Sfe< 47_(Poiamezm iterffla Š vfeffev.)	f Trstu, W SfCtožO« IMNTI»1i 191»__Ullllk Xllll. -
".zhaj* r^afc đsrr '.:?raj, i uđi ofc u v Jenjah in phuaiidk — Uredništva Liica sv. Frančiška AsiSkcga It 20, t nadatr. — Dopisi naj * pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma ne sprejem »jo, rokopisi se ne vračaj«, — izdajatelj Ui odgovorni urednik Štelan Godina. — Lastnik, konsorcij Hst» ,Edinosti*. — TUfc tišine .Edinosti', vpisane udnigt * omejenim poroštvom, v Trstu, ulica »v. FranJigJo Bsi!kega it- 20- — Telefon uredništva la uprav« it. 11-57. — Naročnin* znaša: Za relo leto K 312<fc pol leta K 15-60, trt mesec« K 7 60, za nedeljsko tešejo aa celo leto K 620, pol teta K 3-60L
EDINOST
Posamezne s>ič vilke po 8 vin., zaatarele 10 vin Ogia»J se računajo na millt»«ur« v ttvokostl ene kolone. Cene: ofUsi trgovcev in obrtnikov mm po iO vin* osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi dcn«r>P* uvodov .?vjt po iu vl.i; oglasi v tekata HsU do pet vrst K ».—; vsaka nada tj oa vrata K 2.- -. Mati oglasi po 8 vin. beseda, najmanj po «0 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In rekla^olje se pošiljajo upravi Usta. Plačuje + izirtjučno le upravi .Edinosti-. Plača iu toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek ae nahajate v uLsv. Frandika As. It Poštnohrambtf&it račun 51 8*1.652.
Dr. SeMIer o miru z Ukrajino In volno z Rusijo.
Dobava žita in hofmsko vprašanje — najvažnejši točki pogodb« z Ukrajina Dopolnilna pogodba glede holmske gubernije: poizkus rešitve poffsko-ukra-jlnskega spora. Prodiranje Nemcev v Rusijo, Avstrija neadelež na.
DUNAJ, 19. tKor.) Takoj po otvoritvi seje je bilo prečitano vprašanje glede mirovnih pogajanj z Rusijo in miru z Ukrajino. Finančni minister K vložil proračunski provizorij za dobo od 1. marca do 30. junija 1918.
Ministrski predsednik dr. Seldler se je oglasil k besedi in izjavil pred nabito polno zbornico ir natlačeno polnimi galerijami, da bo govoril o vn*-nje-političnem položaju pri razpravljanju proračunskega provizorija. Danes izjavlja po razgovoru z vnanjim ministrom glede severovzhodnil; razmer sledečo izjavo:
Visoka zbornica! Pri mirovnem sklepu z Ukrajino sta posebno važna dva momenta: Predvsem jo opozarjati na to, da tvorijo glasom člena IX mirovne pogodbe vsa določila iste nedeljivo celoto. Kar je v pogodbi koncediral kak del. je odvisno torej od tega, da izpolni tudi drugi del svoje obljube. Obveznosti, ki jih je prevzela Ukrajina, obstojajo predvsem v tem, da nam da na razpolago svoje prebitke na gospodarskih pridelkih (Odobravanje). Od te določbe mirovne pogodbe pričakujemo olajšanje življenjskih razmer v monarhiji z dobavljanjem žita in drugih živil ?z Ukrajine. (Medklici). Nedvomno Je ,da so v Ukrajini nahajajoče se žitne zaloge neprimerno večje, kakor količina, ki bi jo zamogli mi trenotno Izvoziti V smislu mirovne pogodbe se je Ukrajina zavezala, da bo dala nam in našim zaveznikom prebitke na živilih na razpolago. (Medklici). Vprašanje, ali in koliko žita dobimo od Ukrajine, Je torej Je vprašanje dosega žita in prevoza. Vsi tozadevni dogovori so že ukrenjeni in je pričakovati, da bomo imeli še v tem gospodarskem letu dobičke od dobav. Ukrajinska republika ima bistvene interese na tem, da se nam poskrbi zahtevano množina žita; kajti v nasprotnem slučaju bi postale naše koncesije Ukrajini ničeve. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da pretresajo vso Rusijo fn mdi Ukrtjlno sedaj bolesti državljaniske vojne in da so težkoče prevažanja ob teh razmerah izredno težavne. Po zadnjih poročilih, ki jih je dobil vnanji minister, anarhija v Rusiji vedno bolj narašča. (Medklici poslanca Soukupa). Tam vlada kaos, boj vseh proti vsem. Naš cilj mora zato biti, da storimo vse možno, da preskrbimo našemu junaškemu prebivalstvu one dovoze živil, ki jih Je zahtevalo po pravici In ki jih Je zasluzilo po dolgih pomanjkanjih in junaškem vztrajanju. (Živahno odobravanje in ploskanje). Prorokovanja, ali m v koliki meri se to posreči, so ob naraščajoči j anarhiji v Rusiji nemogoča. (Medklic posl. Soukupa). Ako se ne posreči, potem postanejo tudi druge določbe pogodbe ničeve; potem nam ostane še vedno debiček, da smo končali vojno stanje z Ukrajino kakor tudi s petrograjsko vlado. (Ploskanje. Medklic posl. Soukupa).
Dru sa važna točka pogodbe je holmska klavzula. (€ujte, čujte! Medklici). Neki zastopnik u-krajinske rade in c. kr. vlada sta včeraj podpisala neko interpretirajočo izjavo k mirovni pogodbi (Čujte, čujte!), glasom katere holmska guberniia ne pripade ukrajinski republiki, ampak naj odloča o njeni usodi svoječasno mešana komisija po etnografskem načelu (Živahni medklici pri Poljakih) in po zaslišanju želj prebivalstva. (Živahno odobravanje. Medklici pri Poljakih). Tozadevna točka se glasi;
»V preprečenje nespora/timljenj pri razlaganju Učke 2 člena JI. dne 9. t. m. i9iS v Brestu Litovskem med Nemčijo , Avstro-Ogr sko, Bolgarsko in Turčijo na eni in ukrajinsko republiko na drugI strani sklenjene mirovne pogodbe se konstatira, da v točki 2 alinea te pogodbene določbe določena mc-šrna komisija pri do!o:evanju meje ni vezana (čijte, čujte), da naplavi mejno črto preko krrjev Bilgoraj-Sčerbr^in-Krasnostav-PugaŠov-Radin Mehireščje-Sarnaki, ampak ima pravico, Ja na podlagi člena II te mirovne pogodbe napravi pc etnografskih razmerah In željah prebivalstva izhajajočo mejo tudi vzhodno Imenovane čr'e®.
Ir: enovana mešana komisija bo sestavljena iz zaste rnikov pogodbenikov in Poljske in odpošlje \saka teh strank v komisijo enako število članov. Pogodbo sklepajoča dela bosta sporazumno dolo-jila, k eda j naj se sestane ta komisija. Kaka dru--..a rešitev narodno spornega holmskega vprašaja je bila nemogoča, ne da bi se pokvaril mir. :usiia je določila za svoja ozemlja do popolne kepi t ve idočo samoodločevalno pravico naro-
>v. Sprejeli smo ta načrt za zasedena ozemlja t vršiti vsa podajanja v Brestu na tej podlagi. Priznali smo samoodločevalno pravico narodov U t vinske, Kuronske in Poljske In ni najti nobenega logičnega ali moralnega vzroka, ki naj bi d v zel Ukrajincem pravico, ki je bila dovoljena ; rug i in narodom Rusije. Gospodje poljskega kiu-i ne morejo zanikati, da Je velik del holmske republike močno naseljen z ukrajinskim prebival-ivom in da ima tuid ta narod pravico, da se ga nosluša. (Zihavno odobravanje in ploskanje.)
Prehajam dalje. Prva dolžnost c. hi kr. vlade je bila, da doseže mir. (Živahno odobravanje In ploskanje. Neprestani medklici poslanca Soukupa. Protiklici poslanca Albrechta in Tcufla.) Kar Je bilo ustvarjeno v Brestu, Je mir za narod in nikdar ne bi narodi Avstro -Ogrske razumeli, ako bi razbili ta mir, ako bi odbili možnost, da dobimo žito le za to, da prepustimo holmsko gubernijo v vsej razsežnosti , in brezpogojno Poljski. (Odobravanje. Medklici pri Poljakih.) Vlada vstopa pred to zbornico, pred vso javnost z- vprašanjem, kak bi bil odgovor, ako bi bil vnanji minister odpoklican in bi izjavil, da Je razbil in pokvaril mir, ker ukrajnskemu delu holmske gubernije ni hotel priznati pravice, da se zasliši istot'ako, kakor poljski. (Medklici.) Tudi predsednik Združenih držav (Cujtc, čujte!) Je v svoji Javni debati z nami nagtašai, »da se province in narodi ne smejo metati iz ene države v drugo, kakor da bi šlo le za kako kamenje,« da se torej izpremembe ne smejo izvrSiti brez privoljenja narodov. (Medklici.) Ukrajinci imajo enako pravico kakor drugi narodi, da soodločujejo, ako gre za kako izpremembo njihove državne pripadnosti. Ako bi ravnali, kakor zahtevajo to danes gospodje poljskega kluba, potem ne bi razbili samo miru z Ukrajino, ampak bi raztrgali tudi močne vezi, ki zamorejo dovesti morda do splošnega miru in glasovi, ki bi se dvignili v obrambo take vlade, ki izginili ob viharnem ogorčenju vseh avstrijskih narodov. (Dolgotrajno odobravanje fn ploskanje.)
V	očigled tem razmotrivanjem moram tudi odločno zavračati vse gotove insinuacije, ki so nastale glede razmerja med Avstro - Ogrsko Jn Nemčijo. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.)
Prehajam k Rusiji. Petrograjska vlada l Av-stro-Ogrsko. kakor Izjavlja sama. nI več v vojni in po človeški razsodnosti tudi vojno stanje ne bo več oživelo. (Odobravanje. Medklici.) Sledeč nemškim klicem na pomoč Iz Estonske in Litvinske, se je Nemčija odločila, da koraka naprej v notranjost (Živahno odbobravanje, medklici), da varuje one nesreče sorojake, ki žive v teh provincah. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Sklenili smo v popolnem soglasju z zvestimi zavezniki, da se te vojaške akcije ne bomo udeleževali. Naše glavno stremljenje ostane prejkoslej, da pridemo številnim avstro-ogrskim podanikom, ki se 5e nahajajo na ruskih tleh, in so po izjavi ruske vlade sedaj svobodni, čimprej na pomoč. (Odobravanje.) Danska vlada, ki smo Ji kar najbolj hvaležni za požrtvovalno delo, stori vse, kar je mogoče. Odkar je Rušila končala vojno, je prispelo na mejo že nad 20.000 ujetnikov. Dotok narašča in Je pričakovati, v kolikor dopuščajo to kaotične razmere na Ruskem, da jih bomo zamogli v doglednem času zopet pozdraviti na domačih tleh. Vnanji minister namerava tudi, čimprej mogoče, zopet nadaljevati pogajanja z rusko vlado glede izmene ujetnikov itd. V Ukrajini se nahajajoči vojni ujetniki. katerih število je precej veliko, bodo seveda, kakor hitro bo to mogoče, odposlani domov.
Ministrski predsednik je prosil končno, naj se vzame njegovo poročilo na znanje. Govor ministrskega predsednika je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem Nemcev in Ukrajincev, ki so mu čestitali. Tudi posamezna mesta govora so pozdravljali Nemci in Ukrajinci, dočim so jih Čehi In neki poljski socijalisti sprejeli z velikim hrupom. Poljaki so bili. razven posameznih izjem, mirni.
«
V	smislu včerajšnjega dogovora strank je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Onevni red:
prvo čitanje proračunskega provizorija.
• • •
Ministrski avet.
DUNAJ, 19. (Kor.) Včeraj zvečer se Je vršil pod predsedstvom dr. Seidlerja ministrski svet, ki so se ga razven naučne^a ministra in ministra za javna dela, kakor tudi poljskega ministra rojaka udeležili vsi člani kabineta.
DEMISIJA OBEH POLJSKIH MINISTROV.
DUNAJ, 18. (Kor.) Danes so se vršila posvetovanja raznih strank, posebno socijalistov in Poljakov in konference ministrskega predsednika z načelniki raznih strank. V poljskem klubu Je naznanil načelnik, da sta poljska ministra, naučni minister Cvikllnskl in minister za Galicijo Tvardov-ski podala ministrskemu -predsedniku demisijo.
Poljaki proti mirovni pogodbi ▼ Brestu.
DUNAJ, 19. (Kor.) Glasom listov so se vršile včeraj v Lvovu, Krakovu in drugih galiških mestih radi priklopitve holmske gubernije Ukrajini velike demonstracije.
DUNAJ, 18. (Kor.) Poljski klub je Istočasno z manifestacijo poljskih članov gosposke zbornice sklenit izdati oklic na Poljake Avstrije, ki bo protestiral proti mirovni pogodbi v Brestu.
Pohod Nemce« v Rusijo. Ka pomol! Ukrajini.
/rlčetek novih sovražnosti med Nemčijo in Veliko Rusijo. Nerad prekoračili Dviro in zav/ell Dvinsk in Luck v Vol!ni ji. Romunija zaprosita z« mirovna pogajanja
AVSTRIJSKO. DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno se razglaša: Cb Plavi In v ozemlju M on te Asolooe Je bilo utpovsko delovanje Živahno. ^
Četo Linslngenove armadne skupine so brez boja zasedle Luck.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 18. (Kor.) (Večerno poročilo.) Veliki glavni stan javlja: Na velfkoruskl fronti so se danes opoldne zopet pričele sovražnosti. V prodiranju proti Dvlnsku Je bila Dvhia dosežena brez boja. Poklicane od Ukrajine v njenem težkem boju proti Veilkorusom, so pričelo naše čete prodirati od Kovlia.
BEROLIN. It. (Kor.) Vodki stavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Ponočnl sunki sovražnika ob bouthoul-škem gozdn so bili odbltL Vzhodno Yperaa in na obeta straneh Scarpe zvečer povečani topovski boJL — Armada nemškega cesarje vida: Ob prekopu Olse—Al sne so izvedli pehotni oddelki uspešna poizvedovanja. Jugovzhodno Tahure so ba-denske In turlnškc stalnije dne 13. L m. upade v sovražnih rokab ostale jarke in privedle s seboj 123 ujt;t;;ikov. Osvojeno ozemlje je bilo potem vsled močnih sovražnih protinapadov zopet opuščeno. — V zračnem boju smo sestreliti 7 letaL Nadporočnlk Loerzer je Izvojeval 2L poročnika U det In KroH 2t. letalsko nago.
Vzhodno bojišč«. — Noaiko «otn as
vkorakala včeraf t Dvincfc. Naile so In malo odpora. So vraža* |n vntftfel pobegnlL Pripravljena razstreOtnv dvimklh mhi so mn nI poatvdOa. Na obeh straneh Lacka prodirajo nasn <2vtzij* dalj«. Lnck in Ml zasede« brez Ms
Na *adk bajUHh ntt novega.
Prvi generalni kvartirmojster pL Lnđoo rff.
KLICI UKRAJINE NA POMOČ PROTI VELiKO-RUSOM.
DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Vstaja, kl so jo skovali boljševik! v ukrajinski republiki, zavzema vse oblike prave tolovajske vojne; ropanje in plenjenje tvorita edini glavni namen vojne, dočim Je boj proti radi !e politični plašč, pod katerega se skrivajo beljševiki. Boljševiško gibanje se vrši v bistvu ob železniških progah in najvažnejših cestah. Ob teh črtah opravljajo ostanki velikoruskih čet, ki so se formirali v roparske tolpe, svoja grozodejstva, pit > raioč požigaje in uničevaje po bogati deželi, kjer so spravljene Se znatne zaloge Žetve 1914. Znamenju časa odgovarja, da se dioljševiške tolpe poslužujejo predvsem lx velikoruske fronte odvedenih oklopnih vlakov in avtomobilov in da pridobe tako često zelo naglo na prostoru. Boji sami stanejo večinoma le malo žrtev. Ako nalete uporniki Kje na premoč, se navadno takoj umaknejo. Zalibog so bile ukrajinske čete cele fronte Se Iz carske dobe tako razpršene, da Je za rado zbiranje več in ar-madnih skupin zelo težavno. Tako so se boljše-viške tolpe, zlasti aa severozapad« dežele, polastile važnih Železniških prog, kolodvorov in krajev, dočim nadlegujejo le malo odprto deželo, fcier Je velika večina prebivalstva na strani rade. Iibog so sovjetske čete tudi Kijev posetile a svojim opustošenjem. Zavzetje tega mesta od strani velikoruskega polkovnika Muravjeva pre -avlja očividno eno neznatnih večjih vojaSkih akcij u-pomlkov. Na ukrajinski fronti se nadaljuje demobilizacija velikoruskih čet, to se pravi, moštvo zapušča v četah svoje jarke in hiti domov. Tudi z odpustom številnih letnikov oslabljene ukr^inske skupine korakajo v not-anjost dežele. Strahovlada upornikov silno teži ukrajinski narod in zanima, samoobsebl umljivo, iročno tndi osrednle vlasti. Razmere na severoeapadu mlade republike nikakor niso dopuščale nadaljnega obotavljanj. Ccte Linsingenove armadne skupine, nemške so pričele danes, sledeč klicem na pomoč prst! Velikorusora, prodirati v Ukrajina -	BOLGARSKO.
SOFIJA, ts. (Kor.y Na vsej macedonsM trenil zmerno bojno delovanja V ozemlju zapadno Se-resa smo pregnali več angleških poizvedovalnih oddelkov.
* TURŠKO.
CARIGRAD* 17. (Kor.) Na palestinski Itob« je eno naših lovskih poveljstev ujelo enega oilcfcrja In € mož. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega st.iiia se poroča: Nobenih posebnih dogokov.
POGAJANJA Z ROMUNIJO.
BEROLIN, 18. (Kor.) Posamezni listi po očajo, da se mirovna pogajanju z Romunijo Še niso pričela. pač pa se prično najbrže 22. t. m. N 10 se poda državni tajnik dr. Kiihmann v Poet ni.
DUNAJ. 19. (Kor.) Romunska vlada je izrazila željo, da prične z zastopniki četverozvez« psed-posvetovanja glede eventualne sklenitve miru. V to svrho se poda vnanji minister grel Czcioin v kratkem v Romunijo, kamor dospejo tudi zastopniki ostalih zaveznikov. Na pristojnem mestu presojajo Izglede sklenitve m;ru pesimistično, ker je iz tu nahajajočlh se poročil razvidno, da Rciauuiia še ni zrela za mir, ampak da ima še daltrkvsciaa strcmiieuja. kl |ih hoče, ako bi Jih ne bilo c.^oče doječi potoni pogajanj, zasledovati tudi nad.^© z orožjem v rokL ____
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN. 19. (Kor.) Eden naših podvoJaikov je uničil v zapornem vodovju ob angleški zapadni obali pet parnikov, med njimi en angleški potniški parni k, približno 13.000 ton.
aomafile v Rusiji.
Anarhija na Finskem.
STOCKHOLM, 18. (Kor.) Po zadnjih poročilih Iz Finske postajajo boji zopet hujSI. ker so dobili Rusi nova znatna ojačeuja. posebno mnog^ lahke in težke artiljerije. Tudi odstranjevanje rusT.ih čet z Alandskih otokov se vrši jako počasi. V nedeljo so se vršil! pozno v noč silno srditi boji m -J Rusi in belo gardo. Ukrajinske Čete so zased! Sve-aborg. Voditelji ukrajinskih vojakov na Flu^kem so izjavili, da hoCeJo zatreii ruske upore. Ukrajinci groze z bombordiranjem brodovja, ako b! se mornarji udeleževali bojev.
KODANJ, 19. (Kor.) - Narionaltidende« roroča iz Stockholma: Poveljnik obrežne okl. pnice »Thor« ie pozval Ruse. naj zapuste Alandtf e otoke. Rusi so razstrelili munlcljska skladišča i:i uničili signalno postajo v Eckeroe. Državljanska vojna v severni Kavkazffl končana.
STOCKHOLM. 18. (Kor.) Iz Vladikavkaza se poroča, da je državljanska vojna v severni Kav-kaziji končana.
Samoa** Kaledlna?
STOCKHOLM, 18. (Kor.) Pet. brz. ag. poroča iz Moskve: Po poročilu sovjeta v Zaričinu je izvršil general Kaledin samomor ln sicer v Novem Cerkasku. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Nazerjev.
Vlom v kmetijski klub.
PETROGRAD, 18. (Kor.) Razbojniki so v pretekli noči napadli kmetijski klub. Oplenili so najprej člane in pokradli nato 60O.000 rublje v in mnogo drauocenostL
BoP t UkrajM Ir donskena oaetnfm.
AMSTERDAM. 18. (Kor.) Bela garda Je v Kijevu pregnala rdečo Iz arzenala. Okoil 1501 mož je bilo ubitih in postreljeni vsi člani rev litcijo-narnega odbora v Kijevu, čete sovjeta, m;J njimi tudi ukrajinske, napadajo sedaj oficirje in ' .idete bele garde. Armada generala Aleksejeva U _>reSIa baje v ofenzivo In dobila bitko pri Voron. 'a. Vo-»ronež ja baje obkolita od kozakev. Število mrtvih
na obeh straneh se ceni na 3000 mož. Sibirska vlada zahteva, da sovjetske čete zapuste sibirske okraje. Kozaki ogrožajo Krasnojarsk.
Romuni pred Kišinevona.
STOCKHOLM. 18. (Kor.) Petr. brz. as. poroča brez datuma: Vest o zavzetju Klšineva po Romu-.iih Se ni potrjena, vendar pa so osredotočene v ozemlju Dnjestra močne sovražne sile. Rusko vrhovno poveljstvo je ukrenilo korake, da odbije napade v odeškem vojaškem ozemlju.
Donska republika.
STOCKHOLM, 18. (Kor.) Pet brz. ag. poroča: Zi ljudske komisarje denske republike so bili imenovani: Sergejev — predsedstvo; Magidov — dela; Menehudov — finance; komisarijatl za po-Ijo Vlstvo, oskrbo fn vk so v rokah socijalnih re-vf~' -.cijonarjev levice.
0-?eral Kusm-nek prispel iz ujetništva na Dunaj.
I DUNAJ, 18. (Kor.) General Hermann Kusmanek, j junaški branitelj trdnjave Przemvsl, je prispel da-I res po triletnem ujetništvu na Dunaj. Bil Je sprejet na kolodvoru od visokih vojaških in civilnih dostojanstvenikov,- med njimi od dunajskega župana dr. Weiskirchnerja.
Nemški zvezni svet odobril mirovao pogodbo z Ukrajino.
FEROLIN, 19. (Kor.) Zvezni svet le danes odobri! mirovno pogodbo t Ukrajino
Angleški vojni IzdatkL "
LONDON, 18. (Kor.) Očividno za armado leta 19J3—1919 zahtevani izdatki, ki so bili objavljeni v ^ondeljek, so proračunienl za pet milijonov mož.
Dobrovniškl škof Borberič umrL
BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Grško-pravoslavni kotorski in dubrovniški škof, Vladimir Borberič, je v starosti 47 let umrl v Pešti.
Senator Humbert aretiran.
PARIZ, 18. (Kor.) Senator Humbert le bil danes pretiran.
Deželni sosvet za obnovo noknežene grofije Gorlfto-Mlščanske.
Dr. H. Turna je razvil v podrobnih točkah gospodarski in tudi politični obnovilni program po načelih svoje stranke. — Dalje naj se odpravijo za vračanje beguncev razlikovanja po skupinah A., B^ C; vrnejo naj se povsod vsi, ki so za delo. Posebne legitimacije naj se odpravijo. Begunske poJpore je izplačati do prihodnje letine, vojaške potpore pa do vrnitve vojakov.
Tajnik trg. zbornice BIsiach pravi, da so naročene ugotovitve škod. Toda ne le za nepremičnine posestnikov, marveč tudi za notranje oprave !r inventarje obrtnih podjetij in velikih industrij bo treba isto izvršiti.
Gospod namestnik je rekel, da Je posL Bugatto govoril o obelodanjenjn vsega materijala tega zborovanja itd. Ob soglasju deželnega sosveta naznanja, da odredi izdajo v deželnih jezikih. Ljudstvo mora biti poučeno o vsem, kar se namerava in sklepa v njegovo dobro, in pa, da se bo znalo kam obračati v raznih potrebah. Omenjal je dalje, naj županske zveze le pridno zborujejo in razpravljajo o ljudskih potrebah, a teh zborovanj naj se udeležujejo tudi politični uradniki, da takoj sporočajo o željah ljudstva na viša mesta.
Ali križ je, ker imamo v vsej deželi le Se — 9 poL uradnikov. Toda treba je, da bi vsaj ti mo-i gli delovati vselej tam, kjer so potrebni. To pa ni ! možno vsled sedanjih prometnih razmer. Železniški promet je slab, pošta počasna; saj rabi često brzo'«:* vka v Gorico dva dni. Telefona ni, zveze s Tolminom sploh Se ni nikake. Na prehodne liste (Passierscheine) treba čakati več dni. Vse to se mora izboljšati, sicer bomo lahko še dolgo čakali z vso obnovilno akcijo. — Prvi pogoj pa je apro-vfracija. Ako osrednje oblasti ne morejo preskrbeti živeža, bo morala obnovitev čakati. Obnovo naj izvrši v prvi vrsti domaČe ljudstvo! AH, če hočemo to, moramo dati tudi — jesti. Namestnik se trudi, ali osrednje oblasti ne pomagajo. Apelira na ministra Homanna. naj se zavzame zannas pri osrednji vladi. — Dalje Je poroča! o odrrtlbah, ki se tičejo aprovizacije na Goriškem. — Sploh je g. namestnik govoril tako, kakor kak vnet ljudski zastopnik.
Min. ffomaan: Umevno je, da je — Če hočemo obnovo dežele — treba poskrbeti poprej za boljše prometne zveze in boljšo aprovlzacijo. Njegov iesort nima besede pri teh vprašanjih. Hoče pa biti tolmač vsega, kar Je slišal tu.
Dr. Pontoni: Obe ekscelenci nista govorila kot visoka državna funkcijonarja, marveč kot prava človekoljuba. Posebno žalostno je stanje begunskih otrok. V VVagni je umrlo 6555 otrok v prvem letu življenja. Poročal je, kaj se je storilo, da se to za nadalje prepreči.
Nato je poročal viši stavbni svetnik Machnltsch o načelih, po katerih se bo vršila obnovitev poslopij itd. Tudi Iz tega poročila objavimo vse glavne misli In načrte.
PosL Fon je prečital kot podpredsednik »Osred-liie^a odbora za vrnitev beguncev in obnovo Primorja naslednjo izjavo:
Podpisani člani »Deželnega sosveta za gospodarsko obnovitev poknežene grofije GoriŠko-Gra-diščanske« predlagamo naslednjo resolnclfo: L
Pri bodočih obnovllnih delih Je v prvi vrsti upoštevati domače prebivalstvo, pritegniti je domaČe inženirje, geometre, stavbenike, zidarske mojstre In njihove delavce, mizarske, ključavničarske, kovaške delavnice Itd- domačim podjetnikom Je dati prednost. V drugi vrsti pridejo v po-štev sosedje, kl so že doslej imeli z našo deželo gospodarske uli trgovske stike. Sele na to naj se upoštevajo ponudbe Iz drugih krajev. — Kdorkoli takih domačinov se nahaja v vojaški službi, naj se mu izpo. luje oprostitev, — kar bi moralo biti toliko la/.je, ker je večina nepretrgoma ic ^kJ začetka vojne pod orcijem, ker *-e bila ua^a dežela bolj Reso katerakoli druga prizadeta in :zči?če*\i r.a naborih tik pred vojno napovedjo Italije, — in ker vpo&icaiii iz iiušo dežele uoslej niso	d seči
o u god običajnih dopustov. Večina njih je itak nesposobna zn bojna službo. Ker se stegnejo pri
bodoči obnovitveni akciji uporabljati tudi vofaški oddelki, naj se pošljejo v te naim-ue domači voJaL i.
f
Z oztrom aa dejstvo, da je tudi v skupini »l*« za vračauje beguncev ogromna večina poslopij brez vrat, brez oken in podov ter brez slehernega
pohištva, kakor tudi z ozirom na to, da bo v skupini »A« in »C« takoj veliko mizarskega dela. predlagamo: naj se čim prej vzpostavijo vse domače mizarske delavnice in tovarne. Opozarjamo pred vsem na mizarsko obrt v Solkanu, kjer je bilo pred vojno okoli 600 mizarjev in do 40 mizarskih delavnic, njim v pomoč pa »Družba za obdelava-nje lesa — Solcaneum«. Ta družba je imela v svoji tovarni tudi stroje obrtno - pospeševalnega urada pri c. kr. trgovinskem ministrstvu. Tik pred izbruhom vojne z Italijo je ministrstvo svoje stroje odvzelo. »Solcaneum« je treba vzpostaviti, vodio Scherzerja Ivana, ki je pri 17. p. polku v Juden-burgu v pisarni UI. nad. stot. oprostiti vojaške službe.
Enako Je vzpostaviti veliko tovarno Antona Krlžnlča v Podmelcu ob Bači, opremljeno z modernimi stroji in sposobno za veliko produkcijo vseh lesnih izdelkov za zgradbo poslopij. Voditelj podjetja sin Alojzij Križnič, zdaj črnovoj. stavbni poslovodja pri c. in kr. okrožnem poveljništvu v Peči (Cmagora), naj se oprosti voiaške s!»i?.be. kv?r je doma bolj potreben za povsem ista dela, ki jili izvršuje v Crnigori.
Isto tako ie pritegniti za obnovo dežele mizarsko delavnico s strojnim obratom Antona Ccrnl-Koja v Gorici, Tržaška cesta 18. Zmožna je za veliko produkcijo vseh mizarskih in stavbnih izdelkov. — Anton Cernigoj, roj. 1888?, je sedal črnovojnik-pešec pri 97. polku. II. B. K. v Radgoni — in ga je te službe oprostiti.
Enako Je n, pr. z mizarsko delavnico Anton^ Bavčarja v Selu ln sploh z vsemi takimi mizar-* skimi delavnicami in žagami, ki Jih prijavita pravočasno »Županska zveza« ali »Osrednji odbot za vrnitev beguncev in obnovo Primorja«.
III.
Posebno skrb Je treba posvetiti vzpostavitvi vseh opekaren in »nniren v deželi In pospeševat* ie ustanovitev novih: kjerkoli In kedarkoli Je Izdelovanje že mogoče, naj se z dHom tudi prične. Voditelje In glavne delavce, ako so v vojaški službi, je oprostiti; delavske sile na| se Izpopolnijo z vojnimi ujetniki, zlasti takimi Italijanskimi, ki so V teh strokah že delali v naših krajih ali drugod. Hitro produkcijo je omo ročiti z denarnimi predplačili ali z odplačili že izgotovljenega blaga ter z nakazilom ln preskrbo potrebne množine premoga in drv.
Posebej pa Se opozarlamo:
1.)	Josip Ivančič. zdaj poslovodja, dodeljen vojaški policiji v Szombathely, ima v Prvačin! zelo pripraven svet za opekarno, katero hoče takoj postaviti. Izposlovati mu je dopust.
2.)	Anton pl. Zuccato, veleposestnik v Ozeljanu. roj 1878, zdaj pri tež. top. polku št. 11, v Holicab pri Olomucu. — in
Alojzij Pruiovka, roj. 1881 v Gorici, zdaj pri oddelku za pomožno službo v Gradcu, imata skupno opekarno v Sempasu. Prvi ima tudi čez 300 njivt sveta, ki ga hoče obdelati in obenem sodelovati pri opekarni. Obema je izposlovati odpust Slednji ima sposobnostno kvalifikacijo »C«.
3.)	Rudolf Drufovka, roj. 1879. v Gorici, zda| črnovojnik p. polka 97. in seJaj bolnik v rezervni bolnišnici, tilijanka C — Klosterneuburg, Dol. Av* <e prevzel apnarno laSkega podanika Buzzolinija v Solkanu. Ker Je zdaj na dopustu do 10. marca, ureja to apnarno. da bi lahko kmalu že poslovala, a poleg te hoče postaviti še eno lastno apnarno. Apna bo pa že v Solkanu strnem silno veliko potreba • *» takoj — Priporočati ga je v popoln od-i pust iz voja?ke slu/be. Tozadevni koraki od njegove strani so že v teku.
4) Josip Vulč, iz Ce/soče pri Bovcu, zdaj poddesetnik pri gor. strel. p. št. 2., dodeljen moštvu rek. odd« — Langorio pri Krminu, ima doma opekarno in apnarno. — največjo v okraju. Pro-metne razmere ne dopuščajo dovoza teh materijalij od drugod, — a z raznimi popravami prične lahko že na spomlad, zato naj se takoj izposluje Jos. Vulču odpust in mu omogoči, da spravi v red svojo opekarno ln apnarno.
5.)	Opozarjamo tudi na vlogo parne opekarne Josip Lavrenčič v Postojni, ki ie že pred vojnd Izvažala svoje izdelke v Trst in na Goriško. Vsleđ bližine tega podjetja in ker se produkcijo vsak hip začne, je to ponudbo vsekakor upoštevati.
6.)	Josip Mozetič, roj. 1870., izprašani zidarski mojster v Gorici, je solastnik tudi dveh opekaren. On ima posebno iznajdbo za strope. Zdaj }e pri inž. odd. št. 7, polkov. Pelzl za Gorici. Oprostiti ga je voiaške službe, kajti mož je zelo agilen in podjeten.
»Združene opekarne« v Billah bi lahko v eni opekarni pričele kmalu z Izdelovanjem, druge pa bo treba popraviti. Tehničnega vodjo J. Sauniga, poročnika pri .... bo treba oprostiti vojaške službe.
IV.
Poleg opeke bo treba tudi mnogo kamenja ia kamnoseških izdelkov. V ta namen nal se čim pre| vzpostavijo kamnolomi in kamnoseške delavni:e na bližnjem Krasu.
V.
Izraževaje Njegovi Ekscelenci gosoodu name t-niku svoje polno zaupanje, da posveti svoje znane vrline za vstajenje naše porušene domačije in na-Sega tako neizmerno hudo prizadetega ljudstva v novo boljša življenje, ga prosimo, da blagovoli uvaževati zgoral izražena vodilna načela in upoštevati naštete posamične slučaje ir« vse one. ki jih bodo mogli priporočiti v prihodnje bodi>i p<> pisani člani deželnega sosveta, ali n*ši obnovi i1--Žele služeče organizacije.
V Trstu, dnć 18. februarja 1918.
Posl. Fon je spremljal to resolucijo z mnogimi opazkami, pojasi,ili in dodatki. O vojaških dopustih in odpustih je govoril tudi v deicgaciii z voinlm ministrom, ki se je kazal zelo prijaznega tej akciji. Omeni! ie cclo. da bi se tnogle Jati na razpohge vojaške delavske kompanije. D:«!js je rekel, da trcb»i prej vzpostaviti deželo, šele potem Gorico. Kaj bi koristilo (loričanom, ako ne bo okoličanov doma?
Stran IL
»EDINOST* itev. 47
V Trsi«, dne 20. februarji J ti*
Q. tjamestuik se je iskreno zahvali za lep« besede podpredsednika »Osrednjega odbora za vrnitev beguncev in obnovo Primorja«; zagotavljal je, da se bo prav rad ozira! na lepo In zelo stvarno vsebine le resolucije (Podpirali so io vsi Slovenci In ie bila soglasno odobrena Op poroč.) Oziral se bo tudi na predloge glede oprošCenja od vojaške službe Z veliko vnemo se ie izjava, da |e pritegnit) domače ljudstvo k obnovitvi dežele, ne pa. da bi težave in bedo tega vrlega ljudstva uporabili IbK'L da bi le delali dobre kupčije. Hoćemo obnavljati to lepo deželo: z domačimi močmi, domačim materijalom in — kapifalom! Ako se n. pr. dunajska umetniška družba zanima za našo porušeno deželo, je to lepo od nje. ali. doma hočemo delati z domačimi silami! (Živahno odobravanje). — Zahvalil se je še enkrat na zaupanju io sploh za vsebino gornje resolucije
Dr. Turna ie omenjal načrta, po katerem naj bi se porabila Soča za namakanje okolice V Gorici je že popravljenih 76 hi*, ali le za častnike, katerih je okoli 200 in so drug drugemu napoti, dočim moramo mi čakati tedne, da dobimo dovoljenje, ca ogledamo svoie groblje in rešimo še. če je kai ostalo. — Dalie ie omejil tovarne in vodne sile ob Tolminki (g Osk flahrščeka).
Or. Brunner se je protivil Tumovemu načrtu za porabo Sočine vode, ker bi mogla biti s tem oškodovana velika podietia od Solkana do morja. Govoril je o važnosti načrta zakona, ki je bit pred kratkim predložen v-državnem zboru. Izrekel se je za koncentracijo vseh elek'raren v deželi. Oporekal je posl. Fonu glede Gorice in menil, da treba oboje. Gorico in okolico, vsaj istočasno obnavljati Pri tem se bo ozirati na velike industriie Obe žcleznici ste postavljeni tako, da iu gledaio le od d.ileč. a ne morejo prigrjdili ni!» posebnih tirov do tovarcn.
S tem ie bila seia ob 1 uri pop prekinjena in
se je nadaljevala ob 4. uri popoldne.
Coto! ćtL posl. t Fatea Mm
v seji zbornice poslancev tine 5. februarja 1918.
Ostra sodba o našem državnem gospodarstvu.
(Da lic)
Glede na izdatke za posamezne resorte civilne titrave ni odsek, oziroma njegova večina niti najmanje — manjšina pa seveda Še manj — zadovoljna z gospodarstvom vlade. Očita se jej, da so poMale v času od leta IFS3. do leta 1913. tustica dvainpotkrat. politična uprava v kronovinah in finančna uprava trikrat, a varnostna straža štirikrat dražje.
Potem se sfasi dalie (čita):
^Srednje šole stanejo štirikrat toliko, pri čemer pa ie dvomljivo, ali so srodn'e šole potrebne za urndnišKa mesta, ali uradniška mesta za srednješolce. Zato, da se penzijskf proračun veča dalje, skrbi službena pragmatika.«
Gospoda moja! To so taki prigovori, to je taka kritika javne uprave, da bi se jaz — ako bi po kaki nesreči sedel na vladni klopi — najlepše zahvalil na takem priporočilu za spiejem proračuna.
Tudi čitarno v tem poročilu nadalje, da obre-stovanje državnih dolgov, naletih od leta 1914, znaša 1797'«) milijonov ter da tudi sklenjeni in sedaj namero vani veći dohodki 1543 milijonov kron zat stajajo za to potrebščino za 250 milijonov kron. »Pri tem je pripomniti — se glasi dalje — da od novih prejemkov 823 roiliionov le 135 milijonov K odpada na direktne davke in da se ie od teh 135 miliionov le za 55 milijonov zahvaliti Iznajdljivi misli vlade.« — Vrši se torej najostreja kritika na davčnem sistema, na davčnem programu vlade.
Interesantno Je tudi, kar pravi proračunsko poročilo o novih zahtevkih v finančnem zakona, oziroma o izdaji takozvanih zakladnih listov. Oporeka se. da ni bilo dobro, da se je izdaja teh zakladnih ?is*ov izročila banki — pa bila to tudi evstro-ogrska banka, — ki se more pri tem po pravici nadeiatl In pričakovati svojega dobička. Bilo bi — če so se že izdati taki zakladni listi — bolje, ako bi bila vlada sama direktno razvila ta posel. Toda, v poročilu samem sc sploh ne stavlja nlkaka nada do teh zakladnih listov, kajti zdi se, da je povsem prava argumentacija, da bo, če sc morajo ti zakladni listi dobro obrestovati, država več plačevala, nego sicer: če pa naj bi se nizko obrestovali, potem sc nc bo nikdo menil za nakup takih zakladnih listov. Torej po nazoru poročila ni vlada dobro pogodila ne v enem, ne v drugem slučaju.
Visoka 7-bcrnica! Mi smo poklicani, da povemo svoje mnenje o predloženem proračunu, že raz-pravljnnetn v proračunskem odseku, za čas od J. julija 1917. do 30. junija 1918., ter da izjavimo »ča* n!i »n?.* Potrebščina znaša okroglo 23.SOO milijonov kron, dočim znaša pokritje iz dohodkov le okroglo 4^00 milijonov kron, tako, da skupni pri-mcnjkljui, ki nn| ga vlada pokritje s krediti, znaša okroglo 19 rrilijard kron Pripominjam pri tem, da se glasom zakonske predloge zahteva od nas, da naj damo vladi povsem neomejeno dovoljenje za najemanje kreditov. V členu V U točki 1. in 2^ je rečeno, da je redne kredite — ki Jih je torej po pr« računu predvidevati in ki znašajo okroglo 21000 torej 21 milijard — pokriti s temi in temi kreditnimi operacijami ; v točki 3. pa Je rečeno dalje, da je vlada pooblaščena, da »v zadostitev neizogibnim. po voiirh razmerah izzvanim potrebam prevzame garancije proti poznejemu opravičencu«
Gospoda moja! Kam da plovcmo s tako politiko in takim državnim gospodarstvom, si res ne moremo- domisliti do kraja. Letos bomo imeli že okoli 100 milijard dolgov — državnih, ne morda privatnih dolgov. Kako na! tu rednim potom izhajamo s plačevanjem obresti — človeku se kar omotica dela. Ne moremo pogoditi aa kak način bi mogli ob takih razmerah priti do kakega rednega proračuna . In potem se čudijo ljudje, da se je v neki drugi državi — vsaj po poročilih v listih — pojavila ideja, da enostavno preidejo k bankrotu. Za tiste države, ki dolgujejo vnanjim upnikom, bi pomenilo to odrešitev — to priznam vam brez drugega. Drugo vprašanje pa je, če je to »nobel«, če Je (o pošteno aH ne. Toda pravi se »ko gre za glavo tudi očetu po glavi«; mesto da bi se pogubila stotina milijonov ekzistenc. se more eventualno kot politično potrebo — na kar so menda v Rusiji ie mislili — eventualno enemu milijona omejiti njiii kredite, ali deloma, ali popolnoma. Ali — kaj bi to pomenjalo pri nas? Kaj bi pomenjalo za vse tiste mladoletne, ki so brez njih vednosti ali privoljenja naložili svoje premoženje v državnih listinah, v vojnih posojilih in v sličnem?! (Medklici). Kaj bi pomenjalo za tolike institucije In posamezna gospodarstva, če bl se država odločila za tak korak! Prognostikum za bodočnost more bit _ žal — le ta: trpljenje, trpljenje in 5e enkrat trpljenje! Da bl narodi države In monarhije izrekli
svoje srtglasje s tem — na tem dvomim, Tcakor mora dvomiti vsak pravično mislečL Gospoda moja! S potrebščino skoro 24 milijard, z vsemi temi milijardami ne kupi država nit! enega meter-skega stota žita — It sploh pride do tega, de bo mogla to storiti za svoje narode — to poide na drug račun, kajti take postavke ni v proračunu; to |e prepuščeno tako imenovanemu privatnemu skrbstvu.	<Pridc Se.)
Kazne politične vesti.
Mir z Ukrajino »■ poljsko vprašanje. Poljska država — bodočnosti ie doživela te dni prvo svojo ministrsko krizo — galiSki Poljaki so se zavreli strogo opozicijonalno stališče proti avstrijski vV;-di. To sta dogodka, ki se izpopolnjujeta in združujeta v znak, da le tudi ves poljski narod v kritičnem stanju — radi miru, sklenjenega oied U-kralino in centralnima vlastima, to je: radi meja, ki naj bi ločevale bodočo ukrajinsko republiko in roljsko državo; ker bi namreč po tem dogovoru pripadlo ukrajinski republiki izdatno ozemlje, ki je Poljaki reklamirajo za poljsko državo. Specijel-no galiSke Polrake razburja v veliki meri misel, da bi po rečenem dogovoru vsa vzhodna Galicija z Lvovom vred in tudi del centralne Galicije prešla v nacijonalno interesno sfero Ukrajincev. To bi bil občuten udarec za Poliake toliko z ozirom na njihovo pozicijo v mednarodni politiki, kolikor in še posebno za politično moč Poljakov v naši monarhiji. Predvsem gre za holmsko gubcrniio, ki etnografsko, po narodnostnem načelu pripada Ukraiincem. ki pa jo Poljaki smatrajo kot svoio zgodovinsko posest. O tem sporu razpravlja »Ar-beiter Zeitung« povsem objektivno in ravr.o zato zanimivo V nouodbi z Ukrajino vidi temeljno pogreško v tem. ne da bi kaj vprašali Poljske — ne vlade, ne ljudstva. Saj meja. ki jo določa pogodba, ne bo samo meja Ukrajine, ampak tudi meja Poljske Poljska vlada ni bila zastopana v Brestu Litovskem. ali to vsled okolnosti, ki niso bile odvisne od volje centralnih vlasti. Ruska revolucionarna vlada je sicer pripoznala samostojnost in neodvisnost Poljske. nI pa mogla pripoznat! poljske vlade, ki ne sloni na nikaki ljudski volji in ima svoj obstanek zahvaliti le naklonjenosti osvo-ievatelja. Dogovor z Ukrajino je prišel takorekoč čez noč in Poliaki se morajo — ker so žnio spojeni veliki interesi niih bodočnosti — čutiti narav« nost nulificirane. Ta dogovor ne odgovarja — v kolikor ie v vprašanju polisko oremlie — načelu samoodločbe narodov. Ce že Poljaki niso sodelovali direktno, naj bi se bilo kakorsrhodl skušalo priti žnjimi do kakega sporazuma. Da se to nf zgodilo, skeli Poliake in nam pojasnjuje njihovo ogorčenje, ki si daje duška na vseh točkah. V tem je težka zamuda, pogreška, in centralni vlasti naj bi gledale, da jo popravite Na to pa naslovna sociialnodemokratični list topel apel na gališke Poliake. Eneea naj ne pozabijo — na načrte nemških imperiialistov,, ki so gotovo tudi načrti nemškega vojskovodstva! Ti načrti zapostavljajo sicer začasno aneksijo poljskega ozemlja, aH se jel ne odpovedujejo. Proti tem načrtom ima Poljska — poleg svoje moči — za$5ito hi varnost v av-stro-ogrski rešitvi poljskega vprašanja. Ce bi torej sedaj Poljaki v Avstriji besneH, M delali le pour le roi de Prusse — »za kr»!?a Pribije«, za pruske Imperijaliste. Tega na) bl Poljaki — ob vsem svojem ozlovoijeniu — prezrti. Sicer Izzovejo nevarnost, da nemški Imperializem — požrešen, kakor ie te — ugotovi Miemožnost«, da se nova Poljska obrani v skupnosti osrednjih vlasti, ter da ta Imperljalizeni zopet poseže po svojih načrtih za četrto delitev Poljske! — Na, kakor ne moremo tej argumentaciji v »Arbeiter Zei-tung« odrekati tehtnosti, ostaja za nas — v svarilo avstrijskim slovanskim narodom — dejstvo, da so Poljaki hudo nasedli s svojim neprestanim podpiranjem nemških zistemov, to je: da to njihovo robovanie drugim slovanskim plemenom na Škodo ni moglo prepreCitl. da td jih nemški Imperializem ne izda! v usodni uri. Hudo lekcijo so dobili Poljaki, ki pa naj bo v ponk ht svarilo vsem Slovanom v državi, da se na lepe, n hinavske obraze tujincev nI prav nič zanašati ter da je naša moč le v trdnem sobojevništvu z brati Iste krvi. Tujinec nam kaže prijazen obraz le dotlej, dokler je to njemn na korist. Ce ne tako, pa te v hipu izdaja.
stvari.
Prodaja govejega mesa za manje Unovite.
Danes, v sredo, se bo nadaljevala razprodala govedin#.za neimovite sloje proti preščipnjenju št. 10 izkaznice za nakup mesa In maščob (z rdečo črto) in izročitvi izkaznice št. 25, serija a. b. c. d (z rdečo črto). Nav sako izkaznico se more dobiti ll» kg mesa. Prodaja se začne danes zjutraj ob 7 7 v naslednjih mesnicah:
Pellis. uL Cecilia de Rittmeyer 9, Borgnolo. tiL l-azzaretto vccchio 52. Bruna. ul. Beccherie J.
Zadnik. P. S. Giovanni 6. Pangoni. nL Giuiia 18. Periatti, ul. Barriera 4, Tapazzin. ul. Settefontane 24, Delavske zadruge, ul. Settefontane, Rotco, uL S. Marco 2, Kizzian, ul. del Rivo 38.
Cene:
PrednH deli s priklado. ... K 5*12 kg. zadnji deli s priklado • . . r K 5*76 kg.
Prodaja kuriv?«
Oglje. 10 kg na rdeče Izkaznice. Sv. Jakob: 5t. 1763—1872 (ob. Št. 6) 21. IL. rf. Tesa 5), (cena 84 vin. kg).
Premog, (tosslle). 20 kg na modro Izkaznico. Kjadln: št. 1—34« (ob. št 17) 21. II. «1. Molln grande 20, fcena 1 K 39 vin. za 10 kg).
fHomale vestf.
Tržaško namestnlštvo ta deklaracija. V uredništvo so pričele prihajati pritožbe s Krasa in Istre, da hoče orožništvo s silo zatretl podpisovanje jugoslovanske deklaracije, da je Že večkrat nabiralne pote zaplenilo in — čujte In strmite — zaplenilo celo nabiralno polo darov za Krekov spomenik, in vse to — ker Je »veleizdajalsko!« Menda nam namestnlštvo prisoja toliko razsodnosti, da spoznamo, da bi si ne orožništvo in tudi okrajna glavarstva ne upala storiti kaj takega, če bi ne imelo izrecnega ukaza od zgoraj, to je od c. kr. namestniStva samega!! Orofu Claryju seje pridružil še baron Tries-Skene v nemški nacijo-nalni gonji proti Jugoslovanom. Dobro je to za nas, "ker je naše ljudstvo izpregledalo In spoznalo, kdo ga hoče uničiti, spoznalo, da je na pravi poti, da ne sme odjenjati niti za hip od borbe za združenje jugoslovanskega naroda, kakor ga zahteva deklaracija, ako no2e ostati večen suženj! Tajni
nkaz tržaškega namestništva §e vse hrvatsko in sloven&ko ljudstvo Primorja globoko užalil ln dosegel ravno nasprotni namen! Ranil je Kruto našo s krvjo dokazano zvestobo do ffabsborga. ker je zlobno podtaknil deklaraciji Izdajalski pomen! Poskrbeli bomo, da bo namestnlštvo natančno poučeno o vsebini deklaracije, o kateri Ima doslej informacije !e od folksratov! Poživljamo g. namestnika, naj tajni nkaz takoj omakne, ker H sl-ccr imel neljube posledice. Naše ljudstvo pa naj brez ozira nato 5e nadalje podpisuje jugoslovansko deklaracijo. Vsaka občina, vsak mož. vsaka mati in dekle, vsak, Id doslej Se nt stori!, naj Jo brez strahu podpiše! Ne ustavljajte se pa zahtevam orožništva, ampak naznanite vsako zapleni-tev našemu uredništvu ln pustite, da nrede vso to zadevo naši poslane!, ki so o tem ie poučeni!
Oprostitve vojaške službe. I z poslanskih krogov se nam poroča: Vsled velikega Števila dopisov,«1 jih prejemajo poslanci glede oprostitev, bl biio o-pozoriti javnost na sledeče: Domobransko ministrstvo je razveljavilo vse oprostitve rojstnih letnikov 1899 do vštevši 1894. Za te letnike principijelno ne dovoli več novib oorostitev. Le v izjemnih slučajih Je to mogoče, ako je dotični edini sin. edina delavna moć pri gospodarstvu, ki se nikakor ne da nadomestiti. Za dovolitev oprostite! Je pristojno domobransko ministrstvo. Prošnje se morajo vlagati potom pristojne politične oblasti (okrajno glavarstvo oziroma v avtonomnih mestih mestni magistrat). Pošiljati prošnje naravnost na ministrstvo, ali kakim posameznim osebam ni umestno, ker jih ministrstvo potem vrača, ali zavrača in se tako rešitev zavleče aii pa slaho izpade Velike težave sa s oroinjami za oprostitev takih, ki služijo v fronti. Mnogokrat domobransko ministrstvo reši prošnjo ugodno, izvršitev o-prostltve pa zadene na ovire, ker dotičnika ali vrhovno armadno poveljstvo (ki mora šele dovoliti odnust iz (fronte), ali pa njegov poveljnik kot onebhodno potrebnega — kakor se glasi — ne spusti iz fronte. Ako se prosi za pospešitev kake prošnje radi oprostitve pri domobranskem ministrstvu. je potreba vedno navesti rojstni letnik reklamiranega. kraj in občino ter okrajno glavarstvo. kamor je pristojen, njegov natančni vojaški naslov, šaržo, dan in po možnosti številko, pod katero ie šia dotična prošnja iz okrajnega glavarstva nn domobransko ministrstvo in po možnosti klasifikacijo njegovo (A, B, C). Take urgence lahko napravijo tudi politične oblasti, ne samo poslanci. Seveda tadi take urgence nimajo takoj za-željenega uspeha, ker jih dohaja vsak dan tako ogromno število na ministrstvo, pomagajo pa vendar nekaj. f?3di vojaških doptistov je dotične prošnje najbofie nasloviti naravnost na poveljstva. Poslanci na lastno roko ne morejo prositi, ampak naj prosi vojak na raportu ali pa njegovi svojci. Uspešne bodo prošnje naj preje, ako so potrjene in priporočene cd politične oblasti (občine ali glavarstva) in orožniškega poveljstva. Osebne Intervencije poslancev pri ministsrih ra^i oproslitev so sploh skoraj nemogoče, zlasti 5e ob dnevih sej, ko morajo poslanci vršili svojo dolžnost v zbornici in odsekih.
Uradno se nam Javlja: Dogodilo se Je. da so se našli golobje-pismonoše v pletenici, katero so najbrž s sovražne strani v Spijonažne namene spustili s kakega večjega zrakoplova na tla. Ljudje, ki so našli golobe in pri njih tiskana navodila za sporočanje, so jih oddali. Kdor najde golobe- pismonoše ter druge v špijonažne namene na tla spuščene stvari ter jih odda bližnji vojaški ali civilni oblasti, dobi nagrado, M jo določi c. in kr. vrhovno armadno poveljništvo ali pa c. in kr. vojno nrtnistrstvo.
Vejr.o - pomožni »rad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega •n bralnega društva« v ulici Carintia Št. 39. I. nad., na levo, in »icer, izvzemši nedelje in prazoike, vsak dan od 9 In pol dop, do 12 in pol pop. Ob tem času ie nrad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila In sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno pc-sredovai na pristojnih mestih.
Pr«;aet S Maščobami odpadki. Mestni magistrat opozarja interesirance na določbe ministrske naredbe, izdane 28. decembra 1917, drž. zak. st 51 s, po katerih se morajo vsi maščobni odpadki. i»:>c:si živalske ali rastlinske maščobe, priglasiti v svrlio oddaje »osrednji poslovalnici za olje m maščobe«. Kot pooblaščenka osrednje poslovaI-r.U c posluje v Trstu tvrdka »Luzzatto e Michl-stSdter«, ki Ima svojo pisarno v uL Barriera vec-chia št. 2, IL nadstropje, kamor se moraio obračati intercsitancl Prestopke omenjene narecbe kaznuic politična oblast t globo do 20.000 K aH pa z:tr»' roir. do 6 mesecev.
Zapisujeva nje žlvD na železnic! Je v zadnjem času postalo že tako odurno, da se ljudstvo po vsei pravici mora zgražati nad postopanjem dotičnih organov. Dočim Je na Kranjskem vsakovrstnih živil v obilici, smo na Primorskem naravnost obsojeni v stradanje, ker tudi za najdražji denar n! mogoče dobiti ničesar. C* pa gre človek na Kranjsko, da bi si za drag denar kur>it kuj živi!, da bl ne bilo treba trpeti lakote njemu in njegovi družini, pa ga na železnici ustavijo in mu navadno v St. Petru na Kras« poberejo, kar je s težavo dobil In drago plačal. In kako se t« ravna z občinstvom! Tu ne pomaga nič, če Ima dotičnik kakršnokoli potrdilo, da so živila njegova last, da so morda celo njegov lastni pridelek, tU ne gre za kupčijo, temveč za preživitev družine; živila se zaplenijo in dotičnik mora potem tekati naokrog in delati prošnje, da mu končno okrajno glavarstvo v Postojni vendar dovoli prevoz živil ua Primorsko. Ce se potem prevoz vendar dovoli, je naravnost smešno, da so se živila prej zaplenila, s čimer le ljudem napravlja ponovne nepotrebne sitnosti, težave in stroške. Tako so n. pr. zaplenili tudi veleposestniku Srečku Poljšaku Iz Smarij na Vipavskem 14 kg fižola, lastnega pridelka na njegovem posestvu na Štajerskem. C51 je semenski fižol, katerega je hotel posaditi na svojem posestvu v Smarijah. V St Petru so rali fižol, in treba je bilo dolgotrajnega pričkanja, preden so vrnili fižol, toda ne vsega, temveč samo 4 kg. Ostalih 10 kg so pridržali. Oškodovanec mora seveda sedaj vlagati prošnjo na okrajno glavarstvo v Postojni, da dobi nazaj svojo last Saj ne rečemo, ca; se zaplenjajo živila, s katerimi hočejo brezvestni ljudje delati oderuško kupčijo, toda kar pa Je treba za posetev, kar je treba za preživljanje dotične drnžine, da ne pogine lakote, pa bi vendar moralo ostati nedotaknjeno. Saj smo veu^ar Primorci tpdl enakopravni državljani in mislimo, da Imamo prav toliko pravice do življenja. kot Kranjci ali StajercL Ce Imajo ti vsega dovolj, zakaj naj bi pa potem stradali mi? Posto-
panje dotičnih organov je res tako. da zasluži, če ne drugo, vsaj s človeškega stališča, najstrožje obsojanje.
Is Rujana. V nedeljski številki je priobčila »E-dinost« kratko poročilo o družabnem večeru Ro-janslcega Sokola na pustni torek. V tem poročilu je par pripomb, ki ne smejo ostati brez odgovora. Gospodu Ivu Negro se očita, da je v Igri slovenski jezik »zafrkaval«. To bi mogel kdo krivo ometi--v slabem smislu. G. Negro je le rabil nekaj
Iokalizmov, ko je igra itak zelo popularno pisana. Kakih čutstev pa je ta mladi mož. govori dejstvo, da je načelnik rojanskega Sokola, in sicer tako vnet in marljiv, da je z neverjetno vztrajnostjo znal ohraniti delovanje Sokola skozi ves čas vojne. In sicer tako nspešno, da Je v veliki dvorani Narodnega doma s svojim številnim naraščajem Žel viharno odobravanje. Tak mož. lak delavec sa sokolsko idejo pač ne bo hotel »zafrkavati« slovenskega jezika. Nadalje graja dopisnik, da Je bilo na prireditvi tudi mnogo nedoraslih otrok. Bil je pač to sokolski večer, namenjen tudi naraščaju. Toda otroci so prišli v spremstvu svojcev. Cemu tako zbadati ljudi, ki tako požrtvovalno delujejo tudi ob najtežih razmerah?!
Krekoto slavje. Vaje pevskega zbora za Krekovo slavje se bodo vršile v nastopnem redu: danes, v sredo, zvečer ob 6 vaja ženskega zbora; jutri, v četrtek, ob 6 ženski zbor, ob 6 In pt>) pa še moški zbor. Vljudno prosim vse pevke in pevce, da se polnoštevilno In točno odzovejo. —
Pevovodja.
Veliki koncert v prid sirotišnici sv. Jožefa se
bo vr5il v petek, !. marca, v gledališču PoLteama Rossetti. S-x!eIovala bosta: znana odlična pevka gospa Gina Dejak in umetnik na goslih Cesare Barison. Na klavirju bo spremljal g. CureHch.
Brošura »Kupališta, lječilišta i ljetovališta n Hrvatsko] I Slavoniji«. Začetkom vojne je i/sla ta brošura v zalogi »Društva za promet stranaca« v Zagrebu, Franje Josipa trg št. 15. Vsebuje opis vseh kopališč, zdravilišč in letovišč Hrvatske in Slavonije z mnogimi uspelimi ilustracijami. Inte-
resenti jo morejo dobiti pri navedenem druvvu, a ko pošljejo znamko 30 vin.
DAROVL
s — V počaščenje spomina pok. Vinka Lngehnana in ker se nista mogla udeležiti pogreba, darujeta gg. Ivan Levičar in Josip Goljevšček po 5 K za novo šentvidsko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. (Denar hrajii predsednik podružnice).
—	Ker so drugi nekoga plačali, daruje gospa Diagica Zadjiikova 20 K za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Moški podružnici CMD namesto cvetja na grob g. Vinka Cngelmana, daruje družina Prunk K 10. Denar izročen bUgataiku.
—	Ker je riž tako poceni, daruje dr. Ivan KU movec moški podružnici CMD K	Vladimir Stamcar Isti podružnici K 10'—. Denar braul uprava
Ce&ko Budfevlčka Restavracija (Bosd-kava uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v u!. O. lalatti (zraven glavne poŠte.) Slovenska postrežba in slovenski ledilnf listi.
MALI OGLAS!.
fllMIfffvm	pohištvo, ppun ejke ter zrcala P o'
rrUuUin	kupovalceu. i/kljo^eno. I>n* "iO, L'I..
.2. ifl -3. t.	m. od 3—5 p«>p v ulici R-jiiiui 5*. V.
Bu as.	I*"
nrtl/rflf o '-tiln , ekolic* l-ologna se takoj ilcKlCl trn p . L'lica Teatro f>. vrat«
frrrVTI I«ošteno p<>si «<.uioo	«M hiši. t - eli,
ItJ^lII za i>op Mne. — rii a	dogovora,
f 1 c t Commei cinle ^ itex dva; d»?ftiOf 111. levo. vrata H7.	A 37
Pra
čila
čjM tel«ra kupa.:* Hctei Balk v v Tr- u, uii.Lt Fiat a Castrmi i-rati doLr-inu ia-
17: 1
I ff*«j* dihurje kune ter mi, t ku; im t<o z '.or-LlaiLbf nib cenah. Val* Opliea, Cor»o 3., polna dtsno.	iTliJi
Potrtim srcem oznanjamo vsem sorodnikom, pripeljem in znauietu* ft da je naša priljubljena soproga, sestra, ta^ča in teta, gospa
KARUft ZORKO roj. MA£€
posestni' m
etems, po doTgl iti mu<*nl bolezni, previđena s sv. lakramenll, mirno v Ci*-spudu zaspa'a.
Pogreb predrage poko nice se bo vrši* v četrtek, 21. t ra.e ob 10 pred-poldne iz mrtva n :e mestne bolnišnice v cerk v sv. Antona.
TRST, 19. fej.-trtrja 1918. P.-1 vel Zorko. soi ro ' ^odsoten). Katerlna por. Nusdorfer, An* por. Kočev^r. JoU;ina por. Štruk 1 , sestre. Kristjan Nusdor^er, Alojzij Koćevar, Anton Štrukelj, «vaki. Viktorji NusJorier In Marija Koćevar, nečakinje, Cres posebnega ebves 'la.	Novo jo^ehna p dietj« or-o 47.
h ilijiifjffi t&rfii Ejtt ccs. Is tr. ipost. Isfitansta III. IZREDNA
ces. kr. državna loterija
do >rot.ehie namene. Ta dtnarM loterija vtebuj* 2* 14t> d.iKtkov T gotovim v skupnem sueska Iroa 625 (KA), Giavai dobitek zu <ža
^r 2J3.030 kro.i
Žrebanje §e vrši javno na Dunaju dne 21.
februarja 191 i — Srečka stane 4 krone. S < Čke se dobivajo ▼ oddeiku za tlo »rod« ue lo terije as Dunaja III. Vonlere Zollamt tra-se 5, \ loterijskih na^iralnicah. tobak tr: sli, pri čam poštnih i i Jezniških urvHh. v menjalnicah i t. ti igralni načrti za prodaj Jca >rećk brezj'liCdo. — Srrt£'»<e ne dop^S l: poStni'e posto.
Od ces. k?. rmraalsUsfti t?žmnfb loterij
(Oddelek za dobrodelne loterije).
JADRANSKA BANKA
Trst Via Cassa dl Rlsiarvnlo S
(Last** posla jj Kapital In razerva K li,293.999r<
| FILIJAl,tii5: Duaaj Tefet »»tittatse 7 9, § Dum ovni«. Kotor. Ljubljana. vU-tkovi«. Op*AJja *	Split. & enlk. Za is,
, VLOGE NA KNJIŽICE ---O	•
9 •
o*i doera vloge do dnsva Tzdit^t, Uentai <la«V* p »ću • hulu avoi«t?a Ob <»sit jvAnj» vi ua tokofenj in fciro- tčuaa p » a<>* »v >ra - .\-ire leti ' teki ln nakaznic na vsa ta ia iu >z ;.a-*c* triu
KUPUJE IN PRODAJA: vrolnoim« pirrirj® . r*»rre. obligacije, »astavna pi-iin 1» pri'orite 9 g	»rečke, valnte devi e, f»rome^ itd D.ija
i JMiEOUJME na vredno* na papirje in b %<'» f	v javnih »kliliJč h. SAPE DEPCKITS
PilOMESb. — Prod ja sr razrsdn* lata rje Zs iriT^B'« vsakovrstnih pap rjev proti Irnrzni iz^s^i. reviaija žreo nja stjć.« Itd 'brezplačno .Stavbni kredit, rmnUi« Krediti. Uor oi naro&iLi - Inka-o.
MENJALA CA.---— ESKOMT MENIO
Telefoni; 1463, 17l>3 in 2d7d
v lira da a ura« odttf) 1 popoldni
t	Bi zo javi: J A U »CA N S ti A.
OffiasI, osmrtnice, zahvale ln vsakovrstna naznatula reklamne vs^oinc. na i se pošiljajo aa »Inseratni oddelek Edinosti« —• Ulica Sv, Frančiška Asiške^a 20, pritličje.
I iCfl&OFSt IfliisC
Trst - Uia Stadion 13 - Trsi
Odprt od S' 2 zTOrniib]
Vstopnin] K 2
ZOBOZDHAVN K
Dr. J. Čermak
v Trsto ulica Poste vecc^ile 12 vogal ulice delie Poite.
Izdiranje zobov brez bo-
leeine. — l»iomb ran^e.
~ UMETNI ZOBJE —
GflHBRIHU^
f vsaki večer 5
1 ob 9V» g
• mtstn nrsim"
ttclopnlaa U m
Drve za kurjavo razara Z3 peči, le.'i:ecl]^k3, v d J:u, K 28 za 100 I g na stanovrn'e (za vežlo množino po 1000 k3i K 30 za
100 ka.
Tvrdka ALBEATO FABEA
Trst. ulica Te a 2?, Tetefon 6!5,
Pfaff
mi za šiuanje ln cezanie, prcu! nem-iKl ozern.
SieUleiiEaMnJiDOM" Ste
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsano popravila n|e. — Tvrdka vstanovfjaaa lata 1ITIi —
FRANCESCO BEDNAR
Trst, u!!o Caespanile it 19l
3009 hI
pristnega štajerskega t ina po n»j-nižj h cenah ima ua razpougo in se priporoča svojim cenjenim odjemalcem
fiotsi Gomz", Općina
ZIofomlcsi^G. Pino
v Trstu se Je preselila na Cono it 15
v hi vla zUUrnlca O. Zercuarltz * Fi(lla.
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Ceae zmerne.	Cena zmaroe.