Ste v. 72^ OoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, četrtek, 31. marca 1921. Leto L Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144*— za pol leta K 72*— Uredništvo in uprwništ«a v Ko. pitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. M — Teisfon «=> upravništva štev. 328 s= GENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10’— DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 6® VIN. KaMIen is namen MZEBisiirlilsift nesti? Dlptematifsie ali spletke? ¥est ® Bum»niJ§ m drški. Belgrad, 31. marca. (Izv.) Včeraj zve-cer se je vršila seja ministrskega sveta, aa kateri se je razpravljalo o situaciji, ki j® nastala vsled povrnitve cesarja Karla, vklepi vlade se radi delikatnosti stvari niso objavili, vendar izjavlja, da se bodo k sklepi energično izvajali. Belgrad, 31. marca. (Izv.) Včeraj sta Prispela v Belgrad dr. Karam ehmedovič In dr. Spaho, ki položita prisego danes Popoldne. Mesar Pucelj prispe jutri. — Danes zvečer bo ministrska seja, na kateri se bo razpravljalo o naši zunanji in notranji politiki. Glede zunanje politike se bodo pretresala poročila naših obmejnih °olasti, ki poročajo iz zanesljivih virov o ®obilizaciji naših sosedov in velikem gi-banju sovražnega vojaštva na" naših mejah, Posebno na grški in rumunski. Vlada je sjdenila poslati tem vladam oster protest 8*ede nelojalnega in nezavezniškega nakopa. Glede notranje politike pa se bo sklepalo o rekonstrukciji pokrajinskih vlad. Po razpoloženju vladnih krogov, posebno radikalnih, sodeč, je skoraj gotovo, da ostane dosedanji predsednik bosanske vlade dr. Gjurgjevič na svojem mestu. Glede dalmatinske so razne kombinacije. V Sloveniji pa ostane predsednik dr. Baltič. (V teh poročilih, ki tičejo Rumunije in Grške, je toliko nejasnosti, da nam pri najboljši volji ni mogoče verjeti. Rumuni imajo za hrbtom Rusijo, Grki se tepejo s Turki v Mali Aziji. Zdrav razum nam veleva, da se Riimuni in Grki baš sedaj ne bodo hoteli tolči še z nami, ki smo vendar njihovi zavezniki. Te vznemirjajoče vesti o Grški in Rumunski utegnejo prikrivati kake druge skrite namene diplomatov ali pa podpirati namene borzijancev, ki bogate in ribarijo najbolj bogato v kalnih vodah takih vesti. Ur.) Dloialiua Iniasiotiansblts iaSIsfss. upravništvo »Jadrana« in .Težačkih novim: in Leonovo tiskarno. Škoda znaša nad en milijon kron. Split, 31*. marca. (Izv.) Preteklo noč so Politični zločinci — skoraj gotovo »demokratska« omladina — demolirali uredništvo in Bnzatpcba po« bkoSega cessrfa Moris. Iz nadaljnjih poročil o nenadnem dohodu bivšega cesarja Karla v Budimpešto Posnemamo: Ko se je Karel sestal z drž. Upravnikom Horthyjem, je le-tega pozval, n*i mu izroči državno oblast. Horthy je Pdvrnil, da tega ne more in noče storiti, ker je prejel oblast od ljudstva in jo more TOnti le ljudstvu. Tu mora govoriti parlament. Tudi navzoči vplivni častniki so uujno svetovali Karlu, naj čim prej zapusti Ugrsko, ker bi drugače nastale za državo ®ajveČje nevarnosti. Karel je bil nad vsem ®n» zelo razočaran in se je videlo, da je 11 o položaju na Mažarskem popolnoma naPačno obveščen. . Stranka malih poljedelcev nadaljuje ®Aodločneje svojo akcijo proti vrnitvi ijtebsburgovcev; stališče min, predsednika ®lekyja in naučnega ministra Vasa je radi njune neodločnosti v Karlovi stvari omajano, dočim se postopanje Hor-"Vja splošno odobrava. Bivšega notra-^ga ministra Benickega in predsednika društva-vzbujajoče se Mažarske«, Szmre-j*sanyia, so zaprli, istotako nekaj drugih kompromitiranih oseb. Karčl je iz Budimpešte odpotoval Menda v Mažarsko Subotico in se nastanil Mi tamošn em škofu, čegar palačo so moč-zastražili. Po nekih vesteh je subotiška Posadka Karlu prisegla zvestobo in prešla njegovo stran. Po drugih vesteh je pa ^arel že na potu v Španijo. Švica jc nam-reČ odklonila, da bi se Karel znova na-*elil v Švici, ker ni držal dane besede, da 8e ne bo vpletal v politiko. , Zanimivo je, da je bil nad Karlovim frakom presenečen celo njegov dunaj-s*ri pooblaščenec, sekcijski šef dr. Schaffer, ki je izjavil, da kaj takega o Karlu ni Pričakoval, ker je bil ta doslej vedno nepristopen nasproti vsem pustolovskim naklepom. Karla je moral speljati na led edino-lc polkovnik Lehar. Med entento in zlasti med nasledstvenimi državami je napravil Karlov korak neprijetno razpoloženje. Rumunija je takoj izjavila, da bi smatrala povratek Habsburžanov na ogrski prestol za vojni razlog. Tudi v Belgradu se je zbral ministrski svet, da določi stališče naše države v tem vprašanju. Avstrijska vlada si je v Karlovi zadevi umila roke in ^zavarovala mejo proti Ogrski. Italija razglaša potom Agenzije Stefani svoje nerazpoloženje in izjavlja, da se bo povratek Habsburžanov za vsako ceno preprečil. Ententno časopisje piše istotako odklonilno. LDU Dunaj, 30. marca. (Dun. KU) Korrespoudenz Herzog« javlja, da se je zadnjo soboto peljal ekscesar Karel ob 16 in pel ž navadnim avtomobilom, ki ga je vodil nek avstrijski šofer, v Hartberg na Štajerskem, spremljal ga ie grof Eraoedy. Kot izkaznico je imel cesar pri sebi legitimacijo angleškega rdečega križa. Iz Hart-berga se jc čez Pinkfeid peljal v Rcthen-tunn, kjer ima Erdcedy svoje posestvo. V vlaku, v katerem se je peljal cesar, je bil tudi princ Windischgraetz, Cesar je prenočil pri Erdoedyju. Korrespoudenz Herzog poroča nadalje, da sta obširen načrt o vzpostavitvi Habsburgovcev zasnovala grof Hunia-dy in grof Uszaky. Nameravala sta izklicati Karlovega sina Otona za kraljevega pretendenta Madžarske. Regenlstvo sta hotela poveriti knezu-primasu Cserne-chu, ki bi imel tudi vrhovno poveljstvo nad Horthyjevo armado. Grof A.ndrassy bi bil na vodilnem mestu pri vladi, Državni upravitelj Horthy je dal zastopnikom male en-tente na njihove demarše glede zadržanja Madžarske napram. ekscesarju Karlu zadovoljive odgovore, ki so jih zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunske vzeli na znanje. Hhkc feemastistl&Bifef grajso <9 HsnCi. Usoda komunistične vstaje v Nemčiji zapečatena. Od komunistov napoveda-generalna stavka dne 29. t. m. ni nasto-rila, ker se ogromna večina delavstva za-?io ni zmenila. Tako se je istočasno s Karovim pustolovstvom ponesrečilo tudi komunistično pustolovstvo. Srednjeevropski 'Mrodi so s tem odklonili dve politični trajnosti in pokazali, da hočejo srednjo ^°t: demokracijo. Nemiri v Nemčiji pa še niso zatrti. Iz ?ahodne Nemčije poročajo o divjanju komunističnih tolp. Le-te so po več mestih Splenile državno banko in poštne urade, -'ošlo je do krvavih bojev s policijo, v kadrih je padlo v Gevelsbergu 50 komuni-*®v, v Groebergu pa 12 policijskih straž-, .hov. število ranjencev je seveda mnogo v‘še. V Halleju je policija odkrila glavni stan komunistov v Srednji Nemčiji in pri tem zaprla več oseb. Dcšio je do spopada ter sta bili ubiti dve osebi. Med aretiranimi je znani komunist Scheidevvind. USTAVNO DELO. LDU Belgrad, 30. marca. (ZNU.) Danes popoldne je bila konferenca članov ustavnega odseka, ki pripadajo vladnim strankam. Jutri l>o ustavni odsek nadaljeval svoje delo. Verjetno je, da bo ustavni odsek do konca tedna gotov tudi v podrobnostih z razpravo o vladnem ustavnem načrtu. V parlamentarnih krogih sodijo, da se bo že v drugi polovici aprila pričela v konstituanti načelna debata o ustavnem načrtu. Sklepajo, da bo ustava sprejeta u°ika8neje do konca meseca julija- Občinske OBlttoe. Tekom nekaj dni se imajo vlagati kandidatne liste za občinske volitve v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Nato bodo sledile občinske volitve drugod. Tekom aprila in maja bodo občinske volitve na Slovenskem izvršene in s tem podane slovenskemu krščansko socialnemu delavstvu nove naloge. Mesta so sedaj bila po večini v rokah .. ščanskega liberalizma, ki se odeva v plašč ue~ mokratstva. Pod vlado te liberalne gospode jo prebivalstvo naših mest in industrijskih krajev propadalo. O kakem socialno političnem delovanju teh naših občin ni bilo govora. Brez smisla za širše plasti ljudstva se je vladalo v Ljubljani tako, kakor da bi Ljubljana obstojala le iz nekaj bogatih izvoljencev, ki seveda ne čutijo potrebe socialnih naprav v občini. Komunalna politika sedanje dobe je v pr- vi vrsti socialna politika. Prehrana prebivalstva, higijena cest, sprehajališč, stanovanjske naprave in ustanove, urejen promet s predmestji za delavstvo, tržnice itd, itd. —■ vse to je temeljna točka moderne komunalne politike. Vsega tega pa pri nas še ne doživljamo. In trpi pa na tem ravno delavstvo. Za prehrano ne more biti slabše preskrbljeno kot je; stanovanj ni in nihče v občini se ne briga, da bi o tem saj razmišljal; vagonarji žive še dalje svoje bedno življenje, s stavbenimi zemljišči pa špekulirajo špekulanti; delavski otroci se rode in hirajo po kleteh, ker drugje ni prostora zanje. Blatna in prašna Ljubljana je ognjišče jetike: ena najhujših obtožb slabe mestne uprave. Mi ne dolžimo posameznikov, da so nalašč Ljubljano slabo upravljali. Ampak ljudem, ki ne poznajo lakote, lačni zaman dopoveduje svoje gorje. Tako je tudi težko pričakovati razumevanja za socialne naloge občine taui, kjer ni potrebe za socialno delo. Zato mora delavstvo, ki je najbolj prizadeto, gledati, da v novi obč. odbor zanese novih Velikih socialnih idej ter jih udejstvuje v občinskem gospodarstvu! Krščansko socialno delavstvo bo v votivnem boju storilo svojo dolžnost, storilo jo bo po votivnem boju v mestni občini! Občinske volitve v Ljubljani. Volitve se vršijo v torek dne 26. aprila t. i. od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. V občinski odbor bo voljenih 48 odbornikov in 48 namestnikov. Volili hodo: I. Šolski okraj — v Mestnem domu. II. Šentjakobski okraj od črke A do N — v šentjakobski šoli, na desni; III. Šentjakobski okraj od črke O do Z — v šentjakobski šoli, na desni; IV. Krakovo in Trnovo — v šoli na Cojzovem grabnu; V. Dvorski okraj, zapadni del, in sicer od trnovskega volišča vzhodno do črte: Dvorni trg, Vegova, Hilšerjeva in Simon Gregorčičeva ujica — v državni obrtni šoli; V. Dvorski okraj, vzhodni del, in sicer od nrej navedene črte do Prešernove ulice in Al eksandrove ceste — v državni realki; VII. Kolizejski okraj z Dunajsko cesto in Janeza Trdinovo ulico — v L državni gimnaziji; VIII. Kolodvorski okraj, zapadni del do Resljeve ceste — v justični palači (sodna dvorana št, 79. f. nadstropje); IX. Kolodvorski okraj, vzhodni de! od Resljeve do Ahacijeve ceste, in sicer od črke A do L — na ženskem učiteljišču; X. Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve do Ahacijeve ceste, in sicer od črke M do Ž — v šoli na Ledini; XI. Vodmatski okraj z Ahacljevo in Sv. Martina cesto — v mestni ubožnici v Japljevi ulici; XII. Predkrajit in sicer Ilovica, Črna vas, Hauptmanca, Ižanska cesta, Dolenjska cesta in Hradeckega vas — na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti; XIII. Spodnja Šiška, in sicer od črke A do L — v šišenski deški ljudski šoli, na desni; XIV. Spodnja šiška, in sicer od črke M do Ž — v šišenski dekliški ljudski šoli, na levi. SKUB ZA ČRNO «0K0~ LDU Belgrad, HO. marca. (ZNU.) Minister za notranje stvari Draškovič je odposlal v Črno goro načelnika za javno varnost Živka Laziča in poveljnika celokupnega orožništva generala Dragulina Dimitrijeviča, ki bosta na licu mesta proučila tamošnje razmere. Ž njima odpotuje tudi načelnik oddelka za Črno goro Djakovič, ki ostane v Črni gori ter bo vršil * ''osle vladnega komisarja- Bmk& prsti soojim asSožbeccsBE. Že včeraj smo poročali o sklepu sindikata bank v Sloveniji, s katerim se popolnoma po vzorcu demokratskih naredb tepta pogodba, sklenjena z uslužbenci in se jim predpisuje 7 urni delavnik. Edini denarni zavod, ki se s tem sklepom liberalnih kapitalistov ni strinjal, je »Zadružna gospodarska banka«, katere načelstvo je uvidelo vso nemoralnost tega početja in odklonilo podpis. Organizacija bančnih nastavljencev je z ozirom na to teptanje svojih pravic sklicala protestni shod, ki se je vršil včeraj ob S, uri zvečer v Mestnem domu ob veliki udeležbi. Na tem shodu se je kon-statiralo, da je pod terorjem in pritiskom, ki so ga zmožni samo »demokratski« kapitalisti, že polovica nastavljencev podpisala izjavo za sedemurni delavnik, dočim je druga polovica glasom okrožnice odpuščena s 1. aprilom. Z ozirom na to dejstvo je odbor odstopil. Novo izvoljenemu odboru pa se je poverila naloga, da se pogaja z bančnim sindikatom glede ponovnega sprejema odpuščenega uradni-štva, ki bo sedaj pač primorano naknadno podpisati izjavo in to vslcd groženj od strani lastnikov in pa tudi vsled pomanjkanja stanovske zavesti od strani tovarišev. Ves dogodek osvetljuje moralo liberalnih kapitalistov in njih veliko solidarnost v skupnem nastopu za izkoriščanje delavnega ljudstva. Na drugi strani pa je pokazal, kako potrebne so stanovske organizacije, ki pa morajo biti tako močne, da bodo lahko kljubovale danes še mogočnemu sovražniku — kapitalu. To pa bo mogoče le tedaj, če se bo vsak član zavedal velike naloge svoje organizacije in vseh pravic in dolžnosti do nje, ki ne obstojajo samo v tem, da se plača predpisana članarina. * O tem zborovanju smo prejeli še sledeče poročilo: Snoči ob pol 8, zv(ečer so imeli bančni uradniki in uradnice številno obiskan shod v Mestnem domu, na katerem so obširno in stvarno razpravljali o zavratnem atentatu bančnega sindikata na pravice uredništva. Shod je otvoril predsednik g. Orehek. O nakanah in postopanju bančnega sindikata napram uredništvu glede upeljave sedemurnika je poročal g. Hiter. Bančni sindikat je kratkomalo sklenil, da uvede intenzivno sedemurno uradno poslovanje mesto dosedanjega nepretrganega šesturnega. Po raznih bankah, zlasti se je v tem oziru odlikovala velekapitalistič-na Jadranska banka, so včeraj ravnatelji silili uradništvo, da podpišejo izjave za sedemurnih, z odločno grožnjo, da so v nasprotnem slučaju odpuščeni. Pod tem strahovitim moralnim pritiskom je znatno število uradniko-v podpisalo od sindikata bank sestavljene izjave. Oni, ki so se podpisu upirali, so bili takoj odpuščeni in dve tretjini uradništva je bilo vrženega na cesto, V tem oziru je z vso brutalnostjo prednjačila »Jadranska banka«. Na shodu se je ugotovilo, da je izjavo podpisalo 163 uradnikov, odklonilo pa 109. Na podlagi tega dejstva je bil izvoljen poseben akcijski odbor, ki ima nalogo, voditi z bančnim sindikatom zadevne dogovore. Dosedfinje-mu odboru je bila izrečena zaupnica. Za Moško znezo! Tržič. Potreba nas sili, da se tudi politično organiziramo v »Delavski zvezi«, po kateri se moremo boriti na političnem polju za naš dobrobit, dobrobit celokupnega delavstva in da se tako tudi gospodarsko lažje dvignemo. Zato je dolžnost vsakega krščansko zavednega delavca, da se politično organizira. Članarina za celo loto znaša le pet kron. Ker se nam bližajo občinske volitve, zato zveza nujno rabi denar, da se bo čim lažje izvedlo delo pred volitvami. Naloga krščansko socialnega delavstva v Tržiču je, da pokaže IržiŠki buržoazni in raznim protiverskim elementom svojo moč in spravi čim več res pravih zastopnikov delavstva v občinski zastop, da bodo ščitili delavske pravice in odpravili razne krivice, ki se še sedaj pojavljajo nad delavstvom. Zalo podpirajmo delavsko zvezo s tem, da postune vsak naš človek njen član, ki plača za celo leto sa- Stran 2. »Novi Čas«, ‘dne 31. marca 1921. Štev. 72. mo pet kron. Članarina se pobira tudi takrat, kakor prispevki za druge naše delavske organizacije, vsako drugo soboto. Na belo nedeljo ima ob osmih sv. mašo Jug. strok, zveza, pri kateri sodeluje pevski moški zbor. — Po maši se vrši zaupni shod Delavske zveze. Člani in članice, udeležile se polnoštevilno sv. maše in nato zaupnega shoda v Našem domu! Tržič. V nedeljo, 3. aprila ob 9. uri dopoldne (po osmi sv. maši) se vrši v >Našem domu« shod delavske zveze. Tem potom vabimo vse krščansko misleče delavstvo, da se polnoštevilno odzove temu vabilu. Dslaosfei socraSaifi ss delu. Kropa, 28. marca. V Kropi je še vedno veliko delavcev brezposelnih. Kar nič se noče delo odpreti. A tudi drugi, ki že delamo, smo tako slao plačani, da se le čudimo, kako moremo sploh živeti. Kako težke so Daše delavske razmere! Vsi delavci smo si v tem enaki, da smo vsi s sedanjimi delavskimi razmerami nezadovoljni. Le v tem je med nami delavci razloček, da nekateri resno delamo na to in se trudimo, kako bi si pomagali, nekateri pa nič, ali pa samo zabavljajo in nagajajo. Prvi smo združeni v jugoslov. strokovni Zvezi, drugi pa nikjer, ali pa pri komunistih. Koliko se je že naša skupina JSZ trudila in koliko je že storila za korist celokupnega delavstva in za vse revne sloje v Kropi, ve največ sedanji in bivši njen predsednik. Koliko potov in pisarij se je že naredilo zlasti vsled njenega posredovanja, da bi se odpravila sedanja brezposelnost, in da bi se dajale podpore brezposelnim. Ista se tudi prizadeva in se bo še prizadevala, da bi dajala žel. ob. zadruga svojim delavcem višje družinske doklade, da bodo mogli delavski očetje z več ne-dorastlimi otroci živeti in sebe m otroke pošteno preživljati. V prosvetnem društvu in njegovih odsekih se navajajo delavci k treznosti in varčnosti in drugim socialnim čednostim. Kaj pa delajo ozir. so storili komunisti za zboljšanje delavskih razmer? Prav čisto nič! Zabavljajo in zabavljajo. Za zboljšanje razmer pa še niso storili prav nič. Njih vodja, ki se smatra, da je rojen ne za delo, ampak za kaj višjega, si je nabral komunistov zato, ker mu je spodletelo, da bi imel kaj govoriti pri vodstvu zadruge, da bi mogel uspešnejše zabavljati zoper vodstvo, kjer njega ni. Priskrbel ni delavcem še čisto nič, niti ne najmanjšega pouka, pač pa sebi in nekaterim svojim prijateljem nekaj pijače iz rok — demokratov in 'Bfviih delavskih zatiralcev, priskrbel jim je tudi nekaj balov in veselic v prid delavskih izkoriščevalcev. On je sploh največji prijatelj vseh onih, ki so še nedavno delavce najhujše zatirali in bi jih še, ako bi jim ne bilo zadružno delavstvo pokazalo vrata. Samostojni, demokrati (liberalci) in vsi sovražniki delavskega proletarijata so največji prijatelji njegovi in par njegovih trabantov. Najbrž jih druži samo sovraštvo do žel. ob. zadruge, pri kateri nimajo nič govorili, in pijača. Ker pa ne more teh par (res, samo par> samostojnih in demokratov v občinski odbor, se je vodja komunistov združil z njimi, da bi komunisti pomagali r združeno kandidatno listo onim v občinski odbor. — Ste že slišali, da bi se delavski proletarec združil z demokrati kapitalisti, da bi pomagal voditelj sebi do priboljškov, kapitalistu zatiralcu delavca pa do moči? Komunisti, bodite pametni, spreglejte, odprite oči, ta pot, kamor vas vodijo vaši voditelji, ne pelje do zboljšanja vaših razmer nikjer, tudi ne v Kropi! Dr. KOROŠEC V DALMACIJI. Spiit, 81. marca. (Izv.) Dr. Korošec je imel velika zborovanja v SpKtu, Dubrovniku, Tmotskem in drugih mestih. Vsa javnost stoji Aocl vtisom njegovih govorov. ANGLIJA PROTI NEMČIJI, LDU Pariz, 30. marca. (Havas) Po brzojavki, ki jo prinaša »Petit Parisien« iz Londona, jc včeraj Lloyd George poklical k sebi vojnega ministra sira Wcrthingtona Evensa in maršala Wilsona in se z njima dalje časa razgovarjal. Najbrže gre za vojaške ukrepe v Nemčiji, ki se bodo morda še razširili, ker se berlinska vlada brani, da bi plačala rok, ki ga ima plačati te dni, tfolitični dogodki. Hrastnik. Tukajšnji socialisti in komunisti so imelj pred nekaj časom svoj skupni shod, na katerem je med drugimi govoril tudi socialist Krofi. Povedati ni vedel drugega, nego da je zabavljal čez >Novi Čase, o katerem je trdil, da napeljava vodo na kapitalistični mlin. Radi verjamemo, da socialisti, ki imajo med ceboj milijonarja Kristana in sploh vodstvo, ki se s kapitalisti v mnogih slučajih prav dobro rezuine, tudi o drugih delavskih strankah in listih ne mislijo lepo. Oni merijo pač vsakemu čevelj po svoji nogi. Pametno delavstvo to ve in se jim smeje. Mi pojdem*) po krščansko socialni poti dalje! — Rudar. -j- Ne gre jim vkup. Vladne stranke so 30, t. m. skušale priti do sporazuma o členih ustave, ki pridejo prihodnjič v raz- pravo. Pa se niso mogle zediniti niti o enem vprašanju. Svoj trud, da najdejo način, kako bi bil volk sit in koza cela, bodo nadaljevale danes. Ako jim računi tudi topot ne pojdejo vkup, bodo ponovno od-godili seje ustavnega odbora. -f- Položaj v Albaniji. O tem poroča cetinjska »Crna Gora«: Položaj v Albaniji je obupen. Ljudstvo nima ne hrane ne obleke. Med muslimani in katoličani se je razvilo veliko sovraštvo; prvi hočejo imeti samostojno Albanijo, katoličani žele priti pod italijanski protektorat. Pravoslavni zahtevajo personalno unijo z našo državo, skupne finance, vojsko in diplo-matično zastopstvo — vse to pod pogojem, da bo cerkev svobodna in da se zajamči krajevna avtonomija. Sedaj se vrše v Albaniji volitve, katerih izid še ni znan. ^Dnevni dogodki — Zdravniška služba v Postojni, Iz ozirov na ljudsko zdravje bi bilo nujno treba zasesti službo primarija na postojnski bolnišnici. Primarij bi obenem lahko opravljal posle okrožnega zdravnika in bi imel za ta dva delokroga letne fiksne prejemke 10,000 lir, razven tega pa obsežno privatno prakso, ker daleč naokoli ni nobenega slovenskega zdravnika. Prednost imajo zdravniki, ki so izvežbani v kirurgiji. Reflektantom, ki pa mora'o biti rojeni v zasedenem ozemlju, se nasvetuje, da se glede informacij obrnejo na gerenta postojnske občine, gospoda Josipa Dovgana. — Iz Skttplja. Prejeli smo iz Skop.]ja: Med delavstvom gori v Sloveniji se širijo govorice, češ v Skoplje in Macedonijo ni varno iti, doli so še čisto divje razmere, ljudje se pobijajo kakor muhe itd. Te govorice so na moji dosedanji izkušnji popolnoma neosnovane. Sedaj sem že nad mesec dni v Skoplju. pa še nisem videl oboroženega stražnika in tudi ne slišal o kakem poboju ali vlomu. Kogar torej razmere nagibajo, da bi šel na delo v Skoplje, naj se nikar ne da odvrniti od praznih govoric. — (Dopisnik bi nam bil še bolj ustregel, ako bi bil nekoliko opisal razmere in pogoje za delavca tam doli! Uredn.) — V pretepu zabsden. Iz Šenčurja pri Kranju so v Ljubljano v bolnišnico pripeljali posestnika 31 letnega Franceta Kralja, katerega so kmetski fantje na Velikonočni ponedeljek ponoči v prepiru in pretepu zaklali v trebuh. Rana je smrtno nevarna. — Razboiništvo v Črni gori. Cetinjska »Crna Gora« priobčuje uradni razglas, s katerim se razpisuje 100.000 dinarjev nagrade tistemu, ki bi odkril storilce naslednjega razbojstva: Dne 19. t. m. zvečer ob 8. uri se je v Bukovici nad Dugim Logom izvršil roparski napad na načelnika okrožne finančne uprave v Podgorici, Radula Radoviča, Radovič se je vozil z avtomobilom v spremstvu gospe Vukmirovič, enega orožnika in dveh šoferjev. Orožnik in oba šoferja sta bila. iz pušk na mestu ubita, Radovič in gospa Vukmirovič pa težko ranjena. Zločinci so uropali 2 milijona dinarjev drž. denarja, kakor tudi denar, dragocenosti in prtljago ubitih in ranjenih oseb. — Nesreča ali samoumor. Iz Save so potegnili Podgobovcem pri Ljubnu na Gorenjskem 67 letnega posestnika Jakoba Jelenca iz Črnivca pri Mošnjah. Utopljenca so prepeljali na Brezje v mrtvašnico in so ga pokopali na pokopališču pri Mariji Pomagaj. — Nezgoda ob procesiji. V Splitu se je kakor običajno vršila na veliki petek zvečer cerkvena procesija po mestnih ulicah. Ko jc procesija dospela na tesni Narodni trg in ga napolnila do zadnjega kotička, je nekdo iz ene tamkajšnjih hiš začel vpiti: »Ogenj, ogenj!« Med množico je nastal brezumen strah; ljudje so navalili E roti izhodnim točkam in bežali kamor ja do mogel. Kakor blisk so se raznašale razne prazne govorice, da so komunisti napadli procesijo z bombami, da je škof ubit itd. Nastala jc nepopisna zmeda; v gneči so se delale po ulicah cele gomile padajočih, ženske in otroci so vpili in jokali, Samo duhovščina je ostala mirna in s tem veliko pripomogla, da so se ljudje polagoma pomirili. V gneči je bilo mnogo oseb poškodovanih, nekaj težko. -— Mežica. Da so nemcurji predrzni, jc splošno znano, kar pa si je te dni domislil tukajšnji nemčur j*. L„ pa presega že precejšnje meje. Vsak otrok z Mežice dobro ve, da je tukajšnji poštar g. Leo Helmih eden najzavedneiših Slovencev, ki pokaže svojo narodnost povsodi, kjer je treba. In tega je f>. L. pred nekaj dnevi naznanil tukajšnji orožniški postaji, da je nemčur. Čudno se nam zdi samo to, da orožništvo za takimi ljudmi, kot ie j*. L-, pobira ovadbe, ko vendar pozna g. HeGniha in g. L. Vam pa, g. L. bi svetovali, da se spomnite nazaj na Vaša vojaška leta, ko ste na čepici nosili široko frankfurtarico. Dobro je znano, kako prepričanje imate. Dokler je vel todi bolj nemški veter, ste bili Nemec, ko nas je rešila Jugoslavija, ste postali zagrizen socialni demokrat in zaenkrat Jugoslovan. Polagoma pa se Vam je začelo dozdevati, da bi morda kruh pri »črnih« ne bil preslab in ste bili pripravljeni, postati tudi klerikalec, toda spodletelo Vam je. Najbolj primerna za Vas je še socialistična internacionala — nje se držitei £lubljanskl dogodki. I©? m s$@&lčm čiove&ovn* V Šolskem drevoredu je bil sinoči okoli 8. ure nenavadno žalosten prizor. Stražniki in številna množica so stali okoli mladega kostanjevega drevesa nasproti semenišča. Med vejami je balan.ciral mlad človek, besneč, peneč in rjoveč. Njegovi otožni glasovi so bili podobni lajanju psa. Lomil je v divji bolesti veje. Suhe je metal na tla, nekatere pa grizel. Ta nesrečni mladenič se je najpreje pojavil pred Škofijo pri > Kolovratu«: in v divjem diru tekal po ulicah. Po dolgem času je skočil mladi človek z drevesa na tla. Množica gledalcev se je mahoma razkropila na vse strani v strahu, da katerega ne popade. Mladenič je besneč in v divjem teku krenil proti glavni pošti. Blodil je po vseh ulicah, tekal je po vsem mestu, okoli polu 10. ponoči je dospel na nasip za šentpetersko vojašnico. Tu so ga tam službujoči stražnik in štirje bolniški strežniki prijeli, zvezaii z vrvmi in odnesli na sedmi oddelek javne državne bolnice. Zdravnik dr. Ja n e ž i č mu je takoj dal injekcije, da bi se mu pomirili živci. Nesrečni mladenič je imel pri sebi šolsko spričevalo. Spričevalo je iz leta 1911/12 enorazredne ljudske šole v Truškah, okraj Koper v Istri. Glasi se na ime: Ivan M a r š i č, rojen dne 16. aprila 19901 v Z a - b a v 1 j a h, občina Truške. Poleg spričevala sta bila še dva zdravniška recepta nekega tržaškega zdravnika-specialisia. - Ponoči ja bil nesrečni Maršič zelo nemiren, venomer je grozno lajal m grizel. Pretrgal je vso vrvi, vezi in prisilni jopič. Danes po mrzli kopeli je miren. Za kakšnimi posledicami je Maršič znorel, še ni zdravniško ugotovljeno. Po mestu se je raznesla govorica- df je stekel. * * * Ij Organizacija javnih nameščene«* SLS ima skupščino nocoj ob 8. zvečer v knjižnični dvorani Jugosi. tiskarne. Udeležba obvezna. Važno! Vsi! — Odbor. Ij Pijanec padel v Ljubljanico. Na Sv. tra nasipu pod Pavrovo hišo je bil sinoči okoli 11. ure nenavaden prizor, kako so z vrvffl1 vlekli nekega človeka iz Ljubljanice. V popolni vinjenosti je rudar Juro Guzelj iz Trbovelj padel v Ljubljanico, k sreči ie v neko mlakužo, kjer se je okopal. Povsem nepoškodovanega, a docela premočenega so ga z velikim naporem ven izvlekli. Potem se je Guzelj okrepčal v neki kavarni. , lj Velikanski naval na bolnišnico. P° velikonočnih praznikih je opažati velikan-ski naval na ljubljansko bolnišnico. Saffl0 tekom včerajšnjega dneva je došlo nad 60 bolnikov, po večini z dežele. 83B3K1SPKZRFH5 Iz argnriuc! JfSSBSlCS. SL Bk. ZUKZEc Gorje. Shod Jugoslov. strokovne zveze se vrši v nedeljo, dne 3. aprila, v Društveni dvorani. Udeležite se ga polnoštevilno! Železničar. Riba pri glavi smrdi, pravi pregovor. Za to tudi vpliv nekaterih vodilnih gospodov po uradih obratnega ravnateljstva južne železnice na uradne moči z agitacijo raznim ck-uštvom v prid ne bo v pravo korist, še manj pa naj obratno ravnateljstvo pričakuje, da si bo s takimi razmerami, kakoršne so po teh uradih, pridobilo potrebni ugled. Slabe finance južne železnice, o katerih se govori, ako je treba uslužbencem kaj ugoditi, se bodo kmalu izboljšale, ako se napravi red za tiste gospode, ki v šestih urah svoje dnevne službe ne delajo drugega, kot da stojijo po kotih in uganjajo politiko, hodijo po uradih in nadlegujejo tega ali onega za to ali ono društvo in a taJ< način molzejo iz ljudi njih službene prejemke za stvari, katere so prizadetim po načelih in mišljenju popolnoma nasprotne. Uprava, ki tarna in toži, da nima denarja ter si ne zna drugače pomagati, kakor da uslužbencem ukinja njih zaslužene doklade in jim jemlje pravico izven službe do njihovega prostega časa, naj raje odpravi, kar pri glavi obrata ne spada v službo. Vsem železničarskim organizacijam!! Vabimo vse železničarske organizacije na sestanek, ki se vrši dne 5. aprila t. 1. v spodnjih prostorih konsumnega društva, Kongresni trg št. 2. Razpravljalo bi se: I. o enotnem nastopu vseh železničarskih organizacij proti bližnji odpustitvi večjega števila progovnih delavcev, II. Kaj in kako bi se ukrenilo, da bi se vsi oni železničarji, ki so bili za časa zadnje stavke odpuščeni, zopet sprejeli v železniško službo. Ker je stvar nujna in se nahajajo naši odpuščeni kolegi v na večji bedi, prosimo zanesljive udeležbe. Vsaka organizacija naj pošlje dva zastopnika. Prosimo pismenega odgovora na Prometno zvezo, Ljubljana, Stari trg št. 2, — Vodstvo. Radar. Rajhenburg, V nedel o, dne 3. aprila, se vrši shod Jugoslov. strokovne zveze v Društveni dvorani nove kaplanije. Ker je shod velevažen, naj ga nikdo ne zamudi. Slanrnlkgr. Domžale. Slamnikarsko delavstvo tovarne Ladstatter v Domžalah je stavilo svoje zahteve po zvišanju plač. Tovarna je zvišala plače za 15%. Zveza slamni-karskega delavstva vsekakor pozdravlja gibanje svojih članov, da so pričali sami potom svoje krajevne organizacije delati za dosego svojih zahtev. Žal, da pri tem pogrešamo še. par skupin, ki še spe svoje prijetno spanje, nadejajoč se, da jim bo mana kar sama priletela iz nebes. Zelo je želeti, da se tudi drugi tovariši vzdramijo ter slede na potu dela svojim tovarišem. Prihodnji teden se vrše sestanki slamni-karjev v Domžalah in Mengšu. Na razgovoru bo organizacija in nje cilji. Tovariše že sedaj opozarjamo, da se sestanka v polnem številu udeleže. Kaj zahteva naša organizacija od nas? Ona zahteva od svojih članov za dosego vseh namenov, katere si stavi organizirano delavstvo za svoj cilj, dela, dela in dela. Samo upanje v pomoč drugega. zna* či nezaupanje v svojo lastno moč. Da to nezaupanje v našo moč odpravimo, m°' ramo poleg drugih dnevnih skrbi, posve* čati tudi nekoliko skrbi za procvit svoje stanovske organizaci e. Le tako ne bom0 nikdar prevarani v svojih nadah. Idi®0 na delo za organizacijo, oklenimo se utrjujmo jo, napravimo jo častno našo za-ščitnico. Združeno vsi skupaj, v znamenji stanovskega bratstva bomo zmagovali n® le doma v obratih, temveč bo naše delo tudi za vzgled vsem drugim tovarišem v celem krogu naše glavne organizacija Pridobili pa si bomo ugled pri delodajalcih in naših sosedih, kateri gledajo nas še vedno kot kaka manj vredna bitja. Člp&irlcs. Izredni občni zbor Osrednje Čipkarsk« zadruge v Ljubljani. Dne 17. marca so s« zbrale zaupnice zadružno organiziranih Čipkaric prvikrat po ustanovitvi svoje za' druge v Ljubljani na občnem zboru. Vse poslovalnice, katerih imamo po številu devet, so poslale svoje zastopnice. Občin zbor jc otvoril t, Komljanec s pozdravom na zastopnice, odposlanca Zadružne zveze g, dr. Basaja in druge zastopnike, ki sodelujejo pri zadrugi. Nato je podal poročilo o stanju zadruge od ustanovitve pa do fe' bruarja. O poročilu se je vnela stvarna de' bata, v katere so posegle zastopnice p0' slovalnic, zastopnik Zadružne zveze df> Basaj, odbornik Marinček, načelnik KoH1' ljanec in predsednik Čipkarske zveze to^> Kogej. Poročilo načelnika se je odobril0; Odobrila se je tudi poizkusna bilanca, k1 je brla sestavljena v svrho pregleda o pretečenem delovanju. Ker je odbornik F f; Erce odpotoval v Banat in ker je bil dru$ odbornik g. dr, Klinar radi oddaljenosti večkrat zadržan, ter ni mogel posečati redno zadružnih sej, so ju po lastni želji nadomestili v dopolnilni volitvi, kjer sta bite izvoljena v odbor g. Šerjak, poslovodja tvrdke Krisper v Ljubljani in g. Fran M*' klavčič, uradnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. V pravilih se je izpre-menil § 14, točka I, in odstavek b) Pri slučajnostih so posegle v debato zastopnice( nadzornik in načelnik zadruge. Obravnavale so se zadružne organizacijske stvari, kakor tudi tehnične. Dnevni red je bil izčrpan ob pol 2. uri popoldan, nakar je bil občni zbor zaključen. Popoldan so se čipkarice zbrale deloma v zadružni pisarni) deloma pa v prostorih, kjer so dopoldan zborovale. Ves čas pa .o kazale, kako tesno so navezane na zadrugo, ki je njih last. Pokazale so, dasiravno priprosta dekleta in žene, da vedo ceniti to, po čemur s° hrepenele toliko časa in da bedo tudi gojile in čuvale to svojo lastnino. Svojim tovarišicam pa so ponesle domov veselo vest( da je zadruga odločena nadaljevati zapo-četo delo, računa pa pri tem na disctplinO canic, ki so sedaj odločene, da se ne bodo dale begati od nepriateljev. Čvrsto hočejo i nadalje deiati za zadrugo, katere bodočnost veliko zavisi ravno od skupnosti in discipline čipkaric. Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdafa konzorci) »Novega Casa«, Tiska lutfoslovanska tiskarna r Ljubljani rl&*ani