Poštnina plačana v gotovini.
Cvna 25.— lir
DEMOKRACIJA
Leto VIII. - Štev. 9
Trst - Gorica 28. februarja 1954
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. Naročnina mesečno L 100. letno L 1.200. — Za inozemstvo mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223. Goriča štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
v
Se o državljanstvu
Zadnjič smo dovolj jasno in izčrpno pojasnili, kako je z opcijami in kdo nosi odgovornost za to, da jih italijanske oblasti Zdaj s takšno lahkoto odbijajo. Vendar to ni edina in niti ne največja napaka ki je bila Zgrešena pri urejevanju državljanskega položaja primorskih Slovencev, živečih v Trstu.
Z mirovno pogodbo z Italijo je bil določen kot odločilen datum za presojanje državljanskega položaja posameznikov 10. junij 1940, t. j dan, ko je fašistična Italija vstopila v vojno. Kdor je takrat živel v mejah povojne Italije ali v tujini in je bil italijanski državljan ta je ohranil svoje državljanske pravice. Tisti, ki so živeli v izgubljenih pokrajinah im so bili italijanski državljani, pa so to svoj-stvo izgubili, v kolikor se niso po-služili pravice opcije, katera p<i jim mora biti, kakor zdaj stvari stoje, potrjena tako z jugoslovanske, kakor z italijanske strani.
V	ostalem pa je mirovna pogodba popolnoma izpregledala veliko. v naših krajih naravnost ogromno števila beguncev iz obdobja med prvo in drugo svetovno vojno, Ki sc se pred nasiljem ali pa iz razlogov življenjskega obstoja morali zateči v tujino. Dokazov, kako se je v tem času v bivši Julijski krajini izvajala denacionalizacijska politika, je dovolj, od naenkratne u kinitve slovenskih šel, požigov narodnih domov in raznih demonstrativnih procesov ter umorov. Z n;i-mi bi lahko več kakor samo opravičili vso to emigracijo ket tipično politično emigracijo, kateri ni bila odprta nobena druga pot. Zakaj so torej sestavljalci mirovne pogodbe z Italijo popolnoma pozabili na to kategorijo oseb ter so tako dejansko sankcionirali, vsaj glede pra-bivalstva, najpomembnejše rezultate fašistične protislovenske '.n protihrvatske politike. Ze danes, iz komaj šestletne perspektive, vidimo, kako velika je bila ta napaka. To je vprašanje, ki terja, svnj odgovor.
Dokler ne pride na dan morebitno drugačno, seveda dokumentirano po^snUo, si tega dejstva ne moramo razlagati drugače, kakor, nekako takole:	jugoslovanska de-
legacija, ki je bila v tistem trenutku edina poklicana, da zastopa koristi tukajšnjega jugoslovanskega življa, je šla na Pariško konferenco Z načrtom, da pridobi Trst Jugoslaviji. To so bili časi »sedme republike«. Toda Sovjeti, na katere so takrat jugoslovanski komunisti gradili vse svoje upe, so v odločilnem trenutku popustili in videti je, da se jugoslovanska delegacija pri nadaljnjem pofe/cu konference, vsaj kar se tiče Svobodnega tržaškega ozemlja, ni več znašla. Vprašanju, ki jo je nekako razočaralo, ni posvečala dolžne pozornosti in tako je bil zagrešen niz usodnih napak. Poleg tega ne. smemo pozabiti, da so to bila leta, ko se je vabilo v Jugoslavijo celo povratnike iz prekomorskih dežel. V tem smislu je bila razvita zelo močna propaganda iti režim vsekakor ni bil naklonjen misli, odnosno si sploh ni mogel predstavljati da bi se posamezniki iz blagoslovljene »nove stvarnosti« želeli povrniti v kapitalistični Trst. Na takšno pot bi se vendar podali celo reakcionarji. Kakšna nevarnost!
Ce nekoliko pomislimo, se bomo kaj hitro spomnili, da je bilo v tistih letih z<vres tako. Jugoslovanska delegacija, ki bi morala na, mirovni konferenci zastopati tudi koristi tržaškega življa, je gledala na to vprašanje s stališča svoie lastne notranje politike, ne pa s stališču širših koristi in - pravic, med katerimi ni ravno najmanjša želja mnogih primorskih Slovencev za povratek v rojstni kraj.
Temu dejstvu, s katerim se je dejansko potrdilo pravilnost vseh izseljevanj, katera je povzročil fa šizem, so dala svoj pečat še nek.i-(era druga dejstva. C e že gremo mimo meglenih določil mirovne pogodbe o povračilu materialne škode, povzročene tržaškim Slovencem pod fašistično vladavino in mimo odsotnosti predpisov o takojšnjem povratku vsaj tistih institucij in nepremičnin, ki so ie obstale, pa pri obravnavanju vprašanja državljanstva nikakor ne smemo izpregledati, da so jugoslovanske oblasti v nadaljnjih letih Z naravnost sumljivo blagohotnostjo od^oivr-ale na vsako italijansko vpra*art'e glede državljanstvo oseb, katerim ga je predvojna Jugoslaviji da’a enostavno zato, dn so se ln-hko nrimerno zaposlile. S tem so jugoslovanske oblasti zopet bistveno prispevale k izgubi tukajšnjih državljanskih pravic (Konec no 2. »trani)
BERLINSKA BILANCA
Italijanski tisk desničarske smeri je že pred začetkom berlinske komerence izražal mišljenje, da 'oo ta ostala brez vsakega uspeha. Kaj čuda torej, če italijanski desničarji danes zgovorno ugotavljajo, da so dogodki potrdili njihove napovedi! V »CorHieru della Sera« je Augusto Guerriero objavil svoje zaključke, ki pa z logiko nima;o nobenih stičnih točk.
Toda stvari stoje prilično drugače in Foster Dulles ima prav, ko je izdavil, da ga izid konference zadovoljuje. Tik po njenem zaključku so z 'italijanske strani naglaše-vali, da je bil Molotov prisiljen odkriti svoje, karte. Ce. bi ne bili dosegli ničesar drugega kot to, so tudi že nekaj dosegli! Toda zadnji ■razgovor Molotova s Figlom je dal še neko dragocenost, in sicer ug<>-tovitev, da je bila Sovjetska zveza pripravljena opustiti zahtevo po o-hranitvi svojih čet v Avstriji, čr bi mogla računati s tem, da Avstrija svojih vojakov ne bo stavila v službo neke protiruske skupine držav. Tako namreč tolmačijo Ma-lotovljev izraz o potrebi, da ;e Avstrija ne priključi nobenemu vojaškemu sporazumu.
Ne bomo torej prestopili okviri verjetnosti, če zaključimo, da je bilo Sovjetski zvezi manj dc tega, da bi sebi zavarovala pretežnost v Srednji Evropi, kolikor da je težila za tem, da se zavaruje proti nevarnosti povratka nekdanje nemške sile.
Nemčija se namreč z neverjetno brzino dviga iz brezna posledic izgubljene vojne. Ona je že po zlomu 1. 1918 v desetih letih dosegi.a možnost, da se je kot velika odporna sila uprla Poincareovim varnostnim meram. In nemški uspeti v likvidaciji francoske zasedbe Porur:a je privedel do zaostritve nemškega radikalizma in do Hi-tler:evega vzpona ter slednjič rlo druge svetovne vojne. Zdaj se pa Sovieti boje, da ne bi okrepljena Nemči;a spet mogla dati pobude za razmah povračilnih teženj ’n sporedno s tem priepavati k ušiva-, ritvi neke že na pol gotove pro‘.;-sovjetske koalicije, ki bi šla :a tem, da Sovjetsko zvezo potisne v stare meje iz 1. 1920.
Iz te sovjetske bojazni, ki očitno izhaja iz izkušenj, da je za Sovjetsko zvezo (enako kot je bil za Napoleona!) nemški zalogaj neprebavljiv, izvira sovjetska težnja, po sporazumu z Zahodom. Ze v hladni vojni Sovjetska zveza išče načina, da bi se sporazumela. Zato ne kaže govoriti, da se je berlin-
ska konferenca končala brez uspeha.
Vprašanje je zdaj, kako najti načina, ki bi Sovjetsko zvezo privedel do tega, da izprazni Avstrijo in da podonavskim državai i brez lastnega strahu vrne njihovo svobodo. Način, kako so končali berlinsko konferenco z odgoditvijo na ženevsko zasedanje o azijskih vprašanjih, kaže na smer, v kateri bi si Sovjetska zveza hotela izvojeva-ti razne protiusluge.
Da bi to razumeli, moramo pose" nekoliko nazaj. Februarja 1945. leta je bil Stalin za to, da opuiti ali da zmanjša sovjetsko interesno sfero v Srednji Evropi, če bi zavezniki pristali na obnovitev starih ruskih pravic na Daljnem vzhodu, torej v Mandžuriji in na Koreji, Ruska težnja po Koreji, to je po zemlji, ki leži na odprtem morju, je privedla do vojne v vzhodni Azili. Kakor je videti iz načina od-goditve berlinske konference, so prav azijska vprašanja predmet pretežnih skrbi sovjetske politik0. Ce pa naj Sovjetska zveza dobi svobodne roke v Aziji, mora biti zavarovana z zahodne strani. Ona potrebuje torej svobodne roke na Vzhodu in varnost pred napadom z zahodne strani. Vprašanje je zdaj, do katere mere so Zedinjene države pripravljene, spustiti se v take politične kombinacije.
Ze v začetku tega stoletja so Nemci težili za tem, da bi Rusijo privedli do izvedbe svoje azijske politike, medtem ko bi Nemčija mogla pritiskati na Češko in Poljsko ter vplvati na preureditev podonavske Ogrske. V času, ko ;e Velika Britanija opustila svojo »splendid isolation« in sklenila zvezo z Zahodom, je Nemčija <ka-zala pripravljenost podpreti rusko ekspanzijo v Mandžuriji. V Nemčiji je bilo tedaj čuti izrek o potrebi evropske obrambe proti »rumeni nevarnosti« in oboroževali s.) sudetske Nemce da bi razkroje vali avstrijsko monarhijo, da bi taki mogli izvesti tisto delitev Srednje Evropo, ki je Bismarcku lebdela •pred očmi pred vojno t Avstnijo.
Tudi danes v Evropi ne manjka krogov, ki bi hoteli »orientalizaei-jo« Sovietske zveze in osvobodi-, tev evropske sredine od njenega vnliva.
Toda, če je bila v Jalti cena še razmeroma skromna, sc se danes prilike ponolnoma spremenile. Ko je bila Jalta pozorišče znane konference, je bila Srednja Evropa še v nemških rokah in Japonci so držali še pol Azije. Danes je pa Sovjetska zveza v Berlinu, na Duna-
ju, v Pragi, v Varšavi in v Budimpešti, Mao Tse - tungova Kitajska pa preti Koreji in Indokini. Toda prav to trajanje hladne vojne je dokaj utrudilo Sovjetsko zvezo. Zato je Berlin služil v preučitev pogojev za evropsko pomirjenje ob istočasni »preureditvi« Azije.
To so problemi planetarne raz-prostiajenosti, in kaj čuda, če se v Berlinu o njih še niso mogli dokončno sklepati. Toda prav dejstvo, da hočejo nadaljevanje razpravljanj prenesti v mirnejše ženevsko ozračje, more služiti kot potoka z za to, da Sovjeti vidijo svojo korist v zmanjšanju napetosti .v svetu.
Svet potrebuje miru. V notranjosti komunističnega sveta se množe znaki globoke vznemirjenosti. Tudi tam teže ljudje za udobnejšim življenjem; to je pa mogoče doseči samo z večjo izmenjavo dobrin. Do te izmenjave je pa mogoče priti samo s sporazumom na političnem polju! Seveda so pa težave zn to velike. Toda volja je tu, da bi se našla pot do pomiritve!
In če bi ne bilo ničesar drugega kot nekaj naporov v tej smeri, že sar obstoj takih naporov pomeni nekaj pozitivnega in zelo zanimivega.
Juri \ Washin g ton
»Prvi v vojni, prvi v miru, prvi v srcu njegovih rojakov« — ta ponosni napis ima nagrobnik Jurija Wa=hingtona na njegovem grobu v Mcunt Vernonu. In ne zaman, saj gre ravno njemu kot vrhovnemu poveljniku v neodvisnostih vojni in kot prvemu predsedniku Združenih držav glavna zasluga za
ustanovitev te danes najmočnejše države sveta.
Jurij Washington se je rodil 2J. februarja 1732 v Westmorelandu v
takratni britanski koloniji Virgi* ni ji. Ze z 19 leti so ga ‘menovali za majerja v virginijski milici, s katero se je udeležižl »francosko -indijanske vojne«. Leta 1759 se je poročil z m’ado in bogato vdovo Marto Custis, ki mu je v zakuri prinesla dva otroka,
Odnosi med svobodoljubnimi a* meriškimi kolonijami • in Anglijo so se naglo slabšali in leta 1775 je kontinentalni kongres v Filadelfiji imenoval Washingtona za vrhovnega poveljnika vseh ameriških oboroženih sil. Dne 4. julija 1776 so proglasili neodvisnost A-merike in prišlo je do vojne z Veliko Britanijo. V začetku je Wa-shi.ng.ton doživel vrsto porazov, njegovi žilavosti in trdni veri v pravično stvar svobode pa gre hvala, da so Američani vzdržali v najtežjih urah in končno dosegli .zmago, ko se je zadnja velika britanska armada -udala pri Yorktownu.
Leta 1789 so po sprejemu "ameriške ustave izvolili Washingtoiu za prvega ameriškega predsednika in leta 1793 ponovno. Po .koncu ;e-ga obdobja se je umaknil na svoje posestvo v Mount Vernon, kjer se je posvetil svojemu najljubšemu delu: kmetovanju. Kmalu hato je umrl.
Pogled p humanistični Berlin
Redki so Slovenci, ki bi jih letošnja zima pripeljala v Berlin, in še bolj na redko so posejane tržaške Slovenke, ki bi vtaknile svoj radovedni nos celo v komunistični Beilin, in to brez komunistične izkaznice in šopa priporočil g. Vida-lija.
Paradiž že od nekdaj draži, žensko radovednost, rdeči paradiž pa je zame še prav posebno zapelji'/, odkar sem si ogledala Titov posnetek in ga primerjala s propagandnimi čari v »Primorskem dnevniku«, s katerimi v nadaljevanjih streie tržaškim Slovencem g. tir. Bartol. Človek je v resnici nezn-popadljivo božje stvarstvo! Včasih sem nvslila, da delimo človeške o-či po barvi, odsevu, blesku, obliki, velikosti itd., sedaj pa vem, da je na tem božjem svetu tudi nekaj ljudi, ki so slepi ne samo za barv°, par pa tudi za pravicoljubnost in resnico. Zaključek prve polovice XX. stoletja je ustvaril kar pre7 več takih očesnih spačkov, posebno me<\ partijskimi potniki in sopotniki. So to pač neizogibne ir-
Opuščanje nacionalizma?
Pella je moral odstopiti zato, ker so zelo vplivni demokrščanski krogi .z zaskrbljenostjo opazili, kako je vlada s pomočjo monarhistov in fašistov vse bolj bredla v nacionalistični pravec in zaradi tega zanemarjala svoj socialni program.
Temu socialnemu programu bi bil moral dati izraza Fanfani, toda propadel je zaradi tega, ker so nv.i socialisti Saragatove struje odrekli sodelovanje. Toda to sodelovanje, ki ga socialisti niso hoteli dati Fanfaniju, prožijo zdaj Scelbi, čeprav je Scelba dokaj zasovražen kot bivši minister notranjih del De Gasperiieve volilne vlade.
Scelba se ie sicer trudil, da bi. s svo;im govorom v Bologni tolmačil in oT>rnv'čil svoje tedanje po-četie in uspelo mu ie, da se je do-kai soreitno spravil v ospredje in odrinil kandidaturo De Gasperija. Ker si ie zagotovil sodelovanje vseh Ustih strank, ki so tvorile De Gašperjevo koalicijo, more zdaj 7 določeno samozavestjo stopiti -pred parlament in pred senat. Zato moremo računati s tem, da bo dosegel potrebno, čeprav skromno delovno večino. Vendar pa ta večina ne bo tista, kot ie bila Pellova in prav značaj te drugačne večine je vreden pozornosti.
Vse kaže. da stoji Italija danes pred globokim ideinim in socialnim r>rorybratom. Socialistični po-sVns.i d^mokrščanov in članov ka-t.r,i-'svrt aWiip kažoio iasno. da ie notranje stanje zelo
širokih mas nasnroti „0iiih in obiesthih« ie prisil ,j„	v	številnih delnih	iz-
Onis <stan!a na italijanskem *M«ni H i p kl5i»b vsem De Gason-ri;o-uJm r>vizadevaniem še vedno ne i«	r> marveč tudi sramotno,
le	Ttaliianom	do zavesti.
Ko pomislimo na birokratske u-
krepe v vprašanjih pokojnin, likvidacije odškodnine za škodo, ki jo povzroče železniške ali elementar ne nezgode, in če s temi opažanji primerjamo stvarne in globoke kritike s komunistične strani, tedaj se ne bomo čudili, da nosilci italijanskih oblasti vse bolj prihajajo do prepričanja, da je ne samo potrebno nekaj ukreniti, da bi se ti ne-dostatki odstranili, marveč da je na tem področju treba enkrat prodreti do dna, če se hoče preprečiti, da bi italijanski narod na novih volitvah današnjega reda popolnoma ne ovrgel.
Italijanska demokracija vodi torej obupno borbo za svoj obstanek, in če vsi znaki ne varajo, ne bi hotela pasti več v nove pogreške, ki bi zanjo mogle postati u-sodne. Ce širokim masam brez revolucije ne bodo hoteli dati vsega tistega, kar bi mogla doseči z revolucijo, če današnjega sovraštva zapostavljenih in siromašnih čim-prej ne umirijo in razorože, če ne bodo ustvarili sredstev za nove obsežne investiciie (te potrebe bodo pomirile pa doslej še nepoznan a-pel na davkoplačevalce), če ne bodo zelo energično reagirali na razne škandale nove razvratnosti, bi nekega dne mogla nastopiti zelo nevarna opredelitev v smeri radikalnih sprememb.
Ce postavimo torej, da bo Sce!-bova vlada prvenstveno socialna vlada, tedaj moramo priti do zaključka, da bo za uganjanje nacionalizma preostalo le malo sredstev in prostora, vsekakor veliko mani. kot ie bil to primer od marca do novembra 1953. leta, ko so tržaški ulični izgredi nosili žig italiianske izdelave s r>reko Soče. Seveda bodo še vedno na razpolago velika sredstva bankokratov in težkih industrialcev za vzdrževanje poklicnih rodoljubov, za namere priredb
»spontanih« uličnih manifestacij. Toda topot bodo to ulične prireditve, pri katerih bodo mladeniški »mučeniki« nastopali v prvih vrstah, med.tem ko se bodo voditelji skrivali za zaveso raznih narodnih nalog. Toda v mnogo manjši meri bodo mogli računati na to, da bi se zan'e zavzemala vlada, da bi na ljubo in korist nacionalizma kompromitirala svoje socialne dolžnosti. Kajti Italijanom postaja vse jasneje, da si s svojim nacionalizmom sami kopljejo jamo in da s tem prispevajo le k 'ačanui desničarske, v vse večji meri pa levičarske skrajnosti.
Toda če bi bilo to vse, še ne bi bilo toliko škode. Toda protisio-vanska smer ita'i;anskeea nacionalizma, ki pr’M’3 do izraza v albanskih, hrvatekih, črnogorskih, bolearskih. romunskih in madžarskih revindika'”' 'ah. ie prav v zadnjem času rodPa učinek, ki je pa naravnost nasproten pričakovanemu, in sicer 'ač^nV zunanjepolitičnega vpliva boVševizma prav v tistih kra>ih, ki nai bi po italijanskem pričakovanju odpadli od komunizma.
Ta ugotovitev, do katere bodo pre' ali sl»i nrišli tudi ssm; itali-'anski opazovalci, pa v bistvu pomeni kliuč za bodočo itali'ahsko politiko. Vse iasneie ho prišla na dan resnica, da bo Ita':in edino z lojalnim oouščaniem današnie na-; c:onalistične napetosti prišla v položaj svobodnejšega nastopa in le tako ji bo uspelo pridobiti tisto zaupanje, ki ga je zadnje mesece zaigrala.
Priprave, ki jih za obletnico 2\ marca vrše in o katerih razprav-1'amo posebej, ne bodo dokazale drugega kot to, kolikšno škodo trni ugled Italije zaradi politike, ki ii sicer ne more prinesti drugega kot vedno nova razočaranja.
tve novega poklica ter okulisti zahodnega sveta -bodo morali tej socialni in moralni nadlogi posvetiti vse svoje sposobnosti, če hoče;o resno preprečiti, da svet ne postane ena sama Potemkinova vas.
Meja priložnostna italijanska znanka, ki svoje zamisli za izlet v rdeči paradiž ni pobrala na lastnem zeljniku, pač pa si jo je kakor sem kasneje ugotovila — izposodila pri nekaterih švicarskih časnikarjih, ki jim je podoben izlet na podoben način prav tako uspel, mi je priporočila, naj si o-mislim nekaj obnošenih oblačil, češ da se na ta način laže prikrijem očesu komunistične postave. Dcdala je še, da so časnikarji — med katere se seveda ne smem prištevati — posebna poslastica za komunistične vopovce (Vopo-Volks-polizei - Ljudska policija).
Končno pa tako strašno le ni bilo v rdečem paradižu — vsaj zame ne — saj sem se vrnila živa in zdrava. To pa, kar sem videla z lastnimi očmi, ki jih slučajno še ni napadla rdeča očesna spačkovi-na, je bilo močno hudo. Je pač tako na Zahodu, da mnogi ne verujejo in tudi ne morejo verjeti, zato ker je resnični komunistični svet v svojem lastnem skotišču -stronomsko oddaljen od duhovnega obzorja 'zahodnjaka. Težko bi kdo razumel, da je komunistična stvarnost dejansko en sam nepretrgan pritisk, podoben razpoloženju človeka, ki ga tlači m8ra. Vzhodni, pravoverni komunistični svet je sestavljen iz kulis in fasad: je to nekak gledališki oder s premeteni! vrviščem, ki vodi vse življenje komunističnega podanika. I.e redke so tiste lutke, ki igrajo glavne vloge. Obrazi in drže ljudi r-.-zodeva o nedvoumno, da so vrvice pošteno zamotane. Nezaupanje ie bistvena poteza vsega življenja v rdečem paradižu.
Ogromni plakati, transparerui. orjaški portreti komunističnih samozvancev kričijo o prisotnoj.i najbolj tragične drame človeške zgodovine. »Tovariš, proži svojo roko miru! Partija nikoli ne pogreši! Cast delu za ljudstvo!« itd. Parole in krilatice v prav takem izobilju kot volilni plakati pri zadnjih tržaških volitvah! Ljudje se pa za vse to prav toliko brigajo kot Tržačani za cmerikavosti svojega župana.
Srečno sem se izmuznila skozi brandeburška vrata, ozališana z rdečimi zastavami in srepimi pogledi vopovcev ter se kaj kmalu znašla na sloviti cesti »Unter den Linden«. Po lipah seveda ni sleda, zato pa sajastih kupov razvalin na pretek. Za te skrbi »ljudska oblast« po načelih nekdanjega ljubljanske-ea župana o snegu in njegovih na-všečnostih. Bog ga je dal, Bog ga bo vzel! Vzhodnoberlinske razvaline so dali Rusi, Američani in Angleži, vzele pa jih bodo komunistične obljube....
Tudi tu sami transparenti in parole. V daljavi zablišči »Stalinov drevored« z ogromnim napisom »Cesta bodočnosti«. Tudi tu komunisti ne izhajajo brez prerokovanj!
Nekaj obljub j>a so le izpolni'i. Ducat novih stavb v Hitlerjevem slogu je zraslo, da kot zvijačne kulise zaikrivajo stvarno bedo. V teh stavbah se košatijo partijski funkcionarji in aktivisti. Nekoliko dalje leži središče »elegantne vzhodnoberlinske frakarije«, razkošna kavarna »Varšava« in nekaj HO (nekake Titove Na-me - Narodni magazini) trgovin. Tu si lahko partijska gospoda nakupuje vse, kar ji srce poželi *— seveda po fantastičnih cenah.
Tu in tam srečam po kakpUa rti-; sitega vojaka. Tudi lega so ogoljufali, česar se seveda on niti ne zaveda, vsaj ne v tisti obliki kot njegovi civilni sotrpini. In prav na tej nezavednosti stoji in se vzdržuje sovjetski velikan.
Ko sem zapuščala sovjetski Berlin, bi se skoro zamotala v ljudsko policijsko mrežo. Vopovci ro sklenili živo verigo in med njimi ni manjkalo tudi nekaj oškornje-nih rdečih Maričk. Mlade, neizkušene neotesanke, polženske z g.j-zdovniško držo in prav takimi manirami.
Kdor biričem ne ugaja, ga zgra-bij- in odvedejo na telesno preiskavo. 'Neki delavski ženski se ;e tako zgodilo. Pred seboj je potisk i-la starinski in polomljeni voziček. Vopovci vedo, da ljudje radi tiho-taipijo v. otroških vozičkih. Pol k^ masti ali sladkorja, morda celo h-meriški daritveni paket je mogoče prikriti v takem vozilu. Poskušala sem ugotoviti, kaj se bo zgodilo z žensko. »Naprej, marš!« kričijo oi-riči in že me je eden izmed njih krepko sunil pod rebra, da se mi je kar zabliskalo pred očmi. Pri tem sem nehote stopila na konico škojnja zanesene uniformiranke. »Bloeder Hund!« (»Pes neumni!<;) je odgovorila na moj vzklik: »O-prostite!«
Nekaj korakov dalje stoji nekaj zahodnih stražnikov in prav tem je moja zunanjost vzbujala nepotrebno pozornost. Policijski narednik me je pobaral za dokumente. Pokazala sem mu svoj jiotni list. Obraz se mu je čudovito podaljšal in že v naslednjem trenutku ,e
oklical na pomoč policijskega komisarja. Po nekaj dolgotrajnih telefonskih razgovorih me je končno rešila moja italijanska znanki, ki mi je pred odhodom v rdeči paradiž zaupala svojo telefonsko številko. Policijski narednik mi je ob slovesu dejal:	»Gospodična, imeli
ste vražjo srečo!« Da, da, mi vsi, ki smo na tej strani železne zavese, smo imeli do sedaj vražjo srečo; pazimo samo. da jo bomo obdržali tudi za naprej!
Ce bi bile naše rdeče gorečnice iz trga Ponterosso št. 6 z menoj, bi ji gotovo spreletel isti preudarek, čeprav bi si ga ne upale glasno povedati.
Skoda, da sc boliševiki tako skopi s prestopnimi dovoljenji v rdeči paradiž; koliko manj partijskih potnikov in sopotnikov, ki niso ko-munistčni plačanci, bi bilo na Zahodu! Morda pa so prav 7, a to tako skopi.
SASA
VESTI z
O R I Š K E G A
Pravična borba za našo stvar
Od te borbe nikoli ne bomo odnehali I
Krivična in protislovna izjava videmskega prefekta dr. Candolini-ja
Nikjer na svetu človek ne naleti na tako goiostasna protislovja, kot jih mi Slovenci v Italiji moramo slišati iz ust tudi visokih in vplivnih laških mož, ko gre za priznanje naših še tako jasnih in upravičenih pravic! Komunistična dialektika je orodje, ki se ga komunisti poslužujejo ,v borbi za dosego svojih ciljev: cilj in sredstvo obsojamo kot zgrešena! Pa se vnedar pri komunistih ne dogaja, da bi svojim podložnim narodom ali manjšinam zanikali jezikovne pravice in jih glede tega preganjali in mučili.
Pod Italijo pa trpimo mi Slovenci glede jezikovnih pravic in narodne zaščite sploh kar najgrše ravnanje, in to že od leta 1866, ko so naši bratje v videmski pokrajini prvič nesrečno padli pod Italijo.
Fašizem nas je, rekli bi ob splošnem odobravanju vsega italijanskega naroda in le z malimi častnimi izjemami, hotel kratko in malo vse iztrebiti s te zemlje, na kateri živimo od vekov!
Leta 1945 je rimska vlada slovesno izjavila, da bomo uživali, kar nas ostane v mejah Italije, najširše jezikovne in splošne narodne pravice tako v zasebnem kot v javnem življenju.
Videmski prefekt dr. Candolini je jeseni istega leta v posebnem u-radnem pismu na slovenske duhovnike v videmski pokrajini to vladno izjavo ponovil ter poudaril svojo zahtevo, da se kult slovanske narodnosti mora zajamčiti in spoštovati. To isto slovensko duhovščino je v istem pismu prosil, naj mu javi vsak primer nasprotnega postopanja v kraju, kjer svojo duhovniško službo opravlja.
Pred nekaj leti nas je dr. Can-dolini zaradi pripravljanja osnutka deželnega statuta povabil na poseben sestanek v Videm, kjer pa je zavrnil našo zahtevo, da se priznanje naših jezikovnih pravic in narodnega zastopstva kot takega v javni upravi vnese v statut.
Dobro ga je takrat podpiral tudi dr. Angelo Culot iz Gorice, ki je že ob raznih prilikah nastopil proti našim pravicam.
»Patrie dal Friul«, štev. 5-6 od ■tega leta, pa v dolgem članku polemizira z dr. Candolinijem, kateremu očita, da je na seji videmskega pokrajinskega sveta 9. januaria t. 1. rekel dobesedno: »Govoriti o mešani jezikovnosti v naši deželi,, bi bilo resnično in pravo izdajstvo.«
»Patrie dal Friul« stavi ja to dr. Candolinijevo izjavo na laž, ker m jasno dokazuje, da — kjer mešana jezikovnost že obstoja je ni moči niti zanikati niti ne govoriti o kakem izdajstvu od strani tistih, ki po določilih ustave same (člen 6) zahtevajo, da se vse le določbe glede jezikovnosti uradno izvedejo, da se ustava ne krši!
Tako pravi »Patrie dal Friui«, da imamo v naši deželi furlanšči-no, slovenščino, nemščino in italijanščino! Vsi te. štirje jeziki so od nekdaj tu doma in ustava jih v svojem 6. členu, vsaj kar se tiče furlanščine, slovenščine in nemščine, izrecno priznava kot jezike, ki jih je treba s posebnim ustavnim zakonom zaščititi!
In »Patrie dal Friul« vztraja, da gre očitek izdajstva le tistim, ki resnice in ustavnega določila ne spoštujejo ter grozi dr. Candolini-'ju, da objavi okrožnico, ki jo zgoraj omenjamo in ki smo jo s tega mesta že večkrat objavili, katero je on, kot videmski prefekt, jeseni leta 1945 izdal na slovensko duhovščino s priznanjem vseh jezikovnih pravic Slovencev v Italiji in z zagotovilom, da bodo spoštovane obenem s kultom slovanske narodnosti!
Ta okrožnica ali pismo nosi datum: Videm, 18. septembra 1945 in številko 4569/Gab.
KDO JE IZDAJALEC?
Da pokažemo dr. Candoliniju njegovo lastno protislovje in »izdajstvo« nad resnico in nad obljubami ter nad slovenske jezikovne pravice, ponatiskujemo dobesedno v italijanščini to pismo-okrožnico, ki se glasi:
» S. E. il Ministro deli’ Interno mi da notizia del Vostro reclamo a proposito delVuso della lingtia slovena.
II mio pensiero in proposito ri-sulta dalla lettera della quale uni-sco copia.
Intendo che sia rispettato piena-niente il diritto al culto della na-zionalitd slava nelVambito detla
vita dello Stato Italiano e in tal senso daro disposizioni.
Se qualche specifico incovenien-te ancora si verificasse, Vi preg o di segnalarmelo in modo preciso indicando persone, tempo e luogo ed io non manchero di intervenira.
Frattanto mi e grato assicurarVi il vivo interessamento del Gover-no Nazioruile a favore della liber-ta delle popolazioni slave incluse nel nostro Stato e Vi prego di va-lutare debitamente ln portata delle dichiarazioni che nelVagosto p. p. emetteva in proposito il Consiglio dei Ministri.
Non dubto poi che anche la S. V. Rev.ma concorrera alVopera che tutti i cittadini devona svolgere perchč, all’infuori dello inaspri-mento di nazionalismi, i popoli si guardino, si rispettino e si amino nello spirito di liberta, della de-mocrazia, della umana c oopera-zione. «
Ta današnja objava dr. Candoli-nijeve okrožnice velja tudi kot dokaz listu »Giornale di Trieste«, koliko veljajo i ministrske i prefektove izjave in obljube v Italiji, ko gre za Slovence, ki tu že od vekov bivajo na svoji zemlji.
Iz tega je tudi razvidno, s kako resnimi ministri in prefekti imamo Slovenci v Italiji opraviti. Vse nam priznavajo in obljubljajo, ničesar ne dajo in spoštujejo!
VABILO LISTU »GIORNALE DI TRIESTE«
Ker se »Giornale di Trieste«, št. 2272 od 23. t. m., lažnivo in precej neumno zaganja v »Demokracijo« od preteklega tedna zaradi njenih člankov v zadevi opcij, vabimo ta list, naj se oglasi glede vladne, dr. Candolinijeve izjave od leta 1945 glede ravnanja s Slovenci v Italiji, ter nam dokaže, črno na belem, kako sta vlada in prefektura svoje takratno priznanje in obljubo dejanski ostvarila in Slovence jezikovno v zasebnem in javnem življenju zaščitila!
Hkrati pa vabimo isti »Giornale di Trieste«, da se potrudi objaviti v celoti in dobesedno vse, kar smo v »Demokraciji« od preteklega tedna glede opcij napisali in objavili, da bo ne le naša slovenska javnost, marveč tudi italijanska, videla in se prepričala, kako gorosta-sno laže in zavija, ko tako piše, kot je pisal v svoji štev. 2272 od 23. t. m.
M' smo v »Demokraciji« od pre teklega tedna prosili milosti, <o smo goriški prefekturi nasvetovali, naj ravna s slovenskimi optanti širokogrudno, ker smo izrecno poudarili, da so slovenski optanti, ki so tudi italijansko govoreči, bili upravičeni optirati za ohranitev i talijanskega državljanstva že po določilih mirovne pogodbe, ki je ne moreta ali vsaj ne bi smela spremeniti niti Italija niti Jugoslavija niti posamezno niti skupno in dogovorjeno!
'Poudarili smo tudi kričeča pro'i-slovja in krivice, ki se dogajajo pri odobravanju opcij od strani
prefekture in smo prav zaradi tega izrazili željo, naj bi ,z vsemi optanti ravnala prefektura enako ter jim vsem skupaj opcijo potrdila.
Rekli smo tudi, da prefektura zavrača odobritev opcije prav tistim slovenskim optantom, katerih otroci so prisiljeni obiskovati italijansko šolo.
Gospodje okrog »Giornale di Trieste« bi se lahko sramovali, ko tako potvarjajo resnico, kot so jo potvorili v svojem članku, ki ca danes omenjamo!
KLJUB VSEMU SE ZAŠČITA SLOVENCEV V ITALIJI MORA IZVESTI
Kot že enkrat prej, ponavlja »Messaggero Veneto« od 23. t. m., z objavo vesti, da je poslanec Preti prosil rimsko zunanje ministrstvo, naj mu pojasni šolski položaj Slovencev v Italiji.
»Messaggero Veneto« pravi, da je temu poslancu dalo zunanje ministrstvo izjavo, da slovenske šole na Goriškem dejanski že delujejo. Kar se pa splošne zaščite Slovencev tiče, bo to zagotovljeno z izvedbo posebne avtonomije dežeie Furlanije - Julijske krajine!
Zato ponavljamo mi Slovenci s .tega mesta željo, naj vsa oblastvn ravnajo s Slovenci v Italiji pravično in človečansko ter naj se izognejo vsaki krivici, tudi že v izjavah, ki utegnejo škodovati ugledu države in oblasti same.
Ugrabljeni Grki v Benetkah
Na prizadevanje mednarodnega Rdečega križa so madžarska obla-stva te dni dovolila povratek v domovino 1231 Grkom, ki so jih bili Markosovi komunistični grški u-porniki pred sedmimi leti na begu ugrabili in odpeljali s seboj.
V nedeljo 21. t. m. so reveži s posebnim vlakom prišli v Benetke, kjer so se vkrcali na ladje in odrinili proti Grčiji.
Vsi so bili v obupnem zdravstvenem stanju, vsi strgani, premraže-ni in sestradani, otroci do 90-letni starčki in starke, moški in ženske.
Prizori na beneški postaji so o-pazovalce ganili do solz!
Komunisti nimajo spoštovanja, nimajo, usmiljenja do človeškega bitja; komunisti so zločinci!
Strašna smrt v ognju
V nedeljo je dvajsetletni domačin Vojko Terpin iz Valetišča v Steverjanu našel hudo smrt v ,o-gnju. Delal je pri neki tvrdki na Soc pod dolnjim mostom, kjer je bil uslužben kot prevoznik peska in gramoza. Da bi se nekoliko o-grel, je vlil nekaj nafte na goreča drva. Toda plamen ga je zajel in kmalu je bil ves v ognju. Hotel te je vreči v .Sočo, pa je bila zamrznjena in tedaj je stekel proti cesti in vpil na pomoč. Neki avtomobilist ga je ovil v odejo in nagip pripelial v bolnico, kjer pa je kmalu podlegel težkim opeklinam.
Ubogega mladeniča smo ob velikem spremstvu domačinov pokopali v torek 23. t. m. Vsi iskreno sočustvujemo s težko prizadete družino mladega Vojkota in ji izrekamo naše sožalje. Dobrega m pridnega Vojkota pa ne bomo pozabili!
iz zgodouine beneških SIobehcbb
Svojčas smo v našem listu v podlistkih objavili daljši spis z zgodovinskimi, zemljepisnimi in dialektološkimi podatki o beneških Slo-vencih. Zdaj hočemo ta opis samo dopolniti z navedbo določil za imenovanje župnika in njegovih vikarjev po ordinariatu oglejskega patriarhata. O stvari smo razprav-, ljali v že omenjenem spisu pod poglavjem o cerkvenem dostojanstveniku, ki so mu pravili »vicarius Sclaborum«, in ki je imel svoj sedež v Tarčentu.
(Podajamo v posnetku samo nekatere odstavke iz latinske listine, napisane v Vidmu 9. februarja leta 1602:
«... traciar.dum et concluden-ditm super Cancotrdia cum D. D. Consortibus et Hominibus Tarcen-ti circa Capellanum Sclabum . . . «
» . . . et debeat pariter, et tenea-tur idem Plebanus se Vicarius suo sumptu, hoc est ex realitibus praedicti Plebanatus et Quartensis habere Sacerdotum Capellanum i-doneum pro administratione Sacra-mentorum, et scientem linguiam sclabonicam pro curatione Animn-rum sclabonicae subditarum eis-dem D. D. Consortibus Tarcenti.«
Gre torej za pogodbeno določbo, sklenjeno med pristojnimi cerkvenimi oblastvi in domačini iz Tar-čenta o imenovanju »vicarius-A Sclaborum« in njegovih dolžnostih. Ta je namreč moral na svoje stroške oziroma na stroške svojega vikariata vzdrževati duhovnika, ki bi bil primeren za podeljevanje svetih zakramentov, in ki bi bil vešč slovenskega jezika, da bi mogel uspešno vršiti dušnopastirsko službo med slovenskimi verniki.
Sestanek uoliuceu na Placuti
'Naša občinska svetovalca, gg. dr. Birsa in -Rudi Bratuž, sta za nedelo popoldne 21'. t. m. sklicala na iPlacuto sestanek, zaenkrat sami nekaterih slovenskih volivcev, in jim podala poročilo o njihovem dosedanjem delovanju v goriškem občinskem svetu.
Orisala sta težak položaj slovenskega svetovalca sredi gluhih u-šes in 'Slovencem nenaklonjene tei slabo razpoložene italijanske večine. Govorila sta o vztrajni borni za priznanje in obrambo naših jezikovnih pravic, o svojih nastopih za razna vprašanja, ki se tičejo vsega goričkega občinstva, še posebej pa slovenskega dela goričkega prebivalstva.
Oba naša svetovalca sta poudarila potrebo jx nujni povezavi z vso našo javnostjo ter izrazila želje, naj jim vsakdo sproti javi potrebe ali krivice, ki se godijo, da lahko takoj nastopita pri županu in v občinskem svetu, pirajoč se pri takih nastopih tudi na gDs ljudstva, ki mora biti zaščiteno vse v isti meri in stopnji enakopravnosti.
Dr. Sfiligoj in dr. Kacin sta 'e dr. Birsi in Rudiju Bratužu -zahvalila za njihovo dosedanje delo in trud, z zagotovilom, da ju naša javnost z zanimanjem spremlja m podpira na delu, za katero sta od
G O SPODARSTVOI
O GNOJENJU
Čimbolj zemljo izkoriščamo, tembolj jo tudi izčrpujemo. Zato moramo skrbeti, da zemlji vrnemo, kar smo ji z raznimi pridelki odvzeli, to je, da ji vrnemo odvzete hranilne snovi.
Glavne hranilne snovi, ki Mh zemlji z raznimi pridelki odjemlje-mo, so: fosfor, kalij, dušik, apno in tako imenovana rastlinska snov ali humus.
FOSFOR je najvažnejša hranilna snov za zrnje, ker ga napravi kleno, to se pravi težko ali bogato na škrobu.
DUŠIK vpliva na bujno raščo rastlin in napravi temno-zele.no listje, kar pomeni, da je taka rastlina zdrava. Iz tega razloga je zlasti mladim rastlinam gnojenje z dušikom neobhodno potrebno.
KALIJ vpliva na razvoj rastline, posebno korenin, in kar je najvažnejše, obogati sad na sladkorju, kar je posebno pri grozdju zelo velike važnosti.
APNO deluje različno:	razkraja
zemljo, deluje kot hranilna snov in razkisuje kislo, to je močvirnato zemljo. Z apnom razkrojena težka zemlja postane rahla in korenine laže prodirajo v iskanju hrane.
RASTLINSKA- SNOV ali HUMUS je zelo važna za bogato roditev zemlje. Crna zemlja, to je bo-
gata na humusu, je zelo rodovitna!
Vse navedene snovi vsebuje v večji ali manjši količini hlevski gnoj. in zato pravimo, da je kralj vseh gnojil. V mislih imamo seveda ' dobro razkrojen hlevski gnoj. Tak gnoj vsebuje na 10 stotov približno 2 kg fosforja, 4 kg dušika, 5 kg kalija, le malo apna, v manjši količini razne druge hranilne snovi: bor, železo itd., vse ostalo je rastlinska snov ali humus. Iz tega izhaja, da moramo obilo gnojiti s hlevskim gnojem, če hočemo napraviti zemljo črno ali rodovitno. Ker pa, kakor vidimo, hlevski gnoj vsebuje le malo fosforja, moramo to dopolniti s superfosfatom ali Tomaževo žlindro, in sicer približno 10 kg na 10 stotov gnoja.
Kot gnojilo uporabljamo tudi gnojnico in straniščnico, ki vsebujeta približno iste hranilne snovi kakor gnoj, le humusa ne, ima'o pa več hitro delujočega dušika. Zato prihajata v poštev zlasti pri gnojenju travam in mladim sadnim drevesom, ki, kakor smo povedali, potrebujejo mnogo dušika, Polivati ju moramo le ali ob vlažnem vremenu ali ko je zemlja vlažna od prejšnjega deževja. V nasprotnem primeru bi nam gnojnica ali straniščniea ožgali korenine rastlin. Ker sta ti dve gnojili hitro delujoči, je prav polivati v manjših obrokih in večkrat.
naših volivcev bila izvoljena.
Po debati, ki se je nato razvila, e bil sprejet sklep, da se ustanovi poseben tehnični odbor, ki naj preučuje vse občinske zadeve, zlasti one, ki zanima'o našo javnost in katere naj se obravnavajo skupno 7 obema našima svetovalcema. Onadva se bosta nato zanimala, da rridejo pred župana, pred občinski •odbor in tudi pred občinski svet
Ze na tem sestanku so bila spre-eta prva imena v pripravljalni odbo-r, ki se bo razširil.
Pritegniti bo treba v odbor zastopnike vseh okoliških krajev, k naj poročajo o vseh potrebah naših ljudi.
Od časa do časa pa bo treba sklicevati širše sestanke naših volivcev in ljudi, da bo delo uspešnejše!
O drugem sklepu, ki je tudi bil sprejet in ki se tiče naše splošne narodne zaščite, bomo poročali o pravem času.
3 lamljah bodo zidali šolo
Po vesteh iz Rima je vlada nakazala 15 milijonov lir za zgradbo šole v Jamljah, v doberdobski oo-čini.
V zadevi je slovenski tisk večkrat pisal in zahteval zgradbo šole, ki je prav v Jamljah prepotrebna!
Le škoda, da ni vlada nakazala potrebnih zneskov tudi za Jazbine, v števerjanski občini, kjer je potrebna morda še večja kot v Jamljah!
krivico velika in neomajna. Včasih se nam zdi, da nam prihrumi na dan ves gnev, vsa žalost, občutek vseh krivic, ki smo jih do-ž.veli in 'jih še doživljamo. Pa se krotimo, ker je njihova policija še vedno močna, njihova duša še vedno žejna narodove krvi. Pa vendar pride konec našega mueeni-štva, pride toliko zaželena ura zlate svobede. Ko gledam vaše življenje, me je sram naše bede in žalost mi stiska srce. Vladajo nam komunisti, ki niso samo zločinci, ampak tudi trmasti bedaki!«
Res, ura svobode in prostodi mora priti. Slovencem mora zlato, gorko sonce še zasijati! Naš narod bo živel! Z Gregorčičem verujemo in kličemo:
»Prost mora biti, prost moj dom, na svoji zemlji svoj gospod!«
Listina je za nas danes tembolj zanimiva, ker odrekajo prav cerkvena oblastva beneškim Slovencem pravico do uporabe materinščine v cerkvenem in verskem življenju in ker namenoma nameščajo v čisto slovenskih krajih samo italijansko in furlansko duhovščino.
V tem mesecu pa je celo politična oblast pritisnila na domače župane, naj uredijo, da bo izginila vsaka sled slovenščine ne samo iz javnega politično - upravnega, ampak tudi iz cerkvenega in verskega življenja, kakor da dosedanje preganjanje našega življa v Beneški Sloveniji še ne bi bilo doseglo ciljev, ki so si jih italijanski in prav posebno še demokr-ščanski oblastniki postavili, da bi dokazali svetu, da Slovencev v teh krajih ni!	.cv:c
Zavoji za begunce
Ustanova »Mednarodne pomoči« je poskrbela to zimo tudi za begunce izredno pomoč v živežu. Vsem beguncem, ki žive izven taborišč, so poslali po občinski ustanovi zavoj živil.
Še o državljanstvu
(Konec s 1. strani)
61as iz matične države
'Pred nekaj tedni se je mudil na Goriškem, v Italiji, človek, ki je za nekaj časa prišel po opravilih iz matične države, bolj točno povedano iz Ljudske republike Slovenije.
Ne da bi ga nadlegovali z vprašanji, za katera smo menili, da ne bo maral dajati odgovora glede na položaj, v katerem je v Sloveniji, in na dejstvo, da se kmalu zopet vrne nazaj domov, nam je prostovoljno pripovedoval vse mogoč? ■težave, ki v Jugoslaviji tarejo našega človeka:	delavca,	kmeta, u-
radnika, duhovnika in izobraženca.
Obupno je strmel predse in dejal:	»Živimo stisnjeni v velikem
zaporu! Ne smemo misliti prosto in svobodno! Primanjkuje nam vsega, pa smo prisiljeni hliniti blaginjo! Lagati moramo samim sebi in obupano zatajevati naše človeško bitje. Gorje mu, ki misli, aa smo srečni in zadovoljni! Kdor to ponavlja, je sokriv našega neizmernega trpljenja, našega skrajnega siromaštva. Samo človek nizke nravne ravni more trditi, da se nam godi dobro. Tak človek je, ali prodanec ali brezvestnež. Nismo 5» popolnoma obupali, ker je naša vera v zmago pravičnosti nad
Hinopredstnus u Števerjanu
Zadnje čase predvaja naš kaplan, č. g. Cotič, razne poučne filme v prostoru Kmetsko - delavske zveze, ki so poučnega značaja. Hvaležni za ta trud, svetujemo domačinom, naj se takih predstav udeležijo, saj jim bodo le koristile.
Visokošolski zavod »Bryn Mawr College« v Pennsylvaniji v Z D je .razpisal natečaj za tuje državljanke, ki so diplomirale in zadostno obvladajo angleščino.
Prošnjo je 'treba poslati do 10. marca 1954 na omenjeni zavod.
OBDAROVANJE KMETOVALCEV
V nedeljo, dne 28. februarja bo v Gorici v dvorani mestnega sveta obdarovanje onih kmetovalcev, ki so zmagali v natečaju za donosnost kmetij, in pa onih za uspešno izboljšanje kraških kmetij.
KONGRES ZA KRIŽANO KORUZO
21. februarja je bil v mestu Vi-cenza kongres za ugotovitev !z-sledkov v pripravi in donosnosti križane koruze v Italiji. Križana koruza je velike važnosti za povečanje hektarskega donosa koruze.
Kongresa so se udeležili tudi mnogi kmetovalci iz naše pokrajine z ravnateljem Kmetijskega nad-zorništva v Gorici, g. dr. Mar>a7 nom na čelu.
mnogih oseb, ki so se pred vojno v bistvu samo začasno zatekle v Jugoslavijo.
Medtem ko je Italija v vseh letih načrtno zadrževala v Trstu i-s t r s k e begunce, da je z njimi jačala italijanski živelj, ko je vsem tem beguncem priskrbela vse državljanske in tudi krajevne po litične ter civilne pravice, so odgovorni činitelji jugoslovanske zunanje politike in, razni »strokovnjaki za vprašanja Julijske krajine«, na pravkar opisani način, bistveno prispevali k temu, da se danes ne morejo vrniti v Trst in si pridobiti svoje pravice niti nekdanji tržaški begunci!
Takšna je tukajšnja stvarnost. Radi verjamemo, da se danes tudi sami odgovorni jugoslovanski politiki in mnogi njihovi pomočniki belijo glavo in bi radi videli, da je drugače. Toda tista, tako neprijetna Bismarckova primera o Kristusu, ki gre samo enkrat skozi vas, drži pač tudi v tem primeru. Kdor bi se hotel dotakniti njegove obleke, ko je že mimo, temu se želje ne morejo izpolniti!
Toda problem, ki je pred nami, je še vedno odprt in od njegove rešitve je odvisna usoda mnogih oseb in družin. Preveč je očitno, na čigavi strani je pravica, in ne manjka razlogov, da bi se stvar po vseh teh mučnih letih vendarle ne dalo vsaj deloma popraviti. Tako Italija kakor Jugoslavija, a tudi o-stali svet ne bi smeli pozabiti, da gre tu za veliko skupno ljudi, katerih življenje je prav fašizem vrgel iz normalnega teka. Nobenega dvoma ne more biti, da je treba tem ljudem omogočiti, da se povrnejo v položaj in kraj, iz katerega sta jih pregnala sila in krivica. C? se hoče dokončno urediti vse nenaravne in boleče posledice, ki jih je zapustilo na tej zemlji zadnjih 35 let, potem je treba glede državljanstva pregledati vse, kar se je zgodilo po letu 1918 in ne šele po letju 1940. Posameznikom je treba omogočiti, da s ponovnim izrazom svoje svobodne volje izjavijo, kaj hočejo, in tej njihovi želji je treba zagotoviti dolžno upoštevanje. Kakor so se begunci izpod nasilnih režimov po vsem svetu lahko vrnili na svoje domove, kjer jim nihče ne krati njihovih pravic, tako bi moralo to biti tudi v Trstu. Jugoslavija se |je dolžna zavzemati za to zaradi svoje dolžnosti vzajemnosti do tukajšnjih svojih sonarodnjakov, Italiji pa bi morah biti sveta načela, ki zahtevajo odpravo posledic, katere je v teh krajih zagrešila njena prejšnja, vse prej kot vzorna in demokratična uprava.
Kar je bilo zamujeno in izpre-gledano ob mirovnih pogajanjih, ko so govorile še strasti in zaletavost, je treba popraviti sedaj, ko je vendar že čas, da se uveljavi razum.
>',< * #
BOJ PROTI TOČI
Prostovoljni konzorcij za boj proti toči, s sedežem v Krminu, je sprejel sklep, da se konzorcij spremeni v obveznega. V dveh letih poskusov in zlasti v preteklem letu smo videli, da je bil boj pro*i toči zelo uspešen. Zato smo prepričani, da bodo vsi kmetova.ei radevolje sprejeli omenjeni skleo, ki bo za obvezni konzorcij znatno znižal prispevek, ki bo odpadel na
»nnlrnrtn Ir- W1 O + mmlPD
DROGERIJA
flHTOH PODEOHHIH
Prodaja na debelo
in na drobno
GORICA Trg De Amicis, 12 na Kornu Telefon št. 3009
D Soujetiji klije nouo seme suobode
Da so v Sovjetiji in po priprez-niških. državah na delu sile, ki c vs° prej kot naklonjene komunističnim strahovladam, pričajo mnoge nenavadne okoliščine, ki presenečajo zahodni svet. Nedavne čistke, veleizdajniški procesi najvidnejših komunističnih prvakov, neprestana prerivanja in odrivanja oblastnežev in še mnogo drugih vidnih znakov je, ki diktaturam ne utrjujejo oblasti. V. to kaže, da Stalinovi dediči nimajo lahkega dela, in da vodilni komunisti po nekaterih deželah z nezaupanjem in strahom zrejo v bodočnost.
Berlinska časnikarka Brigita Ge> land je bila 1. 1946 aretirana V Draždanih. Neko sovjetsko varnostno sodišče jo je obsodilo na 15 let ječe* ker je v zahodnonemških listih. objavljala življenjske pogoje^ v sovjetski coni Nemčije. Poslal} so jo v Sibirijo, kjer je preživela polnih pet let. Izpustili so jo pred kratkim, in njena poročila o doživetjih'-v tako imenovanih »režimskih taboriščih« so ne samo zanimiva, pač pa tudi poučna. Mec} drugim pravi nemška časnikarka tudi to-le;
»Vlak' se je končno ustavil. Dosegli smo namembni kraj našega neprostovoljnega potovanja. Vor-'Stuta je glavno mesto arktičnega dela Sovjetske zveze. Ledeni mraz mi je jemal sapo iin mi poganja! .solze v oči, ko smo prestopili morda edinstveno mestece zemeljske •oble.
Na tej zasneženi planjavi živi morda pol milijona jetnikov, toda kje, za božjo voljo? Ozirala sem 'e okrog sebe. Sam sneg, nič drugega kot sneg in na vsakih nekaj sto korakov lesen zaboj na visokih lesenih oporah. Ob oknih teh zabojev je slonel v težke kožuhe zavit — stražar. Prav ti »viškiji'< (stražni stolpi) so zgovorno izpričevali, da si utiramo pot skozi eno od šestdesetih taborišč, ki sestavljajo mestece Vorkuta, kajti ogra? ie in barake je sneg tako zametel, (ia jih skoro ni bilo mogoče razločevati.
Obstali smo pred snežno sten >. Pred nami se je odprla. Gotovo bi sp prekucnila na debelih ledenih ploščah, če bi me ne vodila nevidna roka. Nenadoma se je pojavila luč, nato toplota in živahno čebljanje neznanih glasov. Prvič sem prestopila prag barake »Kazenskega in režimskega taborišča - Pred^ Sahtnaja«. Pred seboj sem opazila skupino kakih petdeset žena v črnih oblačilih in z belimi rutami, ki so klečale na sredi barake :n molile. Nato sem uzrla še skupi no ■mladih deklet v pisano vezanih u-kraiin-skih bluzah. Sedele so na visokih čistih kmečkih posteljah in njihovo melanhonično petje je večkrat preglasovalo zanešeno molitev. Nekoliko vstran je stala skupina mladeničev in deklet v živahnem razpravljanju.
Takoj sem opazila, da predstavlja vsaka od treh skupin svet zase. Kasneje sem zvedela, da zastopa vsaka izmed treh skupin protikomunistično gibanje. Pred 1. 1943, to je v letu velikega preurejevi-nja sovjetskega sistema kazenskih taborišč, so bile te skupine ločene, nato pa so jih medseboj porazdelili v tisoče taborišč, ki so raztresena po planjavah Sibirije in O-srednje Azije. Protikomunistične jetnike so razmestili v posebna »regtaborišča«. Na ta način je mi-. nistrstvo za državno varnost prihranilo na tisoče stražnikov, psov in strojnih pušk. Posledica teh u-krepov je 'bila, da so ustanovili obširna področja, v katerih so koncentrirali politične nasprotnike režima in jim s tem nudili prilož nost, da se med seboj spoznajo. I-stočasno so jim podvojili dnevni
obrok kruha od 400 na 800 gramov dnevno.
V	taborišču je vladala dvojezičnost — ruščina in ukrajinščina. Nikdar nisem slišala Ukrajinca, da bi spregovoril kako rusko besedo in nikoli ni iz ust Rusa zadone;^ ukrajinska lečenica. Do 1. 1950 so bili Ukrajinci na našem področju številčno močnejši, duhovno pa so prevladovali Rusi. V tem času jq vladalo med obema narodoma trpko sovraštvo.
Razumniki so bili v glavnem vi-sokošolci iz Moskve, Leningrada, Kijeva ali Odese. Med njimi je bilo mnogo sinov »sedemintrideseti-narjev«. Njihovi očetje so bili vodilni člani partije, armade ali ce-
lo	vlade, predno jih je velika Stalinova čistka pokopala. Otroke so vzgajali nato v sirotišnicah in le z največjimi napori so si utrli ,pot na vseučilišča.
Življenje na prisilnem delu jih ni strlo. Nasprotno: »Končno smo svobodni«, so kaj radi zatrjevali. »Končno se lahko razgovarjamo s tistimi, ki nas želijo poslušati; končno lahko svobodno razmišljamo in debatiramo o vprašanjih, ki jih partijsko uho ne sme in ne more slišati.«
Poslanstvo, ki ga je to študentovsko gibanje prinašalo ruskemu narodu, so imenovali »resnična Leninova beseda« (Istiniji trud Lenina). Besedo velikega Vladimirja Iliča pa so v svojih razlagah čudovito preobražali. To pre-obraženje je povzelo čisto sindikalistične ali celo anarhistične poteze in spominja na gesla kronštat-skih mornarjev, ki so 1. 1921 vzklikali: »Živeli Sovjeti, toda brez komunistov!« Ti mladi študenti odločno odklanjajo vsako misel, da bi bodočo socialistično državo vodila ena ali več strank, pač pa zahtevajo, da pripada vodilna vloga
delavskim in kmetijskim sindikatom.
Ta svoj program so zdelali na tajnih nočnih sestankih pri skrbno zapitih vratih. Celotno gibanje je -baje nastalo kot posledica živahnega razpravljanja med petorico moskovskih vseučiliščnikov.
Za ta program so pridobili na sto in sto študentov na raznih u-niver-zah. Svoj program so razširjali z letaki, ki so jih sami prepisovali. Kljub temu, da je policija pogostokrat pozaprla nekaj razna-šeValcev, je vendar trajalo dolgo časa, predno so komunistični vohuni prišli organizaciji do jedra. Leta 1950 je NKVD pozaprla nekaj dijakov, ki so jih obdolžili »teroristične zarote« ter odpeljali v prisilna taborišča v Sibirijo.
Študenti so kmalu spoznali nevarnosti, pa tudi šibkosti taboriščnega sistema. »Seveda — so si dejali — nas tu ne trpinčijo in tudi ne stradamo, vendar je naš glavni mučitelj delo.« Dvanajst do štirinajst ur dnevno kidati sneg ali prenašati opeko pri temperaturi minus štirideset stopinj Celzija preobrne tudi najinteligentnejšega in živahnejšega človeka v štulastega robota.
V	našem taborišču pa so študenti spoznali še drugo skupino dija-ko '»veruščijih«, vernikov, ki so se iz etičnih razlogov upirali, da bi delali za državo in ki so si po dolgoletnih 'borbah z oblastmi le priborili spoštovanje taboriščnega vodstva, tako da so jih uporablja-
li	zgolj za taka dela, ki so v korist sojetnikom.
K tej skupini je spadala tudi Tamara. B'la je hčerka ugledne boljše viške družine in nekoč vneta komsomolka, članica komunistične m’adine. Kot izučena tehničarka je v neki leningrajski tovarni živel-' razmeroma prijetno življenje.
S svojo usodo pa ni bila zadovoljna. Nesoč mi je dejala, da je stalno aneia oocuteK, -Kamor aa caplja po-tunKi ledeni skorji, Ki se ji bo vsak čas zdrobila pod nogami. Zde-
lo	se ji je tudi, da njeni sodelavci niso živi ljudje, pač pa avtomati. Zato se ;e rada zatekla k svojim knjigam i,n se poskušala približati zaftodni filozofiji, vendar primernih knjig ni mogla nikjer iztakniti. Nekega večera je čisto slučajno naletela na oguljeno knjigo »Novi testament«, ki je do takrat še nikoli ni videla. V tej noči ■— tako ■mi je -pripovedovala — je doživel^ i-opolno spremembo, in ko se je pričelo svitati, se je odločila pričeti čisto novo življenje. Življenje, ki bo temeljilo na besedi evangelija.
Svojo namero je zaupala tovarišici v tovarni, ki jo je komaj poznala, vendar ji je podzavestno zaupala. Irina me je takoj razumela in zvečer me je peljala v krožek bratov in sester, ki niso samo prebirale evangelija, pač pa poskušale razširiti ga v tovarnah in na kolhozih.	v
Tamara mi je v nadaljnjem razgovoru zaupala, da je po vsem tem zapustila starše, si vzdela novo i-me in zapustila službo. Nihče me ni silil v to družbo, in vendar je v nji toliko vernikov, da so nas ljudje nazivali »monaški« (menihi in nune), čeprav nismo nikdar misli-! le na samostansko življenje. Cez neka; mesecev sem odšla s prijateljico na kolhoz v Osrednji Aziji. Pri svojem delu sem našla bedne, nevedne, zasužnjene ljudi, ki so pozabljali na lakoto in .izčrpanost, ko so poslušali besedo evangelija.
(Na žalost je tudi NKVD ujela v ušesa to besedo in obsodila Tam-i-ro na petnajst let prisilnega deia zaradi »verske agitacije«.
(Konec na 4. strani)
PRVA SRBSKA VSTAJA
(Nadaljevanje iti konec)
Ko so pristaši dahijev pobegnili v Vidin, kjer je vladal Pazvan Ri-zvanbegovič, je nastal položaj, ki ni bil jasen. V Carigradu so namreč sodili, da morajo srbski uporniki položiti orožje brž ko se položaj normalizira. Toda Karadjor-dje o tem ni hotel več slišati. S tem je nastalo pa drugo vprašanje, namreč kako srbskim odredom dopustiti nadaljnje delovanje, da ne bi trpela turška oblast.
Srbi so tedaj poslali nekaj odposlanstev na razne strani. Prvo je odšlo naravnost v Carigrad; da bi utemeljilo in odpravilo srbski l-por proti dahijem in dobilo določena jamstva proti povratku janičarske oblasti. Ker pa Turčija tega jamstva ni mogla dati, so druga odposlanstva krenila v Pariz in v Berlin.
Toda čas j; 'bil nepovoljen, saj so prav tedaj besnele koalicijske vojne proti Franciji. Srbi sp stali preli izbiro, ali pasti znova pod janičarsko oblast ali pa braniti svoje glave. Bili so torej prisiljeni poseči po zadnji odločitvi. Leta 1804 s > torej zbrali orožje, ki so ga prejemali deloma iz Vojvodine, deloma pa po Donavi in Savi iz daljnih krajev, celo iz Trsta, kjer ie živela zelo rodoljubna in bogata srbska kolonija iz severne Dalmacije, Bosne in Vojvodine. Zunanja pomoč je že 1. 1805 pokazala svoj učinek v bitkah na Jankovcu in na Miša-ru. Od tedaj ni moglo biti več govora o tem, da bi se Srbija vrnila pod Turčijo.
Toda zadeva se ni razv-ijala glad-
ko. Nasprotno. Po osemletnem v , skovan.u je Srbija 1. 1813 podlegla, toda uprla se je spet 1. 1815 pod Milošem Obrenovičem. Toda usoda Pomora v. a je bila odlošena prav-zr.piav že z dogovorom v Orašcu. Brez tega dogovora ne bi bilo prišlo do -ustanovitve nove srbske dr ave. In brez ustanovitve nove srbske države ne bi bilo prišlo do tega, da je na Balkanu nastala sila, ki se je najprej otresla turškega jarma, nato pa postala središče za neodvisnost južnih Slovanov, in sicer središče, ki ni bilo le neodvisno od Avstrije, marveč ki je s časom postalo središče, ki je bilo naperjeno proti obstanku avstro-ogr-ske monarhije.
V okviru kratkega članka ni mogoče razpravljati o tem, kako je Srbija iz položaja popolne pokornosti do Avstrije pričela braniti svojo gospodarsko in za tem svojo politično neodvisnost in v posledi-. ei nastopila kot pobornik južnega slovanstva proti Madžarom.
De;stvo je pa, da je dogovor v Orašcu z ustanovitvijo nove Srbije vsemu vprašanju politične neodvisnosti južnih Slovanov dal čisto svo;e obeležje. Brez dogovora v Orašcu si Jugoslavije v današnjem obsegu sploh ne bi mogli zamisliti, pa naj bi že do tega dejstva zavzeli kakršno koli stališče.
V tem spoznanju moremo mirno reč1 da so bile posledice 'ebruarja 1804,' torej točno pred 150 leti, skoraj nepregledne. Dogovor v Orašcu je po eni strani pomenil predigro za končni zlom Turčije. Izguba Bosne in Bolgarije je njegova neposredna posledica. Toda s tem
smo označili le polovico njegovega pomena.
ic politično vlogo Srbije gredo vzporedno kulturne posledice najširšega zamaha.
Ni zgolj slučaj, da ie jezikovna obnova petdesetih let XIX. stoletja z delom Vuka Karadžiča in Ljudevita Gaja zavzela mnogo večjo obsežnost in s tem podala podlago za širjenje srbskega vpliva do samih slovenskih meja. Težišče gibanja za iugoslovansko kulturno osamosvojitev ie prešlo iz Zagreba v Beograd i.n s tem premikom je bila habsburški politiki, ki je -bila itak -obremenjena z madžarsko hipoteko, odvzeta vsaka možnost, da bi —• čeprav se je posluževala s tria-lizmom kot agitacijskim sredstvom -— z;nova -zadobila tisto vodstvo v politiki z južnimi Slovani, ki -e Avstrijo -obvarovala razsula 1. 1843.
Reci moremo celo, da je vse razsulo donavske skupnosti 1. 1918 neposredna posledica te vzhodne u-sme-ritve južnega slovanstva. Vzporedno z jugoslovansko se odigrava čehoslovaška osvoboditvena borba Mobilizaciji Slovanov južno od Dq-n?.''e je odgovarjala mobilizacij Slovanov severno od Donave. C as skupnega nastopa, čas prve svetovne vojne pomena zmago ideologije. ki je imela svoj učinek tudi na ruske prilike.
Razvoj Evrope zadnjih štiridesetih let je torej nedvomno v zvezi z dogodki, ki so po svoji skromni ■začetni bazi dogovorov za skupno življenjsko obrambo v svojih poslednjih posledicah odločno vpliva-
li	na nastanek nove Evrope.
Q3isma izjugoslavij e
Ker v Jugoslaviji ni svobode tiska, je ljudem onemogočeno, da bi v javnosti objavljali svoje resnično hotenje.
Onim, ki take dušitve zdrave pameti ne morejo več prenašati in čutijo v sebi živo potrebo, da morajo drugim in celo oblastnikom kaj povedati, ni preostalo drugega, kakor da so se vrnili k sredstvom, kakršna so bila v Evropi v navadi vse dokler se ni uveljavila svoboda kritike in besede: začeli so razpošiljati nepodpisana pisma, v katerih izpovedujejo svoje misli in postavljajo predloge.	-jgj
Ker gre v tem primeru za neuradne in nenadzorovane izraze javnega mnenja, smatramo, da bo tudi naše čitatelje zanimalo, kakšno je resnično razpoloženje jugoslovanskega ljudstva. Zato smo sklenili, da bomo bistvene dele nekaterih teh pisem objavili tudi v našem listu.
UREDNIŠTVO
Ljubljana, 2. februarja 1954.
Tovariš
MILOVAN D J I L AS ,
BEOGRAD
Dovolite, da Vam pišem ko,t komunist, ki je vstopil v Partijo že leta 1933.	Ko smo	se leta 1945 povzpeli na oblast,	sem	bil	tako
navdušen, da	mi je	to	sploh nemogoče opisati. Toda že	po dveh	letih
sem prišel do prepričanja, da je moje gledanje na politični -razvoj naših narodov napačno in da je treba pristopiti k reformam, ki naj prispevajo k	temu,	da	postane naše življenje znosnejše. To	pa boma
dosegli samo	s čim	hitrejšo uvedbo
prave demokracije.
Naša sedanja demokracija, ki jo tu pri nas, v Sloveniji, na-zivajo ljudska vlada ali »ljudovlada«, pa je, kakor se v ostalem dobro razvidi tudi iz Vaših člankov, prava
» 1 -u d o v 1 a d a « ali. kakor -bi mi dejali, »neumna vlada«. V nobeni kapitalistični držav i namreč nimamo tako popolnega izkoriščanja delavca kakor pri nas. Tu moramo -delati povprečno po dva meseca, -da zaslužimo toliko kolikor dobi delavec v »imperialističnih« državah »kapitalističnega Zahoda« za en teden svojega truda. Vkljub temu pa mi delavci ne moremo podvzeti prav ničesar, s čimer bi to iapremenili, ne moremo se zavzemati -za- izboljšanje našega življenjskega standarda, kajii nad nami bdi vsemogočni angel varuh »UDBE«. V kapitalističnih državah imajo delavci lastne instrumente, s katerimi lahko uveljavljajo svoje zahteve. Pri nas pa vse to preprečuje UDBA, ali kakor pravi Ka-rdelj, »permanentna revolucija«, ki zahteva samo odpovedovanja in odpovedovanja.
Dosedanji režim faliranih študentov in njihovih pajdašev je uničil naše finance z brezplodnim vlaganjem denarja v -bedasto zamejeno »graditev našega gospodarstva« (neki Nemec, ki se na stvari spozna, je to nazval «... die sinnlose Verschvvendung und geplante Sinnloligkeit«, t. j. »... nesmiselno zapravljanje in načrtna nesmiselnost«). Vsi naši gospodarski načni niso drugega kakor duhovni produkti -bedastih neznalic ali zlonamernih uničevalcev narodnega premoženja. Vse to na račun naroda, katerega so spravili na beraško palico!
.Zakaj je veliki vladni svetnik Boris Kidrič z zločinskimi brigadami lahko leta in leta svobodno uničeval gozdove Jugoslavije?
Tudi meni so znani mnogi primeri, ko so odvzeli premoženja de’avcem, ki so se dolga leta trudili v Ameriki. Skromno so živeli in vaičevali, dokler niso zbrali kapitala, s katerim so se vrnili v domovino, kjer so si kupili hišico ali posestvece, na katerem so preživljali stara leta. In prav mnogim takim pametnim delavcem ie bik. premoženje odvzeto in danes žive v bedi. Veliko je tudi takih, ki so se vrnili v Jugoslavijo šele po vojni. Mislili so, da bodo pri nas našli paradiž, pa so se znašli v vicah, če ne celo v peklu. Lahko bi Vam naštel celo serijo takih napak.
Tako je: narod živi v siromaštvu, nekdanje lenobe pa se na račun izmozgava ne g a naroda valjajo v izobilju. Ljudje vse to vidijo in verjemite mi, da nad 90 odstotkov ne odobrava sistema, ki je uniči! narodno gospodarstvo in ki nas sedaj sili, da bi uničili še to, kar je po sreči ostalo, da bi potem zares vsi bili sami berači.
Ko so začeli izhajati Vaši članki, se je narod nekako prebudil. Navdušeni smo pričakovali preobrata na bolje. Za Vami je bilo vseh tisiih 90 odstotkov pametnih ljudi, ki so proti sedanjemu sistemu.
Kompartije danes ne vodijo več pošteni ljudje, ki so vstopUi vanjo kot idealisti in so taki tudi ostali. Kompartijo vodijo lj-udje, ki so postali komunisti iz konjunkturnih razlogov. To so razni sin-čiči bogatih staršev, bivši salonski levi, ki so bili skrivaj -z vami, d< kier je bilo videti, da boste prodrli. Ko pa je -zapihal veter z druge strani, so -hitro obrnili svojo zastavo. Tako so delali vse življenje in ne morejo biti drugačni. Boje se zaporov, boje se zameriti oblastnikom, zato Vas sedaj javno preklinjajo, prav tako kot bi Vas javno blagoslavljali, če bi Vi zmagali. Pritlikavi -reveži brez hrbtenice! Bn.z svobode življenje izgubi vsako vrednost, čast in značaji pa se valjajo po blatu ali pa v. krvi. V takem sistemu, kakor je naš, obstoja svoboda samo za peščico vodilnih in dobro živečih neznačajnežev.
Kakor vidite, sem tudi jaz, star in prekaljen komunist, izgubil vero v komunizem in želim, da zapustimo to prokleto »linijo«, ki je prinesla toliko zla in vodi v prepad. Prav tako kakor vsi moji znanci vidim tudi jaz našo edino -rešitev v Vas, ker ste edino Vi dokazali voljo in sposobnost, da povedete komunizem tja, kjer bo res ustvarjal in sodeloval pri graditvi tega, kar je obljubljal.
Ce Vam bo to uspelo, potem bodite prepričani, da Vas bo narod smatral za svojega največjega heroja, kajti osvobodili nas boste naivečjega zla in suženjstva, ki smo ga kdaj v zgodovini doživeli.
Rad bi se Vam podpisal s psolnim imenom, toda na žalost ne morem. Imam samo eno glavo in družino, za katero moram skrbeti. Posebno zdaj bodo pijavke verjetno cenzurirale vso Vam namenjeno pošto, zato sprejmite samo ta navaden anonimni glas, ki naj bo eden izmed skromnih dokazov, da v svoji borbi in hotenju niste sami.
Visoko Vas spoštuje Vaš neznani
NEIMENOVANI
KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO
    »m !||«]|;||||       m   minil
II.
V	skrbeh se moramo vprašati, od česa so ti ubogi Praslovenci živeli: brez polj, brez živine, -brez loncev, da bi v njih kaj skuhali.
Ribolova v močvirjih ni; na divje race ali pa na drugo divjačino pa brez čolnov in brez orožja tudi ne bi bili mogli hoditi.
Ali so bili nemara Nemci že tedaj tako človekoljubni, da so jim •delili komis in margarino na živilske karte?
Kaj je ibilo Slovencem treba, izposoja si ime za mleko, ko pa niso imeli krav? Ce je mleko, zakaj pa ni tudi krava nemškega izvora?
Ali pa so bili Nemci zopet tako napredni, da so poznali le mleko v prašku?
•Ce bi bil plug izključno nemški izum, bi morali najti to besedo nespremenjeno v vseh jezikih, kakor je -to primer, postavimo, z a-spirinom, ki je tako udomačen mednaroden izraz, da -bi ga bilo težko nadomestiti z drugim, še teže pa prevesti. Plug in lonec pa sta neogibno potrebna pripomočka v še tako zaostalem gospodarstvu, da so ju morali izumiti neodvisno med seboj različni narodi več ali manj istočasno.
Z vso pravico bi lahko trdili, da imajo Nemci te izraze od nas! Ker pa smo, kar se jezika tiče, v sorodu tako z Nemci kakor z drugimi evropskimi narodi, lahko mirno trdimo, da so omenjene besede izšle iz korenov, ki so njim in nam skupni.
S kovinarstvom in lončarstvom se pečajo Slovenci že od pamtive-ka, kar pa se rudarstva -tiče, piše Nemec Henze v svoji knjigi »Ge-schichte des Fraenkischen Krei-ses« (stran 96), da so Slovani prvi začeli z načrtnim izkoriščanjem rudnikov ter da so Nemci prevzeli od njih mnogo strokovnih izrazov.
Pisati so znali vsi narodi vseh dob in vseh stopenj, čeprav vsak po svoje, eden z črkami, drugi s podobami, tretji pa s pomočjo vozlov na vrvici in prav zares ne vem, zakaj naj bi Slovenci bili izjema, ko pa smo ravno eni izmed redkih, ki pišemo tako, kakor govorimo in izgovarjamo. Ali naj i-menujemo napredek pravopis An-
gležev, ki ne izgovarjajo niti enega samega soglasnika tako, kakor ga pišejo, ki pogoltnejo polovico napisanega?, ali naj smatramo popol-nos pravopise romanskih narodov, katerim je c enkrat č, drugič -k, potem pa s, kot c oziroma kot dz, pa ise izgovori črka z; Francozom je ch š, Italijanom k, Spancem e, Nemcem pa zopet le h? Kako bi izgledalo, če bi mi po nemškem vzoru pisali n. pr. besedo »češčec.: tscheschtsche? Ne, nas res -ni treba učiti pisati in tudi ne kako; saj ■bi bilo kakor, če bi rekli: številka 3 pomeni 7, 5 je štiri, osem pa ena in tako naprej! Iz tega bi nastala lepa zmešnjava, pisali bi lonec, izgovarjali pa pisker, kakor je rekel Ribenčan Urban. Naš črkopis prekaša po popolnosti le še srbski, njegova izdelanost pa priča o smislu za glasoslovje, ki ga drugi nimajo.
Vrnimo se k samotarskemu Slovencu, ki prebiva sam na majhnem otočku, ki je tako oddaljen od sosedovega, da se s tem niti o
vremenu ne more pomeniti, kaj šele o politiki.
Kakor vidimo, je moralo biti življenje v teh močvirjih sila žalostno. Fantje najbrž niso hodili vasovat, ker ni bilo ne poti, ne vasi. Tudi peljati se niso mogli k sosedovi Micki, ker niso imeli in poznali čolnov. Čeprav zgodovinarji ne pišejo, da Slovenci ne bi bili znali plavati, mislim, da bi še tako vročekrvnega fanta kmalu minila navdušenost po takem izletu v mrzli noči. Podnevi pa na take stvari sploh ni misliti, -kajti še ponoči ni to po naših vaseh brez vsake nevarnosti.
Prepustimo vprašanje, kako so se mogli Slovani v takih okolno-stih tako silno razmnožiti, -bistroumnim učenjakom, o čolnih pa naj bo rečeno le to: najzaostalejši narodi na tem svetu jih imajo, še prav posebno pa tisti, ki biva;o ob velikih vodah. Voda je že pračloveka mikala in ga vabila na odkrivanje sveta, nadebudni mlad;-ži pa je še danes vsaka deska -bar-
ka, pa naj si bo to na morju ali pa na — kanalu. Nemški učenjaki naj torej našim prednikom mirne duše priznajo sposobnosti, katere bi razvil vsak drug narod pod istimi življenjskimi pogoji:	jezik	ni
pri tem namreč nobena ovira.
Kar se majhnih kmetij tiče, pa sledeče: ravno te pričajo o umnem in intenzivnem gospodarstvu, ki ni vedno doma na velikem posestvu, pričajo pa tudi, da pripadajo tem ki jih obdelujejo, kar pomeni gospodarsko in politično neodvisnost. (Naše majhne kmetije so tudi posledica navade, da se posestvo cesto porazdeli med sinove; ta običaj je prišel do izraza tudi v življenju slovanskih držav:	vladarji
so le prem-nogokrat razdelili državo med svoje sinove. Le v podjarmljenih deželah ter v gospodar-skopravno zaostalih državah naletimo na veleposestva. Tako imajo potomci Spancev v Južni Ameriki posestva, ki merijo od deset tisoč pa do sto tisoč in več hektarjev, toda njih grude se lapi težka hipo-
teka prelite indijanske krvi.
Prav tako se drži prelita slovanska kri zemlje nemških veleposestev od Labe na vzhod. Toda politični zločini se pravtako maščujejo, kakor zločini posameznikov: po ■božji in človeški pravioi je dežela vzhodno od Odre in Nise zopet \t slovanskh rokah; zanimivo je p,i tem dognati, da poteka sedanja za-padna meja Vzhodne Nemčije skoraj popolnoma po isti črti, od katere na vzhod se je pred tisoč leti še govorilo slovanski — namesto svojega želenega tisočletnega »raj-ha« so svobodni Nemci skopneli na to, s česar so pred ravno tolikimi leti krenili. Življenje držav se da pač v mnogem primerjati z človeškim: le pošteno delo vodi do trajnih uspehov.
Očitke, da Slovenci nismo in nismo bili sposobni ustvariti držav večjega obsega, naj torej Nemci, ohranijo zase in naj se iz svojega lastnega primera učijo, kam vodijo še tako izvrstne upravne in vojaške vrline. Gotovo pa je, da niso slovenske države nikoli obsegale -dežel tujih narodov: še danes so borimo le za to, kar je naše in si ne želimo tujih duš.
(Se nadaljuje)
VESTI s TRŽAŠKI
Snet o izpraznitui pod očja H?
Zadnje dni smo imeli priliko prisostvovati odhodu znatnega števi-la britanska vojske. Odložitev o tem — tako pravijo — je padla že pred nekaj meseci in se zdaj dosledno izvaja. Ne vemo sicer, če bodo pričeli odhajati tudi Američani, vendar nas pa izkušnja uči, da prav v trenutkih največjih interesnih nasprotij Angloameričaoi kaj radi podvzemajo odločne ukrepe. Vprašanje se na ta način preseka z enim udarcem in primer gordijskega vozla ima svojo privlačno zgovornost.
Toda ali je — se v strahu morimo vprašati — tržaško vprašanje res tako nedolžno, da ga je brez škode mogoče presekati kar z v nim zamahom?
Pri tem se ne bomo zamislili na svojo lastno tragično usodo, da bodo nas, pravo domače prebivalstvo, pregazili prišleki - istrski begunci, in da bo naša posest izr >-čena na milost in nemilost samovoljni razlastitvi. Ne bomo mislili nase, ne bomo gledali na to, kako nas bo v lastnem domu žalil krvni sovražnik in nas z zavezniškim pristankom zasmehoval, ker so :• pristali na vse klevetniške obtožbe in na vse »zgodovinske dokaze« tiste mobilizirane in dobro podprte iter za gazenje siromakov vedno pripravljene znanosti.
Pustimo vse to, kar se nas tiče, ob strani in glejmo na tisto, kar nam tako lahkomiselno sprejele odločitve morejo prirediti.
•Postavimo, da bo nekega dne v bodočnosti poslednji angloameriški vojak zapustil Trst in da bodo za ohranitev reda in zato, da bi se rc ponovili več novembrski izgredi, poklicani karabinjerji, ter slednjič, da bo s tem dejansko izvršna >-blast v Trstu prešla v italijanske roke. Vse to ni nemogoče. Tipanji
v	Beogradu, o katerih od časa do časa govore v italijanskih listih, zadevajo prav to vprašanje: kako bo Tito odgovoril na tak tih prehod izvršne oblasti iz angloameri-Ških v italijanske roke? Vedno več je namreč ljudi, ki mislijo, da >r Tito 8. oktobra blefiral in da sploh ni ime namena udariti s svojo vojsko.
Toda 8. oktobra so bili zahodu zavezniki vendarle iznenadeni, Ka -<ti bili so trdno prepričani, da b' Tito Trst prepustil Italiji, sam pa priključil področje B in da se bodo jugoslovanski protesti zaradi področja A ter italijanski zararii področa B s časom vzajemno izločili. Zgodilo se je pa točno nasprotno. Jugoslovanska vo;ska se je približala Trstu, odločena, da vkoraka v mesto, brž ko bi bilo izpraznjeno. Zadoščala je ta grožnja in zavezniška odločitev se je — resda ne na korist njenega u-
V SoejEtiji klije novo seme svobode
(Konec s 3. strani)
Ko so marksistični študenti srečali v taborišču skupino »vernikov«, so takoj poskušali, da bi se medsebojno sporazumeli. Seveda je bilo težko premostiti globok prepad med obema filozofijama, vendar je zmagal duh tolerance z obeh strani. Sadovi medsebojne strpnosti so se kaj kmalu pokazali. Malodušnost se je umaknila samozaupanju, brezup je nadomestil vera v osvobojenje. Ukrajinci so se pobratili z Rusi.
Dne 20. julija 1953 je sedem tisoč prisilnih rudarjev stavkalo, dne 23. julija je delo počivalo v petindvajsetih rudnikih. Ni preteki dolgo, ko so prileteli iz Moskve poveljniki državne varnostne službe in se ljubeznivo pogajali s stavkovnim odborom, Ta je zahteval popolno osvoboditev prisilnih delavcev pod pogojem, d' ostanejo še polnih pet let v istih rudnikih, vendar kot svobodni ljudje. Seveda so krvniki te predloge odbili, pač pa obljubovali, da bodo delovne pogoje znatno omilili. Jetnik1 se na te obljube niso ozirali. Pričele so grožnje in ko tudi te niso /zalegle, so stopile vakcijo strojn-ce. Dne 1. avgusta 1953 so postrelili ves stavkovni odbor 120 članov. Stavka pa ni prenehala.
Trajala je v polnem obsegu, ko sem zapuščala Vorkuto. Zopet sem stala na kolodvoru. Zvočniki so kričali v svet govor nekega komunističnega poglavarja proti zahodnim izkoriščevalcem. Na vse strani s j« razprostirala tundra, sedaj v polnem zelenju. Na visoki žični o-grsp više le.ečega taborišča se je svetlikal ogromne napis »SVOBODA«. Po peronu so se gnetli do zob oboroženi vojaki. Privozil je vojaški vlak, novi stražarji za Vorkuto.«
gleda — odložila. Toda niti z italijanske strani ni bilo prevelike u-morjenost:. Zavezniško odločitev, so sprejeli z negodovanjem in že je bilo čuti vzklike ne le glede področja B, marveč s poluradne italijanske strani tudi glede »italijanske Istre« in »italijanske Reke« ter glede »italijanske Dalmacije«. Skratka na široko so razgrnili tistj spopad, ki so ga z ustvaritvijo tržaške države hoteli preprečiti 'or ga z uničenjem tega nevtralnega področja spravili v dogledno bližino.
Mogel bi kdo reči, da so bili zavezniki čisto nepričakovano postavljen pred nevarnost novega položaja. Toda že oktobra 1953 je bilo ljudi, ki so mislili, da so s tem u-darcem imeli namen spodkopati domači in mednarodni Titov ugled, da bi tako strli njegovo oblast, i-talijanski imperialistični politiki pa na široko odprli vrata.
Toda tudi po tem niso prenehale italijanske obtožbe in sumničenja, Ze zdavnaj so trdili, da je Titov spor s kominformom zgolj manever, ki naj -bi mu prinesel zahodnjaško finančno in oboroženo pomoč. Zdaj so italijanske obtožbe dobile drug izraz, in sicer trditev, da Je Tito pograbil priliko, ki so mu jo dali 8. oktobra, in se — ka-, kor je že zdavnaj pripravljal -pomiril z Rusijo.
'Ne domišljamo si, kot delajo Italijani, da bi Titu tako rekoč čitaii iz duše. Hoteli bi pa vendarle, dopuščajoč vse te nedokazane italijanske obtožbe, na kratko očrtati., kako bi v primeru izpraznitve Trsta izgledal tukajšnji položaj.
V vprašanju Titovega zadržanja do zaveznikov so dopustne tri možnosti. Ali je bil junija 1948 res nepopravljivo sprt s Sovjeti in naravnost odvisen od zahodnjaške pomoči? Ali se je samo delal, da je sprt s Sovjeti, v resnici je Da naskrivaj delal v dogovoru z njimi? Ali je začetkoma sprt s Sovjeti, po Stalinovi smrti pripra\r-
1	!al pot za povratek v krilo komunistične skupnosti?
V prvem in v tretjem primeru (če je bil res sprt s Sovjeti, se pi z njimi naknadno izmiril), pada pretežni del krivde na italijanski račun. Italijani od junija 1948. la-, •a niso nikdar prenehali nagovai-
ati zahodne zaveznike, da se nikakor ne bi spustili v pogajanja s Titom in naj ne bi verjeli niti njegovim obljubam, niti njegovi oboroženi sili. Ko je bil Tito poskušal. da bi se z Balkansko zvezo rriključil zahodni obrambi pro‘i Sovjetski zvezi, so italvanski državniki dvakrat potovali v Atene in v Ankaro z izrecno namero, da bi upropastili Balkanski sporazum. Skratka, italijanska politika je izrecno težila za tem, da Tita osami in ga spravi v položaj, da bi po eni strani imel proti sebi Sovjete, z druge pa zahodne zaveznike. Plod take politike diplomatskega obkroževanja Jugoslavije je bi’a enostranska odločitev 8. oktobra, ki ie bila očitno naperjena proti Titu.
Mi gotovo nimamo namena, da bi opravičevali današnjo jugoslovansko politiko. Toda, ko je Tito uvidel, da imajo Italiiani v hujskanju Amerike proti Jugoslaviji n-speha, je pač moral braniti svoj obstanek na oblasti in si moral zavarovati hrbet. Vzpostavitev diplomatskih zvez s Sovjetsko zvezo ter notranje razčiščenje z Djilaso-vo reformatorsko strujo bi se v zvezi s temi dogodki moglo tolmi-čiti kot neposredna posledica italijanskih spletk, ki so jih skozi šest let neprestano naperjali proti Jugoslaviji.
Vse to seveda velja le v primeru, da se je Tito, po izkušnjah zadnjih šestih mesecev res zatekel pod okrilje Sovjetske zveze. Če pa je dosedanje napredovanje italijanske politične ofenzive proti Jugoslaviji res doseglo samo to, da Tita odvrne od Zahoda in ga napra-
vi	popustljivega do Sovjetov, t'— daj moramo pričakovati, da bo na-dnHnie podDtranie italijanske politike do Jueoslaviie še o;ačilo Titovo pripravljenost za pomiritev s Sov;eti. Ce bi torej zavezniki vztraiali pri svoji odločitvi glede Trsta, bi samo prispevali k temu, da Tito ojači svoje zveze s Sovjeti in da po zaslugi italijanske nepremišljenosti sovjetski vpliv znova, kakor leta 1945, prodre do 'a-dranske obale.
Ce torej v Washingtonu imaio jasno predstavo o nevarnostih, ki prete Zahodu od takega možnega preobrata jugoslovanskega političnega stališča, tedaj nedvomno najbistvenejša opreznost zahteva, da tak možen preobrat odločno in smotrno preprečijo. Zaveznikom ne more biti ležeče na tem, da s svo-
jim zadržanjem doprinašajo k zaostritvi jugoslovansko - italijanska napetosti, ampak nasprotno, storiti morajo vse, da bi preprečili tako povečanje napetosti.
Ce pa vzamemo kot gotovo tretjo možnost, ki jo Italijani neprestano ponavljajo, da Jugoslavi.a svojih zvez s Sovjeti sploh ni pretrgala, in da glede Trsta prastopa dogovorno z Moskvo, bi v takem primeru izpraznitev Trsta bila najusodnejša nesmotrnost. Kajti v tem primeru Titova grožnja ne bi bila, kakor Italijani nedosledno mislijo, pretnja s prazno puško, ampak zavestno pripravljen ukrep, ki na’ bi omogočil komunistični preobrat v Italiji.
Tedaj se pa Tito ne bi lotil orožja le pod okriljem, marveč po nalogu, ali pa na pobudo Sovjetov. Tedaj pa njegov ukrep ne bi bil le poslednji, obupni poskus, da bi preprečil politični poraz, ampak bi bi-
lo	to napadalno dejanje iste vrste, kot je bilo prekoračenje 38. vzporednika po severnokorejski vojski.
Ali se Washington zaveda, kakšen odmev bi teda’ mogel nastopiti v italijanskem narodu, ki je tak že razrvan po protiameriški komunistični propagandi, če bi se zavedel, da stoji pred resnimi vojnimi zapletljaji? Ali se Washing-ton zaveda, kaj bi pomenilo za bodočnost evropske celine, če bi Hali’a zaplamtela v p>ožaru državljanskih nemirov?
Menimo, da take možnosti v Wa7 shingtonu trezno presojajo. In prav zaradi tega se nam ne zdi verjetno, da bi glede Trsta postopali nepremišljeno.
Prošnja ACEGAT-u
Od neštetih staršev smo prejeli poziv, naj bi pri vodstvu mestne^ ga tramvaja, ACEGATU, izposlovali dodelitev dodatnega priključnega voza pri onih tramvajih, ki mcu 7. in 8. uro ter 12. in 13.30 vozijo k 'Sv. Ivanu, ter z okrepitvij i zlasti jutranjega prometa.
Pri Sv. Ivanu so pred kratkim odprli novo šolsko stavbo, v kateri so poleg svetoivanskega otroškega vrtca in osnovne šole, še t"i srednješolski zavodi, ki so bili doslej v ulici Starega Lazareta, to je učiteljišče, trgovska akademija in trgovska strokovna šola. Vsega skupaj poseča novo šolsko stavbo nad 650 otrok, iz mesta in okolice pa najmanj 50, ki se skoro vsi redno poslužujejo tramvaja. Gneča, ki vlada zjutraj in opoldne v vseh tramvajih, ki vozijo k Sv. Ivanu ali od tam prihajajo, doslej še ni narekovala vodstvu ACEGATA nujnost, urediti zadevo na enostaven način z dodatnim priklopnim vozom. Vendar smo prepričani, da bo mestno tramvajsko p>odjetje naš poziv upoštevalo in promet na -menjeni progi uredilo v smislu iznesenih želj.
SLOV. DEMOKR. ZVEZA v TRSTU
priredi na pustni torek 2. marca ob 21. uri
Običajno pustno zabavo
v društveni dvorani v Machiavellijevi ulici 22-11.
Poskrbljeno je
za pijačo in prigrizek.
Pripraoeza20.marc
Mnogi znaki govore, da italijanski- nacionalistični krogi računajo z možncstjc težkih dogodkov za obletnico 20. marca. Zato ne bo odveč če tudi mi zabeležimo neka‘e-re za oko sicer brezpomembne, vendar pa kaj zanimive poedin<> sti.
Marca sc na tržaški univerzi ii-piti. Kot izpraševalci prihajajo v Trst profesorji z raznih italijan-sk h univerz. Ti so bili v Trstu tudi preteklega novembra, vendar so se pa odstranili za čas od 3. do 10. novembra tedaj, ko je bilo pričakovati, da bo ob času prireditve v Sredpolju v Trstu prišlo do neredov. V Trst so se teda; povrnili šele po pogrebu novembrskih žrtev.
Ti isti prpfesorji pridejo letos v Trst za čas cd 5. do 15. marca; ne bodo pa v Trstu v času od 15. do 25. marca. Prijateljem 'so izjavili, da je pametno v teh kritičnih desetih dneh biti izven Trsta. To cer ne mora, more pa vendarle pomeniti mnogo!
Predzadnjo nedeljo je bilo V baru pri Portičih slišati razgov <r med mladeničem in dekletom. Po videzu sta bila oba vseučiliščnika. Po neslišnem šepetanju je slišno izjavil mladenič: »Prav zdaj bi potrebovali neko Pasquinelli. Stvar ne ibi bila težka. Vsake nedelje sn on vozi v avtu po ulici Madonna del Mare v ulico sv. Mihaela, kjer se v anglikanski cerkvi udeležuje službe božje. Vsako nedeljo točro ob določenem času. In na poti. trdni ni bilo videti dosti policije!«
Kdo je ta »on«, ni težko ugani; 1. Ni sicer verjetno, da bi oni atentat tudi izvršili ali pa imeli na-
SLOV. DOBROD. DRUŠTVO v Trstu
priredi
Otroško maškerado
28. februarja 1954 ob 16. uri v društveni dvorani v ulici Machiavelil 22-11.
Borba proti zajčji kugi
ZVU je napravila primerne korake, da bi preprečila zanašanje zajčje kuge (»muxomatosis«) na britsko-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Uvoz in tranzitni prevoz domačih in divjih kuncev ter zajcev, njihovega mesa ter neustrojenih svežih in suhih kož je zaradi tega prepx>vedan iz vseh držav, razen iz Itali :anske republike. Zdravstveni urad ZVU pa lahko dovoli na zahtevo prizadetih oseb uvoz a!i tranzitni prevoz kuncev in zajcev iz vsake države, kjer je zdravstveni položaj glede zajčje kuge ugoden.
mero izvršiti ga. Ni verjetno, kajti kdor se bavi s takimi namerami, o teh ne govori v javnem lokaj u, kjer bi ga drugi mogli slišati, kakor so ga tudi slišali. Toda tako razpravljanje more biti dokaz 14 to, da žive ljudje, ki mislijo tudi na tako možnost in ki že danes primerjamo možne posledice takega atentata. In res je, da bi bile posledice nepregledne in nobenega dvoma ni, da se mnogi nadejajo, da bi tak atentat mogel imeti m-speh«.
Ze danes bi zavezniške oblasti v Trstu ne storile slabo, če bi upoštevale to nevarnost.
O novi šoli v Sesljanu
Sesljančani smo z velikim zanimanjem čitaii razna časopisna poročila o razpravi v našem občinskem svetu glede predloga občanskega odbora za kraj, kjer naj bi z.dali novo šolsko poslopje.
Ta nova stavba naj bi stala na graščinskem zemljišču na obmorski strani glavne ceste, ki vodi skozi naš kraj.
Ali so pri tem pomislili na ogromen avtomobilski promet po tej cesti?! Ali je v skladu z varnostjo otrok in z nemotenim poukom, če bo stala nova šola na tako izpostavljenem in prometnem središču?
Ce se je že obč. svet odločil za tako rešitev zidave novega šolskega poslopja, potem je treba doseči najprej naslednje tri oblastvene u-krepe:
1) omejiti je treba največjo hitrost vozil skozi Sesljan — od razpotja k sesljanski obali do križišča proti Nabrežini — recimo na 10 do 15 km na uro, kakor so to že napravili na cesti, ki vodi skozi del Sv. Križa ob cesti Nabrežina -Pi osek, kjer je pa promet mnogo bolj omejen, kakor pa v Sesijanu;
2) pod cesto je treba zgradili podvoz za razbremenitev prehoda pešcev, v našem primeru precej živahnih otrok, proti novi šoli;
3) skozi ves 'Sesljan, zlasti v novem delu, je treba postaviti skromen hodnik za zavarovanje pešcev pred avtomobili, čeprav bi ti vozi-
li	z zmanjšano hitrostjo.
Zakaj pa ni občina kupila prostor poleg sedanjega šolskega poslopja? Saj bi ga plačala z istimi sredstvi kot vsa ostala javna dela v zadnjih letih! Zato izgovor, da bi nakup drugega zemljišča, razen graščinskega, preveč stal, nikakor ne drži.
Imamo še en predlog:
Zakaj pa ne bi nove šolske stavbe zidali v neposredni bližini stare, to je tik poleg ali pred njo? To, seveda, v kolikor se ne bi odločili za povečanje stare stavbe z zidavo še enega nadstropja.
Res je, da so pristojna gradbena cblastva ugotovila, da bi povečava stare stavbe stala več kot zidava novega poslopja. Vendar mislimo, da je varnost naših otrok več vredna kot vsak večji strošek naših občinskih oblastev za ureditev novega, primernejšega šolskega poslop-:a.
Iznesli smo v imenu prizadetih staršev nekaj konkretnih misli, o katerih smo prepričani, da jih bo
ZA NAŠE GOSPODINJE
0 pustnih krofih
Pust in krofi, to je skoraj ena sama beseda. In če o pustu povabi gospodinja koga v hišo, mu skoraj gotovo postreže s krofi. Ponos gospodinje so povečini krofi.
Od kod so pravzaprav krofi? Pravijo, da jih je leta 1615 iznaš'a neka dunajska slaščičarka, ki ji je bilo ime Cecilija. In spočetka so dejali krofom »Cecilijine kroglice«. Ti prvi krofi niso bili nadevani in kupčija s krofi je na Dunaju t:->-koj zelo cvetela. Kmalu je imel Dunaj več pekarn za krofe, Ri so se kosale s Cecilijino p>ekarno. Spočetka so prodajali krofe po 3 krajcarje in že leta 1815 so jih Dunajčani pojedli 8 do 10 milijonov kosov.
Kako pa pečemo krofe po starem. preizkušenem navodilu? Rob okrog krofa, oni rumeni pas, je pravzaprav znak za krofe, če so dobri ali ne. Za ta pas pa je značilna skrivnost: da spečeš prvo polovico krofa v pokriti posodi; ko ga obrneš, pa v nepokriti. In poleg tega vam prav na *uho zaupam še nekaj: pazite, da je v posodi vedno 2 do 3 cm masti, ne več, ne manj! Paziti pa je še na marsikaj. Ce ne daš marmelade prav na sredo krofa, ima krof postrani obraz; če je testo premalo vzhajano, tedaj se krof v masti sam od sebe obrne in postane krogla, ker se kvas v testu še razkraja in ga napihuje! A če je testo preveč vzhajano. 'tedaj dobi krof na vrhu vdolbino, jamico. Ce je testo predolgo vzhajano, tedaj dobi krof trdo skorjico, ki pri peki razpoči. Vendar to ni nič posebnega. Da so krofi lepi, je treba le nekoliko misliti in p>az,iti.
Izvrstne krofe dobiš: Vzemi 40 dkg moke, ki jo moraš prej segreti. V sredo moke daš 2 kg kvasa,
2	žlici mlačnega mleka in 1 kg sladkorja. Vrh tega natresi malo moke, da je vse pokrito. Tako testo raje shaja. Nato delaš testo: Vzameš 7 dkg mlačnega presnega
masla, 7 rumenjakov, 3 dkg sladkorja, žlico ruma in žličko soli. Kraj gorkega štedilnika utepaš to zmes. Vse to primešaš moki s kvasom in utepaš tako dolgo, dokler se testo ne loči od žlice in sklede. Nato testo nalahno potreseš z moko, ga pokriješ z ruto in postaviš na gorko, da vzhaja. Ko je testa še enkrat toliko kot prej, ga daš na desko in ga razporediš z rokami da je pol centimetra debelo. Nato iztreseš testo z obliko (7 cm v premeru), drugi del pa samo nakažeš na testo in polagaš na te nakazane oblike za lešnik marmelade in daješ izrezano testo tako na te zakazane dele, da je močnata stran na vrhu. Potem z manjšo 0-bliko (6 cm premera) izrežeš oba dela in jih ob robu močno stiskaš. Narejene krofe polagaš na desko, ki je potresena z moko, jih prav nalahno p>okriješ in jih daš na gorko, da nekoliko vzhaja io. Ko so krofi še enkrat tolikšni kot so bi'i prej, jih polagaš v močno razbeljeno mast na ta način, da je tista stran, ki je prej bila spodai, sedai na vrhu. Posodo pokriješ in, ko je spodnja stran rumena, obrneš kr> fe in 'jih v odprti posodi >r>ražiš do konca, da nastane rob! Ko so krofi še gorki, jih potreseš s sladkorjem. Gorkih krofov ne smeš polagati drugega vrh drugega, sic.tr upadejo.
SLOVENSKA TRGOVSKA DRUŽINA ISCE HIŠNO POMOC-NICO. Naslov pri upravi listo.
naš občinski svet vzel v dolžen in nepristranski pretres. To zahteva naša skupna ljubezen do našega naraščaja.
f Marica Gregorič Stepančič
Nenadno in nepričakovano nas je zapustila 16. t. m. gospa Marija Gregorič - Stepainčičeva, bivša učiteljica, novinarka in pisateljica, t-na najplemenitejših, najznačilnejši' bork za obstoj svojega naroda in jezika na Tržaškem.
Nikakor ne morem verjeti, da je ni več. Saj je še nedavno napisala v našem listu zanimiv članek o Oberdanku. In vendar! Kakor iz sna me je prebudila vest o njeni smrti. Saj nam je bila danes Stepančičeva neobhodno potrebna, zlasti ob ,teh težkih dneh naše borbe za obstoj.
2e kot otroku se mi je ta žena priljubila s- svojo neustrašeno borbo za slovenstvo naše zemlje in s svojim neustrašenim borbenim slovenskim duhom. Čeprav je v svojih potopisih znala z očarljivostjo opisati tuje dežele, njihove lepote in značilnosti, ji je bilo vedno najsvetejše naše slovenstvo na Tržaškem.
Bilo je okrog 1921. leta. V tramvaju, ki je vo,zil čez trg Caserma (današnji Oberdankov trg), je Ste-pančičeva čitala »Edinost«. Kar naenkrat jo napade južnjak v italijanščini: »Bil bi čas, da bi nehaii čitati ta list v našem italijanskem mestu.« Stepančičeva, ki ni poznala strahu in ki ji je bilo slovenstvo domačih Tržačanov posebno pri si-cu, je v tem trenutku nastopila z vso odločnostjo in prirojenim ponosom:
»Tu, prav tu, na tem mestu, kjer se zdaj vozimo, so stali vinogradi mojega deda in pradeda, dragi gospod! Tu šem doma in čitam list, ki piše v mojem jeziku. Vi pa nimate prav nobene pravice dela.i neopi-avičenih opazk, ker ste tujec in si zato takšne opazke lahko privoščite doma, tam, od koder ste prišli. Mi pa bomo vedno čitaii samo to, kar je naše in domače!«
V	tramvaju je nastal p>opo!n molk in Stepančičeva je nadaljevala s čitanjem. Takšna je bila pokojna v obrambi svojih pravic!
To napredno, plemenito in neustrašeno ženo bomo ohranili v trajnem spominu in sledili bomo njeni ravni narodni poti!
ANICA DELAK
H"
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujem vsevi ki so z menoj sočustvovali ob priliki izgube moje sestre
MARICA GREGORIČ vd. Stepančičeve
in ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Skedenj, 24. febr. 1954.
DRAGA GREGORIČ vd. ROSENBERG
Odgovorni urednik:
ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. »Adria«, d. d., v Trs‘u
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
sprejema
na
Reški cesti - Strada di Fiume. številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure
Mizarji | kmetovalci V podjetniki •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov trame in par-kete nudi najugodneje
TEL. 90441 T
CALE A
R S T
Visi* Sonnlno, 2 4
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
m
Cormont - prov. Gorizia