Đazelrerkanfspreh ВМ 015
KdratPdnknBote
Verlag unđ SchrtfUeltung: Klagealurt, Blamarckrlng 13, Postfach 115 / Bezugsprels (Im voraus zahlbar) monatlich RM 1.— frei Haus (elnsolilleBllch JFIM 0.20 ZustellgebUhr Abbestellungen der Zeltung fUr den nachfolgenden Monat werden rnir ecbriftlicb und nur bls 25. đes laufenden Monata angenommen
Nr. »4.
Krainburg, den 27. November 1943.
Zajele soijelske sile ngonobljene
Uplenjenih ali uničenih je bilo 199 oklopnjakov, 554 topov in 300 strojnic
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25i novembra objavilo:
Na vzhodni fronti se kljub slabemu vremenu nezmanjšano nadaljujejo silni boji.
Več sovražnih sunkov proti mostišču pri Kerzonu se je izjalovilo.
Ob mostišču pri Nikopolu in v velikem loku Dnjepra smo tudi včeraj odbili v hudih bojih napade Sovjetov, zajezivši nekaj vdorov.
Južno od Kremenčuga je sovražniku u-spelo, da je z močnimi silami pehote in oklopnjakov vdrl v naše linije. Z nasprotnim sunkom smo uničili neko sovražno bojno skupino s številnimi oklopnjaki in topovi.
У prostoru zapadno od Kijeva je polagoma napredoval lastni napad ob stalni obrambi .številnih sovražnih nasprotnih napadov in ob težavnih terenskih prilikah. Močne sovražne sile, o katerih je bilo včeraj javljeno, da so obkoljene, smo ugono-l(ili. Vsega skupaj so naše čete uplenile ali uničile tam v zadnjih štirih dnevih 199 oklopnjakov, 554 topov vsake vrste, 300
strojnic in metalcev granat ter 166 avtomobilov. Sovjeti so imeli visoke krvave zgube. Pripeljali smo številne ujetnike.-
Na bojišču pri Gomlu še trajajo srditi boji s sovražnimi silami, ki so vdrle zapadno in severno od mesta. Več obkoljeval-nih poskusov smo preprečili z lastnimi nasprotnimi napadi in pri tem razbili ali vrgli nazaj napadajoče prednje čete Sovjetov.
Severnozapadno od Nevla je po odvrnitvi silnih sovražnih protisunkov zopet napredo-

val naš nasprotni napad. Odstrelili smo 17 sovjetskih oklopnjakov.
Na ostali vzhodni fi-onti se niso vršila nobena pomembna bojna dejanja.
Na južnoitalijanski fronti je včerajšnji dan vobče potekel mirno.
Močan odred težkih nemških bojnih letal je v pretekli noči napadel naprave in zbiranja ladij v pristaniščih La Maddalena in Bastia z bombami vseh kalibrov.
Nekaj malo sovražnih vznemirjevalnih letal je preletelo v noči severno ozemlje Rei-cha.
Po odvrženih sovražnikovih bombah na nekatere kraje v Južni Franciji je imelo prebivalstvo znatne zgube.
>Oqromni dobitki - па|то(пе|$е verižni$lvo<
2e sedaj „špeliulirajo" anglo-severnoamerlške finančne hijene s povojno Evropo
Stockholm, 26. novembra. Vedno bolj se množijo glasovi od strani sovražnikov, iz katerih se da sklepati, da dela židovskim plutokratom že precej preglavice okolnost, na kak način bi najbolj izdatno iz-žemali in oplenili narode po vojni, kako bi najbolje in največ »zaslužili« pri prehrani povojne Evrope.
Tako »špekulirajo« londonski finančniki
Močne sotjelske sile pri Kijeva oliliolien«
Trajni težki boji pri Gomlu - Odbiti sovjetsiti napadi v veliiiem ioku Dnjepra
Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. novembra .ofejavjlo;
Ob mostišču pri Nikopolu, v velikem loku Dnjepra in pri Cerkasiju smo v hudih bojih odbili nove močne napade Sovjetov in z naeprotnim napadom uničili ali vrgli nazaj sovražne sile, ki so vdrle.
V	odseku južno od Kremenčuga še trajajo silni boji.
V	zaledju jugozahodno od Cerkasija smo uničili več utrjenih taborišč tolp.
Na bojišču zahodno od Kijeva amo z obsežno zasnovanim lastnim napadom dosegli obkoljenje močnih sovražnih sil. Neka nemška divizija oklopnjakov je tam včeraj uničila ali uplenila 30 oklopnjakov ,šest baterij in 40 nadaljnjih topov vseh kalibrov; pripeljali smo ujetnike.
Težki boji v vdornem prostoru zapadno od Gomla so trajali tudi včeraj. Naše čete 80 se srdito upirale prodirajočim sovražnim skupinam. Severno od Gomla smo odbili močne napade Sovjetov.
V	vdornem prostoru jugozahodno od Kri-čeva, 80 v teku silni boji. Severnozahodno od Nevla smo z lastnim nasprotnim napadom pridobili zopet sveta nazaj.
Na južnoitalijanski fronti so se vršile včeraj živahne krajevne bitke. V zahodnem odseku se je izjalovil sovražni napad na nek višinski položaj zahodno od Venafra. V
Bolgarija na poti k novemu redu
Sofija, 26. novembra. V sobranju podčrtava poslanec Dimiter Andreff, da bo Bolgarija hodila še naprej po poti, po kateri je krenil pokojni kralj Boris. Poudaril je, je cilj bolgarske zunanje politike, zediniti bolgarski narod in ohraniti mir na Balkanu. Glede notranje politike je poudaril, da je ena izmed najvažnejših nalog ojačenje nacionalnega duha, da se doseže edinost naroda. Za dosego tega cilja se je vlada odločila, da bo storila najstrožje ukrepe proti vsem tistim, ki motijo mir države.' Bolgarska javna politika je lahko samo takšna, kakršna je v nacionalsocialistični Nemčiji. Za nov red je potrebno zlasti, da se uničijo piutokracija, židovski duh, korupcija, &pe-kulantje itd. Bolgarski narod se ne bojuje samo, da odpravi krivico iz Neuillyja, ampak tudi, da izgradi pravičen socialen red.
vzhodnem odseku so daleko močnejše britanske sile napadle naš§_ prednje straže. jP(j večdnevnem boju, v katerem je utrpel sovražnik občutne zgube, sp se odmaknile na od^dnje položaje.
Državno glavno mesto so iW|^ne skupine britanskih bombnikov v večernih urah 23. novembra znova napadle. S tem zastraho-valnim napadom so nastale nove škode v več delih mesta. Razen stanovanjskih okolišev so bila porušena številna javna poslopja, cerkve, dobrodelne naprave in umetnine. Odredi lovcev in protiletalsko topništvo so kljub težavnim obrambnim prilikam sestrelili 19 sovražnih letal.
že sedaj s čredami govede, ovac in svinj ter plačujejo »rekordne cene« za plemenske živali, ki jih nameravajo potem, ko bo treba Evropo zopet prehranjevati, prodati z »mastniki dobički«, piše . kmetijski dopisnik »Daily Maila«. »Poskušajo skleniti z zavezniškimi državami »pogodbe«, ki bi jim omogočale, preskrbeti države kontinenta s plemenskim materialom«, piše, dopisnik dalje. »Mlekarice prodajajo že po cenah, ki so dvakrat do trikrat višje od onih predvojne dobe.«
Takšne, kakor v Londonu, so razmere tudi v Zedinjenih državah. Tudi tam se vidi isto brezmerno počenjanje za dobičkom pe-hajočih se gangsterjev pri dozdevnem •stremljenju, da nakupijo.za narode Evrop? že sedaj živila. Četudi ti verižniki in borzni špekulant je niti zdaleka ne mislijo na to, da bi mroi.	.presl?rbcli z ži-
vili, se delajo vendar tako, da bi si z blaznimi špekulacijami nabrali največjih dobičkov. Kakšen obseg je to že zavzelo, kakšna »verižništva« so pri tem nastala, kakšne neprilike so se zaradi tega vsepovsod razširile, dokazuje neko Reuterjevo poročilo iz Atlaritik-Cityja, po katerem se je morala UNRRA, ta takozvana »pomožna in obnovna komisija«, v posebni konferenci pečati s temi vprašanji.
3. Jahrgang.
„Nemška armada popolnoma intaktna -Vodstvo prvovrstno..."
Stockholm, 26. novembra. V Angliji se množe glasovi, ki svare pred iluzijami o razvoju na sovjetski fronti, in potem ko je. že »Manchester Guardian« nedavno izjavil, da je borbenost nemških čet znatna in da je doseglo nemško vodstvo s svojimi operacijami stalno to, kar je hotelo, je oddajal v sredo zjutraj londonski poročevalec dvogovor med radijskim napovedovalcem Mac Geachyjem in vojaškim strokovnjakom majorjem Lewis Hastingsom. Na vprašanje Mac Geachyja, če se lahko govori o kakem odločilnem uspehu Sovjetov, je odgovoril Hastings: »Ne!« Javnost ima sicer ta vtis, vendar položaj tega ne potrjuje. Priznati je treba, da niso bili Nemci nikjer obkroženi. Povsod so onemogočili obkrožitev z vidnim odporom.
Mac Geachy vpraša na to: »Naziranje naše javnosti o uničujočem porazu Nemcev je torej napačno. Gre torej za vojni pohod, v katerem je nemška armada še popolnoma intaktna in razpolaga s prvovrstnim vrhovnim vodstvom«. Hastings je odgovoril: »Da, sovražnika podcenjevati je vedno neumno. Z gotovostjo lahko trdim, da je cilj nemške vojske, v ugodnem trenutku braniti pod vsakim pogojem črto z krajšimi zvezami. Dejstvo, da stoje sovjetske čete na nekaterih mestih blizu poljske meje iz leta 1939., prav za prav ni posebnega vojaškega pomena«.
Viktor Emanuel - glavar tolp
Elm, 26. novembra. Nekdanji kralj Italije je postal glavar tolp. V nekem razglasu, ki je bil odvržen iz sovražnih letal v Italiji, je objavil svoje soglasje s pozivom banditov k meščanski vojni. Viktor Emanuel je s tem, ko si želi v Italiji meščansko vojno kot zadnje sredstvo, da reši iz prelivanja krvi italijanskega naroda izgubljeno krono svoje hiše, dosegel v sodbi italijanske javnosti zadnjo stopnjo na svoji življenjski poti.
Моккжд izteguge STOge kremplge po Balkanu
Vodja tolp Mlhajlovlč se Je zameril - Anglija In bivši kralj Peter ga zapuščata - Neiskrenost angleške politike
Belgrad, 26. novembra. Vest, da je mladi bivši jugoslovanski kralj Peter po anglo-amerikanskem pritisku ukazal vodji srbskih tolp »generalu« Mihajloviću, naj razpusti svojo organizacijo in se s svojimi ljudmi podredi vodji komunističnih tolp Titu, niti ne preseneča. Je t% ena izmed prvih otipljivih posledic moskovske konference, iz katere je izšla Sovjetska zveza kot edina zmagalka. Seveda je ta razvoj v smeri angleške politike na Balkanu, ki ' se je že davno kazala, da se prepusti na tem ozemlju jugovzhodne Evrope boljševir kom proste roke.
V	zadnjem času je, Mihajlović dozdevno postal ovira za angleške popustljivost nasproti boljševikom na Balkanu. Zagrešil je pač usodno politično pogreško. Tudi on je veroval v svoboščine, ki jih daje takozvana Atlantik-Charta, veroval je še v to, da se Anglija bojuje za male zavezniške narode, veroval je še v angleško pomoč za vzpostavitev Velike Srbije. V tej veri se je celo večkrat predrznil, nameriti orožja proti moskovskemu agentu, proti Titovim tolpam. Tako je moral priti Mihaj-lović v nemilost. Sicer so ga v zadnjem času tu pa tam še obiskali v kakšni od dalj eni balkanski dolini angleški častniki, ki s6 prišli v letalu, da ga nadzorujejo Toda ko ni bilo več dvoma o tem, da je proti boljševizmu, ga je Anglija zapustila.
V	Moskvi so se pri zadnji konferenci zaveznikov obvezno dogovorili glede povojnega reda v Evropi — seveda če bi zmagal nasprotnik, — da se bo Vzhodna in Sred-
nja Evropa popolnoma priključila Moskvi. Moskva se loti že sedaj tega, da ta dogovor praktično uresniči. Usoda Drage Mi-hajlovića to dokazuje. S posebno napetostjo opazujeio, kako bo Turčija reagirala na to; kajti sovjetsko prodiranje na Balkanu bi posebno" ogrožalo zlasti Turčijo. Predvsem pa je zapustitev M i-h a j 1 o v Ć a po Angležih poučen ^ g 1 e d za vse, ki so še verovali v iskrenost angleške politike. Mihajlovič in Simović, glavni osebi bel-grajskega prevrata iz marca 1941. "leta, sta mislila, da se bosta nekoč okoristila z angleško 'žmago, ki sta jo pričakovala. Pa se je že marsikateri list obrnil v zgodovinskem razvoju, in sedaj ni več Anglija, ki obljublja osvoboditev, ampak Moskva. Seveda ve vsak človek v Evropi, tudi v Jugovzhodni Evropi, kakšna je navadno »osvoboditev« po boljševiški Moskvi.
Če še ne bi zadostovala doživetja iz lastne preteklosti Jugovzhoda, če ne bi bilo dovolj zgleda v baltskih državah, da bi dali pobude fantaziji, pa zadostuje ^pogkd na Zapadni Balkan, kjer napadajo komunistične tolpe mirne vasi, živinsko pomore domačine in se vedejo • popolnoma po vzgledu Moskve kot »proletarski osvoboditelji«. Šele pred kratkim so v Albaniji zopet odkrili skupen grob, v katerem so se nahajala številna moška in ženska trupla, ki jih ni bilo več moči istovetiti, ki so bila žrtve boljše-viSkega zatilčnega strela. Tukaj geografsko ime prizorišča nima nobenega p6mena več. Kjer divjajo boljševiški krvniki, zginejo
vse razlike in ostanejo le skupni grobovi, kot predokus tega, kar je namenila Moskva v#ej Evropi. To je grozen teror, pred katerim bosta Evropo obvarovala samo junaštvo nemške oborožene sile in vztrajnost nemškega naroda.
Poziv »kralja« Petra njegovemu »generalu« Mihajlovidu značilno osvetljuje tragikomično vlogo »vlad« v pregnanstvu po milosti Anglije. Z naravnost pretresljivo uslužnostjo in postrežljivostjo lakaja ubogajo ti navidezni kabineti želje Londona in same odžagajo vejo, na kateri sedijo. Kajti v resnici je bil Mihajlovič zadnja, če tudi praktično brezpomembna opora jugoslovanske »vlade« v pregnanstvu. Sam(^#bjbolj zabiti bodo Verjeli, da bodo sedajWitove konumistične tolpe pripeljale to vMo zopet v Belgrad. To je menda jasno tudi malemu Petru, ki mu ne gre za srbski narod, ampak izključno za varno in udobno preskrbo v Kairu, za katero se mora dati cenena protidajatev samo z vrlim prikimavanjem. Tako je razumeti tudi zapustitev Mihajlovida. Vodja tolp v balkanskih gozdovih, ki ga je nek nevtralni tisk že v naprej nagradil z lavorikami, je postal strahopetnim beguncem v Kairu izredno ne-priličen. London je zahteval njegovo odstranitev, in bivši kralj Peter jo je tudi takoj izvršil. Saj v resnici ni bilo težko, storiti novo izdajstvo. »Dostojno« se uvršča ta odstavitev Mihajlovida v vrsto ne: prestanih izdajalskih činov srbskih emigrantov proti lastnemu narodu.
stran 2. — štev. 94.
KABAWANKEN BOTB
Sobota, 27. novembra 1943.
Brezprimerne sowjelske zgnbe
Prodor skozi globoko razčlenjen sestav obrambe pri Kilevu - Samos se |e vdal
je dne
Oberkommando der Wehrmacht 23. novembra objavilo:
Severovzhodno od Кегба so spodleteli ponovni sovražni sunki.
Ob mostišču pri Nikopolu in v velikem loku Dnjepra je sovražnik včeraj ojačil svoje napade. Nastali so hudi, skozi ves dan trajajoči boji, pri katerih smo odbili vse prodorne poskuse Sovjetov in odpravili ali zajezili nekaj vdorov s takojšnjimi proti-sunki. V nekem vdornem prostoru, za katerega se vrše še silni boji, je uničila bojna skupina nemških oklopnjakov 82 izmed približno sto napadajočih sovražnih oklopnjakov. Vsega skupaj smo pri včerajšnjih bojih odstrelili v tem prostoru 146 sovjetskih oklopnjakov.
Pri čerkasiju smo z odličnim nasprotnim napadom vrgli zopet nazaj Sovjete, ki so vdrli v naše položaje.
Zahodno od Kijeva se je sovražnik srdito upiral našim nasprotnim napadom. Ubranivši ge številnih sovražnih nasprotnih napadov, so naše divizije znova nastopile, predrle nek globoko razčlenjen sestav sovražne obrambe in uničile dva sovražna polka.
Jugovzhodno od Gomla smo v po^imez-nih odsekih pred veliko močnejšim sovražnim pritiskom vzeli naše čete nazaj na odzadnje položaje. Severno od mesta so se končali težki boji proti ponovno naskakujo-člm Sovjetom s popolnim nemškim obrambnim uspehom. V prostoru južno od Kriče-va so v teku silni boji z neko sovražno bojno skupino, ki je vdrla.
Zapadno od Smolenska so pod vrhovnim poveljstvom Generalobersta Henricija in pod vodstvom Generala der Infanterie Voelckersa rtoječe: šlezijaka 18. divizija
oklopnjaških grenadirjev, wlirtemberSko-badenska 25. divizija oklopnjaških grenadirjev, wUrtemberško-badeneka 78. jurišna divizija, 1. ^^-Infanteriebrigade 7 (mot.) in v boju na kopnem uporabljeni deli 18. di-vizije protiletalskega topništva priborile đdličen obrambni uspeh v sedemdnevni 3. bitki ob smolenski dovozni cesti. 34 sovjetskih divizij strelcev in šest brigad oklopnjakov se je tukaj brez uspeha zaganjalo v nemške obrambne položaje in utrpelo pri tem brezprimeme zgube ljudi in materiala.
Vzhodno od Vitebska in v .vdomem prostoru pri Nevlu je spodletelo nekaj krajevnih sovjetskih sunkov. Pri nekem lastnem napadnem podvzetju severozapadno od Nevla smo vrgli sovražnika nazaj proti jugu.
V Južni Italiji je sovražnik z močnimi silami napadel naše prednje položaje na
skrajnem levem krilu severno od reke San-gro. Odbili smo številne silne napade in zajezili krajevni vdor.
Po brezpogojni kapitulaciji eovražne pomorske trdnjave Leroa se je sedaj vdala tudi posadka otoka Samos. Na otoJm bo se Izkrcale nemške čete. E3n del posadke, obstoječe iz britanskih in Badoglijevih čet, je v zadnjih dneh zbežal v nevtrtdno inozemstvo. Naši izkrcani odredi razorožujejo ta-Čas čete, ki štejejo okrog 6.000 mož in ki jih je zapustil njihov divizijski poveljnik.
Skupine britanskih bombnikov so v včerajšnjih večernih urah izvršile težak za-strahovalni napad na državno glavno mesto. Po odvrženih številnih razstrelnih in zažigalnih bombah so nastala razdejanja v več mestnih delih. Cela vrsta nenadomestljivih umetnin je bila uničena. Prebivalstvo je imelo zgube.
Druge sovražne letalske sile so napadle nek kraj v Rheinlandu- Zračna obramba je, v kolikor je bilo doslej ugotovljeno, zbila 29 sovražnih bombnikov, dasi so bile prilike obrambe posebno težavne.
Milijarda dolariev In nad 20.000 mož
Koliko so stale Zedinjene države bitke pri Bongainville llndi In dolariev
Tokio, 26. novembra. Uvodni članek, ki je pred kratkim izšel v listu »New York Times« in ki zahteva »več resnice in manj prikrivanja« lastnih zgub po severnoameriški cenzuri, je dal v ponedeljek nekemu glasniku informacijskega urada povod, da je, opozarjajoč na to, da se .Washington Se vedno ni mogel odločiti k priznanju odločilnega japonskega uspeha v petih bitkah pri Bougainville, dopisnikom ponazoril zgube Zedinjenih držav v obsežnih pregledih.
Uvodoma je glasnik citiral, da piše Ust »New York Times«; »Nehati mora stanje,
Ze 1920.1, le Poljska bolela napasll Danzig
Dokument iz uplenjenih spisov kot nov dokaz angleškega hinavstva
Danzig, 26. novembra. >Danziger Vorpo-sten« je objavil neko listino iz uplenjenih spisov, ki 30 našim četam prišle v roke pri vojnem pohodu v Francijo. Doslej бв neobjavljena listina dokazuje neizpodbitno, da je Poljska takoj po zaključku ver-sajskega diktata nameravala, polastiti se z naglim napadom mesta Danziga.
Gre tu za neko poročilo britanskega polkovnika Bogerja, ki ga j« načelnik francoske vojaške misije dne 13. decembra 1920. ustanovil v spisiji. Boger je bil takrat predsednik nemško-poljske razmejitvene komisije ; nihče torej ni mogel biti bolj kot on poučen o načrtih Poljske. Vrh tega je to Bo-gerjevo poročilo nov dokaz za hinavstvo in lažnivost Anglije, ki je vendar vso vojno iz trte izvila, da bi navodno ščitila »ogroženo« Poljsko, čeprav je že od leta 1920. sem bila natančno poučena o tem, da se je bati konfliktov samo zaradi načrtov Poljske.
Reproduciramo tukaj dobesedno prestavo spisa, ki se glasi:
>Nr. 1733 W. O. R.
V Londonu, dne 13. decembra 1920. Tajno!	' •
General de la Panouse, načelnik francoske vojaške misije. —
Gospodu vojnemu ministru, generalni štab vojske, 2. pisarna.
Se tiče poročila angleškega polkovnika Bogerja, predsednika odbora za določitev nemško-poljske meje.
Predsednik odbora za določitev nemško-poljske meje, polkovnik Boger, je dne 30, novembra preložil vojnemu ministru zaupno poročilo, katerega sem vzel na znanje in čegar posnetek je približno sledeči: Poročilo obsega gospodarski in fij||MČni del, ki vsebuje samo potrditev znaniWdej-stev, pa tudi političen del, čegar vsebmo se mi zdi umestno, da /ara jo sporočim.
Polkovnik Boger ugotavlja, da so naraščanje proizvodnje v Nemčiji, tam uveljavljajoča se red in disciplina in zboljšanje tečaja marke v pozornost vzbujajočem nasprotju 8 položajem na Poljskem. V tej državi baje postaja vedno krepkejše sovraštvo med ruskimi in nemškimi vojaki na eni strani in avstrijskimi Poljaki na drugi strani, in polkovnik ugotavlja, da je povsod našel le globok odpor proti maršalu Pilsud-skemu. On opozarja na to, da je sedanja vlada bila tista, ki je malo časa pred bolj-ševiškim vpadom razpustila obe edino na boj pripravljeni poljski armadi, namreč armado generala Hallerja in armado na Po-
znanjskem, in sicer iz zgolj osebnih razlogov. Ta čas se mora general Haller zadovoljiti z nalogami Rdečega križa, vtem ko ' general Dovbor nima nobene javne službe.
Glede Danziga ugotavlja polkovnik Boger, da so v neki dobi favorizirali v poljskih krogih misel, da bi se kakor Vilne z naglim napadom polastili tudi Danziga, spoznali so pa, da nimata ta dva primera nič skupnega, in so to misel zopet opustili. Bilo bi seveda težavno, sestaviti poljsko divizijo iz mož, ki imajo v Danzigu domovinsko pravico; razen tega je bilo to mesto zasedeno po angleških in francoskih četah.
Ko so le-te izpraznile mesto, eo baje vojaki nekaj časa upali, da ga bodo oni takoj zasedli, in za to je bila določena sibirska brigada; nato so pa odkrili, da niti eden mož ni govoril nemško, io odločili potem 16. poljsko divizijo, katere pripadniki so vsi znali nemško in ki ji poveljuje bivši avstrijski polkovnik Lados, ki je baje napravil dober vtis.
Polkovnik Boger zanika, da bi bil pesimist, In navaja kot dokaz, da so številni francoski častniki vseh stopenj, в katerimi je stal v zvezi in ki ao prišli v državo kot navdušeni prijatelji Poljske, priznali, da Poljaki nimajo niti najmanjšega organizacijskega talenta. Baje hvalijo poljske vojake, sodijo pa le prezirljivo o njihovih častnikih.
Polkovnik Boger zaključuje, da je Poljski tačas treba predvsem miru. Č6 bi bilo mogoče, ustvariti jedro poštenih in skuše-nih upraviiih uradnikov (in če bi te lahko uporabljali samo izven države), ne bi bilo treba obupati nad bodočnostjo Poljske.
Sporočil sem Vam po polkovniku Bogerju v njegovem poročilu izražene misli tako natančno, kakor je mogoče. Polkovnika Bogerja zelo cenijo v vojnem ministrstvu, ne da bi se pa to kedajkoli izjavilo, da si osvaja čisto osebna mnenja polkovnika.
General In načelnik misije podp.: L. (}e la Panouse.«
Čeprav vsebina tega dokumenta ne more presenetiti, ker so nam bili od vsega začetka znani grabežljivi nameni Poljske, pa je vendar nov dokaz za to, da sta bili Anglija in Poljska v sporazumu. Ni nobenega dvoma, da Poljake, če bi bili po vzorcu Vilne izvršili napad na Danzig; očetje versajske-ga diktata pri tem ne bi ovirali, ravno tako ne, kakor konferenca veleposlanikov In zveza narodov nI preklicala protipravne ugrabitve Vilne po Poljaki^.
da se predstavi občinstvu samo neke vrste zasanjana vojna, v kateri tepejo samo sovražnika. Brutalna resnica bi najbolj služila za to, da prebudi široke mase iz njihove letargije. Washington se brani izpolniti svojo obljubo in dati pravo sliko o položaju, ker se boji, da bi bil vtis preveč porazen.«
S pomočjo obširnih tabel, ki so bile Izročene dopisnikom, je potem japonski glasnik oznanil »brutalno resnico« Po prvem pregledu, ki morda najbolj ustreza trgovskemu mišljenju Severnoamerikancev, so utrpele 25€dinjene države v času od 27. oktobra do 17. novembra zgubo prostora pri vojnih ladjah, čegar naprava bi stala visoko vsoto 625 milijonov dolarjev. Ta vsota obsega samo za gotovo potopljene enote in stroške njihove naprave po previdni cenitvi. Dejansko je pa sovražnik zgubil toliko ladijskega prostora, da bo vsota ene milijarde dolarjev komaj krila novo gradnjo.
Ravno tako odločilne-kot potopitev prostora vojnih ladij so zgube Izvežfcanega moštva, ki je pri tem prišlo ob življenje. Po nadaljnjem izčrpnem pregledu, ki se deli z 80 do 100 odstotki na takoj potopljene ladje In s 30#o 40 odstotkov na sicer potopljene In z desetimi odstotki proračuna-ne zgube na poškodovane, so Sevemoame-rikancl v istem razdobju imeli pri potopitvi ali poškodbi 80 vojnih ladij zgube najmanj 19.095 mož, ali pa največ 24.045 mož posadke. Kakor je glasnik na koncu še enkrat razložil, so sovražne zgube sestavljene po previdnih cenitvah In bodo dejansko izkazale najbrž veliko večje številke.
(шшшАш)
stvarno škodo v Vatikanskem mestu, M Je nastala po anglefiko-amerlkansklh zastrahoval-nlh napadih, cenijo strokovnjaki nad 20 milijonov lir, poroča »Regime Fasclsta«.
Vel ildje v Sofiji so prejeli poziv, da morajo do konca tega meseca Izprazniti stanovanja. V tem roku morajo židje prodati svojo opravo. Z izkupičkom lahko razpolagajo.
le New Yorka so v britansko glavno mesto dospele vesti, ki potekajo iz prijateljskih krogov vojvode Windsorskega, po katerih sklepajo, da ae vojvoda bavi z načrtom, odstopiti z mesta glavnega guvernerja Bahamskih otokov ter kupiti večjo plantažo v Marylandu v USA In se tam naseliti.
Kot poroča v ponedeljek radio Iz New Torka, se bo menda vršila pričakovana konferenca med Rooseveltom, Churchillom In Stalinom brez slednjega. Skorajšnji sestanek med Rooseveltom in Churchillom je tako nujen, da •e morajo udeležbi Stalina odreči, če ta tr», nutno ne more zapustiti Moskve.
Angleški časopisi prinašajo pregled po narodnostih glede letalcev pri Royal Alrforce. Po tem pregledu bo na čelu Kanadljcl ■ 30%. Novozelanđci dajejo 25%, Afrikanci 15%, Av-, Btralcl 10%: Angleži se zadovoljijo z 20%.
„Dodekanez - novi Dieppe"
ženeva, 26. novembra. K vojaškim dogodkom na otokih Dodekaneza in porazom, katere so Angleži tam prestali, so zavzeli angleški listi ostro stališče. »Povejte resnico!« zahteva v svojem uvodnem članku »News Chronicle« m meni, parlament bo gotovo zahteval od vlade pojasnilo o vzrokih tega klavrnega poteka. Izjava generala Mait-land Wilsona, s katero se skuša slednji razbremeniti, nikakor ne zadošča, in tudi ne odstrani bojaznL Izkazalo se je, da so operacije na Dodekanezu zelo slabo vodene in za Angleže jako drage. Izogibajoči odgovori vlade aJi poskusi, opravičiti nezmožnost poveljstva, samo razjeze javnost. Zgube ljudi, materiala in ladij so bile popolnoma nepotrebne. Ugled britanskega vojaštva je zadel udarec, ki dopušča domnevo, da visoka mesta še vedno niso uvaževala nauka s Krete. — »Prav tako velika katastrofa kot Dieppe«, ugotavlja »Daily Express«. Nasprotniku je uspelo tako temeljito bombardirati obrambne bojne sile, da se niso niti utegnile umakniti v zavetje. Sedanja vojna je za Anglijo resnično težka.
»Odskočna deskaS'" бб "ВИ1гапа~Јв''|'" ' nevarnosti
Londonski »Sunday Times« piše: Strateško hromi to, tako ona meni, britanske vojne sile v Siriji, Libanonu in Palestini in jo ovira pri izvedbi nameravane ofenzive. Če hočejo imeti Angleži turška oporišča in osvoboditev Dardanel, potem morajo zavzeti najpoprej najvažnejše vzhodne dodeka-neške otoke. Nemiri v ozadju pa zadržujejo angleške vojne sile mnogo južnejše od Dodekaneza. Najvažnejša odskočna 5eska na vzhodni Balkan je torej ogrožena.
»GiganI« - najnovejSe nemško prevozno leialo
LaliKo prevozi 130 vo]akov s polno opremo ali postavi 60 posteli za bolnike
Berlin, 26. novembra. O novem nemškem prevoznem letalu, ki je bilo uvedeno v nemški oboroženi sili pod imenom »gigant« in ki se je že izredno obneslo pri zadnjih operacijah na poletih čez dolge proge, prinaša časopis »Der Adler«, ki ga izdajajo v sodelovanju z Reichsluftfahrtministeriumom, prve natančnejše podrobnosti. Letalo, ki je zgrajeno v tTOmicah Messerschmitt in ki ima razpetino kril 55 m, je največje suho-zemako letalo na svetu v obče in lahko prevaža 130 vojakov s polno opremo. Ali na-
mesto njih oklopnjake, topove in polno naložene tovorne avtomobile. Letala tega tipa, ki so игејепћ za prevoz bolnikov, vsebujejo 60 postelj. Na zunaj se razlikuje hov velikan letal od doslej znanih tipov letal s posebnostjo svojega voznega ogrodja, ki ima zobčasta kolesa, kar omogoča počasno valjalno premikanje. Čeprav ima letalo šest motorjev, ne potrebuje večje posadke kot petih mož. Močna oborožitev ščiti prevozno, letalo pred presenetljivimi napadi sovražnih lovskih bojnih sil.
Osiro siarllo židovski sodrgi na Švedskem
Opomin, naj ne izzivalo prebivalstva - Oškodovanje brezposelnih
Stockholm, 26. novembra. Na podlagi nekega novega, na švedskem izdanega židovskega agitaoijgkega in obrambnega spisa ugotavlja stockholmski »Aftonblad«, da bo morala Švedska zaradi močhega priseljevanja v zadnjem času računati tudi z možnostjo židovskega vprašanja. Psihološko ao tla za protižidovsko propagando sedaj brez dvoma pripravljena. Predvsem opominjajo židovske »begunce« in njihove vodje, naj nikar ne izzivajo švedske javnosti z breztakt-nim ali cel6 protipostavnim nastopom. Toda tudi razvoj na delovnem trgu se naj točno zasleduje. Najnevarnejša protižidov»ka propaganda, ki si jo lahko mislimo, je, ako židje odjedajo brezposelnim Švedom kruh.
Sodeč po torn namigavanju, so nastale za kulisami tega, doslej tako velikega navdušenja la Žide, na Švedskem i» ^iarelkater#
To je razumljivo, če zasledujemo lo pogostejša poročila o židovskih obratih, goljufih, prikrivačih, verižnikih s špiritom itd. in koliko tega sploh ni objavljeno v stockholmskih časopisih. Posebno zanimivi so opomini Židom, naj ne kršijo postave in odjedajo javno kruha švedskim brezposelnim.
Hude obtožbe proti MGArthurJa
Lizbona, 26. novembra. Demokratski tisk in del republikanskega tiska v Zedinjenih državah silno obtožuje general McAr-thurja, ki ga dolže, da je on duša neka proti Rooseveltu naperjene zarote. Kljub svojemu položaju, kot pripadnik oborožene sile Zedinjenih držav, je McArthur s podporo stranke izolacionistov začel javno spletkariti proti Rooseveltu^
Saimstag, 27. November 1943.
KARAWANKEN BOTE
Seite 3.
— St. Of,
Berlin bestand die groBe Bewahrungsprobe
Viele sdimerzlidie Liidten durdi Terror in das hlstorisdie Stadtblld gerlssen
rđ. Berlin, 26. November. (Eigencr Bericht.) Cle in den letzten Nacliten gegen Berlin gerichte-»еп britisdicn Terrorangriffe, die vom Feind unter Aufbietung aller derzeit zur Verfiigung stehenden Krafte und unter auBerordentlich giinstigen Wctterbedingungen gefiogen warden, haben im Stadtblld der Reichshauptstadt bereits echmcrzliche Spuren hinterlassen. Die Angriffe erstreckten sich im wescntlichen auf das Zentrum und den alten Westen sowie auf Telle des Berliner Nordens. Es wurden in der Hauptsache Brandbomben und Phosphorkanister geworlen. so daB das augenbllckllche StraBenbild starker durch die rauchgeschwarzten Skelette ausgebrann-ter Mauser als durch die regellosen Triimmer-haufen der durch Sprengbomben vernichteten Gebaude gekennzelchnet ist. Den Inzwischen geloschten. zunachst aber durch eincn starken Wind Immer wieder angefachten Branden sind wiederum zahlrelche, auch den Besuchern aus dem Reich. langst llebgewordene Kulturstatten zum Opfer gefallen. So sind einlge der aus der Tradition der Knobelsdorf, Schinkel und Lang-hans erwachsenen repriisentatlven Gebaude schwer getroffen. Auch das Regierungsvlertel mit selnen Ministerien und Hotels ist hart mit-genommcn. Mit dem Gefiihl der Genugtuung kann auch vermerkt werden. daB die britlsche Potschaft mit als crste in Schutt und Asche gelegt wurde. Auch die franzosische Botschaft, eine der schonsten und besteingerichteten. wurde von den bundesgenosslschen Bomben zerstort.
Eine energische und umsichtige Fuhrung und die entschlossen zugreifendc Be\'olkerung haben die durch die schweren Angriffe entstandene Situation bisher jedoch restlos meistern konnen. Der Berliner Bevolkerung darf bestatigt werden, daB sie eine vollig untadefigc und im besten Sinne soldatlsche Haltung bewlesen hat. Noch wahrend des Alarms begannen liberall die Brand-bekampfungs- und Aufraumungsarbeiten. und In ungezahlten Fallen gelang es den eingesetz-ten Selbstschutzkraften sowie den Luftschutz-wadien der Bctriebe, selbst groBere Brande zu loschen oder bis zura Eingreifen der Feuerwehr 80 weit einzudammen, daB ein Obergreifen auf benachbarte Gebaudekomplexe verhiitet wurde. Das Rumoren der motorisierten Feuerwehrzuge, das Splittcrn und Klirren zusammengefegter Scheiben, das Klopfen und Hammern von Ge-raten ersetzen seitdem das Klingeln und Krel-schen der StraBenbahnen, die tot In den StraBen stehen, zum Teil aber afs Unterbringungsmog-Iichkclt fur MSbcl und Haushaltungseegenstande Verwertung gefunden haben.
Auch die Versorgung der Vierelnhalbmilllonen-stadt hat bisher, obwohl durch den Ausfall eini-ger Verkehrseinrichtungen die laufende Zufuhr etwas beeintrachtlgt wurde, keine groBeren
Schwierigkeitcn gemacht. Die Verluste sind dank der zeitig durchgefiihrten Evakuierung von Frauen und Kindern verhaltnismaBig gering.. So darf ohne Einschrankung festgestellt werden daB trotz der unverkennbaren, vor allem Im Stadtblld sichtbaren Wirkung der Angriffe der sicherlich erhoffte S chock ausgeblieben ist. Wie der Deutsche im Westen wie Hamburg. Hannover und Kassel, 1st auch Berlin fest in den Knien geblieben, nlcht zuletzt dank seiner unverwiist-lidien Laune. die ietzt auch fiber die Schrccken der Bombennachte triumphiert.
„Die USA in eine Falle geiodtt"
Tokio, 26. November. In Berichten des ameri-* kanischen Nachrichtendienstes wurde wiederholt riickblickend zur Мочкаиег Konferenz Steilung genommen. Dabci wurde betont, daB die poll-tisclien Forderungen der Sowjetunion von England und den USA erfiilit wurden.
Am 8. November hieB es z. B. u. a., viele Zeitungen fiirchten, die USA seien in eine Falle gelockt und zum Narren gehalten worden, denn
alle Fragen scicn zugunsten der Sowjetunion entschieden worden.
Juden driiften sidi vor dem Kriegsdienst
Stocklioim. 26. November. Der Chef der bri-tischen Truppen in Palastlna, Gencralleutnant Sturge. gab bei ciner Besprechung mit dem Re-krutierungsbiiro der britischen Armee In Jerusalem seiner lebhaften Unzufnedenheit mit den Juden Ausdruck, die sich mit alien Mittein vom Kriegsdienst zu drucken suchen. Jiidische An-gehorige der neunten Armee. die an den Kamp-fen in Kalabrien teilnahmen, selen nach dem Uriaub einfach zu Hause geblieben und hatten sich nicht wieder bei der aktiven Truppe ge-meldet. Dadurch sei bel einigen britischen Trup-penabteilungen Mannschaftsmangel sowohl an der Front als auch In der Etappe entstanden. Dieses iudisclie Verhalten sei eine groBe Un-dankbarkeit gegeniiber den Alliierten, die es iibernommen hatten, die Juden zu befrelen.
Etwas spat stellt der britlsche General fest, daB die Juden Kriegsdruckeberger sind. Das Kampfen 1st nicht ihre l.eidenschaft, sie wollen Geschafte machen und am Krieg verdienen. Dazu aber 1st die Front nicht der rechte Platz. Des-halb wird General Sturge wohl auf die Juden an der Front verzlchten mussen.
Hat Europa genug Mensdten ?
Von PROF. DR. WAGEMANN, Prttsldent des Deufschen Instituts Шг Wirtschaltslorschung, Berlin
Deutschland als du Herz Europa« bait wie schon wiederholt In der Gcschichte auch In dtescm Kricje die innere Llnie der sich dtr Feind mit Mann und Material von weither nahern muK. wenn er uns «n-jreifen will. Soiange das Gcbiet des Inneren Krelses nicht autark 1st let seine Leistungsfahigkeit ziemlich begrenzt, was uns im letzten Kricge verhangnisvoll wurde. Dicsmal let das Reich jedoch bereits weit-gchend autark gewesen. als der Krieg ausbrach; iibcr-dies fiigt sich ietzt urn diesen festen Kern ein breiter Ring anderer Nationen so daB una der weitaus groBte Teil Europas mit all seinen wirtschaftlichcn Reserven die Mitwirkung leiht. Trotzdem 1st es aber schlieBlich nur ein kleiner Ausschniti der Erdobcr-flachc, der uns zur Verfiigung steht: und so konntc es auf den ersten Blick scheinen daB wir mit eincr iib'erwaltigenden Obermacht zu ringcn hatten Der ge-naueren Betrachtung ledoch wird deutlich. daB dcm schwerfalligcn KoloB der felndlichen Macht auf un-serer Seite eine geballte Kraft gegeniibersteht. die militarisch und wirtschaftlich zugleich hart und elastisch ist wie Stahl. Die vielen Faktorcn unscres Kriegspotentials lassen sich mil anderen Worten den Erfordemissen entsprcdiend zusammenzichen und verteilen: Wir konnen die mcisten Produktlonsstand-orte der Industrie nach Bedarf »eriagern. die Produk-tionsguter und vor allcm die Arheitskriifte von einem Punkt auf den anderen werfen Oberdies lonnen wir die Arbeitskrafte nStigenfalls auf der haus- und
„DoppelbotschaHer" in Algier bewachen einander
Ein Riesenaulvvand fUr die Verr^ter - Uberwadiung Badoglios von Algier aus
jb. Vichy* 26. November. (Eigenbericht.) In Algier haben die Felndmachte ein neucs System diplomatisdier Besetzung kreiert, indem sle erst-malig den Bcgriff des sogenannten „Doppelbot-schafters" cinfiihrten. Das Wort ist von „Dop-pelposten" abgeleltet und bedeutet, daB dort, ■W0 sonst einer zu stehen pflegt, nun — offen-bar aus Sicherheitsgriinden — eben zwel stehen, namlich zwel Botschafter. Moskau, Washington und London haben tatsachlich je zwel Botschafter nach Algier entsandt, im ganzen also sechs. obwohl dort noch, nidit einmal eine von ihnen alien anerkannte Regierung sitzt.	>
Dlese absonderliche S ache hat sich Im Grunde ganz natiirlich entwlckelt. Jeder wollte den anderen durch seine Dlplomatenbesetzung (zu jedem Botschafter gehort das Obllche Beamten-und Hilfspcrsonal) iiberbieten, gewissermafien iibertrumpfen und so wurden es mittlerweile sechs, vorlauflg. Der Amerikaner Robert Murphy hat den Ruhm, als erster zur Stelle gewesen. zu sein, namlich schon Anfang 1941. also lange vor. der Auslicferung, die er gedelchselt hat. Kurz nach der Besetzung ernannte London den Rivalen MacMillan. worauf der Kreml sich ins Zeug legte und gleich zwel hohe Funktionare entsandte; Bogomolow und Wyschinski. Inzwischen haben die beiden anderen wieder auf-geholt; Washington entsandte Edwin Wilson und London den ungliickseligen Duff Cooper. Was sollen nun diese sechs Botschafter. die zu-sammen iiber ein Personal von Uber vlerhundert Kopfen verfilgen. in Algier anfangen? Bei eincr Regierung. die weder diesen Namen tragt, noch diescn Rang hat, bei einem „Komitee", das illegal 1st und erst nach dem Krieg legalislert werden soli, bei einem Komitee von Emigranten, die keine Rechte haben, keine AuBenpoIltik trelben durfcn und nur gelegentlich vollig wirkungsios ..protestieren" konnen? Es hat natiirlich unter den scchs Botschaftern schon manche person-lichen Reibereien gegeben. Was sollten sie sonst tun In Algier. zumal sie iiber erstklassiges Pek sonal verfiigen, das die „Arbeit" allcin bewal~* tigt. Nur die beiden aus Moskau sind emsig am Werk, was den vier anderen ziemllches Linbehagen einflofit.
Um da nun Ordnung zu schaffen, werden jetzt die Ressorts vertellt und zugleldi erweltert. Bogomolow. Wilson und Duff Cooper werden sich in ZukUnft ausschlieBlich mit dem Alglcr-Komltee, seinem Schcinparlament und seiner ,.Reinigungskommisslon" befasscn. Sle blldcn als ..Triumvirat" gewissermaBen die Spitze der Algier-Hierarchie. Wyschinski. Murphy und MacMillan dagegen sind bcauftragt, die Badoglio-Italicner von Algier aus zu iiberwachen. zu len-ken, zu kontrollleren. Sie stellen also an dei Spitze der Badoglio-Hierarchie ein Parallel-Triumvirat dar, das zugleich damit bctraut 1st als libergeordnete Instanz die beiden Verratereien des Gaullismus und des Badogliosmus zu „ko-ordiniercn". Damit 1st nun alle s wohlgeordnet. Das in Moskau krelerte System der Unter-jochung Europas wird In Algier in der theoretl-
schen Keimzelle schon eindrucksvoll erkennhar. Das Wort „thcorctisch" muB jedoch unterstrichen werden, dcnn die Konstruktion 1st bisher nur mit Emigranten und Deserteuren versucht worden, wie iiberhaupt die ganze Zokunftskonzep-tion der Feindmachte ausschlicfilich auf der Mentalitat von Emigranten, Verratern, Deserteuren und Spekuianten aufgebaut 1st. Die Ver-wirkiichung dieser kalten Theorie im groBen diirfte also noch auf erstaunliche Oberraschun-gen stoRen.
Slowaklsdies Treiiebekenntnls
tc. PreBburg, 26. November. Vor drel Jahren er-folgte der Beitritt der Slowakel zum Dreierpakt und «um Antlkominternpakt. Dieser Gcdenktag wird in der gcsamten slowakischcD Presse beute ein|chend gevrUrdigt. ..Gardista" schreibt. die beiden Pakte ecicn die festen Pfeiler der europaischen Sicherheit und niemals seien sie so zeitjemaS and notwendij gewesen wie in diesem AugenbliA.
verbrauchswirtschaftlichen Spiiare auf den Bereich der Erwerbs- und Produktion.'wirtschaft iiberiragcn.
Nach den Erfahrungen des ersten Wcltkrieges hiitte man annehmen konnen. dai^ d'e BoscliSftigtcn-zahl auch In diesem Kricge zurudfjichcn werde. und zwar Infolge der Einzichungen zum Wehrdien,«t. In den Jahren 1914—1918 ist in der Tat die Zalit der besdiaftigten Arbeiter und Angestellten in Deutschland von etwa 17 Millionen auf wenigcr als 14Mil-lloncn gesunken. Trotz alien Anstrengungen gelang es damals nicht den Ausfall von etwa 4 Millionen Mannem durch weibllche Arbeitskrafte zu ersetzen; nur 1 Million Frauen waren schlicfilich im Jab re 1918 mchr beschaftigt als vor Kriegsausbruch.
Im Gcgcnsatz dazu hat sich die Zahl der Bcschiif-tigten von 24.6 Millionen im Jahrc 1939 bisher auf 29.1 Millionen (einschlicRlich Auslandern und Kricgsgefan-gcnen) erhiiht. GcwiR biingt dicker Zuwachs zum groBten Tell mit det Erweiterun? des Relchsgebictcs wahrend des Krieges zusammen Abet selbst auf dcm Reichsgeblet in seinem Vorkriegsumfang ist die Zahl der besdiaftigten Arbeiter und Angestellten nicht wie Im Wcltkrieg gesunken, sondern gcstlegen Entschei-dend dafiir ist. daB im ersten Weltkrieg nut Ansatze zu einer Organisation des Arbcitseinsatzcs vorhandcn waren — sie wurde erst tastend gesdiaffen und lang-sam ausgfbaut; diesmal abet konntc Deutschland mit eincr erfahrencn. eingearbc-lteten und eniwickclten Verwaltung des Arbeitscinsatzcs In den Krieg gchcn. Diese Organisation im Kampfe gegen die Arbeits-iosigkeit entstanden. war schon In den letzten Jahren vor Kriegsausbruch voll ausgebaut worden als durch den VIeriahtesplan und die Rustuns die Arbcltskriifte Immer knapper wurden und ihr Einsatz unter dem Gesichtapunkt hochster Rationalltat gesenkt werden muBte Ihre hochste Bewiihrung hat die Arbeitsein-satzverwaltung Im Kriege erfahren Ihr Ist es vor-nchmlich zu verdanken. daB wit nicht nur den Ausfall der sich als Folge der Einzlehungen >.ur Wehr-macht ergibt. wettmachcn sondern dariiber binaus nodi in groBer Zahl zusatzlich Arbeiter und Ange-stellte fiir die Riistungswlrtschaft mobilisieren konnten.
Drei groBe Quellcn sind es in der Hauptsache. aus dencn der Arbeitseinsatz hat schopfen кбппеп: einmal sind neben den Kriegsgefangenen mehrere Millionen Arbeitskrafte aus den von uns besetzten Gebieten und den mit uns belrenndeten I.andern ver-fiigbar geworden, sodann haben sich die deutschen Frauen in den Dienst der Kriegswirtschaft gestcllt und schlieBlich konnten im groBen Stil Arbeitskrafte aus den nlcht kriegswichtljen Wirtschaftszweigcn fiir die Riistung freigemacht werden
Wenn die Voraussetzungen hicfiit gegeben sind. so 1st das nichi nur unmittelbare Folge der Tatsache, ваВ wir die innere Linie halten, so daB wir die
Neue amerikanische Niederlage im Pazifilc
Ein FlugzeugtrSger versenkt; drel FlugzeugtrSger und ein Sdiladitsdilff besdiHdlgt
Tokio, 26. Nov. Auch bel der Landung «l«-r ker nordamerikanisdier Marinecinhfiten aof den Gilbert-Insela Makin ond Tarawa, wie das Kaiser
llđie Hanptquartier am Monta; bekanntj;ab, konntc die japanischt Marineluftwatfe dem Feind empfind-lldie Schlaje versetzen. Bei diesem'Untemehmen sind bis jetzl tin mitteigroBer Flugxeugtra^er und ein Zerstorer versenkt worden. Weitei wurden *wei jroBe FlujzeugtrSger besdiiidigt, elner davon so schwer, daB aniunebmen ist. daB er inzwischen gesunken 1st. Ein mitteigroBer Flugzeugtriiger wurde gleichfalls schwer beschadigt, so daB mit seinem Untergang geredinet werden kann. Ein Schlachtschiff oder schwerer Kreu-zer and ein Transporter wurden beschadigt and in Brand geworfen.
Die feindliche Luftwaffe terlor in diesen Kampfen 36 Naschinen. wahrend von der iapanisehen Land-armee weitere *9 Feindflogzeuge abgeschossen warden. Die iapanisehen Verloste belaufen sich auf 15 Fiugzeuge.
#
L. H. Klagenfurt, 26. November. Eincn neuen schwercn Schlag muBten die Amerikaner wieder im Siidwe«tpazifik einstecken wo der reklamesiichtijic USA-Obcrbefehlshabet MacArlhiir die unjciieurop Sdilappen von Bow;:inviHe durch einr Landunj auf len Gilbert-lnseln an.scheincnd iib.-rtUndien wolltr Der neue SI eg der Iapanisehen Luftwaffe fiber die amerikanische Flotte beweiat i«b*i elndeutig wie die lapener den gewaltlsen Anstrengunjyn des Feindcf m begegncn wissen Mit fedem welteren Sprung den lie Amerikaner Im Sildwe.'tpazifik wagen fallen sic durch auBereewohnlich hobe Kriegs.ichiffverhiste immer mehr von dem gesreckrcn Ziel zurfick das letzten Endw lerin besteht einen schnelien una wirksameo Kriej an die Zentlralpunkte des Iapani-
sehen Potentials heranzutragen. Sifbst wenn die Japaner einige Starke Vorfeldstellungen im Siidwest-pazifik aufgeben wfirden so daB dim Angreffer gegen dfe HauptwiderstanJslinien vordringen kSnnten ware dies nur ein naheres Heranriicken an die Vcrntch-tung. tmmerhin 1st es aus dem bisherigen operativen Verhalten der Iapanisehen Ffihrung .10 vici zu ent-nehmen daB dn? Moment der Abniitzung In den VordergrunJ gestellt wird. Wahrend der Gcgner seine kostepleligcn Operationen mit eiocm verlogcnen Schwall von siegverheifienden Worten begleitet. las-sen die Japaner nut hart« Tatsachen sprechen ver-senken sie ein feindliches GroR.?ehiff nach dem andern so deB am Ende die noch folgenden Kampfe ein tragischeres Gewichr haben werden als die finf Schlachten von Bougainville
Der Krieg. der in diesem ungeheuren Raum ge-fiihrt wird hat denn auch dfe alliierten Gcmiiter bereits vollends verwirrt und es ist nicht vcrwunder-Mch daB ieder ier feindlich^-n Sachverstandigen eine andere Offensiv-LSsung vor.schlagt In der Tat gibt man sich aut der Feindseite keiner Illusion bin. was der Obcrkommandijrende der Pazifikflotte. Admiral Nimltz mit jen Worten bestatigt daB die ameri-kanisdien Schiffe und Flugzeuge allein nieht imstande iein werden den ..Gtgner zo vemichten' . Der Bau von Ersatzflugzeugtriigem die entwcder im nachstcn lahr oder sogat ers' Ende 1945 entscheldend" fin-jroifen konnten kann keine groi^en Hoffnungen mehr aufkommen lassen da Jie letzten lapanisdien GroBerfolge den eitlen Yankees gan? deutlich klar-jemacht haben daB ihre ietzt schon lerfetzten mnri-•imen Krafte bis zu dcm Hoffnungszeltpunkt an dei jeballtcn Kraft lapans wahrachefniich vollstandig '.erbrochen sein werden Die Antwort worauf Amerika seine Siegesehaneen dann ncch aufbaucn will, darf man ruhig der Zukunft Qbetlassen,
Englands sdiwicrlgstcs Problem
Genf, 26. November. „Die Alliierten.selien sicli vielen Problcmen gegeniiber. eincs der groBtea und am scliwersten zu losenden sci aber die Lebensmittclversorgutig". hcifU cs in ainent Sondcrartikcl des Londoner ..Daily Worker". In England vergegenwiirtigc man sich kaum die Ernsthaftigkcit der Wcltnahrungsmittelkrise. In Indien stiirben Tausende , am Hunger und in China habe der Hunger in diesem Jahr das Lcben von Millionen gefordert. Die Sowjets kampften unter Entbchrungen, die ihre iibrigcn Schvvierigkeiten gewaitig erhohten. In der Sowjetunion werde es in diesem Winter sowohl ice re Magen als auch Schmcrzen der Herzeti geben. An ihrer Versorgungsnot anderten die jtingsten Gcbietsriickcrobcrungen nichts, da sie eine Wiiste seien. Noch immcr sctzten .sick 60 vH. der Lcih- und Pachtlieferungen an England aus Nahrungsmittcin zusammen, d. h. ca gehe wcrtvoller Sciiiffsraum sowie Krlegsmatcrial-lieferungen oder die Versorgung der Sowjetunion dadurch verloren, dali GrofSbritannien sicH nicht sciber ernahren konne. Nodi immcr hole England aus seinem Bodcn nicht geniigend hcr-aus. Ausgerechncf in dieser Situation habe die britisdie Regierung ihre landwfrtschaftlfche Politik geandert und tretc nicht mehr fUr cine Produktionssteigerung cin. Auch in die Landn wirtschaft habe sich das GroBkapital, d. h. iit diesem Fall der CroBgrundbcsitz, eingemlscht, dcnn seine Interesscn lagcn in der Erhaltung des Vichstandes und er bereite sich jetzt schou auf cine gcwinnbringendc Nachkriegspolitik vor. An der Nahrungsmittelcrzeugung habe cr keiti Intcrcssc, da sie ihm nichts cinbringe.
Krafte den Erfordemissen enteprcehend mobilisieren: und gegeneinander verschieben konnen sondern auch ihr mittelbarcs Ergebnis: dcnn die innere Linie bedeutet |a ZusammenI'assung auf verhaltnismaBig engcm Raum und damit bohe wirtschaftliche Inten-sitiit.
Auf dem europaischen Kontinent leben. selbst wenn man die besetzten Sowjelgcbfcte ausnimmt, auf run d 4.5 Millionen Quadratkilometern rund 340 Millionen Mcnschen. Ober 290 Millionen ziihlen dabei allein die mit uns verbfindetcn oder von uns besetzten Lander; 82 Mcnschcn .sind hier auf dent Quadratkifomcter ziisammeiigeballt Dic.sct kompakten. zum groBten Teil hochquulifizicrten MenschcnJ masse kann der Gegncr auch nicht anniihernd Glcfchei cntgegcnstellcn. Indien und Tschungking-China zah^ len zwar fiir sich allein mehrere hundert Millionen Mcnschen, aber nur ein Tor konnte auf den Gedankea kommcn, diese primitiven, zumeist kaum fiir fhrea eigcnen Lebcnsunterhalt genug produzierendea BauernmaMen rein zahlenmaiMg mit dcm Menschen-, reservoir Europas zu vcrgleichen. Soweit sie fiir dfd Sache der Gegner vcrwcndbar sfnd, werden sic fiber-dies. zumindest per saldo, im Kampf gegen Japan benotigt. das mit den 105 Millionen seiner hochbe-i fahigten eigcnen Bevolkerung und den weitcrcn viel-leicht 430 Millionen Mandschukuos, der besetztett chinesischen Provinzen und der vcrbiindeten oder er-obertcn Siidseegebicte ohnchin schon zahlenmaBfg den grofiten Teil der Bevolkerung Indicns und ChinaS aufwiegt. Auch die Reserven, iiber die die Feindmachte in Australlen, in Afrika und In einzclneu Teilen des Vorderen Orients verfiigen. werden zu-meist ganz oder im iibrigcn doch wenigstens teil-weise durch Japan in Schach gehalten; ja, dariiber hinaus muB der Gegner noch cinen nidit unbetriichty lichen Teil seiner eigenen Reserven. insbesondere Such seiner Menschcnreserven, in den Kampf gegen Japan werfen.
Ebensowenig aber konnen sich die eigcntlicheH Kerngebiete der Feindmachte in bezug auf Menschcn-ballung mit Europa messcn. Nirgends vor allem verfiigen sie fiber einen derartig geschlossenen Men-sdienblod wie der unter der Fuhrung Deutschland^ stehende europaische Kontinent. Die Arbciterhecre losen sich auf der Feindseite in wesentlich kleinere, durch weitc Raume und zum groBen Teil durch die Fronten des Krieges voneinander gctrennte Massen auf. Ganz ffir sich liegt zunachst im Osten, von seinen plutokratischen Verbiindeten nur iiber viele hun-derte oder gar tausende Kilometer lange beschwcrlicho und gefShrliche Transportwege zu erreichen, der un-besetzte Tell der Sowjetunion mit vielleicht nodi 150 Millionen Menschen, die fiber einen Raum von 20j7 Millionen Quadratkilometern verstreut sind, so daB auf den Quadratkilometer nur 7,1 Mensdien Kommen. Dann kommt .Grofibritannien der vorge-schobene Posten der Feindmiichtc. von der nordame-rikanischen Ostkiistc 5500 Kilometer, von der sfid-amerikanischen OstkUste 10,000 Kilometer entfemt, und deshalb nur noch mit dem Notigen versorgt, mit etwa 48 Millionen Mcnschen.
Und schlieBlich folgcn die beiden Amerika, die mit ihrcn insgCwHamt 276 Millionen Einwohnern zwar ein imponierendes Bild zu bieten sdieinen. aber dabei eine Spannweite aufweisen die eincn konzentrischen Ein.satz dieser Menschen nach europaischem Vorbil& •sdion aus geographischen Grunden unmoglidi madit. Arbeiterwaniicrungen wie in Europa kommcn zwl-.schcn den beiden Amerika proktisdi nicht in Be" tracht, zumal Siidamerika mit seinen rund 125 Millionen Einwohnern als Einwandcrungsgebict von jeher selbst meist unter Arbeitermangel leidet. Auch heute denkt cs gur nicht daran. die jroBcn Lucken im Arbeitsei^tz der Vereinigtcn Staaten auszuffillen. Aber scMt in den Vereinigtcn Staaten mit ihreti fast kontinentalen Ausmafien von 2500 Kilometer iu der Nord-Siid- und 4000 Kilometer in der Ost-West-Linie. wo auf den Quadratkilometer nur 16 Mcnschen kommen, 1st der Raum ein gewaltigcs Hindcrnis fiir den zweckmaBigcn Einsatz der vcrfiigbaren Arbeitskrafte.
Um die etwa 320 Millionen Mensdien Nord- und Siidamerikas sowie GroBbtitannicns auf ihrcm un-gefahr 8%mal so groBen Raum zu ciner ahnliehen Schlagkraft zu vereinen wie die 340 Millionen Kontinentaleuropas sind alle Transportprobleme ztl losen, die um ein Vielfaches groBer sind als die Ver-kchrsaufgaben Europas. Ein ungleich groBcrer Teil der Arbeitskrafte des Gegners muB 'daher auch state fiir die Riistung liir die Raumiiberwindung eingesctzt werden. und audi diese erklart. warum dor ge-sdilossene Mensdienblock Eurdpas dcm Kontinent eine Abwchrkraft gibt. der man mit eincr bloBcit Zahlcaiiberlcjcnheit nicht Herr werden kann.
Sfite 4. — Nt. »4.
KARAWANKEN BOTE
Samstag, 27. November 1943.
Band zwischen Heimat und Front /aaair':	scHAfZKAsaEm
Unsere Feldpost ist das Weik des ersten Qeneralpostmeisteis des geelnlgten Deutschtn Keiches Heinrlch von Stcphan. Nachdem Stephen 1S67 die Vereinhettlichung dee deutschen Pogtwesens durchgesetzt hatte, wurde er 1870 eum Geneialpostmeister ernannt. Am I. Mnl trat er sein Amt an. Aber schon die franzosl-sclie KrlegserklSrung: vom 15. Jull stellte ihn vor neue Aufgabeh und gab lljrn Gelegenheit, durch die Elnrichtung der Feldpost sein Or-gKnI.satIonstalent zu bewahren. In neun stntt in vlerzehn Tagen waren die Beamten zum Abniarsch bereit. >Behandeln Sie jeden Feld-postbrlef wle ein Kind, das Ihrer Sorgtalt an-vertraut wlrd«, rief ihnen der Generalpostmei-ster befm Auamarsch zu. 1826 Beamte wurden nach und nach Ins Feld geschickt, wahrend Frankreich flir seine Feldpost nur 74 Leute ateilte. 77 Feldpostanstaltcn und 136 Feldpoet-relais sorgten ftir die BefOrderung der Post-eenclungen Ins Feld.
Е.Ч war ein stolzer Bericht, den nach Kriegs-etide das Generalpostamt dem Bundesrat vor-legen konnte. In der Zeit vom 16. JuU 1870 bi« zum 31. M&rz 1871 waren befordert wor-den: Gewohnllche Briefe und Korrespondenz-k^rten aus der Heimat nach der Armee und \imgekehrt eowie Im Verkehr der Truppentelle unterelnander 89,659.000 Stlick; Zeitungen: 2,354.310 Exemplare; Gelder in Privatangele-genhelten 14,842.460 Taler; Gelder in MUlt&r-dienstangelegBnheiten 43,023.460 Taler; Pakete in Dlenstangelegenheiten 125.916 Stilck und in Piivatangelegenhelten 1,853.686 StUck.
Es slnd Zahlen, die uns hel den heutlgen Leiatungen unmerer Feldpoet keine Bewunde-rttng abzwlngen. Damals zeugten sie von der MustergUlttgkeit der Organisation. Der Deut-»fih-FranzOslsche Krlpg 1870 71 sah auch zum erxten Male die Feldpostkarte. Am 18. Juni 1870 war die Vorlauferin unserer Postkarte, die »Correspondenzkai'te«, in den Verkehr ge-bracht worden. Ale die preuflisch-deutschen Tiuppen elnen Monat s pater ihren SiegMzug nach Frankrelch hineln begannen, wurde auf Veranlassung Stephens auch die »Feldpost-Correspondenzkarte« eingefUlirt und es ist wahrend des Krieges reichlich von Ihr Ge-brauch gemacht worden.
Gr6Ger alg diese Kufiere Arbeit war der in-п«гв Segen, der von der Feldpost ausging. Stephen fafite seinen Sinn 1874 in die Worte r.usammen; >Wer bezweifeln mochte, dafl durch diescn ■ tiiglichen Verkehr von Seole zu Seele das Band zwischen der Armee und dem Vater-lande wfthrend jener blutlgen Tage und das BewuBtsein, welchen heiligen Gutern der fCiolie Kampf gelte, in der den feindllchen Ge-ffcUoseen eutgegenetiirmenden Brust noch re-ger geha'Itea wurde, den mochte ich bitten, mir elnen Augenbllck auf die Sti aBe von Etain nach Sedan zu folgen. Dort erkundigte Ich mich bald nach der Schlacht im GesprKch mit gefangenen Franzosen nach ihrer Feldpost und e;hielt zur Antwort, sie batten seit i h rem Ab-yilcken keinen Brief aua der Heimat erhalten, und dleser Mangel an Nachrichten von den IlM'lgen habe zu der Niedergeschlagenheit und Apathie nicht wenlg beigetragen. Wie klang dagegen der Freudenruf unserer Bataillone, wenn die P'eldpostwagen angerilckt kamen! Pulver, Brot und Briefe waren die Hauptbe-rHlrfnisee. Das Verlangen nach letzteren war, sn groR, daS die SchRtzung der Schwlerlg-keiten dagegen ganz in den Hintergrund trat.*
Die Anerkennung fUr diese Arbeit blleb nicht aus. Noch wahrend des Krieges hielS es in einer Relchstagsr.ede; >. . . . man mull elne rjacht im Feldpostbureau zugebracht haben, wo die Beamten stehend zwischen Ihren Pake-ten die Nacht verbrachten, wo kein Stuhl zu finden war, kein Platz, wo ein Mann slch aus-dehnen konnte; man muS es erlebt haben, w'°
. I
jedea einz«lne Paket, jeder Brief seinen Mann an diei, vier, zehn verschieclenen Oi ten auf-suchte; man muB die Llebesgaben gesehen haben, man muB diese und andere DInge kennen. um erfUllt zu sein von Bewund^iung und Dank gegen die PostbehOrde und mit dom vollsten Vertiauen ihr die Weiterleitung dieser Ding« In die Hand legen.«
Seitdem hat die Deutsche Feldpost In alien Krlegszelten die Verbindurig zwischen dem kampfenden Heer und der Heimat aufrecht-erhaiten. An jedem Tage des ersten Weltkrle-ges wurden durchschnittllch von rund 8(MJ Felđpoststeilen an Angehdrige des Heeres fast 8 Mlllionen Sendungen ausgeliefert. Diese Zahl stleg Im Verlauf des Krieges welter und betrug 1918 tg.glich mehr als 11 Mlllionen. Vom Heere wurden In der ersten Zelt
Auch der GroBstftdter ist in den Tagen der Verdunkelung jenem Hlmmelsk6rper sozusa-gen menschllch nfther gekommen, dem er In den Zeiten, da noch der Glanz der elektrischen Lichter Uber den Strallen lag, kaum irgend-welche Beachtun^ schenkte. Nun sehen wir erst, wle sch6n und Stolz die Mondkugel ist, wenn sie sich Uber der verdunkelten Stadt slegreich Bahn brlcht. Wenn ein ahnungsloeer Zeitgenosse gewisse Erfordernisse der Gegen-wart ganr. und gar nicht verstehen will, so pflegt man ihm sp6ttisch zu sagen; >Sie le-ben wohl auf dem Mond!« und sagt man ihm dami t nicht gerade eine Hoflichkeit. Und doch gibt es cine ganze Rcihe von Menschen, die mit Recht stolz Uarauf sein dUrfen >auf dem Mond zu ieben«. Dafi der »Mann im Mond« nur eine eagenhafte firscheinung ist, wissen wlr wohl. Oafiir gibt es 600 Miinner und 9 Prauen »Im Mond*, die durchAus nichts Un-wirkliches an sich haben, sondern mit ihren voiien Namen in dem von der Internationalen Astronomen-Union herausgegebenen »Mond-lexlkon« verzeichnet gind.
Frcilich existieren diese Personen nur dem Namen nach im Monde. Man hat n&mlich 609 der zahlreichen Mondkrater, die in gewalti-gen Ringgebirgen des Himmclsk6rpers zu sehen sind, nach verdienstvollen Himmeisfor-schern Oder grolSen Gestalten der Weltge-schichte benannt und ale so mit Hllfe der
Eines Tages kam der relche GewUizhandlet Halef Ibn Batutan zum Kadi gelau'en.
»O, VVeisester unter den Weisent, begann er mit vor Erregung zitteinder Stimme, >Du mulit mir helfen, oder ich bin in wenigen Mon-den ein bettelarmer Mann.t
»VVaa ist geechehen, Ibn Batutan?« fragte der Kadi und sah <len BeHucher aufmerksam an: >Eizahle.«
>lch werde beatohien, sett einer Woche t&g-iich gemein beatohien! Jeden Tag fehlt aus meinem Lager ein Korb der edeisten und tea-ersten Gewiirze, obwohl ich den Speicher soi§-faltig dee Nachte verschilelie. Der Dieb treibt sein Unwesen am hellen Tag.«
»Hast du Verdaclit auf eine bestimmte Person?« wolite der Kadi wissrn.
>Auf keine bestimmte, Herr, und darum ;nf alle, die In meinem Hause arbeiten. Der Dlch muS mit der Ortlichkeit genau vertraut sein.«
»Es ist gut, Ibn. Gehe jetzt helm. Morgen. gegen Mittag werde ich zu dir kommen. Sorge dafUr, daR a lie Leute. die bei dir beschaftigt werden, anwesend Hind.«
Am nachsten Tag eischien der Kadi zur feat-
des Krieges Uiglich fast seclis Milllo-nen, spater fast 8 Millionen Sendungen bel den Feldpomtstellen aufgeliefert. Die tagliche GesHmtzahl betrug- demiiach im Durchschnltt zuniichst 14, spater sogar 19 Millionen Feld-postsendungen. Innerhalb des Heeres wurden t&glich melir als eine Million Briefe und Post-karten ausgewechselt. Die Geldsendungen be-trugen taglicii etwa 2 Millionen Mark. Diese gewaltige Aroeit der Feldpost wurde 1914 bei Kriegsbeginn v on rund 3000, spiiter von rund 8000 Postbeamten geleistet, zu denen noch etwa 5000 Militiirpersonen traten.
Und heute? Die Feldpost ist noch erheblich vervollkommnet. Millionen Postsendungen ge-hen taglich an die Front bringen GrUiJe zu den Soidaten und finden' den Weg von der Bront In die Heimat.
Astronomie unsterbUch gemacht, wenn sle es nicht schon vorher waren. So finden wir unter den 609 Personen, nach denen Mondkrater und Mondberge benannt wurden, groSe Manner wie Julius Casar, Alexander der GroBe, Plato, Archimedes oder Kopernikus und daneben auch ganz unbekannte Leute, stille Gelehrte und Amateurastronomen, die sich bei der Er-forschung des Mondes irgendwie hervorgetan haben.
Das Mondlexlkon verzeichnet belspielsweise den Namen eines deutschen Obolsten in einer Knnzertkapelle, der sich in seiner Freizelt mlt Astronomie besch&ftigte, einen belgischen Bau-ern aus Flandern, einen hoiiandlschen Stern-gucker, der bereits im Alter von 13 Jahren sein ersteg Teleskop baute und verblUffende astronomische Kenntnisse zeigte, elnen siowa-kischen Gymn.islBlprofeseor und einen exzentrl-schen Amerikaner, der aus enttKuschter Llebe um die Jahrhundertwende das grofite bis da-hln bekannte Teleskop erbaute und nur noch als Einsiedler seinen Forschungen lebte. Eine gauze Anzahl der seltenen Mondkrater, Uber deren Entstehung man noch wenlg welfl, slnd blsher noch unbekannt. Sie bleiben sozusagen fur vcrdienstvolle Mondforscher reserviert und geben jedem Liebhaber der Sternkunde gleich-falls die Mogiichkeit, unsterblich zu werden und in das Mondlexlkon einzugehen.
gfesetzten Stunde. Am Half ter fUhrte er einen Eset mlt slch.
Als alle Im Hause Beschaftlgten versam-melt waren, begann der Kadi: >Eluer Herr, der ehrenwerte Halef Ibn Bautan, wlrd selt el-niger Zolt in der gemeinsten Weise bestohlen. Д1е Art der Diebstiihle IKISt darauf schlleSen, daG der Spltzhubn lelćei iinter euch zu suchen Ist. Ihr eeht, Ich habe einen jEsei mltg'ebracht, er lat ein seltenkluges Tier und wird den Dieb entdecken. Tretct herbei und leg t eure Hande auf seine rechte Hlnterhand. Sobald ihn der Schuldige berilhrt. wird er schrelen.
Einer naeh dem anderen trat an das Tier heran und tat, wie Ihm be/ohlen, doch der Esel blleb stumm.
Als der letzte Mann herangetreten war he-fahl der Kadi:
»Haltet alle eure H&nde in die HShe!«
Und siohe, alle batten schwarze Hftnde, denn der Esel war mlt Rufl bestrichen, nur der alte Hamjah nicht.
•Du bist der Dieb!« rief der Kadi.
Zltternd gestand der Alte. Aus Angst vor Entdrckung hatte er den Esel nicht berUhrt.
(I I elite tma Siehendatfl
NACHTS
Ich stehe in Waldesschatten Wie an des Lebens Rand,	'
Die Lander wie dammernde Matten, Der Strom wie ein sUbern Band.
Von lern nur schlagen die Glocken Uber die Wilder herein,
Ein Reh bebt den Kopf erschrocken Und schlammert gleich wieder ein.
Der Wald abet riihret die Wipiel Im Traum von der Felsenwand.
Denn der Herr geht Uber die Gipiel Und segnet das stille Land.
FRVHLINGSCRUSS	'
Es steht ein Berg in Feuer, Im ieurigen Morgenbtand,
Und auf des Serges Spitxe Ein Tann'baum iiberm Land.
Und auf dem hochsten Wipiel Steh' ich und schau' vom Baum, O Welt, du schone Welt, du,
Man sieht dich vor Bliiten kaum!
SO ODER SO
Die handeln und die dichten.
Das ist der Lebenslaui,
Der eine macht Ceschichten,
Der andre schreibt sie aut,.
Und der will beide richten;
So schreibt und treibt sichs fort, Der Herr wird alles schlichten, Verloren ist kein Wort.
MITTAGSRUH
Uber Bergen, FluR und Talen,
Stiller Lust und tiefen Quslen Webet heimlich, schillert, Strahlen! Sinnend ruht des Tags GewUhle In der dunkelblauen SchwUle,
Und die ewigen Gefiihle,
Was dir selber unbewuBt,
freten heimlich, groB und leise Aus der Wir rung fester Gleise, Aus der unbewachten Brust,
In die stillen, weiten Krtiae:
IM WALDE
Es tog eine Hochzeit den Berg entlang, Ich horte die Vogel schlagen.
Da blitzten vieV Reiter, das Waldhorn
klang.
Das war ein lustiges Jagen!
Und eh' ich's gedacht, war alles verhallt.
Die Nacht bedecket die Runde,
Nur von den Bergen noch rauschet der
Wald
Und mich schauert im Herzensgrunde.
Wir wuBlen nichts von R. Vor zwei Wo-chen erst war er als prsatz zu uns gekom-men. Nuri wie er die Geige ansetzte und zu spielen begann, merkten wlr sofort, daft er etwas davon verstand. Das beruhlgte auch die Frauen. Ihx Weinen wurde Neugierde.
R. hatte HSnde wie wir: geschwollen, ver-kratzt, mit biutenden Steilen. Es war unwlrk-lich, wie sensibel diese geschundenen Hande mit der Geige umzugehen wuflten.
Vielleicht traute er uns nicht vlel zu, oder es war nur eine Laune; er machte immer eine kleine Pause und nannte, was er spielen wurde. Mozart! sagte er. Oder: Regerl
Die Frauen hlelten die K6pfe gesenkt. Ich spOrte, daB sie Utten. Aus dem Winkel eines mit Fuflen getretenen Daseins schauten ti« In dieser Stunde elne reiche Welt.
Die Nacht setzte sich zwischen uni. Dm sagte R. leise: Schubert.
Und spielte das Ave.
Nach neun Tagen im Angrlff ist man nicht mehr sentimental. Es ging uns trotzdem wle den Frauen. Unerbittlich Helen unsere Kttpf* vorntiber. Wlr erlebten diese Musik bis zum kdrperlichen Schmerz.
Als R. die Geige zurttckgab, langten die Frauen scheu danach; als war* sie nicht mehr ihr Eigentum, sondern durch das Spiel verwandelt worden.
Diese Nacht lag ich ohne Schlaf. Ich »ah In der Ecke die Frauen sltzen, und wle danh elne sich neben die Geige kniete und dam Kreuz machte.
Ich glaube: vor Schubert
Wirtshaudiplomatie
In Varenna in Italien befindet mich eine Gastwlrtschaft, die den Namen „Al vino cat-tivo" („Zum schlechten Wein") fiihrt. Der Be-sltzer war es nSmlich eines Tages satt gmwor-den, dal) einzelne GSste an seinem wlrkllch gu-ten Wein immer wieder etwas auszusetzen hatten. Seitdem die Kneipe aber den neuen Namen trSgt, soil *s nicht selten vorkommen, dafl die GSste melnen: „Aber, Herr Wirt, dmr Wein 1st ja vortrefnichl" Jedenfalls bekUgt sich keim Mmniob m#hf Abmr mctUwbtra
Sagebock /
Eine Dockelgeschichte von Eduaid Schaeler
Ich heiflt nicht Waldmann und bin trotzdem ein Deckel, Als ich in tnelner Jugend mat In einer Zimmerecke ... na, von wegen nicht ganz stubenrein und so — da kam mcine Herrin auf mich losgestiirzt, nahm mich bei den Ohren und lagte: Du alter Sa gebockl
Und well das mlt der Stubenecke dann noch. ein paarmal vorkam — kurz und gut, lang und schlecht; seitdem helRe ich Sagebock, und dereinst Im Dackelhimmel wird man ttaunen.
Heute bin Ich Uber solche Jugend-dackeleien hlnaus und wtlrde lieber sterben als.. (siehe Zimmereckel)
Ich bin ttberhaupt ganz anders gewerden. Ich lasse den Kater Peter zufrieden, Ich ge-horche dann und wann melner Herrin, und Ich gebe mich nicht mehr mlt Promenaden-mlschungen ab. Ich bin sozusagen ein Hun d von Blldung.
Melne Herrin sleht da* nicht ein., Manch-mal balgt sie mlt mir herum, als 06 Ich ein gewohnllcher Waldmann ware. Und wenn Ich sle mal mit In die Stadt nehme und ab und zu ein hundliches Rtlhren verspiire, relflt sie an der Leine und wlrd rot. Na, schlieRlich kann sie mlt Ihren 18 Jahren |a noch nicht wissen, wie v.'ichtlg elne regelmSfiige Ver-dauung ist.
In der letzfen' Zeit hat Frauchen Launen Das muB wohl mlt dem Postbolen zusammen-hKngen. Wenn er Ihr ein Ucherllches Stdck Papier gibt, dann jagen wir — ich und Frau chen — ins Zimmer, sie wlrft sich auf die Couch, und ich bin plOtzlich „das. goldigste Hundchen der Welt" Und wenn der Postbote nicht kommt, bin ich Luft und Sagebock.
Vor ein paar Tagen hat Frauchen den Tlsch gedeckt, und ich hab mich schon gefreut, dal) Xante Emma kSme, lintemalen beiagte Tame manchmal Knochen mlibrlngt. Aber statt der dickcn Belne von Tante Emma sehe Ich dit Knob«lb«dMr #im#«	•nit««'
chen. Enttauscht zlehe Ich mich unters Sofa zurilck.
. Von dlesem meinem Privatgemach sehe ich folgendes:
Die Knobelbecher stehen den Stdckel-schuhen melner Herrin gegenUber. Mlnde-stens anderthalb Meter Abstand. Harmlose S ache I denke ich. Da kannste erst mal ein blBchen pennen. Aber das hatte Ich doch nicht denken sollen, denn als Ich wieder aufwache, sehe Ich nur noch die Knobelbecher. Und der Soldat sagt: „He, du alter Sagebock, komm mal her!" Eigentllch laBt es melne Dackeiehre )a nicht zu, mich komman-dieren zu lassen, aber ich will doch sehen, wo die StOckelschuhe mitsamt melner Herrin sind. Ich verlasse mein Gemach und — ja, und dann schicke ich ein lautes Bellgebet zum heiligen Waldmannlus, er mOge mlr fUr elnen Augenbllck die Kraite samtlicher Dackel der Welt lelhen, um die Knobelbecher samt Inhalt in tausend Fetzen relBen 2u kOnnen.
Der heillge Waldmannlus markiert schwer-hdrlg, und Knobelbecherbesitzer sagt: „Sehr geehrter Herr Sagebock, wollen Sie bltte zur
Kennlnls nehmen, daB ich mich soeben mil Fraulein Helga, Ihrer heiBgeliebten Herrin, verlobt habe.. Sle, lieber Herr Sagebock, werden bald paneren lernen mUssen — und die erste Geige haben Sie hler ausgespleltl Ich muB Sie hofllchst bitten, daraus die Kon-sequenzen zu Ziehen und Ihr selbstherrli-ches Benehmen ein ftir allemal abzulegen."
Eine Woche Ist vergangen. Die strateglsche Lag* hat slch zu naeinen Ungunsten gewan-delt. Herrchen bekUmmert sich um Frauchen. Frauchen bekummert sich um Herrchen — und Ich, Sagebock, goldigst'es Hundchen der Welt, habe wlrkllch die erste Geige ausge-spielt. Und parleren muB ich auch — und nicht nur dann und wann.
Aber alles hat seine zwei Selten. Ich bin Stoiker geworden ujid habe mlr gesagt: Sagebock, nimm dein Hundeschlcksal hin und trage es in Oeduld.
Und Waldl, die nachbarllche Hundin, hat mlr erst ein blBchen beim geduldlgen Tra-gen geholfen und mich .dann nach und nach zum Hedonlker umgekrompelt. Waldl 1st wlrkllch ein reizendes Dackelmfidchen. Und wenn mich nicht alles tSuscht, werden bald junge Sageb6eke da sein.
Stunde mit Schubert / ш ш
Ara Abend hatten wir das Dori doch noch genommen. Im Saden wuchs elne Gewitter-wand. El wUrde regnen die Nacht. Wlr brau-chen ein Dach uber dem Kopi.
Wlr gingen In ein Haus. In der Stube sa-воп zwei Frauen. Sie schauten glelchgOltlg an uni vorbel und unterhielten slch welter lelie, als w&ren wlr nicht hler. Spiter stand eine auf und holte uns Wasser.
Die Frauen, Mutter und Tochter, zogen dch In eine Ecke zurtick. R. hćrte es dann zuerst. Er hob den Kopf In einer so jtthen Art, all w&re Ihm Wlchtlges eingeiallen. Da-bel Schauta er zur Ecke hln. In der die Frauen saOen.
Dana hftrtm wii ts much.
Jemand zupfte die Saiten einer Geige, zu-sammenhanglos nur um zu probieren.
R stand solort auf und lief In die Ecke. Ich hćrte die Frauen jammern. Pan! bettel-ten sie. Die Mutter legte schUtzend die H&nde auf das Instrument. R nahm ihr trotzdem die Geige weg. Er sagte etwas, es solite die Frauen beruhigen, aber sie verstanden ihn nicht. Das MSdchen weinte laut.
Ich mischte mich ein. Er kflnnte die Geige doch nicht mltschleppen. Ob es da nicht besser ware, sie den Frauen zu lassen?
Aber er war wle besessen. Er konnte es ruhig anharen, dafl die Frauen ein Geschrel machten, als hStten wir ihnen die Kuh aus d*m Stall* geholt.
Hale! und der Dieb /
Aiobische Schnurre von Rudolf Schwanneke
Menschsii/ die im Monde leben... / стде ншпвл м моашех&оп
Sobet«. 27. novembra 1943.
K A R A W A N K E N BOTE
stran 5. — štev. 94.
Sirahoiiiiu miiienie ranjenrei na Tiirfaku
Kapela v gradu zažgana - Dva bogoslovca so mučili do smrti
Ljubljanski časopis »Slovenec« piše naslednje ;
Čim dalje bolj prihajajo na dan razne strašne podrobnosti o nečloveškem divjanju komunistov na Dolenjskem. Posebno strašni prizori so se odigravali na gradu Turjaku, ko so ga zasedle tolovajske tolpe. Ob času, ko so tolpe navalile na ta grad, je bilo v gradu zbranih 700 fantov in mož, ki so hrabro branili poslopje. Štirje fantje so padli v borbi, ves čas pa jih je bilo ranjenih 30 in sicer tako, da niso mogli sami hoditi ter so bili navezani na strežniško službo. Ko so se branilci gradu predali komunistom, ker niso imeli nobenega drugega izhoda več, so bili zvezani in so morali ranjence prepustiti komunistom, upajoč seveda, da se nad temi tolovajski srd ne bo znesel.
Toda usoda ranjencev, ki so padli v pesti rdečim rabljem, je bila grozovita, naravnost ttrašna. Komunisti so znosili vse ranjence v zgodovinsko grajsko kapelo in tu izlili nad njimi svoj srd. Pričeli so ranjene fante pobijati, toda kako! Mladi tolovaji. vmes so bili 15 letni fantiči, so jih med divjim zmerjanjem, blatenjem, pljuvanjem, pričeli prav z naslado mučiti. Vpili eo: »Nobenega ni škoda! Nekaj več mrtvih ali manj, vseeno je!« Uboge ranjence, ki se niso mogli braniti, so pričeli rezati z noži in bajoneti in jim še živim trgali pljuča in drobovje iz telesa. Strašne so bile muke, ki 80 jih ranjenci prestali pred smrtjo. Celo starejši komunisti so se zgražali nad divjanjem svojih mladih tovarišev ter so jim svetovali, naj hitro končajo z morilskim delpm, da ranjenci ne bi trpeli toliko muk, toda podivjani fantalini se za te opomine
— če so bili sploh resno mišljeni, — niti zmenili niso ter so s satansko počasnostjo nadaljevali s svojimi zverinstvi. Med tem divjanjem se je dvema ranjencema le posrečilo rešiti se z begom.
Kapela v gradu je bila ob času zasedbe nepoškodovana, kljub temu, da je top težkega kalibra porušil vzhodni del gradu in da se je trem vtihotapljenim komunistom posrečilo zanetiti streho. Toda po tem divjanju je bila vsa oškropljena s krvjo. Ta-bernakelj sam je bil ves krvav. Neki politični komisar se je polastil ciborija in vzkliknil: »To je sedaj moje!«, posvečene
'nostije pa je stresel po okrvavljenih tleh. Med ranjenci, ki so prestali tako strašne muke pred smrtjo v grajski kapeli sta bila tudi dva bogoslovca in sicer Breznik in Logar. Ta nečloveška moritev, ob katere opisu mora mrzeti slehernega, • se je pripct4a v noči na 19. september.
Prebivalstvo Rostova le poraorjeno
Buiiure.sta, 'M. novembra. ISoNtovski me-Nikolaj je pribežiil v Romunijo in bivii v samostanu Sani. Kot pripoveduje, so bolifteviki pomorili vse prebivalstvo v Ro-stovu. To žalostno usodo deli Rostov z mnogimi drugimi mesti, ki so zopet v bolj-ševiKkih rokah. Tako je razumljivo, da je velik del prebivalstva iz sovjetskih pokrajin, katere so nemške čete zapustile, odšel z njimi.
J'twrtni рогосстаЈсс
Zimska sezona se pričenja
Komaj je zapadel pi-vi sneg, že so nekateri smučarji izvlekli svoje smuči, da se čim bolj pripravijo na predstoječe borbe. V letošnji zimi bodo smučarji zopet delno prišli na svoj račun, če jim bodo le vremenske prilike naklonjene. Pred kratkim je bil že izdan načrt tekmovanja, ki vsebuje različna prvenstva. Po dveh letih bo zopet Izvedeno državno prvenstvo, poleg tega pa Se Gauprvenstvo, prvenstvo Gorenjske in končno prvenstvo, sreza ali okrožja,.ki do sedaj še nikdar ni bilo Izvedeno.
V norveških disciplinah bo tekmovanje 9. januarja na okrožnem prvenstvu in 16. januarja na Gorenjskem prvenstvu, ki bo izvedeno v Kronauu, medtem ko bo prvenstvo Gaua letos izvedeno 23. Januarja v Lienzu. 5. in 6. februarja je državno prvenstvo, 13. februarja pa vztrajnostni tek na 30 km, oboje v Altenber-gu na Saškem. V alpskih disciplinah bo tekmovanje 30. januarja in 6. februarja na prvenstvu okrožja oz. Gorenjskega, oboje v Kronauu, medtem ko bo prvenstvo Gaua 20. fe-
Am dem Hreise Radmannsdorf
RadmaniiHdorf. (Najstarejši Parte 1-gpnose Ortsgruppe je obhajal zlato poroko.) Kot *mo le na kratko poro-ćall ita obhajala nedavno Pg. Joaef Krommer, uradnik državne železnice v. p. in njegova žena Luiae roj. Ingritech zdrava in čvrata zlato poroko. Ortsgruppe Radmannsdorf se je spominjala tega praznovanja svojega najstarejšega člana stranke v praznični uri. V uvodu je pozdravil slavljenca In njihove domače Pg. Frank v imenu Ortsgruppe zastopajoč zaradi bolezni odsotnega župana mesta. Nato je govoril Kreislelter dr. Hochsteiner, po kratkem orisu iivljenske poti slavljencev, v srce segajoče be-eede. Pg. Krommer, rodom iz Wiena, je ostal ■vojemu nemStvu vsa desetletja zvest in je v pravem pomenu besede pripravljal pot nacio-nalsocialistični misli. Govor je sklenil dr. Hoch-eteiner s prisrčnimi čestitkami stranke. Slovesnost te ure so dvignile podane pesmi in petje. Zastopniki vseh oblasti in službenih mest, Parteigenossen in uslužbenstvo iz Kreisstadt Radmannsdorf so prisostvovali slavju.
Velde*. (V ari e t 4.) Nedavno je nudila prireditev NSG >Kraft durch Freude« prebivalstvu Veldesa priliko, spoznati prvovrstne umetnike nekega varietšja. Posebno pozornost so vzbudila prvovrstna artistična izvajanja r vojni poškodovanega umetnika.
ABling. (Glasbeni večer.) V okviru prireditev KdF zadnjih dni je bil prirejen v
Priprava рекка in vode Proti povzročitvi škode naj bo vedno pripravljeno dovoljno рекка in vode. Na pod-»trešju ali pred vrati podstrešja se mora nahajati večja količina peska in vode. Ravno tako morajo biti pripravljene v vsakem prostoru 3 vreče peska po 50 kg. Tudi na vsakem stopnišču v nadstropjih naj bo pripravljena zadostna količina vode in peska. Vsaka posoda vode* katera se momentano Be rabi, naj bo napolnjena z vodo. To velja zlasti za nočni čas.
veliki dvorani strankinega doma glasbeni večer, ki je bil za prijatelje umetnosti v tem kraju pravo doživetje. Richard Schulze, katerega je spremljal na klavirju Johann Nidetzki, je predvajal dela za violončelo in violino mojstrsko in v dovršeni obliki, med njimi dela Htlndelna, Mozarta, Chopina in Sarasate. Vse točke bogatega sporeda so poslušalci navdušeno pozdravili. Posebno je ugajal Boccherinijev vlolončelo-solo, Mozartov vlolin-solo v treh etavklh, istotako nesmrtni Chopinov »Noctur-no«. Umetnika v skromni vojaški obleki sta E dovršenim znanjem igrala malemu, toda zelo hvaležnemu krogu poslušalcev, ki je vedno znova zahteval dodatkov.
ABling. (Apel železničarjev.) Nedavno je sklicala Deutsche Reichsbahn svoje uflužbence k apelu v Schulungslager, na katerem je govoril Pg. dr. Zechmann. V avojem govoru je očital storitve nemške državne železnice v tej vojni in podal smernice za nadaljnje delo. Poudaril Je, da rešitev vprašanja o prevozu v veliki meri soodloča v vojni, .n to vprašanje je btlo pri пал na sijajen način rešeno. Tudi je nemško ljudatvo dokazalo, da ne %# #0*#* Штт, жтм tmH	в**"
rokuje in upa na polom Nemčije kot v letu 1918. Zadnja četrt ure v tej borbi je naša in zato se bodo tudi nemški železničarji z vsemi močmi borili. Med apelom je izročil Pg. dr. Zechmann, po nalogu Gauleiterja, štirim uslužbencem po FUhrerju podeljena odlikovanja. Nadaljnji uslužbenci so bili v priznanje svojega odličnega službenega delovanja izven vrstnega reda povišani.
Katgcha<'.h Matten. (Smrt znanega pisatelja.) Tukaj je umrl v starosti 92 let zgodovinar in pisatelj duhovni svetnik Joeef Lautischar.
Ireb Iralnburg
Krainlnirg. (Lep uspeh strelske tekme v korist WHW.) Oba dneva 3. državne cestne zbirke so priredili možje SA in v poštni dvorani veliko strelsko tekmo v korist WHW. S tovariškim sodelovanjem obeh moštev in ob številni udeležbi prebivalstva je bil dosežen lep čisti dobiček v korist vojne zimske pomoči, kakor tudi zelo dobri uspehi strelcev.
Hrels stoln
Domachale. (Glavni apel NSDAP.) V nedeljo se je vršil v kinski dvorani glavni apel NSDAP. Kreislelter Pilz je govoril prepričevalno in razgibajoče strastno o usodnem boju nemškega naroda. V velikih potezah je orisal fronte duševnega boja in z ostro, žgočo ironijo bičai slabiče, prenapeteže, ob strani sto-
bruarja na Se nedoločenem kraju. 4 In 5. marca pa je državno prvenstvo v St. Antonu na Arlbergu. Tudi stafetnl tek bo letos izveden in sicer 30. jan. štafeta 4 X 1000 v Wo-cheinu.
*
Tudi drsalna sezona se bo v kratkem pričela. Načrt igranja je bil že izdan in se moštva temeljito pripravljajo. Na državnem prvenstvu bo Karnten zastopan z moštvom KACa. V različnih krajih se vršijo drsalni tečaji. Na drsalni tečaj v Pragi sta bila vpoklicana tudi aBlinška drsalca Medja in Turn-schek.
Športni drobiž
Po končanem nogometnem prvenstvu imajo vsi klubi malo odmora, ker so bili pač napori zadnjih borb veliki. Pa tudi neugoden teren je preteklo nedeljo onemogočil vsako igro. Ker pa se vremenske razmere zopet izboljšujejo. Je verjetno, da bo to nedeljo prišlo zopet do nekaterih prijateljskih srečanj. Agilni ASlinger-ji imajo za to nedeljo povabljeno moštvo Reichsbahna iz Knittelfelda, ki je zelo močno moštvo in je VSV zgubil pred nedavnim z njimi 6:2. Za naslednjo nedeljo pa je na programu v ABlingu zanimivo srečanje med Wiener-skim Reichsbahnom in domačimi, s predpostavko, da bo igrišče ugodno za igranje.
*
V	Bratislavi na Slovaškem Je bilo preteklo nedeljo zanimivo medmestno srečanje v nogometu med Wienom in Bratislavo. Po dvakratnem vodstvu Wlenerjev so končno po zaslugi
sodnika zmagali domači z rezultatom 5:4.
*
V	nogometnem prvenstvu'Wiena Je ne. prvem mestu FAQ sledi mu WAC, Auatria, Vienna itd.
*
Bratislavska reprezentanca namiznega tenisa, katere vodja in trener Je bivši jugoslovanski pi-vak Slovenec Max Marinko, je na svoji turneji po Norveški in Švedski med potjo odigrala dvoboj z reprezentanco Berlina, katero so porazili s 6:0.
*
ABlinškl igralci namiznega tenisa so bili povabljeni za to nedeljo na medmestno srečdnje z MOnchnom.
ječe, mlačneže in udobneže. S prepričevalnim zanosom in kategorično zahtevo je Kreislelter pozval vse navzoče, naj zastavijo vse sile za narod in Reich in Fiihrerja.
AIch. (Junaška smrt.) Na vzhodnem bojišču je umrl junaške smrti strelec Rochus Kosmatin Iz Rothenbiihla. Vsepovsod je bil priljubljen tovariš. Njegovo požrtvovalnost Je njegov KompaniefUhrer pohvalno podčrtal.
Iz vseh krajev sveia
Podtalen centriUni kolodvor grade v SevIIlji. Načrt je že odobrilo ministrstvo za javna (iela. Kolodvor bo v bližini mesta združil železniške progo Madrid-Seviiia, Sevilla-Lo Huelva in Se-villa-Cadiz." Ker so bile vse španske zasebno žeeznlce pred nekaj časa prevedene v državno družbo, olajša to bistveno Izgradnjo španskih železnic.
NIČ ne more znižati spoznanja, da se Nemci bojujejo na vseh. frontah čim najbolj žilavo, piše »Dally Worker«. V Italiji in na otokih Do-dekaneza občutijo anglo-ameriške čete sovražnikovo trdovratnost in njegovo vojaško' spretnost.
Tača* se opaža itakšno veselje do ženitve oz. možitve na Norveškem, da stanovski uradi komaj obvladajo naval. Zato so nameravali spremeniti zakon glede sklepknja porok tako, da bi se poroka lahko vršila tudi pred osebo, ki bi jo pooblastil stanovski urad. Pravosodni de-partmš. je pa zoper to ugovorjal, da taka sprememba iz načelnih razlogov nI mogoča.
Duce je sklenil, da poleg zbora fašistične oborožene milice ustanovi tudi še zbor juriš-nih čet črnosrajčnikov, ki bo ravno tako kot republikanska тШла sprejeta v vojsko.
I/.voz Iz 20 Ibero-amerlških držav v Zedinjene države prekaša od januarja do septembra 1943. za okrog 370 milijonov dolarjev uvoz v ibero-ameriške države. V Istem razdobju lanskega leta je bil izvoz Zedinjenih držav za okrog 220 milijonov večji, torej Izkoriščanje Ibero-Amerike po Zedinjenih državah še nI tako napredovala.
Avlcamkl zvezni svet je sklenil, da uvede ■o4bo peetoyaays мфмг prifadalk« aoclald«-
Rodbinska kronika Iz Gorenjske
Kreifi Krainburg
Kralnburg. Rojstva: Franz Sajowltz, Frelt-hof; Johann Martinjak, Frelthof; Peter Swol-schak, Kralnburg-Falkendorf. — Umrla je Maria Kern, rojena Debelak, Kralnburg.
Laak a. d. Zaler. V mesecu oktobru 1943, so bili rojeni: Peter Polanetz, Laak; Erika Zof. Oberfelchtlng; Marla Skopetz, Smolnlk. Anna Dollner, Burgstoll; Margarethe Martelak, Er-mern; Danlela Hafner, Mltterfelchtlng; Fran-ziska Bokal, Smlnz; Vida Doienetz, Schwsr-zenberg; Theodor Bertschltsch Oberfelchtlng: Vladimir Ganter, Laak, BrUckengasse; Franz Jamnlk, Kreuzberg; Franz Marian Oblak, Burgstall; Ursula Tominz, St. Oswald; Fran-ziska Pleetenlak, Mltterfelchtlng; Johann Wol-tschitsch, Ratendorf; Johanna Hribemlk, Hel-ligengelst; Rudolf Dollner, Zauchen; Joeef Jenko, Godeschitz; Martin Habian, Gaberk; Maria Stanonlk, Bressnitz; Maria Theresia Kotziantschltsch Laak a. d. Z.; Thomas Pre-wodnik, Wrodech; August Wabnlk, Laak, POl-landerstraSe; Ludwlg Mersllker, Schwarzen-berg; Herman Guardiantachltsch, Obcrdorf; Maria Magdalene Krlschner, Oberfelchtlng; Franziaka Buriek, Schwarzenberg; Maria Ber-tonzel, Ermern; Josef Kerschlschnlk, St. Oswald; Stanislaus Franz Holker, Burgstall; Andreas Kummer, Smlnz. — Umrli so: Matthiue Bernlk, Werloch; Franzlska Tautscher, St. Florlan; Johann Trlller, Althof; Maria Schlnk, Bressnitz; Maria Stare, Mltterfelchtlng; Franz Trlller, Laak; johann StlegUtz, Westert; Magdalene Szelagyl, Althof; Johanna Dollner, Laak; Karollne Jeluschltach, Ermem; Johann Erbeechnlk, Stanizche,
mokratske mladine v Lucernu zaradi komunističnih spletk, ki jih je vodil nek emigrant. In zaradi revolucionarnega delovanja.
Bivši guverner Mlnnesotc Harold Stasse, ki se je trenutno nahajal na Siciliji, je bil po republikanskem državnem komitćju soglasno Izvoljen za'republikanskega kandidata pri volitvah predsednka.
Nek pariški kaztnmkl senat se je te dni ba-vil z originalnim deliktom. Obsodil je neko ženo, ki se je znala v pičlem številu let trikrat poročiti in se »brez lastne krivde« ločiti. Preživnine, ki jih je na tak način prejemala, je potrošila s svojim ljubimcem.
Gled« izredno visokega števila kazenskih postopkov zaradi blgamlje je Izjavil, kakor pravi'»Daily Express«, sodnik Adklnson: »Angleški narod nima več pojma o svetosti zakona. Poroko smatrajo že za razvedrilo In pozabijo, da smatra država dvoženstvo za težak zločin, ki se kaznuje z ječo sedmjh let«.
V bližini mesta Sonderburg so nekega krovca ko je popravljal streho, napadli sršeni, ki so imeli svoje gnezdo v strehi hiše, ter ga s piki težko poškodovali. Gnezdo bojevitih žuželk so potem zaplinili, pri čemer so bili vsi sršeni ubiti.
Astronomi mi Izrafunail, da pade iz vsemir-ja na zemljo letno 146 milijard zvezdnih utrinkov, ki bi skupaj izpolnili prostor 148 kubičnih metrov velik. Zaradi tega postaja zemlja vsako leto za približno 70.000 kg težja. Izračunali so, da bi se na ta način premer zemlje vsako leto za 6 metrov zvečal In da bi zemlja, če so ji še usojeni mnogi mJllJool let živ-
Sprememba obroka jedilnega krompirla
z veljavnostjo dne 15. 11. 1943. je bil določen nov obrok jedilnega krompirja. Ta znaša odslej za normalnega potrošnika tedensko 2.5 kg.
Z ozirom na obrok normalnega potrošnika je prav tako z veljavnostjo istega dne na novo določena najvišja poraba potrošnikov na veliko.
Vsi potrošniki morajo prilagoditi uporabo krompirja novo določenim obrokom. V kolikor niso spravili normalni potrošniki .krompirja v kleteh, marveč ga na podlagi izkaza za krompir prejemajo tekoče, bo izdan na poedlne odrezke zgoraj navedeni tedenski obrok. Prav tako bodo odmerjene tekoče dodelitve potrošnikom na veliko.
Normalni potrošniki, ki so na podlagi na*, kaznice za vkletenje v 56. do 58. in v 59. do 61. dodelltvenl periodi vkletlil 100 kg jedilnega krompirja, morajo s tem prebiti 9 dode-lltvenlh period, to je do 23. julija 1944. V kolikor se je vkletilb samo na nakaznico za vkletenje mora zadostovati vkletena množina za dobo 4% dodelltvenlh period.
Tudi potrošniki na veliko, ki so njih zimsko zalogo že vkletlil, morajo na podlagi na novo določene potrošnje prebiti s to. zalqgo ten>u odgovarjajočo daljšo dobo. V kolikor so sedaj na podlagi novega potrošnega »tavka čez 33. julij 1944. preskrbljeni, se pridržuje oddaja preostanka krompirja.
Bolj kot kdaj prej je v Interesu vseh potrošnikov da primerno vskladiščljo svojo zalogo krompirja in z njim vso zimo skrbno ravnajo, da se ne pokvari. Krompir mora biti stalno pregledan in prebran, pri čemer se mora pokvarjen in nagnit krompir takoj odstraniti, če se jedilni krompir v kleti potrošnika pokvari, gre to Izrecno na račun potrošnika, ker se ga ne bo moglo nadomestiti.
S tem novim obrokom potrošniki ne bodo oškodovani. V Izravnavo jim bodo dodeljena druga živila, posebno žitni pridelki. O tem bomo v kratkem izčrpno poročali.
ЛХаСс itoMpodavefte raovtcc
Iz poročila britanskega ministr« za kurivo, ki ga je podal v četrtek, je razvidno, da je bil Izkop premoga v letu 1943. dosedaj za 300.000 ton nižji kot v istem času leta 1942.
Angleško ministrstvo za kurivo je zapretllo, kakor poroča »Daily Mali«, zasebnim gospodinjstvom z drastičnimi ukrepi, da omeje potrošnjo plina In elektrike.
UNRRA Je sklenila, da določi prispevek priključenih malih držav na en odstotek narodnega dohodka. To Rooseveltovo podjetje ne namerava torej samo gospodarskega zasužnjenja malih držav po severnoameriškem kapitalu, ampak tudi njih popolno oplenjenje. V resnici »sijajen trgovski posel«, kakor je stalo te dni v listu »New York Times«.
Razpis Četrtega vojnega posojila v višini 14 milijard dolarjev, tretji v teku desetih tednov, je bil v ponedeljek uradno razglašen v Was-hingtonu.
V Angliji kriza gumija še nI minula, nasprotno, pričakovati je, da se bo zaloga surovega gumija proti koncu tega leta skrčila na minimum, je izjavil poročevalec za gumi v britanskem ministrstvu za oskrbo, polkovnik Brown.
Severnoameriški založnik časopisov Frank Canett je Izjavil pri nekem obisku v Londonu, da se po sklepu miru svet nikakor ne sme zanašati na severnoameriško pomoč. 2e sedaj ne-dostaja mnogih živil In predvidoma bo položaj v USA postal še resnejši.
Ijenja, vsled neznatnega kozmičnega prahu polagoma znatno spremenila obliko.
žalovalkHm, katere bo doslej sledile po mo-hamedanskem obredu krsti na pogrebih, je bilo v Aleksandri ji na podlagi neke odredbe prepovedano Izvrševanje njih onrtl. »Poklicno tuljenje«, kot je to v odredbi označeno, je odstranjeno z utemeljitvijo, da kvari lice ceste na najneprijetnejdl način. Duhovniki v mo&ejah lo bili pozvani, da naj prepričajo vernike o Um, da se je ta mohamedanskl obred Irmallčll v grdo navadOk
Strnn 6. —. Stpv, 9i.
KARAWANKKN BOTE
Sobota, 27. novembra 194%.,
Itako AC je koHcaia Sugo&Cavifa
Spisial Dnililo Ui Cgorić ' '0П"Ч7ПТ 1943 ay Wniielm Uoiomann Verla* In bPlpziR 19
Odgovornim se jc samo lahko oCitalo, da niso bili dovolj močni in energični, da bi z uspehom nastopili proti tej od zunaj povzročeni propagandi. Tukaj je pa bil vpliv prostozidarjev, ki so sedeli v vladi, odločilen za jugoslovansko notranjo politiko. Od notranjega ministra Ml-haldžlća do Konstantinoviča je bilo že vse na delu, da prepreči energične ukrepe. Posebno usoden je bil v vsej tej situaciji pomen Konstantinoviča, ki se je pokazal tudi Se pozneje do zloma države. On je bil zli' duh jugoslovanske politike s svojim vplivom in s svojo Izredno spretno igro med Cvetkovičem in Mačkom, med Hrvati in Srbi, med dvorom in vlado.
Prepad med Berlinom in Belgradom ee je vedno bolj občutil. Prizadeval sem si, da bi vplival na položaj v smislu svojega pojmovanja, toda v vseh teh mesecih med julijem in novembrom nisem mogel zabeležiti nobenega vidnega uspeha, razen tega, da se je takrat pričela velika ka^npanja prostozidarjev.
Zlasti je nastala potreba hitrih ukrepov takrat, ko so nemške čete vkorakale v Romunijo in je na tak način postalo očitno, da razširja Nemčija svoj politični Interes sedaj v smeri proti Jugovzhodu, kajti treba je bilo spraviti zopet v red že zelo ohlajene odnošaje, ki so ee približevali skoraj kritičnemu položaju.
Dne 2. novembra sem Imel zopet dolg razgovor s pl. Heerenom. Poudaril je, da so nemški Interesi usmerjeni na to, da se ohrani mir na Jugovzhodu. To ozemlje je največje važnosti za Nemčijo. Zato v Berlinu ne nameravajo, da bi z ukrepi ali dejanji od zunaj zanesli nemir v ta prostor. V tej zvezi je poslanik zavrnil stalno ponavljajoče se trditve Inozemske propagande, da bi se bile zbirale čete ob jugoslovanskih mejah.
Pogovor se je nato zqisukal na druge vidike. Iz poslanikovih besed mi je postalo nedvomno jasno, da je tvoril v tem trenutku boj proti Angliji, boj na življenje in smrt, temelj politiko nemškega Rolcha in da je vse drugo bilo podrejeno temu velikemu odločilnemu boju. Popolnoma sem razumel, če ml je pl. Heeren rekel, da bi nastopila sprememba nemškega stališča napram Jugoslaviji odnosno napram vprašanjerri Jugovzhoda samo takrat, če bi se lahko pričakovalo od teh strani angleški napad bodisi posredno ali neposredno. Takrat, če bi se zgodilo kaj takega, bi storili vse potrebno, da bi prekrižali tak britanski ne pad, nil bolje, da bi Nemčija prehitela tak napad. Razumel sem ravno tako, da se potem Nemčija ne bi plašila nobenega ukrepa, če bi šlo za to, da odvrne ali prepreči britansko poseganje v tuje pravice.
Zopet je nanesel razgovor na aktualno jugoslovansko politiko. Ni mogoče razumeti, je menil poslanik, da se Jugoslavija očitno še vedno boji zavzeti Nemčiji prijazno politično linijo, da pač ne bi prišla v konflikt z zma-galcl v primeru domnevano britanske zmage, ki še vedno straši v glavah nekaterih mero-dajnlh oseb v Belgradu, in da ne bi imela potem sitnosti. Rekel je, da je pač jasno, da bi se tudi v primeru popolnoma nemogoče britanske zmage odločalo o usodi Jugoslavije zgolj raz vidikov čisto britanskih interesov brez ozira na stališče, ki ga je država zavzela v teku vojne.
Popolnoma sva soglašala v tem, da je za Jugoslavijo najboljše, če uredi svoje odnošaje do Osi, In predvsem do Berlina. Clm ožja je zveza, tem večji so upi, da se ohrani neokrnjen teritorij države. Pl. Heeren je še enkrat podčrtal, da Nemčija nima nobenih želj glede jugoslovanskega ozemlja. Pač pa so znane želje malih sosedov Jugoslavije. Pri razmerju evropskih sil je jasna, da more samo Os preprečiti realizacijo takih želj.
Načel sem vprašanje kompenzacij ,kl bi jih Jugoslavija mogoče dobila, če bi iz svoje nev-trslnostl očitno prešla v nemški tabor.
>Za nas je največje važnosti, da se zasigura podaljšanje gospodarsko-politične osi Donava-Morava-Vardar do Soluna za jugoslovanski gospodarski promet«. Pl. Heeren je rekel, da ne ve, kaj misli Berlin o tem. Toda Grčija se nahaja sedaj v vojni z enim izmed sobojevnikov Osi. Kako se bo ta vojna končala, je seveda jasno, in si lahko prestavlja, da bi pod določenimi pogoji moglo tvoriti bazo za diskusijo izhod Jugoslavije do Egejskega morja.
Za mene in za skupino mojih ožjih političnih prijateljev je bilo docela jasno, da sploh nI moglo biti govora o kakšnem vojaškem porazu Nemčije v tej vojni. Da bi se Nemčija zrušila, bi moral povzročiti le notranji zlom. Takrat pa ne bi mogel slediti naclonalsocla-"4гпи kak vojaSko-demokratski režim, ampak le popolna anarhija, superboljševlzem. Takrat pa ne bi mogel nihče preprečiti, da ne bi zajela ta anarhija vse Evrope In seveda tudi Jugoslavijo. Zato sta bili za jugoslovansko politiko po našem trdnem prepričanju možni samo dve alternativi; ali nemška zmaga — ali evropcjski boljševizem. Za eno izmed teh alternativ se je morala jugoslovanska zunanja politika odločiti.
Seveda pa je morala Jugoslavija tudi poskušati, da se v takem položaju, ki jo je nujno
približeval Nemčiji, tudi v nekem oziru okoristi. Ta korist se je glasila: Solun.
Takoj po razgovoru s Heerenom, ki je tukaj opisan, sem poiskal Cvetkovića In ga najel ravno na belgrajskem letališču, ko je nameraval odleteti. Sporočil sem mu v kratkih besedah besedilo razgovora.
Cvetkovlć je preudarjsl. Videlo se mu je, da hitro misli in da so se naglo vrptili njegovi zaključki.
>Za Solun pristopimo tudi javno k protlBri-tanskemu bloku« je rekel končno Cvetkovlć, >to lahko sporočite Heerenu kot mojo mnenje«.
»V nekaj dneh se nameravam peljati v Berlin, ker so me prijatelji povabili tja. Pri tej priliki bi mogel izvršiti tudi malo anketo, seveda čisto neslužbeno, da ugotovim, kaj mislijo o tem«.
Cvetkovič je naglo odgovoril:
»Zelo dobro! Odpotujte čim prej mogoče! In to, kar sem vam povedal glede Soluna In glede zavzetja našega stališča, lahko sporočite vsem tudi tam. Pripravljeni smo, zboljšati naše odnošaje do Nemčije v vsakem oziru in odkrito pristopiti k nemškemu političnemu bloku v Evropi. Poizvedujte za miselnost in stališče Berlina glede teh vprašanj in povejte tistim, s katerimi boste govorili, vse, kar veste«.
Neposredno pred svojim odhodom sem obiskal tudi še zunanjega ministra Clncar-Marko-vića, da mu sporočim svoje potovanje in da dobim tudi od njega navodila, ki bi mi jih imel dati.
Clncar-Markovlč me je zamišljeno pogledal med svojimi debelimi vekami. Končno je nagnil glavo s svetlo, gladko rnčosanimi lasmi nazaj in rekel počasi:
IVemčija zahteva jasne odnošafe
»NI mi povsem Jasno, kaj prav za prav hočejo ljudje, ki v Berlinu odločajo o Jugoslaviji. Tukaj si prizadevamo v vsakem oziru, da bi ustregli posameznim nemškim željam v kolikor nam je to le količkaj mogoče. Vedno znova pa pudarjajo, da z nami niso zadovoljni. Nimamo pravega stika več z Berlinom!«
»Nemčija je mnenja, vsaj kolikor sem jaz ugotovil, da ne delamo Iskrene politike«, sem odvrnil. »V kolikor lahko stvar presojam od tukaj, ne zadenejo posamezne gospodarske in druge koncesije, ki jih dajemo Nemčiji, najvažnejšega, centralnega • vprašanja, onega vprašanja, ki se vedno znova pojavlja — načelnega, splošnega stališča Jugoslavije.«
»Naše načelno stališče je vendar znano«, je odgovoril Clncar-Markovlč. >In ne razumem, kaj Berlin prav za prav hoče. Na to se Berlin lahko zanaša, da mu ml ne bomo pripravili nobenega presenečenja z lastnimi pustolovščl- • nami ali s kakšnim nepričakovanim preokre-tom. Vsekakor je važno, da se ugotovi, kaj tam mislijo.«
In tako sem prišel v novembru 1940. leta v Berlin z misijo, naj govorim s čim več ljudmi iz merodajnlh političnih krogov In sicer s tistimi, ki lahko govorijo o smernicah In ciljih nemške politike z avtoriteto in stvarnim znanjem. Hkrati sem moral tudi ugotoviti, kaj mlfill Berlin o naših željah glede Soluna.
Berlin je bil tiste dni zainteresiran zlasti glede dveh vprašanj: na eni strani so Intenzivno delali na sporazumu z Vichyjem in bile so najboljše nade, da se bo sklenil z vlado maršala Pštaina dogovor, k| bi mogel spra- ' viti Francijo v tabor evropejske obnove. Na drugi strani so pričakovali tudi obisk predsednika sveta ljudskih komisarjev UdSSR, Mo-lotova; ob tej priliki so nameravali razpravljati o vsem kompleksu nemško-ruskih odno-šajev. Zato ta trenutek ni bil ravno ugoden za razgovore o vprašanjih Jugoslavije. Vsekakor je pa bil Jugovzhod za Nemčijo tudi v tem hipu važen z ozlrom na italiJansko-grSkl spopad In z ozlrom na možnost, da bi mogel ta konflikt dobiti večji pomen, če bi eventuelno
posegli Britanci vmes. Zato je bil problem ureditve odnošajev med Nemčijo in državami Jugovzhoda, kakor tudi problem meddržavnih odnošajev na Jugovzhodu samem icot eden izmed kompleksov, ki jih kljub vprašanjem, ki so stala v ospredju, nI kazalo puščati vnžmar. Malo časa preje je bil zlom Romunije, je bilo razsodilo, ki je na novo uredilo romunsko-ogr-ske odnošaje in malo prej so bili vsi tisti dogodki, ki so v temeljih pregrebenall Romunijo in njeno politiko. Na Balkanu je divjala vojna med Grčijo in Italijo na albanski zemlji. Anglija si je prizadevala z vsemi sredstvi, da pridobi Turčijo za to, da bi prešla Iz svojega platonlčnega prijateljstva do Angležev v očitno sovražno stališče proti Nemčiji. Tudi za Bulgarijo se je bila diplomatska vojna. Sovjetska Rusija se je pojavila s svojimi željami nasproti Bolgariji In morskim ožinam. Propagando Moskve so v raznih balkanskih državah vedno bolj občutili. In tako je bil prav za prav v tisti dobi, ko je bil na Balkanu na zunaj po-polen mir, ta del Evrope središče važnih In pomembnih, začasno podtalnih obračunavanj. Vsekakor so morali pričakovati, da bo zne-nada eksplozivna pojasnltev rešila vedno večajoče se zapletljaje.
Eden izmed mož. ki so ee s posebnim zanimanjem in z mnogim stvarnim znanjem ba-vill z vprašanji evropejskega Jugovzhoda, je bil dr. Paul Schmidt, ki je z veliko energijo in stvarilnim nagonom, politično spretnostjo in obsežnim znanjem vodil oddelek tiska v Wll-hemstraUe. Bil sem že od preje znan z njim In 3 posredovanjem obojestranskih znancev sem tudi tokrat stopil v stik z njim, ko sem hotel napraviti v Berlinu svojo anketo. On ml je omogočil, da sem se sestal z velikim številom odličnih zastopnikov političnega življenja in tiska. Sam pa se je v najmočnejši meri zavzel za to, da spravi vprašanja nemško-jugoslovan-sklh odnošajev čez mrtvo točko.
V klubu inozemskega tiska v Fasanenstrafle sem takrat prebil veliko ur v zanimivih In jedrnatih razgovorih ,lz katerih se je v meni izkristaliziralo vedno Jasnejše razumevanje za
Dr. F. J. Lnkae
AuMchnefd«!! Anfbewahren!
Sellerie — zeleno
nDenhelt meihodiseh ttstd prakfisek	šSir
___■______________________________________'	Bohnpn — hnh fiTnl
230. STUNDE.
Vom Garten. — O vrtu.
1.	Vor dem Hause ist ein Ziergarten, hin-ter dem Hause ein Gemiisegarten, an dem sich ein Obstgarten anschlieUt. — Pred hišo je lepotni (cvetlični) vrt, zadaj za hišo vrt za zelenjavo, katerega se drži sadni vrt (sadovnjak).
2.	In den groBen Stadten gibt es bota-nische Garten und Tiergarten. — V velikih mestih imajo rastlinoznanske (botanične) vrtove in zverinjake.
3.	Schr viele Familien haben einen Schre-bergarten. — Zelo mnoge rodbine imajo Schreberjeve vrtove.
Arbeit en im Garten. — Dela na vrtu.
1.	Im Friihjahr und im Herbst muB um-gegraben werden. — Spomladi in jeseni je treba prekopati.
2.	Der Gartner muB: — Vrtnar mora: saen — sejati
pflanzen — sadili jaten — pleti gicBen — zalivati, škropiti dilngen — gnojiti
d as Mistbeet zudecken — pokriti gnojne grede-
Baume versetzen — presaditi drevesa dlirre Aste abschneiden — odrezati suhe veje
Obstbaume veredeln — požlahtniti sadno drevje
d as Obst pflUcken — obirati sadje die Erde auflockern — zrahljati zemljo.
3.	Die Blumen: wachsen — Cvetice; rastejo
bliihen — cvctejo verbliihen — odcvetejo duften — dišijo verwelken — ovenejo
4.	Bekannte Blumen; — (Po)znane cvetice;
die Rose — roža	^
die Narzisse — narcisa, ključalnica die Lilie — lilija das Veilchen — vijolica die Tulpe — tulipan die Nelke — nagelj, klinček das MaiglSckchen — šmarnica die Schliisselblume — trobentica, jeglič
das Vergillmeinnicht — spominčica, po-točnica
die Hyazinthe — hijacinta die Aster — astra
5.	Im Gemiisegarten gibt es • V vrtu za zelenjavo imamo:
Gemiise — zelenjad
Riiben — repo	• '
Mohren — korenje
Kraut — zelje
K6hl — ohrovt
Blumenkohl (Karfiol) — cvetačo, (kar-, fijolo)
Zwiebel — čebulo Petersil — peteriilj Erbsen — grah Rettich — redkev Tomaten — paradižnike Salat — solato Knoblauch — česen Spargel — beluš
Verschiedenes; — Razno:
1.	Schadlinge (Engerlinge, LarVen, Baumlause, Insekten) miissen vertilgt werden. — Škodljivce (ogrce, ličinke, drevesne ušice, žuželke) je treba uničiti.
2.	Die Baume werden im Friihjahr ver-edelt. — Drevesa spomladi požlahtni-mo.
3.	Maikafer und Raupen fressen die Blatter. — Hrošči in gosenice žro liste.
4.	Das Unkraut muS ausgerissen werden, denn es nimmt den anderen Pflanzen die Nahrung. — Plevel je treba iztrgati, ker vzame hrano drugim rastlinam.
5.	Wcr saet soli auch ernten! — Kdor ne seje, ne žanje.
Man sagt: — Pravimo:
1.	Der Apfel fallt nicht weit vom Stamm. — Jabolko ne pade daleč od (debla) drevesa.
2.	Mit dem ist nicht gut Kirschen essen. — S tem se ni dobro prepirati.
3.	Das Baumchen- biegt sich, doch der
nagpibe in cilje nemške politike na Balkanu« Zlasti ml je postalo popolnoma jasno, kaj pomenijo nemški nameni za Jugoslavijo.
Dr. Schmidt in jaz sva sedela nekega večera v globokih u.snjStih stolih ob kaminu. Razgovor se je vrtel okrog problema, kako se naj organizira mir na Jugovzhodu.
»V Jugoslaviji so mnenja«, sem rekel, >da so Nemčiji v političnem In gospodarskem oziru prisil daleč nasproti. Nemškemu vdoru v gospodarstvo se v Jugoslaviji ne stavijo nobene zapreke. Nasprotno, v mnogih vprašanjih pridejo jugoslovanski uradni člnlteljl nemškimi željam v vsakem oziru nasproti, ker so mne« nja, da je čim intlmnejSe sodelovanje z Berlinom za Jugoslavijo gospodarsko največje koristi. Jugoslovanski politiki so se vendar, ko je bilo to važno, deslnteresirall glede usode Male antante. Jugoslavija si prizadeva g svojo aktivnostjo oslabiti britanski vpliv na Bal< kan, ki se razširja preko Turčije. Vendar pa Berlin z našim stališčem nI zadovoljen. Konkretnega pa Berlin od Jugoslavije doslej ni ničesar zahteval.«
Dr. Schmidt se je sklonil naprej in se lahne nastnehljal:
>Nlmamo občutka In prepričanja, da bi Ju-* goslavlja bila z nami. Ne dvomimo v to, da bo prišla našim željam nasproti v malih primerih dnevne politike, toda splošno temeljno stališče Jugoslavije je ostalo nam nasproti rezervirano. Ne samo to. Opažamo, da delujejo " v Jugoslaviji neovirano sile, ki so brezpogojno sovražne tesnejšemu sodelovanju med Nemčijo in Jugoslavijo. Te sile poskušajo stalno motiti normalni razvoj nemško-jugoslovanskih odnošajev in ustvariti hudo kri med obema narodoma. Politika Belgrada pa ne kaže niti najmanjše tendence, da bi se ustalila in tako preprečila delovanje teh sil «
>0d nemške strani se niso obrnili na Jugoslavijo z nobeno Iniciativo večjega sloga. Ml v Belgradu vemo natančno, da nekaj nI v redu, in zato hočemo tudi razčistiti določena vprašanja«
»Vemo, da je v Jugoslaviji veliko pristašev misli sporazuma med Berlinom in Belgradom« Znano nam je tudi, da bi ti ljudje radi spre« menili dosedanje precej hladne odnošaje v inw timnejšo zvezo. Vprašanje je le, če bo vlada, ki je v svojih najvažnejših delih dozdevno na tem stališču, lahko Izvršila tako politiko. Končno nastane tudi vprašanje, ali ho princ Pavel soglašal s tem. Zdi se nam, kot da bi se začasno precej odvračal od topoglednlh političnih uvaževanj. Ce bi moglo priti sedaj do ureditve odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo in če bi se Nemčija prepričala, da lahko računa na sodelovanje Jugoslavije — in sicer ne samo formalno, ampak tudi dejansko, pošteno, — bi Jugoslavija lahko imela izredno važen pomen. Gre sedaj za organizacijo Jugovzhoda/« To vprašanje se bo končno pojavilo na dnev« nem redu.«
To je torej bila tista točka, o kateri sem ravno hotel govoriti. Meni je bilo popolnoma jasno, da je bil poloiaj Jugroelavlje eeZa -t«.' žak, dasl je bil trenutno mir na Jugovzhodu. Izmed Sest sosedov so Imeli najmanj štirje jasno in javno izrečene želje glede jugoslovanskega teritorija. In ti štirje sosedje so si bili edini med sabo in so se nahajali v istem političnem taboru. Na jugu, v Grčiji, je div« jala vojna, ki je pomenila za Jugoslavijo samo element nevarnosti. In edino Nemčija nI imela nobenih namenov glede jugoslovanskega ozemlja In je bila zainteresirana na tem, da se ohrani Jugoslavija. Iz bened dra. Schmidta sem lahko posnel, da lahko nastopijo v bodoči pe« _ riodl — mogoče že v nekaj tednih — na Balka« 'nu dogodki največje važnosti in pomena. Ce Ju-* goslavlja čaka na te dogodke v svojem se^ danjem nepojasnjenem stališču, se mora bati zase najhujših posledic.
(Dalje prihodnjič.)'
Baum nicht mehr. — Drevesce se krivi, drevo ne več.	.
4.	Verbotene Friichte schmecken am besten. — Prepovedan sad gre najbo« Ije v slasf.
5.	Wenn der Apfel reif ist, fallt er vom Baum. — Zrelo jabolko pade raz drevesa.
6.	Er mu6 in den sauern Apfel beiBen, — Mora ugrizniti v kislo jabolko.
(fa svetu
Kadar se v sexlanjih jesenskih dnevih dviga megla iz amsterdamskih prekopov, je tema v ulicah Amsterdama skoraj nepredirna. Te dni Je stal na postajališču cestne železnice nek natakar .utrujen po težkem delu, zmrzujoč v temi. V misli zatopljen, opazi nenadoma, da je dvignila nevidna roka klobuk z njegove glave. Najsi Je izprva mislil na megleno prikazen, je kmalu opazil, da je bil to resničen, prav živ tat. Kljub takojšnjemu zasledovanju ga je kmalu požrla tema in nI ga bilo več mogoče Izslediti.
Med francoske Industrije, katerim grozi za« radi pomanjkanja surovin ustavitev obratovat nja, spada tudi slovita industrija rokavic v Grenoblu. Proizvodi te tovarne so se popreje Izvažali v vse evropske in tudi prekomorske države. Po nekem določenem, v laboratoriju preskušenem postopku, ji je sedaj uspelo take ustrojiti zajčjo kožo, da bo uporabna tudi z4 izdelavo rokavic. Rokavice iz zajčjega usnja so baje zelo pripravne za športne kot tudi elegantne rokavice. Za zimo se bodo iz tega usnja izdelovale tudi podložene rokavice.
Oi(9>om. VpMke; C. KRONFUSS
Kiogeniurt, eahnhofslra^c t S
Bls aut welteres jeden Vormittag geachloaseS
^bota, 27. novembra 1943.
K/ R A WANKEN BOTE
stran 1. — štev. 94,
AMTLICHE ВЕКАЛ11\Т1И4€ШЈ1^<;Е1^ Anderung der Speisekartofielration
»J. Dm LandesernShnirursfunt KBmten gibt fttr den Reiohssrau &»rnten und al« Ileferat Ernahruiu: und Landwirtschaft dee CdZ.
»2'?	Geblete KSlrnteua und K rains bekannt:
Rn ■ t "irkuTif vom 16. November 11)43 wurde die Ration an jn^el^artoffeln iicu festsreeetzt. Dieee betra*t von diesem Tag ""i ШГ die Normal verb raucher 2.5 кк wBchentlich
f-;Y*	xptu uiBi u. r »["uruai i.y^'4, un-l lur Qlft 0". DM Dl. £tU-
?• '• 7. Februar bis 30. April 1944, insKeKamt ikg Rt>ei9ekartoffeln eingekellert haheii. тШаеп nun mit den-lo!ii "j	? Znteihimrsperinden hindurch. (tae let bie 23. Jull
•'H. анд Aiwlanaen finden. Sowcit sicli die Einkelleruns nur anf ' Vf " c'lnkwlpruntrsschein beachrttnkte, muC die eineekellerte ' fi	"Peiseljartoffeln fUr 414 Zuteilunesperiodcn anetatt fUr
® ^uteilunsrspenoden ausreichen.
oi JnJisber đp« KartoffelbezudMuswelsfie erhalten aum Aue-S'sicn hiefUr fUr die 36. bus 58. ZuteilunKsperiode, dae let fflr die i'^4 yom 15. November 1943 bis B. F'ebruar 1944 je Zuteilunee-■ RTiode 700 Gramm NMirmittel und 400 Gramm Kojjeenbrot. Zur «^eeiune rice Bezuees derselben wird an die Inhaber dee Kartof-ipibeautr-saueweiseo ein ..SonderbezuKsaueweie" auegegeben. % Pieeem Zweck haben die Normalverbraucher ihren Kartoffel-oezuaeausweis bei ihrer zustaiidieen K'art^nstelle vorauleeen. So-weit Bie nicht eingekellert haben. iet hierbei der an der linken ^ite de« Beziuwansweise« f(lr Speisekartoffeln befindliche Bin-mit dem Aufdnick ..GUltie bie zum 12. Dezembcr fe- .	ikr Kartenetelle zu entwerten und abzutrcnnen. Der
^inkeUeruncs-schein ftlr die 02. bie 64. Ziiteilunifsperiode, Uber ™ кк, mit dem Aufdruck „Gllltie bi« zum 28. Mai 1944", berech-RKt lucht zur Kinkellerun«. Er let /laher eleichzeitisr seitene der Aartenauseabeetelle zu entwerten. jedoeh nicht abzutrennen. In-uaner von Ki)rtoffelbezu(raau.swelsen denen der dritte Einicelle-fUneaechem (fOr die 02 bis 64. Zutolluniieperiode) nicht mehr an-Mitet. konnen dfn fionderberujrsaus-weie nicht erhalten. Die Aus-flandisrune dee SonderbezuirBausvfeiaes fUr die 56. bis 58. Ziitei-Wnrepenode ■ ist auf der RUckeedte dee Beauesaueweiees fttr oDe^kartofiein zu vermerken.
• > vj® Z"-4at^bezuesauswci«c fOr Speisekartoffeln ftlr Untertage-"beiter im Benrb.au berechticen nach wie vor zam Berusre der ■uf dies em Zueatzbemiicsaueweie vorstesehenen Kartoffelmen«en.
Klasenfnrt, den 24. November 1943.
liandeeernShruneaamt KSrnten.
DBH REICHSSTATTHALTHR IN KXRNTEN. uer Chef der Zivllverwaltnne In den beKctzten Gehleten KSmteiu und Kraine
ZaU: rVd-Pb-34-a-1843-K. PreUbilduriKsetelle
KlaKenfnrt, den 20. November 1943
Bekannlmachung
♦em го. November 1943 Uber PreUe fUr Sneisekartoffeln Im Monat Detember 1843.
Auf Grand der Verordnung Uber Brzeueerfestpreise fflr ^eiMkartoffeln., Putt«rkartoffeln and Fabrikkartoffeln Im Kar-toffelwirtschaftejabr 1048/44 rom 21. Aasrnst 1943 (BGBl. I. R, 49П wer^n die Preise fUr Speieefcartoffeln fUr Dezember "43 wie folgt festgesetzt:
•8 Ž.'S 1'§|
:ii|
s, %
M
M «
se
Je 100 KiloKramm In Reichamark Prrietcebiut I n I II I II
Brieueerfeetprels fre! Verlade.
station oder Verladeetelle . . .6.20 6.20 6.80 6.80 8.20 8.20 8.80 8.80 Feetpreia einachlleBl. Versand-verfetlerspanne frei BlmpfanKe-
.jtation .............. 7.-7.— 7.60 7.60 9.-9.— 9.60 9.60
•»schetprelee ab Waggon oder deg GmofangsTerteilers Selbstabboluns durofi den v,Klemverteiler	7.80 — 8.40 — 0.80 — 10.40 —
•oochstpreiee bel Liefemne frei Lager dee Kleinverteilers
wnarcb den Bmpfangsverteiler. 8.— — 8.60 — 10.-- 10.60 —
•fcfpchstDreie bet Liefening frei Keller des Verbraachere diircb
den Emofangsverteiler..... 8.40 — 9.— — 10.40 — 11.— —
BUcbatprel# bel Lleferong ab Verkanfestelle des Kleinverteilers an den Verbraucber:
II	II	II	II
}e 100 kg	. . .T. .	RM	8.60	7.40	9.20	8.—	10.60	9.40	11.20	10.—
je 50 kg.....RM	4.30	3.70	4.60	4.—	5.30	4.70	5.60	5.-
j« 5 kg ......RM	0.50	0.42	0.53	0.45	0.60	0.52	0.63	0.56
1 kg.....RM	0.10	0.09	0.11	0.10	0.12	0.11	0.18	0.12
_Dle tmter I genannten HBchstpreiee gelten fOr foleende Ge-memden: Klagenfurt, Viktring. Krumpenaorf, PBrtechacb, Velden. Villaph. Landskron. Hpittal an der Drau, Seeboden. Millstatt, Te-Mendorf. Mallnitz. Heiligenblut Lienz, St. Veit an der Glan. rnesach. HUttenberg. Bberetein, ^ein-St Paul, LOlling. Femch. Windigcb-Bleiberg, Blelberg-Krcuth. Radentheln Hermagor, ^isenkrfppel. AQling, Kralnbure; Kronan, K rop p. Lees Littai •Neumarktl, Radmannsdorf, Bntschacn. Vel les nnd Schwarzenbacii Bel Belleferung der Orte Heiligenblut, HUttenberg, Rleiberg. prelita. Gmtlnd and Radenthein dOrfen den Kleinverteilerabgabe. Dreisen ftlr Mengen ?on 50 kg und mehr die eusStzlichen Kosten oes OroSverteilere ftlr die Zufubr mit Lastkraftwagen ab nacbst-eelegener Babnetation angehHngt werden.
Die unter II genannten Hilcbstpreise gelten am flachen Lande end In Gemelnden, <Jeren Veraorgung nnmittelbar durch die Br.
—. BelieferunK der Orte Heiliirenblut, HUttenberg, Rteihere-prelita. GmUnd and Radenthein dOrfen dep Kleinverteilerabjtabe. eisen
eelegener Babnetation angehHnet werden.
Die unter II genannten Hilchstpreise
end In Gemelnden. deren Versorsrune nr............. ...... —
eeuger elchergeatellt lat also in alien nnfer I nicht genannten Orten.
Bel Binkaaf durch den Klcinvertetler unmitteihar bel m EJr. •eneer, soweit nach den Bewirtschaftuiursvorechriften luiftssiE. ist dem Erzenger ta vergtlten:
1. bel Selbstabholiing vom Hof dee Hrzeugere der Brzeogerpreie
frej Verladestation:
*• bei Lieferunu des Brzeugers frei Haus Wy Lager des Klein, verteilere der Brzeoeerfestpreis. frei Verladestelle. zuzOeiich RM -.40 je 100 kg.	„ ^ ^ ^ j
Filr die unmittelbare Bellefernne des verbranchers dorcb den г|еп|Гег gilt folgendes
Feetpri Ic
I
C* Ktit (uutciiuco.	_
AbholuM durch den Verbraucher helm Erzeuger^ let der areis frei Verladeetelle zuztlKlich RM —.40 je 100 kg zu
Ж. be]
bephlen 1
fU
_____ AOsti
<l^er»chrltten werden.
elieferune fret Keller oder frei Wohnpne dee .Verbran-Brzenirei
_________ ___.. jJliffe	V. I.,	. W..4.4- I . .	» _____ .
siee Abstabnoreiš dem Kleinverteilers an fieri Verhrmncher nicht
cbers dorcb d_______
der fUr die jewetliKe
rzeneer aowTe im Brtlichen Marktverkebr darf "enao im betreffenden Preisenbiet zuliis-
Bel BellcferunB von GroBverbraucbern rtiircb Brzeaeer. soweit шеве nach den Weisun^en lies LmndesernKhrungeamteg KSrnten, Abteilunc A. zulttssiir ist. eilt (oigendes:
a)	bei Seib*tabholnmr beim Brzeueer durch den GroQverbraueher ist der Brzeueerfestoreie abzflmlich einps Betrases von RM 0.30 Je lOO kg bei Bntfernungen bis 80 icm. bzw. hBchstens RM 0.50 fe 100 leg bet Bntreruungen Uber 80 km zu bezahien,
b)	bei Zustellnns frei GroQverbraueher durch den Brzeuger darf der Brzeugerfeetpreie zuzUelich RM 0.80 le 100 kg zur Ab Bgitung der Frachtkosten berechnet werden.
Der Verteiler. Uber den die Verrechnung der Lieferu „ ..
darf_ zui^ Abgeitung seiner S pesen RM 0.20 le 100 kg b^mchnen.
Bei Belieferung von GroBverbraucheni durch den Verteiler darf hAchetena der leweili zuIHssiee VertellerabnebeDrela berechnet werden.
Fttr die Bellefemne der V^ehrmacht der Waffen-W. der kaeer-~IAD. nnd der Gemelnuchaftulager gelten die underlaeses Nr. 88/42 des Reichskommisgare fUr die PreUbildung vero 12. September 1042 fl I—108 -14.807/42) Der Kleinhandel hat Kartoffelsorten. die nicht enm Preise fOr weiB- and Kplbfloiachice verkanft werden (г. В. KBnissbereer. Blanhlanke. Juliniere hsw.), dentlich zu kennzetchnen.
Objava
Sprejemajo se prijave še do 28. novembra za šivalni tečaj v okrajni {(txypdlnjskl ioU Kralnburg, baraka 3 (za borzo dela) vsak torek od 15. do 18. ure 1д za veCeml tečaj za krojenje oblek vsak ponedeljek in sredo od 18,30 do 21,30. Pristojbina M tegaj 30 RM SO BM.
aritHdiei ionntaaidienst
uruinilurK; Am 28. November 1948: Dr. Vlnzenz Werbnak, Kraln-burg, Relterdurcblafi 2, Fern-ruf 130.
NI m m
1
zum Bacicen und Aujfiockern
GuteAnlage
Ihrer Erfparnfiie
verljnomSledmkoften-lolrn Aiiiagc-Rargcber ubrr nruerbrgOnfligtcs toufpdirn und daeVtrmfr gmsrpa rm bel ЈсгдпбМсп
unddircitcn BaulpaManb
in den Donau-Alpnioauoi
POSTSPARBUCH
Das frelzUfrlf?* Sparbaoh ftkr Jedcrmann
Ein- und Auiahlang«!! kel alien Postimlera nnil Bunstlgen PiMldlenJt-•tellen lowle b«l tllM Lsodznstelleni
ll'«r spar t i liitft sieyent
DEXmCHB
RUCH8P0ST
KAUFHAUS KLAOENFURl
HILFl
PUNKTE SPAREN
durch R«paratut von Sfrflmpfan und Trlkolwjitcl-r
die Pllanzen gegen SdiMdlinge!
FUr den Obet- und Gartenban: Selinon Neu 1 kg 3.30 kg
5	kg 2.60 kg 25 kg 2.— kg
Solbar, A Tetrabar und Kaimiol zu 1 kg 1.10
6	kg 5.40
Neo-Dendrln und Mlxdrln nun Tagesprele.
Brassieol gegen Salatfilule und	1 kg 2.38 kg
Brasslsan gegen Kohlhemle	5 kg 1.80 kg
25 kg 1.53 kg
sowle Baumteer, Baumwache, Raupenlelm. Cortllan und alle anderen elnachl&glgen Artikel. Fordern Sle von uns Prelsllsten!
1. K&mt. Drogerle »Zum schwarzen Hund« H PIAHNA u.-M. WOLF Abtellung Pflanzenschutz Klagenfnrt — Ralnerhof
yitmmMMfaMum "ШЛажЛс- шм. WirHmtncn
WILHELM PiRMANN
KLAGENFURT Heydridiitrass* 22
KAFFEEERSAT2
Pabrik C Weoget. Klagenfuri
KREISSPARKASSE KRAliVBLRG
in Kraiabur^
Odobrena devizna banka
Ж glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier in St. Veit/Sawe
Mesto za podpisovanje glede javne Bausparkasse fiir die Ostmark Žirokonti ReichsbaDknebensteile Krainburg Nr. 4041/5720 Giro-zentraie der Ostmarkischen Sparkassen, Wien Nr. 10/720 - Karotne-riecbe Sparkasse Klapenfurt - PostsparkasHenkonto Wien Nr. 62.283
Telel'on 149
Hralnisdie 01- und Firnlsfabrili
Zabret & Co., G. m. b. H. — Frelthot bel Kralnburg, Ruf 264
KaiHt alle CHsaaten
Oder Ubornimmt dies* In Lohnverarbelfung
tHadcmslec ^to^deUb-
нМ tesiee AusteiUe
O^l^pdi^ollbewdhrfan l/SnZi- Prgporof* I (Tao*icrera«>fettfrei • Cberfattet)
onwenden.
Nur wenn unbedingt noHg
•sparsam ouftrogen-to reicht die heute teltenar gewordene Dose long# Zmlf
BUdtaah^ Uerer Doaen ал wird aufh hiv KohUnklau tUr vergpntrt
I WAITER KOIBE & CO., STETTIN ^enii««//auj
ZAHVALA
Za mnogoštevilne Iskrene dokaze glouw kega sožalja, bodisi ustno, pismeno all z darovanjem vencev ob priliki smrU mojega ljubljenega moža
Jakoba Tschujesch,
iand. komandirja,
Izrekam po tej poti vsem sorodnikom, posebno komandntu žandarmerlje v Klagenfurtu, žaa-darmerijskl komandi v Kralnburgu, njegovim predpostavljenim In tovarišem, NSDAP v Asallngu in FlOdnlgu ter odsekom, vojaštvu v Assllngu, Krelskrlegerbimdu, Werkschutzu KiG v ABllngu, Ing. Kormanltschl iz VUlaclia In veem drugim prijateljem In znancem, svojo najprisrčnejk zahvalo!
AB Ing, 20. XI. 1948,
Antonija Technjesoh, soproga BmQ In Antoni 'otrrv'ca v Imenn vseh sorodnikov.
Zahvala
Vsem, ki so nam v težkih urah ob prlUkl zgube nafiega dragega moSa, ljubljenega očka, starega očka, tasta, svaka In strica, gospoda
\шп Vinzenia,
jI*. gOKdarJa v pokoju,
■tali ob strani in nam kakorkoli pomagali, Izrekamo tem potom najprl« srčnejSo zahvalo. Posebno se zahvalujemo g. župniku v Veldesu za njegovo opravilo, kakor tudi njogovim stanovskim tovarišem s predstojnikom- Ing. Rusom na čelu, vsem darovalcem cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji potL
Lees, 24. novembra 1043.
žalujoča družina Лцваег, Ivannsche
JjlL V globoki žalosti javljamo vsem aorodnlkom, prijateljem in znancem 2a-loetno vest, da je naš ljubljeni sin, brat
Pomne Jobann,
Plonlr-mldat,
v cvetod mladoeti 32 let 16. oktobra 1943. na vzhodni fronti v hudem boju zgubil svoje na-depolno življenje. Vse naše upanje in življenj-(dca sreča počiva v pusti ruski zemlji daleč proč od domovine, ki jo je tako ljubil.
Kdor je poznal našega Janka, ta ve, kaj smo K nJim izgubili.
Glin je, 23. novembra 1943.
Salujoet staarM In Metra
stran 8. — 8tev. 94.
KABAWANKEN BO.TE
Sobota, 27. novembra 1943.
JLichtspiele
Allgemeine filmueuhand G.ni.b.H.-2weiQStelle Veldes
Assling
26.	XI. um 19 Uhr
27.	XI. um 16 und 19 Uhr
28.	XI. um 14.30, 16 und 19 Uhr
29.	XI. um 19 Uhr
Spate Liebe . FUr Jugendllche nlcht zugelasscn!
30.	ХГ. um 19 Uhr
1.	XII. um 19 Uhr
2.	ХП. um 19 Uhr
Flittcrwochen
FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen!
Domschale
27.	XI. um 19.30 Uhr
28.	XI. um 17 und 19.30 Uhr Diesel
FUr Jugendllche zugelasaen!
1.	XII. um 19.30 Uhr
2.	XII. um 19.30 Uhr
Robert Koch
FUr Jugendllche zugelasaen!
Krainhurg
26.	XI. um 19 Uhr
27.	XI. цт 16.30 und 19 Uhr
28.	XI. um 16.30 und 19 Uhr
29.	XI. um 19 Uhr
Die Jungfem vom Bischofsbcrg FUr Jugendllche zugelassen!
30.	XI. um 19 Uhr
1.	XII. um 16.30 und 19 Uhr
2.	XII. um 19 Uhr
Der Stammbaum des Dr. Pistorius Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen i
LaaU
26.	XI. um 19.15 Uhr
27.	XI. um 19. Uhr
28.	XI. um 16.30 und 19.15 Uhr
29.	XI. um 19.15 Uhr
Stimme des Herzens
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
30.	XI. um 19.15 Uhr
1.	XII. um 16.30 und 19.15 Uhr
2.	XII. um 19.15 Uhr
Zwischetn den Eltern
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
LUtai
27.	XI. um 19 Uhr
28.	XI. um 15 und 19 Uhr
29.	XI. um 19 Uhr
Ein Walzer mit Dir Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
1.	XII. um 19 Uhr
2.	XII. um 19 Uhr
Am seidenen Faden Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen'
Miess
27v XI. um 20 Uhr
2S. XI. um le und 20 Uhr
Der dunkle Tag
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Neumarktl
26.	XI. um 19 Uhr
27.	XI. um 19 Uhr
28.	XI. um 14. 16.30 und 19 Uhr
29.	XI. um 19 Uhr
Komodianten
FUr .lugendlicbe nloht zugelassen:
1.	XII. um 19 Uhr
2.	XII. um 19 Uhr
Der Kleinstadtpoet
FUr Jugendllche zugelassen!
Rađmannsđorf
26.	XI. um 19.15 Uhr
27.	XI. um 19.15 Uhr
28.	XI. um 16 und 19.15 Uhr .
I Im Schatten des Bcrge«
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
30. XI. um 19.15 Uhr
1.	XII. um 19.15 Uhr
2.	XII. um 19.15 Uhr
Ein Madchen geht an Land
FUr Jugendllche nkht zugelassen!
Stein
26.	XI. um 19.30 Uhr	t
27.	XI. um 17 und 19.30 Uhr
28.	XI. um 17 und 19.30 Uhr
29.	XI. um 19.30 Uhi;
Geliebte Welt
Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen
1.	XII. um 19.30 Uhr
2.	XII. um 19.30 Uhr
Der Streit um don Knaben Jo
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Vetdes
26.	XI. um 19.15 Uhr
27.	XI. um 16.45 und 19.15 Uhr
28.	XI. um 14.30, 16.45 und 19.15 Uhr
29.	XI. um 19.15 Uhr
Der kleine Grenzverkehr
Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen
30.	XI. um 19.15 Uhr
1.	XII. um 19.15 Uhr
2.	XII. um 19.15 Uhr
Mann fur Mann Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelassen
St. Veit
27.	XI. um 19 Uhr
28.	XI. um 16 und 19 Uhr
Ilab mich lieb
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Schivarzenbach
27.	XI. um 20 Uhr
28.	XI. um 16 und 20 Uhr
Fronttheater
FUr Jugendllche zugelassen!
Wodkeinertat
27.	XI. um 13.30 und 19 Uhr
28.	XI. um 15.30 Uhr
Sophienlund
FUr Jugendllche zugelassen!
KrafHahrer — h*№ miti
H«ut« giit Rohstoff* und Arb«lt»> zw sparfrn. J«d»r KrafHohrer w{rd durch Sommetn elter Zund« kerzen dozu beftrogen Alte K#r%#n w#rd#n bti Botch in mustergCUtig«fi Aniogen fobrikmaOlg inttondg** ffti und StOdc fOr Sto* auf v«rld>slgkelt ifrang geprCft. Bosdt Ut auch euf d#m	d«r WI#
d#f*rneumfung oltvr ZOndktrz*n vorbtldMch. — Oarumi alt# ZOnd-k#rz#n tammeln und obllfWm b#(m Bofd)*Di«ntti
Thomas Bohrer
Kiagenfurt
Villaehar Sfraljr Nr. 29-31
Die Sladlgemeinde Assling (^ане) stelll soforl ein
1 perfekte K6cliln und
1 Dlenstmadchen fUr das »tftdtlsche Altersheim,
Zum 1. 4.1944 sind zu besetzen
1	Hausmelsterstelle Im Amtsgebaude, (
2	Hausmelsterstellen In den Schulen.
Sofortige Bewerbungen slnd zu richten an BUrgermel-eteramt Assllng.
GliederrefB«!! HexenschuB Rheuna М«. M
nss
laultl <u (M 1.19 In Apothtkan

gefahrsicher beteuchten, helBl Unfalle verhUten. HIerzu finden onderwel-»Ig entbehrliche OSRAM-Lumpen zweckgereehte Verwendung. Schon 15 u. 25 Watt genUgen melsl.
^ OSRAM ,
SEIT JAHRZEHNTEN
%>' mmf'W
DARMOL-WERK DtAiLSCHMIDCm
: W I EN
'Treninger, Holz-srolihandel, Kla-gcnturt, Volker-markter Stralie, Bahnubertetzurij^ Soibenbcrg, Vi-|__ ' г08з 7
Cliiihn ilnhl poiDenocrg, VI-	1"пз /
olUZO'l oom Idem bei Gurk- Kup^m Skopo-Spreime se va- ' Steicrmark.jrernico na ročni
icnka za trgovi-'__ 5685-2 pogon. Joh Kri-
meSanim,4 letna
Menjam mćblira-[ Simpatičen, 26 no enosobno sta-'letni državni na-novanje s pečjo nieščenec, 178 cm'
varne, želi spoznati gospodično 20 do 30 let, pi-
V Krainburgu za visoke postave, nictno, preprosto
enako
burgu ali bliž nji okolici. Do-
no t blagom. Vsa o-skrba v hiSi Naslov pri K. B. Kriinburg pod 1410-1
Služkinja, vajena živine — sa mostojna dobi dobro mesto. Ponudbe na K B. Krainburg
1281-1
Več prešivalk (Steparic), sprejmemo, damo delo tudi na dom. Sdiuhfa-brik Obereder, Krainburg, Vel-deserstraŠe 41.
_ v II л-члмаб. 1429-7 Z dovršenim dol-:--------1 ^ /
žnostnim letom,I Kupim dober
vešča nemščine, se želi izučiti v trgovini z manu-fikturnim blagom, najraje v
Krainburgu. Dopise p_rosim, na Strelez Silva, Sucha 34. — Predassel bei Krainburg".
1456-2
gramofon. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Gramofon"'
_ . 1440-7
Prodam
Prodam spalno
sobo in kuhinjo iz mehkega lesa za RM looo.—
_Ll^i^opnieah!^
Sprejmem fanta'
v krain- žeh znanja v svrho žcnitve ic s tako, katera' pisi na K. B. zna ljubiti, samo Krainburg poj enega. Le resne 1441-15
Kupim dobro o-hranjen globok otroški voziček ali dam v zameno mandolino ali nove kantane smučke 2.10 m in še kaj boljšega. Naslov pri K. B. Krainburg pod 14:7-7
od-12 let naprej. Dva vrtalna
m eno jlužkinio' troja (Bohrma-
Itdiine) priprav-tijo. Naslov prijne za kovače -N. B. Krainburg	^ R.M
pod 1434-1 400.- do 600.-Mizarska zadruga St. Veit-Save. 1400-
Harmonij ugodno prodam za RM 500.—. Na-
Hitro kupim o-bleko ali zamenjam za citre in doplačam. Na-i4»o-6''°* Peter Beg, - ^ Villach, Warm-badstrafie
_J_5677-7
Skoro nove (boks) damske črne škornje: 38 dam za dobro ohranjeno klavirsko od 18 basov naprej ali tritonsko harmoniko. Razlika se izravna po dogovoru. Ponudbe na Ca-zilie Womber-ger, ZirklaA 30, Oberkrain.
1446-15
dopise na K. B. Krainburg pod „Crnokoder"
_ _________'423-ii
28 letni mladenič, srednje postave, želi poročiti dekle v starosti 18 do 25 let, po možnosti obrt-nica ali kaj podobnega. Pogoj dobro srce in volja do življenja. Ponudbe na K. B. Krainburg
fiod „Mirno, živ j
dobrosrčno. 2enitev z dobrim dekletom sigurna. Samo resne ponudbe 5 sliko, ki se na željo vrne, na K. B. Krainburg pod Sreča te čaka" 1399-21
Mlinar, kateri zna naraven kamen dobro brusiti dobi me sto pri: Fabrik Wenger, Kiagenfurt, Hermann Goring-Platz 6. 1428-1
Dekle 14 do j Prodam nekaj 17 let, k dvema	le?nikov.
otrokoma dobi i	beli
mesto. Vsa oskr-lLambert rde-ba v hi?i Po- Cena po do
Menjam kravo s teletom za dober voz — zaprav-Ijivček Razliko doplačam. Schal-kendorf 3, Veldes Oberkrain.
1452-15
nudbe na Kna-felj August, Sab-resnitz 30 p. Sdieraunitz.
'453-1
Boljše posestvo na deželi, brez otrok, sprejme dve kmetske
.upim mlekarico, visoko, brejo ali z teletom. Kupim tudi večje število ovac, skupaj ali posamezne za rejo. Ponudbe na: Anton Ko-baltsch, Wiso-slov pri K. B. tsdie 4, Bresiadi.
Krainburg pod___ 1445-7
141Sobno opravo, novo ali rabljeno, kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg pod
1443-7
govoru. Naslov; Martin Dobra-wetz, Unter Jab-lanitz, p. St. Martin bei Lit-tai, Oberkrain.
J684"6
Meniam
Prodam dobro ohranjeno kita-
dekle in hlapca. [9// '.''V n____JL_	Naslov pri K.
Zu ledeni Ki I m die IJeutNOhe \\iirneiis, liiiu
B.
pri
Krainburg. 1ЧЗЗ-6
Ponudbe n« K.;
B. Krtinburgi pod „Dobro I ravnanje" 1449-1 Prodam gramofon z 30 ploščami za RM 100.-ali ga zamenjam za kolo. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1450-6
Učenca za ko-larsko obrt takoj sprejmem'.
Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na J. Logonder, Saf nitz bei Krain-1 Prodam vola, burg. :447-i dve leti in tri
—.—_— I mesece starega Žensko za po-| tenkega 400 kg. moč gospodinii Informacije daje iščem na kmeti-,k. B. Krainburg 10, lahko tudi pod ,jxko lep' stareiša ali z 1 otrokom. Ponudbe na Angela KobaltsA,
Wisqtsche 4. p.	" nakup
Bresiach. :444-i in^ka) vagonov -m—m—= smrekovega, iel-SlUŽhP IŠČP jkovega. bđrove-lesa. 19, 24 ;n
1448-6
Kupim
Dekle poštena г6 mm, 8 do 17 in pridna želi cm, pararelno iti
Zamenjam prima — kompleten nov električen likalnik in kuhalnik — za moške škornje 43—44. ali za pisalni stroj. Razlika se plača v gotovini, event, dam v račun nove nizke čevlje 43. Arpad Csel-lak, Eichtal, Un-tersteiermark.
14:9-15
Ijcnje
1424-21
iniihljpno
Dne I J. nov. sem v Krainburgu pri Merkurju ali Jahaču zgubil Klei-derkarte na ime: Saus Franz in Andrej Basdiel. Najditelj naj isti odda pri K. B. Krainburg proti nagradi. Trgovce pa prosim, da predložene
Kmečki sin, že samski, star 30,iste let želi znanja zipridrž^ m me dekletom čiste „bveste. 1432-21
preteklosti ali -
vdovo brez o-1	novembra
trok, katera bij^em izgubila na hotela stopiti v poti iz Krainbur-srečen zakon ;ig4 v Falkendorf starost od igžensko kromano
do 30 let in taka, ki ima po-setvo v dolini in
zapestno uro znamke „Iko" $ temnomodrim
Dopisi
Kravp s teletom dam za jalovo kravo, ki jo rabim za mesarijo. Razlika se doplača. Rozmann Maria, Deutsdi Gerauth 3, Post Woch. Feistritz.
______]4зб-:;
Zamenjam ali prodam brejo kobilo za konja.
Godesdiitz 12.
______
Zamenjam ple-tilni. stroj Jt. 8. za dobro ohranjeni šivalni stroj. Naslov se izve, pri K. B. Krainburg pod „Zamenjam".
14Z6-1; Elektromotor S,f PS zamenjam za dobro ohranjeno motorno kolo od 200 do $00 cm'. Pismene panudbe na K. B. Krainburi; pod „Motor 350"
_1417-1;
Mladenič, v zakonu razočaran, državni nameščenec, 18 let, želi znanja z gospodično ali ločenko od 18 do 30 let, katera bi mu hotela krajšat! dolge jesenske in zimske večere.
2 kravi. Rcsneiiermenom. Po-ponudbe s sliko,najditelja
na K. B. Krainburg pod „Srečna bodočnost" pod št. 5683-21
45 letni posestnik, vdovec, brez'Dne 21. nov. v otrok, želi poro-i nedeljo sem od čiti dekle, kate-j gostilne Lakner ra je vajena na Kokritz (ali kmečkega dtla.lv gostilni) po ce-Starost do 40 lei.lsti do Krainbur-Ponudbe poslati ga Seel. Strafie na K. B. K rain-j— do Am Baum-burg pod šifro garten zgubila
prosim, di jo proti visoki ni-gridl odda na K. B. Krainburg, pod 1463-Z2.
, Vdovec 4 J let' 1425-21
zlato damsko zapestno uro * črnim celuloid-Ker mi
Mlad, 25 let star, v ljubezni|P''°'" ,— neizkušen mWe.U=."" drag spo-nič, z gotovino:""" - Pro:'m 5000 RM, želi Р°!"п<=б» "»'d'-spoznati gospo-!
dično cca 20 letlP"-"'!
radi poznejk že- P"«"'
nitve: Dopise 5 Biumgartcn
C_n|. dopise pod p^raipburg v pr-Dne 5. nov. 194}.
vi vrsti od de- sem v vlaku St.
„Srečni jesenski in zimski večeri". 1415-20
Zenlive
klet iz Poljanske doline pod „Lojze". i459-£i Državni nameščenec, čedne zunanjosti, 34 let, želi poročiti pri-prosio,
Mladenič, Krain burger, v življenju neizkušen in osamljen, iščei-.,	■.{
dekleta, ki
hotela biti samo	^ -
Tudi vdove niso
njegova in ki bi ga peljala v novo življenje. Dopise na K. B. Krainburg pod ,,Sreča spoznanja"
1438-21
Veit—Medno pozabila več družinskih slik, zavitih v papir. Ker za najditelja iste nimajo vrednosti, za me s"mpa-	drag »P?"
mm prosim, da se slike vrnejo na postajo St. Veit proti nagradi. 1451-12
Razno
dobiti službo, kjer bi se tudi lahko učila šivati. Hudina Anna bei Kr-schan. Johann
konično, IZ žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnostL Ponudbe na Hans
Železen štedilnik
dam za globok otroški voziček ali pleteno' zibcl. Razlika se doplača. Knafelj Sab-resnitz 30, Sdieraunitz. 1454-15
izključene. Tajnost zajamčena Dopise na K. B.
Krainburg pod „Max" МјТ;!'
Mladenič, 29 let,
želi spoznati de-
Katera gorenjska
deklica bi se ho-l	. ,	____
,tela združiti z,poznejše zenitye. x—jr--. -.c;
iosamljenim mla- Cenjene dopiseu _rstra deničem in bi ga|s sliko na K.
hotela spremljati Krainburg Pod.g^^^
sreči nasproti? L.Johann	deluje po meri
Ceni. dopise na------ MS^^Maria Peklenik,
J ■ ^''®'"°"^ji!Fant srednje po-iKrainburg, Berg-pod „Samo Tvoj j stave, 34 let vjstrafie 15.
1437-21 jdobri službi to-|	1404-23
Knjigovodstvo v abonmaju po-.	, ,štni predal 11
kle, staro 19 dojLaak a. d Zaier. let, v svrho|	,664-23
Cffiasn v	Alstfx
Ifsek tj/udi M Htoteie vfoošaU!
ali OOlai^ 10 mor«.Igkoi dosric ise.lii sc Maimalo /a Vaie ponudbe ali pro.šn|e. Ugla&a|le v Karawanken Bole! Splača se!
OglaM sprejemata do ponedeljka in srede> NS.-Cauveriag Karhien, Klageaiurf, Bisraardtring 13 in NS. 'Cauverlag KarnUn, Zweigverlag Krainburg, Veldeserslr. 6