njihovim edinosti. i otrokom rešiti njihove posebne Novo ime ne označuje le spre- probleme prilagoditve in popol- * » z lige:- ho It and fish farms ipT^fi^Miast. u& iic^ the i,^n^ game farms are i Hm11 °f GnriSdiction of the Di-V: ^ Reservation arid Nat- , - §ricu r ^ the Division of T Of the Depart- jVeIi!, ',t:u^ure. Nurseries growth records are kept. ! Ohio has one fish hatchery, on South Bass Island in Lake Erie. Here whitefish and yellow pike-perch eggs are hatch-! courtesy—the standard oil co. ohio Upper left was taken at the Pheasant Farm at Wellington. Upper right, at the Xenia Hatchery Fish Farm. Lower at Jn ^f!C>UtattfCUltUral Ex |{ to 6 h"- lrom which ^ L ^ at Wr8eries are oper-lor-Q4. °?ster- These nur- l6oW°o§ter, total and during r nte more than eeg, -. ate ni also is the 80-^ specif,, °retum' contain-M: '•Qgethf, ° atld varieties of 'l'0" V, ' W a large col- s« thM^eatal cvcr- X%e , there may be ^Wledge available ed and the young fish, called ^ "fry," are released in Lake Erie Milan a day or two after hatched. In additipn to its hatchery, the State has 12 fish farms located throughout the State. Here young fish are held in ponds until they approach adult size. They are then released in the streams and lakes of Ohio. In 1939 more than 2,500,000 game fish were distributed from these fish farms. In addition, 7,500,000 forage, or food fish, were also distributed. bana, contains 550 acres. Near Wellington is a second farm, of 220 acres. The State Racoon Farm is west of Milan and contains about 300 acres. Some 35,000 pheasants and about 1,400 racoons are released •annually from these farms. In addition, the Division is conducting extensive experiments at the Roosevelt Game Preserve, 14 miles west of Portsmouth. A SICK, NERVOUS CRANKY EVERY H MONTH": Then Read WHY Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound Is ReaV'Woman's Friend"! Some women suffer severe monthly 'pain (cramps,backache, headache) due to female functional disorders while other's nerves tend to become upsetiand they get cross, restless and moody. ^ So why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especially to help tired, run-down, nervous women to go smiling thru "difficult days." Pinkham's Compound contains no opiates or habit-forming ingredients. It is made from nature's own beneficial roots and herbs—each with its own special purpose to HELP WOMEN. Famous for over 60 years—Pinkham's Compound is the best known and one of the viost effective "woman's" tonics obtainable. Try it! o n S o n Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po |QC vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pride jati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler ° ^ located near the 5:00 p.m. Three ga,me farms are main tained by Ohio. One, the Urbana village of Warsaw. The game farms are open to Game Farm, five miles north i the public, on permission from j and one-half mile east of Ur-| the local superintendents. | -AN URGENT MESSAGE- to women who suffer FEMALE WEAKNESS Few women today are free from some sign of functional trouble. Maybe you've noticed YOURSELF getting restless, moody, nervous, depressed lately—your work too much for you — Then why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound to help quiet weary, hysterical nerves, relieve monthly pain (cramps, backache, headache) and weak | dizzy fainting spells due to functional irregularities. For over 60 years Pinkham's Compound . has helped hundreds of thousands of weak |-run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "difficult days." Why not give this wonderful "woman's friend" a chance to help YOU? Try it t f f tC'f hair-breAdth harry a im!u5urely AND HELP GeT EQUAL TASK YOU HAVE SNOOP VOU LAST SNOOR MEES! NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk cankarjev glasnik NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: cankarjev glasnik 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 8 HOUGH MOŽJE RDEČE KRVI Uganil sem samo toliko, da je njenem obličju sta se zrcalili du-že imela določene načrte in da ševno trpljenje in groza. Njeno jih je zdaj, na podlagi mojih be-' oko je bilo podobno očesu ranje-sed, nenadoma izpremenila. ne antilope, ki trepeče pred svo- Nadaljeval em: "Svatba po-! jim preganjalcem. ročnika Lavvrencea Belknapa in j "Jack," je zašepetala, "ne za-gospodične Ellen Meriwether je- pustite me! Jack, potrebovala ve je bila, kakor domnevam, nekaj časa po tem, ko sem odpotoval na Vzhod. Zaroke pa do najine vrnitve v človeške naselbine ni bilo med njima. Vse to se je zelo naglo odigralo." "Kako romantično je vse to! On je potemtakem izpregledal tiste njene prigode z vami — ki so trajale vse poletje — drug tik ob drugem, vse dni in vse noči! Kako romantično! Če bi bila jaz mož in bi čutila, da imam sama čisto vest, ne bi bila zmožna tolikšnega velikodušja. Nu kakopak, izpolnil je dano besedo." "Saj pravim, da ni bilo nikoli zaroke med njima!" "Tedaj se je kapetan Orme zmotil?" "Kapetan Orme vobče ne gleda na to, da bi bil Bog si ga vedi kako točen." "To pomeni, da ste vi, Jack, vkljub temu še samec?" "Da, in to bom ostal še nekaj let, kakor kaže." Tedaj se je njen obraz spet izpremenil. Ali je to hotela ali ne, ne morem reči, a ublažil se je, postal je mehkejši in njen vas bom!" Preden sem se utegnil odloči ti za kako vprašanje, sem začul za nama topot bližajočih se kopit. Še trenutek in k vratom je pri jahal njen brat Harry Sheraton, ki je stopil s konja in ga privezal zraven mojega. Pozdravil me je, odpira je velika vrata. Videl sem ga prvič, odkar sem se bil vrnil. "Ali vaju ne motim ?" je vprašal. "Strašno me veseli, da vas vidim, Cowles — že doli v mestu sem slišal, da ste doma. Dolgo ste bili na potovanju." "Da," sem odvrnil, "delj, nego sem nameraval; zakasnil sem se za mnogo tednov. A zdaj sem srečen, da sem spet doma. Ne, ne," sem dejal, videč, da hoče spet odvezati svojega konja in naju pustiti sama. "Videti je, da se dobro imate, Harry." "Vesel bi bil, če bi vam mogel vrniti ta poklon. Ali ste bili bolni? Tam ste se srečali z divjaki, kaj ne?" Uganil sem, da meri s tem na brazgotino na mojem vratu, ki se je še vedno poznala, a upira- vse, kar je upal; a zdaj je zanj prepozno." "Ali ne bi bilo moči dobiti še kakega posojila?" Zmajal sem z glavo. "V teh časih bo težko dobiti kaj na posodo. Valuta je zdaj slaba in če republikanska stranka prihodnji mesec izvoli Lincolna, tedaj ne bo ostalo v Virgin!ji vobče ničesar takega, kar bi bilo podobno valuti. Prav nikake možnosti ne vidim, da bi ohranil dom." "Nu, o tem nisem tako prepričan," je v zadregi nadaljeval. "Moj oče je z menoj govoril o teh stvareh in sklenila sva, da vas povprašava, ali jih ne bi smela vzeti v roke. In tako je za naju dva zdavnaj odločeno — v slučaju, razumete — če bi vi in moja sestra — skratka, končno-veljavno sva sklenila, da se mo- "Ali to predlagate?" "Ne, tega nisem storil." "Ali je morda sama sprožila to misel?" "Govorila o tem nisva, a nemara bi bilo za vašo sestro težko, če bi morala prenašati tako nizko in negotovo usodo." "Mislim, da bo morala to sama odločiti," je počasi odvrnil. "Priznam, da je to vobče težko vprašanje. Mislim pa, da je v takih zadevah na možu, da prenaša usodo, če je res težka. Če pade tako breme na vas, se gotovo ne boste pritoževali." 'Nikakor ne, upam, da ne," sem dejal. Njegovo čelo je bilo še vedno nabrano v tiste značilne gube Sheratonovih ljudi. Zdelo se mi-je, da je postal slabe volje. Naposled je izbruhnil in se ves stu," me je počasi vprašal Har- ne; nikoli ni bil ta predmet tako ry Sheraton, "kaj bi napravili ? dobro do Sel kakor tisti vpčpr. rate spet vrniti v svoj stari j rdeč v obraz obrnil k meni: "Ta-dom. To bo vse najina skrb. Če i ko mi Jupitra! Časih je tovari-bi bilo treba imetje spet odku- j drevi, jelite ?" piti, bi šlo veliko denarja v iz- šu težko povedati, kar nam je gubo in midva ne moreva dovoliti, da bi ti ljudje kar tako prišli semkaj in kratkomalo ukradli eno izmed starih virginskih na umu, mar ne? Jack, vi se gotovo spominjate Williamsove Jennie tam pod Catoctinom ?" Prikimal sem in dejal: "Nek- selišč. Uredila bova to tako, da daj sem mislil, da bosta vidva rešiva vaš dom za vas in za se- i kedaj par." pogled je dobil nekam proseč iz- se Je' ^ premleval sta- . _. . _ v,~ "rin » c^^r. raz. Ali morda zato, ker sem bil spet blizu nje in so se v njej spet zbudile stare misli ? Ali za- *Pe*-an 0rme kaj pravil o tem? to, ker je bila pogumna in zvita in se je znala brzdati, misleč na to, kako bi izrabila položaj v svojo lastno korist? O vsem tem ne morem soditi. Videl sem pa, da je postal njen obraz bolj nežen in da je njen glas, ko je iz-pregovorila, bolj ljubeznivo zvenel. Vprašala me je: "Kakšni so zdaj vaši nameni, Jack?" Če v njenem glasu zdaj nista zveneli ljubezen in laskanje, tedaj ne vem, kaj naj rečem. Ponovim: tudi če bi živel tisoč let, ne bi vedel o ženskah ničesar, prav ničesar. Mi moški smo za nje samo igrače. Kakor v življenju, tako ni mož po načrtu pri-rode niti v spolu nikak gospodar, nikako bitje s svobodno iz-bero, ampak golo naključje, prepričan sem, da je prav tako tudi pri ženski — da je tudi zanjo samo naključje. Ženskam smo sdmo igrače, one se z nami samo igrajo. Nikoli ne bomo zmožni, da bi čitali v njih; one so skrivnost tega sveta. Kadar nas hočejo prevariti, nam nobena u-metnost ne pomaga, da bi spoznali njihov namen. Noben človek, še tisti ne, ki je najbolj zvit, ne more imeti niti pojma o najnotranjih globinah ženskega srca. Mi da smo njih gospodarji? Moj Bog, komaj njih stržnji smo in kolikor močnejši, močnejši samo kot možje, toliko bolj smo njih sužnji. Da sem moral v tistem trenutku izreči sodbo o njej, bi bil imenoval njen nagib plemenit. Če bi bila vsaj porogljiva, cinična, prezirljiva — vse to bi se bilo ujemalo z mojim razpoloženjem. A to, kar se je zdaj zrcalilo na obličju Sheratonove Grace, hčerke ponosne rodbine, ženske, ki sem jo nekdaj prav tu na tem mestu, tako poljubljal, da je bila vsa rdeča in vroča — Danes vem, da sem si tistikrat pravilno razložil njen izraz. Na ro istorijo. "Da," sem odvrnil, "pogodili ste. Najbrž vam je ka- Obrnil sem se h gospodični Grace; priznala je, da je nekaj čula o nenavadni operaciji, ki je bila pustila sled. Po zadregi, ki sem jo opazil pri Harryju, sem uganil, da je ta stvar zanj nova. Gospodična Grace nama je pomagala s tem, da se je obrnila proti hiši. "Vem, da se boš hotel kaj pomeniti z Jackom," mu je dejala. "A čuj, Harry, takoj drevi ju dohodi semkaj, njega in gospo Cowlesovo; kar misliti ne smem na to, da živi sama v tisti stari hišici. Poslala bom Kantona z vozom." Pomolila mi je roko. "Tak do Priklonil sem se ji in rekel, da bova zelo srečna, s čimer sem seveda mislil, da bova zelo nesrečna. To je bilo vse, kar se je odločilo pri mojem obisku. Bil sem še vedno zaročen. V rodbinskih posvetih, če so se vobče vršili pri Sheratonovih, se o tem oči-vidno ni govorilo drugače. Ako v moji stari Virginiji še nikoli ni bil prišel kak častilec v siro-mašnejšem stanju na obisk, kakor jaz tisto jutro, kp xsem pozdravil svojo nevesto, gotovo tudi še ni bil nobeden odšel v bolj nejasnem razpoloženju duha, nego je bilo moje v tistem trenutku. Mislim si, da je mladi Sheraton čutil nekaj takega, zakaj brez ovinkov je jel govoriti o stvareh, ki so bile s tem v neposredni zvezi. "Okrutno je, ko vidim v vaši hiši tujca," je pričel. "Vem, da mora biti tudi vam težko. A kakopak, vaš oče se je menda z vso silo vrgel na tista zemljišča tam v hribih na Zahodu. Slišal sem, da so zelo bogata z ogljem in da je samo potreba, da človek z zaupanjem počaka pravega trenutka." "Moj oče je zmerom trdil, da je v teh zemljiščih veliko bogastvo," sem odvrnil. "Da, najbrže bi bil že prihodnje leto dosegel stro, in mislila sva že, da morda najdeva sčasoma tudi pot, kako dobimo tudi ostalo imetje nazaj. To se pravi, če vam polkovnik Meriwether, družabnik vašega očeta, ni ponudil kake boljše rešitve. Sodim, da ste z njim govorili o tej stvari?" "Vobče nisem govoril z njim o tem," sem mirno odvrnil. "Iz mnogih razlogov mu nisem hotel pripovedovati vse svoje istorije. Saj sem jo itak že dovoljkrat premleval. Vkljub temu se mi pa vidi zelo plemenito od vas in vašega očeta, da se tolikanj zanimata zame. Neoprostljivo bi bilo od mene, če tega ne bi cenil. Vendar upam, da se ni v tej stvari doslej nič zgodilo —" "Upate? Kaj, Cowles, ali mar ne želite, da to napravimo?" "Ne želim." Veste, rad bi storil to, kar je najbolj prav." "O ne, Harry, do tega vam ni," sem izbruhnil. "Vi hočete storiti to, kar je najlažje. Če bi hoteli storiti tisto, kar je najbolj prav, ne bi vpraševali ne mene ne koga drugega za svet. Nikar me ne vprašujte, zakaj jaz tega ne vem. Predstavite si, da ste na mestu onega drugega mladega moža, ki jo ima rad. Predstavite si, da ne ve o tem ničesar — ali si pa predstavite, da ve. Kaj bi moral prav za prav storiti?" "To je zanj težka usoda," je mrko priznal.* "Če kdo kakega dekleta nima rad in ne vidi nikake sreče v misli na to, da bo živel z njo vse življenje — kako se to ujema, Harry, kaj mislite?" "Prav zaradi tega sem vas vprašal," je odvrnil. "Zakaj vprašujete vi mene? Sami pravite, da mora človek vedeti, kaj je v njegovem lastnem primeru prav ne da bi koga vpraševal o tem, jaz pa trdim, da to ni zmerom res. O, vragk naj vzame vse to! Zakaj smo takšni, kakršni smo?" Čas večerje je končno nekako minil. Gospodična Grace se je izgovorila, da jo glava boli, in nas je zapustila; mati se je opravičila, da bi šla rada leč; čez nekaj časa sta odšla tudi naš domačin in njegova žena. Tako sva osta--la samo Harry in jaz, ki sva še nekaj mrko gledala drug na drugega. Ves srečen sem bil, ko je naposled rekel, da pojde spat. i Sluga mi je pokazal mojo sobo; stopil sem vanjo nekaj pred polnočjo, nadejaje se, da bom zaspal. Ker sem bil živel toliko časa v divji prirodi, so me sobe in strppi tesnili in moj spanec je bil tudi v najboljši pvst&ji1 ( Nemiv je nocoj tako narase meni, da sem kmalu po vstal; tiho sem krenil PoS^ cah nizdol in zapustil hišo s glavna, vrata, da bi P°'zv , najti pod milim nebom vec ru. Sedel sem v travo, se op hrbtom ob velik hrast in | ljeval mračno premišljev^ svojih razmerah, ki so bik tako zamotane. f Val je sleM- ■ Oglašajte v "Enakopravnosti "Da, to je najlepše dekle v vsej dolini," je pritrdil, "a njena rodbina ni ravno taka, da bi jo mogli prištevati med najboljše, razumete," Pri teh besedah sem ga kaj trdo pogledal. "Zakaj ste potem zadnje leto r tako pogosto hodili tja?" sem .... , v , «»,. . , . menim mirmm, mahagonastim ga vprašal. Ali m morda misli- ,v, . '. , , ° pohištvom, ki se je lesketalo od stekla in srebra, zame ni bila dosti prijetnejša od nočne more XXXIX. POGLAVJE Kako sem razkrinkal Gordona Ormea Ni mi treba povedati, da večerja v obednici Sheratonovih z la v D O o "O, tedaj — " "Saj poznate našo rodbino." "To je res. A morda ne boste užaljeni, če vas opomnim, da i-ma stvar dve plati in da gre za dvojni ponos. Vse dežela ve o te svatbe ?" vaši zaroki in zdaj, ko ste se vrnili, so vsi prepričani, da bo sestra kmalu določila dan svoje svatbe. In midva bi želela, da sestra ne bi pričela preveč od kra- sem vprašal, ja — vraga, Cowles, saj veste, kaj hočem reči." Še bolj je zardel in ustnice so se mu krčevito skrivile. "Jack," j čeprav bi se bil moral šteti sreč-mi je rekel, "dajte, da vas vpra- nega. Vesel sem bil, da se je po-šam: dolžan sem, da vzamem govor vrtil okoli politike in voj Jennie Williamsovo, ali — " Tedaj sem mu strogo pogledal v oči in uganil. Morda je bil moj obraz zelo resen. Obšla me je želja, da bi zvedel, ali je na vsem svetu vo^če še kaj čistega. 'O, poroči se lahko," je nadaljeval Harry. "V tem pogledu ni ovire. Ima tudi drugega častilca, ki jo do blaznosti ljubi in nima niti najmanjšega suma — tak spodoben dečko je, veste, mlad farmar iz njenega lastnega družabnega sloja." Hiša naprodaj Hiša za tri družine in single hiša, vse na enem lotu na East 59th St. severno od Superior Ave. Proda se po nizki ceni, $4600; malo predplačilo. — Za več pojasnila pokličite lastnika LI. 7388. Hiša naprodaj Proda se hiša s 14 opremljenimi sobami; garaža; lot 40 "A vi mislite, da mora priti do x ^0; dohodek $130 mesečno, mora se prodati po nizki ceni zaradi bolezni. — Za več pojasnila pokličite EN. 3058. I o V zadregi je skomignil z rameni. "Kdaj pa mora biti poroka?" "Mislim, da vem," sem rekel počasi. "A recimo, če bi vaša sestra pojasnila svojim prijateljem, da ji zveza z mojo rodbino glede na izpremembo naših imo- "O, seveda prej ko mogoče," je odvrnil. "Storiti hočem zanjo, kar le morem, časih je zelo težko presoditi, kaj je v takem in takem položaju najboljše." "Da," sem dejal. sem bil sam, da bi ga bil mogel Pečlarija na prodaj Proda se kuhinjska oprema. Ravno tam se dobi 2 prijazni sobi v najem. — Naslov se poizve v uradu tega lista. OHIO WINE 59f GAL. A kakšen CONCORD .rt. Kdiisen Tax paid in your container vinskih razmer ni več zaželje- soditi ? na: "Če bi bili vi na mojem me- Ted Mandel's Winery 821 E. 222nd St. KE. 3445 i i 2 # i SB m m m $ # S i I i" # i i Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 w i ifi n i i @ i M ® 33 i i; i i m M ' Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga THE SLOVENES: A SOCIAl HISTORY' rr pri spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klan«# Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer Je rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. tu Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue NAJLEPŠI VRTOVI * SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply* < Superior Ave., Cleveland, O., dobite na^°L orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsako# _ grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje ^ zanje trave, škarje za prirezavanje žive -me^e ^ sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hlS° vrt. Velika zaloga raznega semena. ^X-beaw; THE HANDLE THAT WONT BREAK RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE / SOLID ASH HANDLE. SUPERIOR HOME SUPPL1 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik Vas vabi na svoj PRVI KONCERT* nedeljo, dne s. septembra, mo avditoriju Slovenskega Narodnega &0 na St. Clair Ave , Cleveland, Ob'° Začetek ob pol osmi uri zvečer. PROGRAM ZELO ZANIMIV