3 monografije cpa Miren Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Vesna Tratnik, Špela Karo mmxvii 3 monografije cpa Miren Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Vesna Tratnik, Špela Karo S prispevki: Tomaž Fabec, Sabina Kramar, Katja Kavkler, Matej Dolenec, Petra Leben Seljak, Borut Toškan mmxvii Monografije CPA 3 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev izdajatelj naslovnica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nives Zupančič Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana http://www.zvkds.si risbe Romana Vidmar, Tea Gerbec, Maja Janežič uredniški odbor Maja Janežič, glavna urednica fotografije Barbara Nadbath, odgovorna urednica Manca Vinazza, Vesna Tratnik, Tomaž Fabec, Miha Špela Karo, članica Mihelič, Peter Šuc, Anton Podbršček, Katarina Brešan, Tadeja Mulh, članica Sergej Pukšič, Matej Dolenec, Sabina Kramar, Katja Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Kavkler Vanja Celin, tehnična urednica izris načrtov najdišča in struktur recenzent Manca Vinazza, Miha Mihelič, Vesna Tratnik, Željko Demo Tomaž Fabec lektoriranje slovenskega besedila Nina Kranjc Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. angleški prevod © 2017 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Meta Osredkar Vse pravice pridržane. lektoriranje angleškega prevoda Philip Mason Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=291383808 ISBN 978-961-6990-10-3 (pdf) Vsebina 5 1 Uvod Vesna Tratnik 6 2 Geografski in zgodovinski oris najdišča Vesna Tratnik 9 3 Predhodne arheološke raziskave na Japnišču leta 2009 Tomaž Fabec 22 4 Metodologija in potek izkopavanj leta 2011 Vesna Tratnik 24 5 Poznoantično obdobje – obdobje preseljevanja ljudstev Vesna Tratnik, Špela Karo 37 6 Novoveško obdobje Vesna Tratnik 39 7 Opredelitev najdb Vesna Tratnik, Špela Karo 39 7.1 Rimska doba Vesna Tratnik 40 7.2 Obdobje preseljevanja ljudstev Špela Karo 52 7.3 Novi vek Vesna Tratnik 53 8 Analize 53 8.1 Preiskave kovinskih predmetov: kovina, okrasni kamen in tekstilije Sabina Kramar, Katja Kavkler, Matej Dolenec 58 8.2 Antropološka analiza skeletov Petra Leben Seljak 71 8.3 Živalski ostanki Borut Toškan 75 9 Zaključek Vesna Tratnik, Špela Karo 81 10 Miren – a Migration Period Cemetery Vesna Tratnik, Špela Karo 87 11 Literatura (uredila: Vanja Celin) 91 12 Katalog najdb Vesna Tratnik, Špela Karo Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 1 Uvod Vesna Tratnik V Mirnu je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slo- Dosedanja izkopavanja so zajela le z gradbenimi po- venije, Center za preventivno arheologijo, opravil segi ogrožen del najdišča, tako da lahko v prihodno- zaščitna arheološka izkopavanja na območju, pred- sti pričakujemo nove najdbe na tem prostoru. videnem za gradnjo stanovanjske hiše na parcelah št. 476/1, 476/3 in 476/4, k.o. Miren. Parcele ležijo znotraj območja registrirane enote kulturne dedišči- ne Miren – Arheološko območje Japnišče (EŠD 25719), ki je varovano z varstvenim režimom za arheološko dediščino. Že leta 2009 so bili pri predhodnih arheoloških raz- iskavah s testnimi jarki odkriti sledovi rimskodobne poselitve in skeletni grobovi. Tem raziskavam je sle- dilo zaščitno arheološko izkopavanje v obsegu grad- bene jame za novogradnjo. Izkopavanje je potekalo oktobra in novembra 2011 pod vodstvom Vesne Tratnik in Tomaža Fabca, s sodelovanjem arheologa Miha Miheliča, Mance Vinazza, absolventke arheolo- gije, in Jasne Furlan, študentke arheologije. 5 Monografije CPA 3 2 Geografski in zgodovinski oris najdišča Vesna Tratnik Zaselek Japnišče, po katerem se imenuje arheološko po najdbah lončenine, stalo prazgodovinsko utrjeno območje, leži zahodno od Mirenskega gradu, na le- gradišče,2 vzpetina pa je bila obljudena tudi v rim- vem bregu reke Vipave ( sl. 1, 2). Okrog Japnišča je skem obdobju.3 svet dokaj ravninski in urejen v njive, na južni strani V rimskem času se je življenjski utrip Mirna, verje- pa se vzdiguje planota goriškega Krasa. tno tudi po zaslugi izgradnje državne ceste, povečal. Najstarejše doslej poznane najdbe iz Mirna so bile Rimska cesta iz Akvileje v Emono je pri Majnicah v odkrite na njivah v Vukovi brajdi ( sl. 1: 1). Tu so Italiji prečkala reko Sočo in potekala mimo Sovodenj bili pobrani kamniti artefakti in odlomki lončenine, v precej ravni liniji, ki ji danes domnevno sledimo v okvirno datirani v mlajšo kameno oziroma zgo- cesti, imenovani Stradalta. Predvidoma je vodila do dnjo bronasto dobo.1 Na vzpetini, kjer danes sto- mirenskega pokopališča in od tam dalje proti vasi Bi- ji Mirenski grad ( sl. 2, 3), je v prazgodovini, sodeč lje ( sl. 1).4 Iz Mirna naj bi izhajal tudi miljnik, ki ga Slika 1 Območje Mirna z označenimi najdišči: 1 Vukova brajda, 2 Mirenski grad, 3 Parcela št. 247/2, k.o. Miren, 4 Ob pokopališču, 5 Parcela št. 56/2, k.o. Miren, 6 Japnišče. S črtkano črto je označena domnevna trasa rimske ceste. 2 Marchesetti 1903, 53, tav. 5, fig. 5; Pergar 2007. 3 Pergar 2007. 1 Žbona Trkman 1985. 4 Rutar 1899, 28; Puschi 1903; Bosio 1991, 206–207. 6 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Slika 2 Pogled na Japnišče z roba Krasa (foto A. Podbršček). hranijo v lapidariju v muzeju v Gorici. 5 Miljnik naj bi grof Attems ob koncu 18. stoletja prenesel iz vile v Podgori na vrt svoje vile v Gorici. Na njem sta dva napisa; prvotni je bil izbrisan v letih med 305 in 306. Ob gradnji ceste Trst–Gorica, ki je speljana severno od Mirna, so po pripovedovanju domačinov okrog leta 1930 v bližini travnikov Na Grivah presekali traso rimske ceste.6 Na prostoru med državno mejo, pokopališčem in cesto v Mirnu se domneva mesto rimskodobne na- selbine, morda obcestne postaje. Na površini je bilo še v 70. letih prejšnjega stoletja možno slediti zapo- redju rahlih vzpetin, za katere se je domnevalo, da so z rušo prekriti ostanki rimskodobnih zidov.7 Leta 1977 sta bila ob terenskem ogledu vojaških jarkov na 5 Za miljnik z oznako XVII Cuntz pravi, da če je stal ob cesti Akvileja–Siscija, potem je verjetno stal v bližini Mir- na, na zahodnem delu (Cuntz 1902, 154). Sticotti (1951, Slika 3 Skica prazgodovinskega gradišča na Mirenskem 125) podaja več najdiščnih okoliščin in pri citatu Cuntza gradu po Marchesettiju (Marchesetti 1903, 55, tav. 5: 5). dodaja, da je miljnik verjetno stal v bližini mirenskega po- kopališča. 6 Žbona Trkman 1981. 7 Osmuk 1979. 7 Monografije CPA 3 Slika 4 Miren na Jožefinskih vojaških kartah (Höfler 2001, 124, 125). parceli št. 247/2, k.o. Miren, odkrita rimskodobna ke- lovici parc. št. 476/1, k.o. Miren. V severnem delu ramika in odlomek opeke ( sl. 1: 3).8 izkopa je bilo v grušču najdenega veliko gradbene- Ob predhodnih arheoloških raziskavah na južni stra- ga materiala, med katerim je bil en kos označen kot ni pokopališkega zidu ( sl. 1: 4) so bili v testnih jarkih domnevna rimska opeka, veliko pa je bilo ostankov odkriti rimskodobne najdbe in skeletni grob iz 3. sto- iz časa prve svetovne vojne.13 Negativne rezultate so letja.9 Med temi raziskavami je bila v več jarkih prese- dale tudi predhodne arheološke raziskave na parceli kana trasa stare ceste proti Sovodnjam, v nasutju te št. 475/3, k.o. Miren. Na območju teh raziskav so ceste pa so bile odkrite le novoveške najdbe.10 Rim- bila tla predhodno nenadzorovano že odstranjena do skodobne najdbe so bile odkrite tudi na območju po- čistega proda, s čemer so bili morebitni arheološki licijske postaje, na parceli št. 56/2, k.o. Miren ( sl. 1: 5).11 zapisi poškodovani ali uničeni.14 Širše območje vzhodno od zaselka Japnišče ( sl. 1: 6) je bilo zavarovano na osnovi starejših poročil, po ka- Na podlagi vojaških zemljevidov iz let 1763–1787 terih so bili tu najdeni rimskodobni opečni grobovi ( sl. 4) menimo, da je mimo Japnišča vodila glavna pot, in posamezne prazgodovinske najdbe.12 Po pripove- ki je povezovala obalo (Devin) z Gorico. Južno od Ja- dovanju domačinov so v preteklosti na tem obmo- pnišča, na kraškem pobočju, je na tej vojaški karti še čju večkrat naleteli na skeletne grobove domnevno zapisan toponim S. Jacob. Cerkev sv. Jakoba je prvič francoskih vojakov. Skelete naj bi tako npr. našli omenjena v prvi polovici 17. stoletja,15 o njeni točni med kopanjem gramoza na parc. št. 474/1 ter med lokaciji pa danes ni več sledov. gradbenimi deli na parc. št. 1144, obe k.o. Miren. Ob nekaterih skeletih naj bi ležale tudi »železne sablje«. Kljub vsemu na tem območju stroki do pred krat- kim ni uspelo dokumentirati intaktnih arheoloških zapisov. Leta 2001 smo izvedli spremljevalni arheo- loški nadzor izkopov za novogradnjo na severni po- 8 Žbona Trkman 1981. 9 Fabec, Tratnik 2010. 10 Fabec, Tratnik 2010, 221. 13 Bratina 2001. 11 Bratina 2009. 14 Tratnik 2008. 12 Rutar 1899, 28. 15 Höfler 2001, 124, 125. 8 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 3 Predhodne arheološke raziskave na Japnišču leta 2009 Tomaž Fabec Predhodne arheološke raziskave na parcelah 476/1, smo začeli na južni strani in se pomikali proti seve- 476/3 in 476/4, k.o. Miren, smo izvedli v skladu z ru. Arheološke sledove smo dokumentirali na osnovi določili kulturnovarstvenih pogojev, v katerih je bilo linearnih metrov z izhodiščem na južnem ekstremu opredeljeno, da se raziskave izvede v obliki dokumen- posameznih jarkov. tiranja strojnih testnih jarkov. V dogovoru z odgovor- no konservatorko Zavoda smo na omenjenih parce- lah izkopali tri testne jarke v skupni dolžini okoli 150 Testni jarek 1 m. Ležali so približno v smeri S–J (z zamikom 20º v smeri proti SV oziroma JZ), vzporedno z najdalj- Dimenzije: 32 × 1,30 m, povprečna globina do 0,7 m. šo osjo parcel št. 476/1, 476/3 in 476/4, k.o. Miren, Testni jarek 1 smo izkopali vzdolž zahodne meje in pravokotno na reliefne izohipse ( sl. 5, 6). Z izkopi parcele št. 476/4, k.o. Miren ( sl. 6, 7). Teren je bil Slika 5 Miren – Japnišče, označen obseg arheološkega območja in parcel, raziskanih v letih 2009 in 2011. 9 471/2 476/7 476/1 471/1 657/1 1150/2 1144 480/2 476/6 480/4 476/9 476/3 476/1 474/1 480/5 1150/1 1151 testni jarek 2 testni jarek 3 480/1 476/4 testni jarek 1 1152 474/1 475/5 475/4 473/1 475/2 475/3 0 1 m Slika 6 Območje raziskave na par 457 celah 476/1, 476/3 in 476/4, k.o. Miren; lega testnih jarkov; M 1 :500 (načrt V. Tratnik). Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Slika 7 Testni jarek 1, pogled z juga (foto T. Fabec). položen, zatravljen, le na južni strani, vzdolž meje s Na odseku od 4,5 do 10 m smo približno 0,6 m pod parcelo 475/3, k.o. Miren, je strmo padal proti jugu. površjem odkrili nasuto in zbito srednje skeletno Pod rušo je ležala povprečno do 0,5 m debela srednje plast grobozrnatega peska (SE 3), ki se je od vrhnje skeletna plast meljastega peska16 s posameznimi čre- plasti SE 1 ostro ločila predvsem po svetlejši bar- pinjami novoveške lončenine, živalskimi kostmi, kosi vi ( sl. 9). Hranila je nekaj časovno težko opredelji- opek, odlomki steklovine in kovinskih predmetov vih kosov opek. Na severnem in južnem robu se je (SE 1). Del tega materiala je pustila prva svetovna voj- izklinila, med 5. in 6. m pa se je proti vrhu močno na, ki je kraje ob Soči še posebno prizadela. Globlje so odebelila. Glede na to, da je bila sonda postavljena ležala nerazvita obrečna tla (SE 2), ki jih tu izmenično pravokotno na izohipse ter da smo isto plast na vrhu tvorijo plasti mivke, peska, proda in prodnikov. Ta de- brežine, ki se je strmo spustila proti jugu, dokumenti- pozit je (poznopleistocenski) rečni nanos Soče in smo rali tudi v testnem jarku 2, lahko domnevamo, da gre ga obravnavali kot geološko podlago. Poglabljali smo za sled utrditve terena. Nasutje vzdolž roba brežine ga le izjemoma, ko smo preverjali njegovo naravo ali bi namreč lahko preprečevalo zdrs in izgubo prsti po ko je krovna plast vanj prehajala tako postopno, da pobočju, lahko pa bi služilo tudi za zamejitev ali og- ločnice med njima nismo prepoznali. raditev terena. Med izkopom smo na več mestih odkrili arheološke Na dolžini od 13. do 13,5. m smo odkrili gornjo tre- sledove ( sl. 8). tjino skeleta odrasle osebe (grob 1, SE 4; med zaš- čitnimi izkopavanji leta 2011 je bil označen kot grob 2; sl. 10). Grob je bil v celoti raziskan med zaščitni- mi izkopavanji in je podrobno opisan v naslednjih 16 Stopnje skeletnosti označujejo delež kamninskega drobirja, velikega nad 2 mm, v določeni plasti. V slovenski poglavjih. klasifikaciji tal ločimo neskeletna, malo skeletna, srednje Na odseku med 19. in 19,8. m smo pod SE 1 odkrili skeletna, skeletna in zelo skeletna tla (Prus et al. 2015). otroški grob (grob 2, SE 5; sl. 11). Ostanki pokojnika 11 471/2 476/7 476/1 471/1 657/1 1150/2 1144 480/2 476/6 480/4 476/9 476/3 14 476/1 474/1 13 480/5 1150/1 20 12 1151 7 11 1 6 10 19 480/1 18 476/4 5 9 17 16 1152 15 4 474/1 TJ 3 2 8 475/5 473/1 3 TJ 1 TJ 2 475/2 475/3 0 1 m 0 1 m Slika 8 Lega arheološko zanimivih stratigrafskih enot v testnih jarkih (načrt M. Mihelič, V. Tratnik). 457 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Slika 9 Testni jarek 1, zahodni presek med 4. in 10. m. Meja med SE 1 in SE 3 je bila ostra (foto T. Fabec). Slika 10 Lega groba 1 (SE 4) pod vzhodnim presekom jarka (foto M. Mihelič). Slika 11 Grob 2 – SE 5 (foto T. Fabec). Slika 12 Testni jarek 1, 27. m. Koncentracija lomljenega kamenja in kosov rimskega gradbenega materiala – SE 6 (foto T. Fabec). 13 Monografije CPA 3 Slika 13 Testni jarek 2, pogled s severa (foto T. Fabec). so ležali na soškem produ (SE 2), do katerega je se- ga takrat pod to oznako tudi dokumentirali), kar se je gala grobna jama. Njenih mej nismo prepoznali, po ob odstranitvi polnila izkazalo za zmotno. izkopu so jo najbrž zasuli z isto zemljo. Skelet je ležal Na 30. m smo na prehodu SE 1 v SE 2 dokumen- na hrbtni strani s pogledom proti vzhodu. V grobu tirali koncentracijo lomljenih kamnov in kosov rim- se morebitni pridatki niso ohranili, v zasutju je bilo skodobnih opek (SE 7). Ležali so razpršeno, tako da le nekaj koščkov rimskodobnih opek. V dogovoru z njenih mej nismo mogli točneje definirati. odgovorno konservatorko smo tudi ta skelet zaščitili z mivko, ga prekrili s politlak filcem in ga zasuli. Ana- lize pobranih vzorcev kosti kažejo, da je šlo za grob 1 Testni jarek 2 do 2 leti starega otroka.17 Na razdalji 27 m smo pod SE 1 odkrili do 10 cm glo- Dimenzije: 81 × 1,30 m, povprečna globina do 0,6 m. boko poglobitev v soškem produ (SE 2), ki je bila za- Testni jarek 2 smo izkopali po sredini parcele št. polnjena z zelo skeletnimi meljasto-peščenimi tlemi 476/4, k.o. Miren, do južne polovice parcele 476/3, (SE 6; sl. 12).18 Meje s podlago in zgornjo plastjo so bile neostre. Polnilo je bilo glede na okolico temnejše barve, v njem so bili do 20 cm veliki lomljenci, ki so v soškem nanosu tujek, ter kosi rimskodobnih opek. Ob odkritju smo domnevali, da gre za tretji grob (in 17 Leben Seljak 2013a. 18 Namen predhodnih raziskav ni bil raziskati arheološke ostaline, temveč le preveriti njihov obstoj, ohranjenost in distribucijo. Zaradi tega smo odkrite ostaline navadno puščali v tleh, ne da bi vanje posegali. Njihove narave, strukturiranosti in drugih lastnosti torej nismo mogli z gotovostjo opredeliti. To še posebej velja pri prepoznavanju narave negativov, zato smo jih obravnavali skupaj s polnili in jih označili z eno samo stratigrafsko oznako. Slika 14 Poglobitev v rečnem produ SE 8 (foto T. Fabec). 14 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Slika 15 Struktura krožne oblike SE 9 (foto T. Fabec). Slika 16 Domnevno polnilo SE 11 (foto T. Fabec). Slika 17 Nasutje meljastega peska SE 12 na 39.–51. m (foto T. Fabec). k.o. Miren, približno v liniji vzhodne meje parcele letnimi meljasto-peščenimi tlemi. Od okolice se je 476/3, k.o. Miren ( sl. 6, 13). Zatravljen teren je blago polnilo razlikovalo po temnejši barvi in kosih rim- padal v smeri proti severu. Le na južni strani se je skodobnih opek. Meje so bile jasne: v tlorisu je bila podobno kot pri testnem jarku 1 prevesil in strmo trakasta, široka približno 0,6 m in je potekala prib- padel proti jugu do par metrov nižje ležeče parcele ližno v smeri V–Z. Podobno ostalino, ki pa je bila 475/3, k.o. Miren. v tlorisu bolj krožne oblike, smo dokumentirali na Z izkopom smo pretežno posegli v enake plasti kot v razdalji 25–26 m (SE 9; sl. 15). Poleg odlomkov opek testnem jarku 1 (SE 1, SE 2) ter odkrili več arheolo- smo tokrat odkrili tudi ročaj amfore (kat. št. 2). ško zanimivih sledov ( sl. 8). Na 33. m smo ob zahodnem preseku jarka dokumen- Na odseku od 4. do 14. m smo pod SE 1 na globini tirali del domnevnega polnila (SE 10), ki se je zaradi približno 0,5 m izkopali zbito srednje skeletno nasu- prisotnosti drobcev oglja od okolice razlikovalo po tje grobozrnatega peska, ki se je podobno kot SE 3 v temno sivih odtenkih. V njem je bilo tudi nekaj drob- TJ 1 od vrhnje plasti zelo lepo ločilo po svetlejši bar- cev (rimskodobnih?) opek. Širilo se je v presek jarka, vi. Meja z geološko podlago (SE 2) je bila postopna. zato njegove tlorisne oblike nismo mogli določiti. V njem smo odkrili nekaj kosov opek ter proksimalni Drugo domnevno polnilo (SE 11) smo odkrili na del človeške stegnenice. Pripadala je ženski, starejši razdalji 36 m. Tudi to se je od okolice razlikovalo po od 16 let.19 Na severnem in južnem robu se je izkli- temnejši obarvanosti zaradi prisotnosti oglja ( sl. 16). nilo, njegova debelina pa je bila – za razliko od SE 3 V tlorisu je bilo krožno s premerom približno 40 cm. v TJ 1 – enakomerna. Kljub temu ga glede na lego in Na odseku od 39. do 51. m ( sl. 17) smo pod SE 1 druge lastnosti lahko enačimo s SE 3 iz TJ 1. dokumentirali nasutje meljastega peska (SE 12), ki je Med 14. in 15. m smo odkrili poglobitev v rečnem zapolnjevalo (naravno?) kotanjo v tleh. Bilo je zelo produ (SE 8) ( sl. 14), ki je bila zapolnjena z zelo ske- skeletno in temno rjave barve. Med skeletom je bilo več lomljencev, velikih do 20 cm, kosov rimskodob- nih opek, črepinj rimskodobnih posod, posameznih 19 Leben Seljak 2013a. 15 Monografije CPA 3 živalskih kosti in drobcev oglja. Na razdalji 42,5 m Na odseku med 72. in 76. m smo odkrili kotanje, za- smo to plast sondažno prebili in vkop poglobili še za polnjene z zelo skeletnimi meljasto-peščenimi tlemi, 0,4 m. Izkazalo se je, da je bilo nasutje na tem mestu v katerih so bili tudi posamezni koščki opek (SE 14). debelo skoraj pol metra in je ležalo na soškem nanosu V tlorisu so bile nepravilne oblike, njihove meje so ( sl. 18). Na skrajnem severnem delu smo odkrili dva bile ostre ( sl. 20). Interpretirali smo jih kot sledove večja odlomka prežgane gline, ki sta morda ostanek naravnih (fluvialnih) tvorb, prisotnost najdb pa smo peči. Na odseku od 49. do 51. metra se je debelina si razlagali kot posledico podepozicijskih dogajanj. nasutja močno stanjšala, tako da smo na vzhodnem delu sonde po odstranitvi površinske plasti SE 1 že dosegli geološko podlago. Podobno nasutje smo odkrili tudi med 64. in 69. m ( sl. 19). Pod SE 1 je ležala nehomogena plast melja- stega peska. Mestoma je vsebovala veliko kamenja in kosov rimskodobnih opek, zaradi koncentracij drobcev oglja pa je bila lokalno temno sivo obarvana (SE 13). Domnevno gre za različne sestavine polnila približno 3 m široke kotanje ali jarka, ki se je izven jarka nadaljevalo v smeri proti vzhodu in zahodu. Slika 18 SE 12 na južnem preseku poglobitve na 42,5. m Slika 20 Fluvialne tvorbe (SE 14) v testnem jarku 2 (foto (foto T. Fabec). T. Fabec). Slika 19 Plast meljastega peska SE 13 na 64.–69. m (foto T. Fabec). 16 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Testni jarek 3 za zapolnjen negativ. Zelo podobne ostaline, ki smo jih prav tako pustili in situ, smo dokumentirali še na Dimenzije: 38 × 1,30 m, povprečna globina do 0,6 m. odsekih od 6. do 7,5. m (SE 16, z večjim odlomkom Testni jarek 3 smo izkopali na liniji, ki poteka od rimskodobne opeke v polnilu; sl. 23), 8. do 9,5. m severnega roba gramoznice na meji med parcela- (SE 17; sl. 24), 12,5. do 14. m (SE 18, sicer v tlorisu ma 476/4 in 474/1 in po sredini parcele 476/1, vse bolj podobna jarku; sl. 25) in 14,5. do 16. m (SE 19; k.o. Miren. Teren je blago padal v smeri proti severu sl. 26). ( sl. 6, 21). Na metrih 21 do 36 smo pod SE 1 odkrili vrh depo- Osnovna stratigrafska oblikovanost terena je bila zita, ki je lokalno hranil veliko drobcev oglja, odlom- enaka tistima, ki smo ju dokumentirali v testnih jar- ke rimskodobnih opek ter lomljeno kamenje (SE 20). kih 1 in 2. Tudi v tem jarku smo odkrili več arheolo- Da bi dobili boljši vpogled vanj, smo na odsekih od ško zanimivih ostalin ( sl. 8). 20. do 23. m, 28. do 29. m ter 33,4. do 35,4. m izkop Na odseku 1,8. do 2,8. m ( sl. 22) smo ob zahodnem sondažno poglobili. preseku jarka, na globini približno 0,5 m, odkri- Na metrih 20 do 23 smo pod SE 1 izkopali serijo pla- li jamo, ki je bila zapolnjena s črno-rjavimi srednje sti (nasutij?), ki so zapolnjevale domnevno kotanjo v skeletnimi meljasto-peščenimi tlemi in posameznimi tleh (SE 20/4–SE 20/11; sl. 27, 28). drobci opek (SE 15). V tlorisu je bila okrogle oblike Zaradi vsebnosti različnega deleža oglja so bile bolj s premerom 0,6 m. Strukture nismo raziskali v celoti, ali manj temno sivo obarvane, njihova oblika in struk- saj smo jo odstranili le na vrhnjem, približno 20 cm tura (sortiranost delcev, lečasta oblika ipd.) pa sta na- debelem delu, in se tako prepričali, da gre dejansko kazovali njihov aluvialni nastanek. Na globini 1,3 m Slika 21 Testni jarek 3, pogled s severa (foto T. Fabec). Slika 22 SE 15 v tlorisu (foto M. Mihelič). Slika 23 SE 16 v tlorisu (foto M. Mihelič). Slika 24 SE 17 v tlorisu (foto M. Mihelič). 17 Monografije CPA 3 smo odkrili izredno močno sprijet prodni nanos, ki verni strani ostro prelomljena. Severno od tod, vsaj smo ga obravnavali kot konglomerat (SE 20/2). Pri- do roba naše poglobitve, 1 m vstran, konglomera- sotnost plasti konglomerata v aluvialnih depozitih ni ta ni bilo več, depozit so tvorile le plasti nesprijetih redkost, lepljenje klastičnih sedimentov naj bi bila klastov. Ta opažanja morda opozarjajo na antropoge- pretežno posledica številnih eksogenih in endogenih no preoblikovanost depozita: možno je, da je prelom procesov, med katerimi se najpogosteje omenjajo konglomerata posledica človekovih aktivnosti (izko- prisotnost karbonatnih kamnin, gladina podtalnice, pa jame?, gramoznice?), zaradi česar je prišlo tudi do atmosferske vode ter klima.20 Površina konglomerata posedanja terena in nagiba plošče. Struktura in obli- je bila ravna, a izrazito nagnjena. Kljub temu da je ka plasti, ki so zapolnile nastalo kotanjo, nakazujeta, bila plošča konglomerata debela nad 20 cm in je bila da je zasip jame lahko potekal po naravnih poteh. V izrazito trdna, je bila na vzhodni in deloma tudi se- polnilu kotanje smo izkopali šest odlomkov kosti, Slika 25 SE 18 v tlorisu (foto M. Mihelič). Slika 26 SE 19 v tlorisu (foto M. Mihelič). Slika 27 Stratigrafsko zaporedje depozita SE 20, zahodni presek testnega jarka (foto T. Fabec). 20 Glej npr. Pavlovec 1961. 18 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev od katerih je bila ena živalska, pet pa človeških: del Sondažna poglobitev na razdalji od 33,4. do 35,4. m desne kolčnice, kos leve in desne stegnenice ter dva je razkrila podobno stratigrafijo ( sl. 31, 32), razlika fragmenta korpusa stegnenice. Glede na obliko oh- je bila le v odsotnosti večjega lomljenega kamenja ranjenega dela incisure ischiadice major pripada kolčnica in manjšem deležu kosov rimskodobnih opek. Na ženski. Na ženski spol kažejo tudi mere stegnenic, zahodnem preseku smo na globini od 0,5 do 0,9 m ki sta gracilni in dorzo-ventralno močno sploščeni, dokumentirali koncentracijo manjših prodnikov in hiperplatimerični.21 odlomkov opek. Na južnem preseku, kjer so bile Na odseku od 28. do 29. m smo izkop poglobili do meje plasti presenetljivo jasne, pa smo pod SE 1 do- globine skoraj 1,4 m, kjer smo naleteli na čisti prod kumentirali polnilo vkopa (SE 20/13), ki se je širilo (SE 2; sl. 29, 30). Vkopali smo se v serijo nasutij, ki v zahodni presek poglobitve. V njem so »plavali« do so se med seboj ostro ločevala po deležu skeleta, 5 cm veliki prodniki in kosi rimskodobnih opek. Iz- barvi (zaradi različne vsebnosti oglja) in prisotnosti kopali smo tudi dva kosa kosti lobanjskega krova, ki opek ter lomljenih kamnov. Pod površinsko SE 1 je sta pripadala odrasli osebi.22 Jama je bila vkopana v ležala malo skeletna plast srednjezrnatega peska (SE plastovit depozit peska (SE 20/14). Na barvno pe- 20/15), pod njo pa je bila do 60 cm debela serija pla- strost omenjenih plasti je podobno kot pri poglobi- sti meljastega peska. V njej je bilo nekaj odlomkov tvi na odseku od 28. do 29. m vplival različen delež rimskodobnih opek, izstopalo pa je lomljeno kame- drobcev oglja. Zanimivo, da je izrazita koncentracija nje, ki je v posameznih primerih presegalo velikost drobcev tudi tu ležala na meji z geološko podlago. 20 cm (SE 20/7). V spodnjem delu so se vrstili hori- Če povzamem, na odseku od 22. do 35. m smo zelo zonti meljastega proda z različnim deležem skeleta – verjetno odkrili sledove obsežne jame ali kotanje, ki prodnikov, ki so se pojavljali v koncentracijah. Zaradi je bila zapolnjena z različnimi plastmi peščenega ma- različne količine drobcev oglja so se razlikovali tudi teriala. Med seboj so se razlikovale predvsem po bar- po barvi. Izrazito koncentracijo oglja smo dokumen- vi – zaradi vsebnosti različnega deleža oglja – ter po tirali na dnu nasutega depozita, na mejni površini z prisotnosti kosov rimskodobnih opek in lomljenih geološko podlago. kamnov različnih velikosti. 20 m 23,40 m 42,85 m 1 20/11 20/12 20/9 20/10 20/10 20/8 20/6 20/8 20/7 20/3 več melja 20/5 20/3 20/4 20/2 SE 1 - ornica; nesortirana; Ap horizont SE 20/7 - pesek (prod) debelejše frakcije, do 2 cm SE 20/2 - konglomerat; koncentrirani prodniki, velikost do 10 cm SE 20/8 - grobozrnat pesek, 7.5YR 4/3, na vrhu več grobe frakcije SE 20/3 - prod brez teksturnih frakcij (> 2 mm pod 10 %); aluvialni nanos SE 20/9 - grobozrnat pesek, 7.5YR 4/3, drobci oglja SE 20/4 - meljast pesek, 7.5YR 3/2; polnilo jame SE 20/10 - meljast pesek, 7.5YR 4/3, drobci opeke do 3 cm SE 20/5 - prodniki do 10 cm, brez fine frakcije < 2 mm SE 20/11 - meljast pesek, 7.5YR 4/3, kosi antične opeke do 5 cm SE 20/6 - meljast pesek, 7.5YR 3/2; polnilo jame SE 20/12 - aluvialni nanos, prod, stratificiran Slika 28 Zahodni presek testnega jarka na 20.–23,40. m; M 1 :50 (izris T. Fabec). 21 Leben Seljak 2013a. 22 Leben Seljak 2013a. 19 Monografije CPA 3 S predhodnimi arheološkimi raziskavami na obmo- Kljub splošno razširjenemu stališču, da je bilo razi- čju predvidene novogradnje na parcelah št. 476/1, skano območje v času prve svetovne vojne prepre- 476/3 in 476/4, vse k.o. Miren, smo odkrili dobro deno s strelskimi jarki in z drugimi vojaškimi struk- ohranjene sledove pretekle poselitve kraja. Ta je bila turami, arheološko sondiranje tega ni potrdilo. Med – glede na najdbe – še posebej izrazita v rimskem izkopom testnih jarkov smo sicer večkrat naleteli na času in v poznoantičnem obdobju. vojne ostanke (predvsem dele eksplozivnih sredstev), Za grobova, ki smo ju odkrili v testnem jarku 1, smo vendar ohranjenih struktur iz tega časa nismo odkrili. glede na kose rimskodobnih opek v polnilih, orien- Vse torej kaže, da raziskan prostor med prvo sve- tacijo trupel ter druge analogije predlagali datacijo tovno vojno ni bil toliko spremenjen, kot se je doslej v poznorimski ali zgodnjesrednjeveški čas. Da je bil predvidevalo. vsaj celotni južni del raziskanega prostora uporabljen kot grobišče, ki je bilo skozi stoletja tudi deloma poškodovano ali uničeno, kažejo posamezne človeš- ke kosti, ki smo jih izkopali v testnih jarkih 2 in 3.23 Dokumentiran »nasip« vzdolž roba brežine na juž- nem delu parcele z grobiščem je morda preprečeval 28 m 29,10 m erozijo tal po brežini, ne gre pa izključiti niti mož- ruša nosti, da je lahko ostanek razmejitve, ki je ločevala J presek 1 S presek grobišče od okolice. 20/15 42,85 m Izkopi jarkov so razkrili predvsem negative (jame, 20/16 jarke, kotanje, poglobitve), ki so bili zapolnjeni s tle- 20/17 mi, v katerih je bilo več ali manj ostankov (rimsko- 2 dobnega) gradbenega materiala – predvsem opek in keramika lomljenega kamenja, a tudi kosov ometa in malte. Pri kamen prostorski analizi le-teh je videti, da je razprostranje- SE 1 - ornica; nesortirana; Ap horizont SE 2 - aluvij nost manjših negativov (jam oziroma stojk?, jarkov) SE 20/15 - plast srednjezrnatega peska, prod do 4 cm omejena na severno polovico parcele 476/4, k.o. Mi- SE 20/16 - nasutje grobozrnatega peska, spodnji del 10YR 5/3, zgornji del 10YR 4/3; brez najdb ren, medtem ko smo večje in globlje depresije do- SE 20/17 - nasutje, 5YR 3/2, grobozrnat pesek, stratificiran, koncentracija čistega proda, grobo kamenje, ostrorobo, spodnja meja: kumentirali le severno od tod ( sl. 8). Ta slika najbrž precej opek, človeške kosti odraža različno uporabo prostora ter prisotnost še Slika 30 Južni, zahodni in severni presek s poglobitvami ohranjenih struktur, ki so vezane nanjo. na 28.–29. m; M 1 :50 (izris T. Fabec). Slika 29 SE 20, severni presek poglobitve na 29. m (foto Slika 31 SE 20, južni presek poglobitve na 33,4. m (foto T. Fabec). T. Fabec). 23 Glej poglavje 8.2. 20 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 33,50 m 34,90 m Z presek 1 J presek 20/12 20/13 keramika kamen SE 1 - ornica; nesortirana; Ap horizont 20/14 SE 2 - aluvij SE 20/12 - aluvialni nanos, prod, stratificiran 2 SE 20/13 - polnilo vkopa SE 20/14 - plastovit depozit peska Slika 32 Južni in zahodni presek poglobitve na 33,5.–34,9. m (testni jarek 3); M 1 :25 (izris T. Fabec). 21 Monografije CPA 3 4 Metodologija in potek izkopavanj leta 2011 Vesna Tratnik Območje arheoloških raziskav je obsegalo izkop za in iz njih izločili izpovedne osteodontološke ostanke gradbeno jamo hiše in infrastrukturo na parceli št. in vzorce oglja za analize. 476/4, k.o. Miren, v obsegu približno 13 × 20 m. Zaščitno arheološko izkopavanje je bilo omejeno na V skladu s kulturnovarstvenimi pogoji smo 0,3 m obseg gradbene jame za stanovanjsko hišo ( sl. 33). V zemljine odstranili strojno, ostale plasti do geološke plasti ornice in v polnilih vkopov so bile odkrite po- osnove smo izkopali ročno. Zaradi lažjega opazova- samezne najdbe iz rimskega obdobja. Odkopanih je nja lege in koncentracij odkritih najdb ter struktur bilo sedem skeletnih grobov in posamezni vkopi, ki smo izkopno polje razdelili na kvadrante, velike 4 × jih datiramo v čas preseljevanja ljudstev. Poleg tega 4 m, označene od A1 do E4. so bili na parceli odkriti še drugi vkopi, ki jih lahko Vse stratigrafske enote (dalje okrajšava SE) smo povežemo z novoveško kmetijsko dejavnostjo. dokumentirali v skladu z uveljavljeno metodologijo Geološko osnovo najdišča sestavljajo plasti prodna- stroke. Med izkopavanjem smo po posameznih stra- tih rečnih nanosov pleistocenskega nastanka ( sl. 34: tigrafskih enotah in kvadrantih zbirali vse najdbe. SE 313). V južnem delu izkopnega polja, ob robu Polnila odkritih grobov in polnila posameznih drugih naravnega grebena, smo dokumentirali tudi pedoge- vkopov smo presejali z metodo mokrega sejanja že nizirano plast peščenega melja in proda – holocenska na samem mestu izkopavanj, nato smo jih presortirali Slika 33 Pogled na najdišče z juga (foto M. Vinazza). 22 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev naravna tla ( sl. 34: SE 41), ki so se formirala nad ple- V novi vek smo datirali vzdolžne plitve jarke, ki so istocenskimi nanosi. nastali ob kmetijski obdelavi parcele (vinograd) in ob Prod se je na severnem delu najdišča nahajal že na drugih aktivnostih v novejšem času. Ker so bile posa- globini približno 0,4 m, nivo se je postopoma nižal mične človeške kosti in rimskodobne najdbe odkrite proti južnem robu naravnega grebena do globine že v spodnjem delu ornice, je verjetno oranje in pre- 0,7 m. kopavanje v večjem delu najdišča segalo do geolo- Vanj so bile v poznoantičnem obdobju vkopane ške osnove in je na posameznih mestih poškodovalo grobne jame vseh sedmih odkritih grobov in tudi tri- grobove. je drugi manjši vkopi, za katere menimo, da se nave- zujejo na odkrito grobišče. A B 43,701 m 43,661 m 1 11 313 41 33 41 A B 43,701 m 43,661 m 1 SE 1 - ornica 11 SE 11 - domnevno polnilo 313 41 SE 33 - jarek 33 41 SE 41 - holocenska naravna tla SE 313 - geološka podlaga, prod Slika 34 Prečni presek najdišča; vzhodni presek testnega jarka 2; M 1 :50 (izris M. Vinazza). 23 Monografije CPA 3 5 Poznoantično obdobje – obdobje preseljevanja ljudstev Vesna Tratnik, Špela Karo Na Japnišču je bilo odkritih sedem skeletnih grobov Bolj jasno so se obrisi grobnih jam pokazali po arbi- iz obdobja preseljevanja ljudstev. Ležali so posamič- trarni poglobitvi v prod. Ohranjena globina grobnih no, razporejeni po severni polovici izkopnega polja. jam je bila različna: pri grobovih 1 in 2 je bila grobna Vsi so imeli podobno usmeritev, in sicer vzhod−za- jama globoka okrog 20 cm, pri grobovih 5, 6 in 7 pa hod, nekateri z rahlim zamikom proti severu. Skeleta 50–60 cm. v grobu 3 in grobu 4 sta bila poškodovana z mlajšimi V nadaljevanju so podani podrobni opisi grobov. Iz- vkopi, ostali grobovi so bili ohranjeni srednje dobro sledki antropološke analize so povzeti po poročilu ( sl. 35). antropologinje dr. Petre Leben Seljak,24 živalske kosti Obrisi grobov so se pokazali na meji med spodnjim je določil dr. Borut Toškan (Inštitut za arheologijo nivojem nekdanje ornice in zgornjim nivojem proda, ZRC SAZU),25 pri opisih grobov so upoštevani tudi na globini od 35 do 45 cm. Slabše vidne so bile meje izsledki XRF preiskav kovinskih najdb, ki jih je izved- grobov 5 in 6, ki smo jih lahko prepoznali predvsem la dr. Sabina Kramar (Zavod za gradbeništvo Slove- kot temnejše lise v produ, znotraj katerih je bilo več nije) v sodelovanju z dr. Matejem Dolencem (Nara- odlomkov rimskodobnega gradbenega materiala. voslovnotehniška fakulteta), izsledki naravoslovnih A 4 B 6grob 2 C D 28 3 38 grob 5 E grob 6 22 grob 3 36 40 2 4 grob 7 grob 1 313 30 41 1 32 26 grob 4 Slika 35 Tloris grobov in struktur, izkopanih leta 2011; M 1 :200 (izris M. Vinazza). 24 Glej poglavje 8.2. 25 Glej poglavje 8.3. 24 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev preiskav tekstilij in vzorcev zemlje, katerih analizo in anatomsko neopredeljenih kosti. V spodnjem delu je opravila dr. Katja Kavkler (Restavratorski center, polnila je ležal srednje dobro ohranjen človeški skelet ZVKDS),26 in rezultat radiokarbonske datacije kosti (skelet št. 1). skeleta iz groba 1 iz Beta Analytic Radiocarbon Da- V grobu je bila pokopana odrasla oseba, ženska ( adul- ting Laboratory (Miami, ZDA) ( sl. 36). tus I), stara okrog 30 let, telesna višina 150 cm. Le- žala je na hrbtu v iztegnjeni legi, z rokami ob telesu, v smeri vzhod−zahod, z lobanjo na zahodni strani. Grob 1 Kosti so večinoma ležale v anatomski legi, kolena so bila pomaknjena proti medialni ravnini, kosti lobanj- Grobna jama ovalne oblike, usmerjena v smeri skega krova so bile odprte po šivih in premaknjene iz vzhod−zahod, je bila vkopana v prod. Dimenzije originalne lege. Skelet je bil cel, srednje dobro ohra- grobne jame: dolžina 2 m, širina 0,7 m, ohranjena njen. Posebnost skeleta je umetno preoblikovana lo- globina dobrih 0,2 m ( sl. 37, 38). banja. Pritisk na lobanjo je bil izvršen samo v frontal- Polnilo groba (SE 3) se je od geološke podlage loči- no-okcipitalni smeri in je onemogočil rast lobanje v lo po temnejši obarvanosti, vsebovalo je večji delež dolžino; lobanja je zato kratka, čelo je ravno in moč- peščenega melja, ki je lahko nastopal tudi v grudi- no poševno, zatilje je povsem navpično. Zobje: ohra- cah. V njem so razpršeno ležali odlomki rimskodob- njena je mandibula s 13 zobmi, obraba zob je srednje nega gradbenega materiala (približno 5 kg) in kam- močna, prisoten je karies, zobnega kamna ni. Telesna ni lomljenci, veliki do 15 × 20 cm. Med gradbenim konstitucija skeleta je zelo gracilna. Zabeleženi so bili materialom so prevladovali manjši odlomki tegul in posamezni kazalci telesne aktivnosti, ženska je bila imbreksov ter posamezni kosi malte. V polnilu so bili verjetno levičarka, patoloških sprememb na skeletu odkriti tudi posamezni odlomki rimskodobne lonče- ni. Zabeleženi so bili epigenetski znaki. nine, stekla, odlomek železa in odlomka novoveške Vzorec nadlahtnice skeleta iz tega groba je bil dati- lončenine, nekaj milimetrskih drobcev oglja in zob ran z radiokarbonsko metodo, 2Σ cal 390–540 n. št. goveda ( Bos taurus) ter več odlomkov taksonomsko (cal BP 1560–1410, 95 % verjetnost), 1Σ kalibriran Slika 36 Radiokarbonska datacija kosti skeleta iz groba 1. 26 Glej poglavje 8.1. 25 Monografije CPA 3 rezultat z 68 % verjetnostjo pa 410–430 n. št. (cal BP in 51); nad medenico, ob ledvenih vretencih, je ležala 1540–1520) ( sl. 36). srebrna pasna spona (kat. št. 43), ob njej še manjši Pridatki v grobu 1 ( sl. 39, kat. št. 41−52): na prsih svinčen obroček (kat. št. 44). Ob desni podlahtnici je skeleta sta ležali pozlačeni srebrni ločni fibuli z roglji, bilo koščeno vretence (kat. št. 52), ob levi podlahtni-prva (kat. št. 41) z ohranjenimi sledmi tekstila na ci pa neprepoznaven, paličast odlomek železa (kat. spodnji strani in druga (kat. št. 42) z ohranjenim št. 48). Neprepoznaven železen predmet je ležal tudi poldragim kamnom – almandinom. V spodnjem delu ob levi golenici (kat. št. 49). V polnilu groba tik nad prsnega koša sta bili dve jantarni jagodi (kat. št. 50 skeletom smo odkrili tudi manjši bronast kaveljček (kat. št. 47), med mokrim sejanjem polnila pa še srebrn žebljiček z okroglo glavico (kat. št. 46). Ob obeh stopalih so bili manjši odlomki tanke sre- brne pločevine (kat. št. 45), ki spadajo skupaj in so verjetno del okova na obuvalih. Na tem mestu ob stopalih sta bila vzeta vzorca temno obarvane zemlje za nadaljnje analize morebitnih organskih ostankov (vzorca št. 2 in 3; sl. 38). Organski ostanki so bili do- ločeni v vzorcu št. 3, vendar gre najverjetneje za os- tanke žuželke. Slika 37 Pogled na grob 1 (foto M. Vinazza). Slika 39 Pridatki v grobu 1 (foto S. Pukšič). B kost kovina vz 2 SE 3 48 49 jantar SE 4 45 vzorec 44 41 43 vz 3 50 42 51 A B 52 SE 3 SE 4 A Slika 38 Tloris in presek groba 1; M 1 :20 (izris M. Vinazza, M. Mihelič). 26 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Grob 2 Polnilo groba (SE 5) se je od geološke podlage ločilo po temnejši obarvanosti, kar je posledica večje hu- Grobna jama ovalne oblike v tlorisu in banjaste obli- moznosti, in po teksturi, ki jo je določal večji delež ke v preseku je bila usmerjena v smeri vzhod−zahod peščeno-meljaste matrice v srednje skeletnih tleh. V in vkopana v prod v kv. A4. Na vzhodnem delu je polnilu je bilo nekaj rimskodobnega opečnega grad- grob presekal mlajši jarek (SE 14), zgornji del groba benega materiala (3,5 kg), kamni lomljenci in tudi pa je bil deloma odstranjen že med predhodnimi ar- manjši koščki malte ter drobci oglja. Gradbeni ma- heološkimi raziskavami leta 2009. Ohranjena grobna terial so bili v večini majhni, do 5 cm veliki odlom- jama je v dolžino merila 1,6 m, v širino 0,6 m, ohra- ki, razpršeni po polnilu brez opaznih koncentracij. njena globina pa je bila 0,15 m ( sl. 40, 41). V polnilu je bilo tudi par odlomkov rimskodobne lončenine, manjši srebrn žebljiček (kat. št. 55), zob drobnice ( Ovis. s. Capra), zob glodavca (Rodentia) in več taksonomsko in anatomsko neopredeljenih od- lomkov kosti. V spodnjem delu groba je ležal skoraj v celoti ohranjen človeški skelet (skelet št. 2). V grobu je bil pokopan moški, star okrog 25 let ( adul- tus I), telesne višine 163 cm. Ležal je na hrbtu v izteg- Slika 40 Pogled na grob 2 (foto M. Vinazza). Slika 42 Pridatki v grobu 2 (foto S. Pukšič). SE 6 B SE 14 TJ 1 kost SE 5 kovina 54 57 58 61 kamen 59 vz 1 vzorec 60 56 53 A B A SE 6 SE 5 SE 313 Slika 41 Tloris in presek groba 2; M 1 :20 (izris M. Vinazza, M. Mihelič). 27 Monografije CPA 3 njeni legi, z rokami ob trupu, v smeri vzhod−zahod, Polnilo groba (SE 21) se je od geološke osnove lo- z glavo na zahodni strani. Kosti so ležale v anatomski čilo po teksturi z več peščenega melja, po temnejši legi in so bile dokaj dobro ohranjene. Manjkajo kosti barvi, ki je najbrž posledica večje humoznosti in pri- stopal, ker je ta del groba presekal mlajši jarek (SE sotnosti milimetrskih drobcev oglja. V polnilu je bilo 13/14), in ohranilo se je le nekaj kosti dlani. Skelet je več manjših odlomkov rimskodobnega gradbenega ležal v prvotni legi, na kar kaže tudi pravilna lega leve materiala (okoli 1 kg), posamezni drobci malte, nekaj pogačice. Kosti lobanjskega krova so bile razprte po odlomkov rimskodobne lončenine in več odlomkov šivih in premaknjene iz naravne lege in niso ohranje- taksonomsko in anatomsko neopredeljenih kosti. Na ne v celoti. Zobje: ohranjena je spodnja čeljust s 15 dnu polnila je ležal človeški skelet (skelet št. 3). zobmi, obraba zob je srednja, zaznana je bila začetna stopnja kariesa na treh zobnih kronah in rahle oblo- kost ge zobnega kamna na vseh zobeh. Kot anomalija v SE 22 SE 13/14 obrabi zob je bil zabeležen domneven kleščast ugriz. B SE 21 Telesna konstitucija je srednje krepka. Zabeleženi so bili posamezni kazalci telesne aktivnosti, moški je bil verjetno desničar. Patoloških sprememb na skeletu ni, epigenetski znaki niso bili določljivi. Pridatki v grobu 2 ( sl. 42; kat. št. 53−61): nad des- SE 313 no medenično kostjo je ležala srebrna pasna spona A (kat. št. 53), za levo medenično kostjo pa več nepre- poznavnih odlomkov železa (kat. št. 60), železen A B nož, pri katerem se je na kovini ohranil del lesenega SE 21 ročaja (kat. št. 59), zraven so ležali še kresilni kamen SE 22 (kat. št. 61), dva dela manjše bronaste pasne spon- Slika 43 Tloris in presek groba 3; M 1: 20 (izris M. ke z okovom in s sledmi pozlate (kat. št. 57 in 58). Vinazza, M. Mihelič). Zraven teh predmetov, v višini ledvenih vretenc na levi strani skeleta, je ležala bronasta pinceta (kat. št. 56). Ob kosteh levega stopala smo odkrili odlomek tanke srebrne pločevine (kat. št. 54). Okrog ploče- vine je bila zemlja temnejše obarvana (vzorec št. 1; sl. 41); zaradi lege smo predvidevali, da gre morda za ostanek organskega materiala, morda obutve, vendar naravoslovne preiskave domneve niso potrdile. Grob 3 Grobna jama ovalne oblike v tlorisu in banjaste ob- like v preseku je bila vkopana v prod v kv. A3 in B3, južno od groba 2. Usmerjena je bila v smeri vzhod− zahod, na zahodni polovici je bila presekana z mlaj- šim jarkom (SE 13/14). Ohranjene dimenzije grobne jame: dolžina 1,3 m, širina 0,6 m, ohranjena globina dobrih 0,1 m ( sl. 43, 44). Slika 44 Pogled na grob 3 (foto M. Vinazza). 28 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev V grobu je bila domnevno pokopana ženska, sta- smo odkrili del človeškega skeleta (skelet št. 4). Od- ra okrog 25 let ( adultus I), telesna višina 157,5 cm. lomki rimskodobnega gradbenega materiala so ležali Ohranjen je bil spodnji del trupa (od prvih ledvenih tudi pod kostmi. vretenc in medeničnih kosti do stopal) ter kosti pod- Ohranjen je bil spodnji del obeh nog skeleta od ko- lahti desne roke. Skelet je ležal na hrbtu, noge so bile len do stopal. Kostni ostanki sodijo k odrasli osebi, iztegnjene, desna roka je bila položena na medeni- ženski, telesna višina 158 cm, starost nad 18 let. Gle- co. Večina kosti spodnjih okončin je bila v anatom- de na pravilen razmik med kostni predvidevamo, da ski legi, premaknjene so bile pogačica in prstnice na so bile kosti ohranjene v anatomski legi in usmerjene desni roki, kolena so bila pomaknjena proti medialni v smeri vzhod−zahod. Telesna konstitucija skeleta je ravnini. Ohranjen del skeleta je bil orientiran v sme- sorazmerno gracilna, kazalcev telesnih aktivnosti ni, ri vzhod−zahod, s kostmi stopal na vzhodni strani. patoloških sprememb na skeletu ni. Nekaj kosti skeleta (čeljust in kosti lobanjskega kro- Pridatki v grobu 4: poškodovan grob, brez ohranje- va) smo odkrili v polnilu jarka, ki je grob presekal nih pridatkov. (SE 13). Od lobanje je ohranjenih le nekaj odlomkov. Zobje: ohranjena je desna zgornja čeljust s 5 zobmi, zobje so zdravi, brez znakov kariesa in zobnega kamna. Te- lesna konstitucija je za žensko sorazmerno robustna. Zabeleženi so bili posamezni kazalci telesne aktivno- sti. Patoloških sprememb na skeletu ni, epigenetski kost znaki niso bili določljivi. V plasti SE 1, v neposredni SE 26 bližini poškodovanega groba, smo odkrili odlomke TJ 2 SE 25 človeških kosti, in sicer desno stran spodnje čeljusti s 4 zobmi in 2 odlomka reber, odlomek podlahtnice in odlomek nadlahtnice, ki morda sodijo k skeletu 3. Pridatki v grobu 3: poškodovan grob, brez ohranje- SE 41 nih pridatkov. Slika 45 Tloris groba 4; M 1 :20 (izris M. Vinazza, M. Mihelič). Grob 4 Grobna jama je bila vkopana v prod, v kv. E2, in je bila poškodovana. Meja grobne jame ni bilo mogoče jasno definirati, ker so bile močno zabrisane. Člo- veške kosti so bile odkrite ob ročnem poglabljanju do geološke osnove. V vzhodnem preseku testnega jarka 2, ki bi glede na lego moral sekati grob, kosti skeleta niso bile odkrite ( sl. 45, 46). Polnilo groba (SE 25) je sestavljal čvrst temno rjav peščen melj s prodom, v njem so bili manjši odlomki rimskodobnega gradbenega materiala (okoli 2 kg) in nekaj manjših lomljencev. Meja med polnilom groba in prodom ni bila jasna, določili smo jo predvsem na podlagi grobih sestavin. V spodnjem delu polnila Slika 46 Pogled na uničen grob 4 (foto M. Vinazza). 29 Monografije CPA 3 Grob 5 Polnilo groba (SE 27) so sestavljali peščen melj in prod, v veliko manjši meri pa tudi lomljenci, veliki Grobna jama oblike U v preseku in ovalnega tlorisa je do 10 cm. Od proda se je polnilo ločilo po teksturi z bila vkopana v prod v kv. B4. Obris grobne jame na več peščenega melja in vsebovalo je manjše odlom- spodnji meji med ornico in prodom ni bil jasen, bolje ke rimskodobnega gradbenega materiala (3,5 kg) ter smo ga definirali po arbitrarni poglobitvi v prod. V razdrobljene kose malte (1,6 kg). Gradbeni material dolžino je grob meril 2,5 m, v širino 0,8 m, ohranjena je ležal razpršeno, brez večjih koncentracij. V polnilu globina pa je bila 0,5 m. Grob je ležal v smeri seve- so bili odkriti tudi zob in nadlahtnica glodavca (Ro- rovzhod–jugozahod ( sl. 47, 48). dentia), več drobcev taksonomsko in anatomsko ne- opredeljenih živalskih kosti in nekaj odlomkov rim- skodobne lončenine. V spodnjem delu polnila je ležal človeški skelet (skelet št. 5). V tem grobu je bil pokopan moški, star 50–65 let ( maturus II– senilis), telesne višine 166–168 cm. Ske- let je bil slabo do srednje dobro ohranjen, orien- tiran v smeri vzhod−zahod, z lobanjo na zahodni strani. Ležal je na hrbtu, v iztegnjeni legi z rokami ob trupu, kosti so bile ohranjene v anatomski legi. Slika 47 Pogled na grob 5 (foto M. Vinazza). Slika 49 Pridatki v grobu 5 (foto S. Pukšič). 64 vz 5 vz 8 B kost 62 kovina kamen vzorec SE 28 63 SE 27 A B 65 A 66 SE 313 SE 28 SE 27 Slika 48 Tloris in presek groba 5; M 1 :20 (izris M. Vinazza, M. Mihelič). 30 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Lobanja je bila nagnjena na levo lice, kosti leve roke Grob 6 so bile postavljene nekoliko višje od desne. Prsni koš je bil stlačen, ohranjenih je nekaj odlomkov reber, od Grobna jama U oblike v preseku in ovalne oblike v vretenc pa le deli lokov. tlorisu je bila vkopana v prod v kv. C4. V dolžino je Lobanja glede na absolutne mere sodi v kategorijo merila 2,3 m, v širino 1 m, ohranjena globina pa je dolgih in zelo ozkih lobanj, lobanjska prostornina pa bila 0,5 m. Usmerjena je bila v smeri severovzhod– je srednje velika. Zobje: ohranjeni sta obe čeljustnici jugozahod ( sl. 50, 51). in 14 zob, 11 zob je izpadlo ante mortem. Obraba zob Polnilo groba (SE 37) je sestavljal čvrst peščen melj je zelo močna in sega do dlesni, deloma bi lahko bila zelo temno sivkasto rjave barve in prod. Od geološke močna obraba posledica kleščastega ugriza. Ohranje- osnove se je polnilo ločilo po barvi in po prisotno- ni zobje so brez kariesa, verjetno pa so bili kariozni sti odlomkov rimskodobnega gradbenega materiala tisti zobje, ki so izpadli pred smrtjo. Zabeležene so (5,2 kg), drobcev malte in kamnov lomljencev. Ta bile tudi rahle obloge zobnega kamna. Telesna kon- material je ležal razpršeno, brez večjih koncentracij. stitucija je robustna, spada v kategorijo nadpovpreč- V polnilu so bili tudi posamezni odlomki rimskodob- ne telesne višine. Zabeleženi so bili kazalci telesne ne lončenine, del zoba in nadlahtnice drobnice ( Ovis aktivnosti in pri patologiji obstaja možnost lepo za- s. Capra), odlomek čeljusti konja ( Equus caballus) in celjenega zloma pod komolcem leve roke, ki pa ga več odlomkov taksonomsko in anatomsko neoprede- zaradi slabe ohranjenosti kosti ni mogoče zagotovo ljenih kosti. V spodnjem delu polnila je ležal človeški potrditi. Zabeleženi so bili epigenetski znaki. skelet (skelet št. 6). Pridatki v grobu 5 ( sl. 49; kat. št. 62−66): ob desni V grobu je bil pokopan moški, star 50–60 let ( ma-roki, v višini komolca je ob trupu ležal železen nož turus II), visok 157 cm. Ležal je na hrbtu v iztegnjeni (kat. št. 65), ohranjeno je rezilo s trnastim nastavkom legi, z desno roko na medenici, levo iztegnjeno ob za ročaj. Pod nožem je bil kresilni kamen iz kreme- telesu. Skelet je bil orientiran v smeri severovzhod− na (kat. št. 66). Nad levo medenično kostjo, ob levi jugozahod, z lobanjo na jugozahodni strani. Lobanja podlahti, je ležala srebrna pasna spona (kat. št. 63), je bila obrnjena na levo lice. Skelet je bil slabo do na kateri so bili ohranjeni ostanki tkanine – lanena srednje dobro ohranjen, lobanja pa cela. Ohranjeni vlakna so precej krhka, gre za platneni vez. Ob zuna- so tudi korpusi dolgih kosti, kosti trupa so bile v zelo nji strani leve goleni sta bila dva večja odlomka okova slabem stanju; ohranjenih je le nekaj odlomkov reber iz tanke srebrne pločevine, na katerega je bil pritr- in vretenc. jen še manjši bronast obroček (kat. št. 62). Na tem Lobanja glede na absolutne mere sodi v kategorijo mestu je bila opazna tudi temnejša lisa zemlje (vzorec zelo dolgih, ozkih in visokih lobanj z veliko prostor- št. 5), za katero smo predvidevali, da gre za sled pri- nino. Zobje: ohranjeni sta obe čeljustnici in 8 zob, datka iz organskega materiala, vendar naravoslovna 9 zob je zagotovo izpadlo pred smrtjo. Obraba zob preiskava ni dala pozitivnih rezultatov. Ob stopalu je zelo močna, deloma bi lahko bila tudi posledica leve noge smo med kostmi stopalnic odkrili odlomek kleščastega ugriza. Od ohranjenih zob je kariozen bronastega predmeta z obročkom – del pincete (kat. eden, verjetno pa so bili kariozni tudi tisti, ki so izpa- št. 64). Med kostmi stopal smo dokumentirali temno dli. Telesna konstitucija je srednje robustna, telesna obarvana tla (vzorec št. 8); iz naravoslovne analize je višina je po kategoriji majhna. Zabeleženi so bili ka- razvidno, da gre za ostanek odmrlih rastlin in živali. zalci telesne aktivnosti, patološki znaki in epigenetski znaki. Pridatki v grobu 6 ( sl. 52; kat. št. 67−76): ob levi medenični kosti je ležala železna pasna spona (kat. št. 67) z ohranjenimi ostanki tkanine, gre za platneni vez. Malo nižje pod njo je ležala še manjša železna pa- 31 Monografije CPA 3 sna spona (kat. št. 68) z ostanki tkanine. Ob desnem je bil zapolnjen z zemljo in s prodom, naravoslovna boku, na zunanji strani stegnenice, pod podlahtnico preiskava ni pokazala prisotnosti organskih ostankov je ležalo več odlomkov železa, in sicer železen nož v vsebini lonca (vzorec št. 6). Ob desni goleni smo (kat. št. 70 in 72), železen okov torbice (kat. št. 69), opazili liso temnejše obarvane zemlje, kjer pa sodeč šilo z zanko (kat. št. 71), kresilni kamen (kat. št. 75) po naravoslovni preiskavi prav tako ne gre za ostanke in neprepoznavna odlomka železa (kat. št. 73 in 74). organskih snovi. Ob levi goleni je ležal lonec (kat. št. 76) z izviha- nim ustjem in s sledmi izdelave na vretenu. Lonec Slika 50 Pogled na grob 6 (foto M. Vinazza). Slika 52 Pridatki v grobu 6 (foto S. Pukšič). B vz 6 kost kovina 76 keramika SE 37 SE 38 kamen vzorec 68 67 vz 7 70–74 A B 69 75 A SE 38 SE 37 SE 313 Slika 51 Tloris in presek groba 6; M 1 :20 (izris M. Vinazza, M. Mihelič). 32 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Grob 7 Grobna jama, banjaste oblike v preseku in ovalnega tlorisa, je bila vkopana v prod v kv. E4. Usmerjena je bila v smeri vzhod−zahod. V dolžino je merila 2,3 m, v širino 0,8 m, ohranjena globina pa je bila 0,6 m. Na zahodni polovici je bil grob v zgornjem delu deloma presekan z mlajšim jarkom (SE 19/20), vkop jarka ni segal do skeleta ( sl. 53, 54). Polnilo groba (SE 39) sta sestavljala zelo temno siv- kasto rjav peščen melj in prod. Od geološke podlage se je polnilo ločilo po teksturi z več čvrstega pešče- nega melja in po prisotnosti rimskodobnega grad- benega materiala (8,5 kg), odlomkov rimskodobne lončenine (65 odlomkov) ter nekaj večjih kamnov lomljencev. Gradbeni material je ležal razpršeno, brez večjih koncentracij. V polnilu je bilo odkritih več od- lomkov taksonomsko in anatomsko neopredeljenih kosti ter odlomek nadlahtnice mikrosesalca (Micro- mammalia). V spodnjem delu polnila je ležal človeški skelet (skelet št. 7). V grobu je bila pokopana ženska, stara okrog 22 let ( adultus I), visoka 155,5 cm. Skelet je ležal na hrbtu, v iztegnjeni legi z desno roko ob telesu, levo rahlo pokrčeno na medenični kosti. Usmerjen je bil v smeri vzhod−zahod, z lobanjo na zahodni strani. Glava je bila obrnjena na levo lice, spodnja čeljustnica je bila premaknjena v desno stran. Kosti so večinoma ležale v anatomski legi, tudi pogačice so še ležale pravilno. Slika 53 Pogled na grob 7 (foto M. Vinazza). B kost kovina jantar SE 40 steklo 78 vzorec SE 39 82 81 85 vz 10 A B 77 vz 9 83 79 84 A SE 39 SE 40 SE 313 Slika 54 Tloris in presek groba 7; M 1 :20 (izris M. Vinazza, M. Mihelič). 33 Monografije CPA 3 Slika 55 Pridatki v grobu 7 (foto S. Pukšič). Slika 56 Deformirana lobanja iz groba 7 (foto P. Šuc). Skelet je bil srednje dobro ohranjen, slabše ohranje- krem sejanju polnila groba so bili najdeni še stekle- ne so bile predvsem kosti dlani. na jagoda (kat. št. 86), jantarna jagoda (kat. št. 87), Posebnost skeleta je umetna deformacija lobanje manjši železen žebljiček (kat. št. 80) in odlomek gli- ( sl. 56). Ohranjene so vse lobanjske kosti, glede na nenega vretenca (kat. št. 88). absolutne mere sodi lobanja v kategorijo dolgih in zelo ozkih lobanj, lobanjska prostornina je srednja. Obrazni del zaznamujejo široko čelo, zelo visoke, Drugi ohranjeni sledovi, ki jih povezujemo ekstremno hipsikonhne orbite in ozek ter visok nos. z grobiščem Pri lobanji gre za običajni tip frontno-okcipitalne de- formacije z uporabo krožne preveze, ki dovoljuje le V poznoantično obdobje verjetno spadajo tudi trije rast v višino. Zobje: ohranjeni sta obe čeljustnici in vkopi, ki so se v tlorisu videli v liniji v kv. D4 in E3 19 zob, kariozna sta dva zoba, obraba zob je rahla, ( sl. 35: SE 29/30, SE 31/32 in SE 35/36) in si jih ugriz normalen. Telesna konstitucija je gracilna, le razlagamo kot jame za kole oziroma vkope za teme- obe mečnici in skočnici sta bolj robustni; višina sodi lje. Vsi trije so bili dokumentirani na zgornjem nivo- v kategorijo povprečne srednje telesne višine. Zabe- ju proda in so se v tlorisu videli kot manjše temnejše leženi so bili kazalci telesne aktivnosti, patološki in lise s koncentracijo kosov rimskodobnega opečne- epigenetski znaki. ga gradbenega materiala. Vkopov ne znamo jasno Pridatki v grobu 7 ( sl. 55; kat. št. 77−88): ob desni opredeliti, menimo, da gre za ostanke lesenih struk-strani prsnice, na rebrih, je ležala železna samostrel- tur, ki bi bile lahko istočasne z grobiščem. Možno pa na fibula (kat. št. 77), druga železna samostrelna fi- je tudi, da so ti vkopi starejši, povezani z rimskodob- bula (kat. št. 78) pa je bila na levi strani prsi. V višini no poselitvijo. Nanjo namreč kažejo tudi kosi grad- ledvenih vretenc na desni strani prsnega koša je sku- benega materiala (odlomki tegul, imbreksov, drobci paj ležalo več jagod: manjša jagoda iz temno modre malte, kamni lomljenci), odkriti v jasni sekundarni steklene paste z rdečimi in belimi pikami (kat. št. legi, tudi v polnilih grobov ter posamično v plasti 82), večja jantarna jagoda (kat. št. 83), večja modro- nekdanje ornice. zelena steklena jagoda (kat. št. 84), manjša zelena Od severa proti jugu si vkopi sledijo v liniji ( sl. 58), steklena jagoda (kat. št. 85). Nad desno medenično prvi je vkop SE 35/36, v vogalu kv. D4 ( sl. 57). Vkop kostjo je ležala železna pasna spona (kat. št. 79), ob je plitev, v tlorisu skoraj okrogle oblike, premera desni golenici, na zunanji strani, pa je ležal kozarec približno 0,7 m. Vkopan je bil v prod SE 313, stene iz prozornega, zelo tankega stekla (kat. št. 81). Vse- so postopno prehajale v skoraj ravno dno na globini bine kozarca ni bilo mogoče določiti z opravljenimi 0,1 m. Dokumentiran je bil na spodnji meji nekdanje naravoslovnimi analizami (vzorec št. 10). Ob mo- ornice s prodom, kjer je bil viden kot temno rjava 34 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev lisa, v kateri je bilo nekaj odlomkov rimskodobnega delu pa leže. V polnilu vkopa so bili odkriti drobci gradbenega materiala. anatomsko in taksonomsko nedoločljivih kosti. Dobra dva metra bolj južno je bil v kv. E3 doku- Tretji vkop (SE 31/32) je ležal v kv. E3 ( sl. 61). Vkop mentiran naslednji podoben vkop SE 29/30 ( sl. 60) je bil ovalne oblike v tlorisu in U oblike v preseku, okrogle oblike v tlorisu, U oblike v preseku, ki je v velikosti 0,8 × 0,5 m, globok je bil dobrih 0,2 m. premeru meril približno 0,6 m in je bil globok 0,15 m Polnilo vkopa se je v tlorisu videlo kot koncentraci- ( sl. 59). Zapolnjevali so ga trdno sprijet peščen melj temno rjave barve, prod, večji kamni lomljenci in večji kosi rimskodobnega gradbenega materiala, kosi 30 zidakov in tegul (3,3 kg) ter posamezni drobci malte in odlomek lončenine. Ob robu vkopa so bili kosi gradbenega materiala postavljeni pokončno, med njimi tudi ročaj amfore (kat. št. 34), v osrednjem 29 36 Slika 59 Tloris in presek vkopa SE 30; M 1 :20 (izris M. Mihelič). 35 Slika 57 Tloris in presek vkopa SE 36; M 1 :20 (izris V. Tratnik). Slika 60 Polnilo vkopa SE 29 (foto M. Vinazza). Slika 58 Pogled na okrogle vkope (foto V. Tratnik). Slika 61 Polnilo vkopa SE 31 (foto M. Vinazza). 35 Monografije CPA 3 ja odlomkov rimskodobnega gradbenega materiala (5,5 kg) in večjih kamnov lomljencev. V zgornjem delu polnila je bilo tudi nekaj odlomkov anatomsko in taksonomsko nedoločljivih kosti in nekaj drobcev lončenine. V spodnjem delu polnila ni bilo gradbe- nega materiala. a vzhodni strani je bil vkop presekan z novoveškim jarkom. 36 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 6 Novoveško obdobje Vesna Tratnik Obrisi vzporednih jarkov, ki so potekali v smeri se- odkriti manjši odlomki rimskodobnega gradbenega ver−jug, so se na najdišču pokazali že takoj po čišče- materiala (skupaj 5 kg), posamezni odlomki novoveš- nju za strojnim izkopom ( sl. 62). V kvadrantih od A2 ke lončenine in posamezni odlomki živalskih kosti, do E4 so bili jarki dokumentirani od severnega roba v jarku SE 19/20 tudi nekaj odlomkov rimskodob- najdišča (se nadaljujejo v severni presek izkopa), na ne lončenine (kat. št. 32). Najdbe so povečini ležale zgornjem nivoju geološke podlage, kjer so bile linije razpršeno, brez opaznih večjih koncentracij, razen v jarkov tudi bolj jasno vidne. Jarkom smo sledili do primeru koncentracije kosti in kamnov znotraj jarka linije večjega jarka (SE 33/34), ki je potekal na južni SE 33. V polnilih jarkov, ki so sekali grobove, smo strani, prečno v smeri vzhod−zahod, po celotni širini izkopnega polja, in se je nadaljeval v vzhodni in za- hodni presek. Gre za šest vzporednih plitvih podolgovatih jar- kov ( sl. 63: SE 7/8, SE 9/10, SE 13/14, SE 15/16, SE 17/18, SE 19/20), vkopanih v prod, banjaste oblike v preseku, ki so bili široki približno 1 m in globoki do 0,2 m. Razmik med posameznimi jarki ni bil enakomeren. Zapolnjeni so bili s podobnim ilovnatim peskom in prodom, sipke, drobljive kon- sistence, temno rjave barve. V polnilih jarkov so bili Slika 62 Pogled na novoveške jarke (foto M. Vinazza). A B C D E 4 14 8 6 16 18 10 TJ 1 313 3 TJ 2 41 2 44 44 34 41 34 1 41 Slika 63 Novoveški jarki, tloris; M 1 :200 (izris M. Vinazza). 37 Monografije CPA 3 odlomkov taksonomsko in anatomsko neopredelje- nih kosti. Kaže, da je ta jarek mlajši od že opisanih jarkov za trte. V polnilu jarka smo odkrili tako odlomke rim- skodobnega gradbenega materiala kot tudi glazirane novoveške lončenine.27 Jarka glede na širino in glo- bino ne moremo povezovati s kmetijsko dejavnostjo na tem prostoru, morda ga lahko razumemo v konte- kstu okopov frontne linije 1. svetovne vojne, čeprav Slika 64 Pogled na presek jarka SE 33/34 (foto v polnilu ni bilo značilnih najdb. Južno od jarka se V. Tratnik). naraven greben spušča na nižjo teraso in na tem delu odkrili tudi posamezne človeške kosti. Glede na to, ni bilo ohranjenih arheoloških struktur. da sta dva jarka deloma poškodovala grobove in ker so bili v polnilih jarkov odkriti tudi odlomki novo- veške lončenine (kat. št. 31), so jarki zanesljivo mlajši od grobov, domnevno novoveški. Razumemo jih kot sled kmetijske obdelave tal na tej parceli. Po širini in globini jarki ustrezajo vkopom za vrste za trte. Tako interpretacijo potrjuje tudi Franciscejski kataster, na kateremu je na tej parceli označen vinograd. Prečni jarek SE 33/34 ( sl. 63, 64) je bil vkopan v prod in je potekal v smeri vzhod−zahod po kvadrantih od A2 do E1. Vkop U oblike v preseku je bil dolg 17,5 m, širok 1,7 m in globok do 0,5 m. Jarek se je nadaljeval v vzhodni presek izkopnega polja. Glede na stratigrafsko sosledje predvidevamo, da je ta jarek mlajši od vzdolžnih jarkov za trte. Na treh mestih smo znotraj jarka zabeležili tri večje kupe kamnov lomljencev, med katerimi so bili tudi odlomki rim- skodobnega gradbenega materiala in živalskih kosti (koncentracije smo označili kot SE 44; kv. A2, C2, E2). Med živalskimi kostmi iz SE 44 so bile določlji- ve kosti goveda in drobnice. Skupaj je bilo v jarku odkritih 17 kg rimskodobnega gradbenega materia- la (tegule, imbreksi), odlomki železa, rimskodobne lončenine, novoveške lončenine in odlomka stekla. V jarku blizu uničenega groba 4 pa smo odkrili tudi odlomke človeških kosti, in sicer odlomke lopatice, korpus dlančnice, prstni členek roke in del lobanje, ki sodeč po rezultatih antropološke analize pripadajo odrasli osebi, nedoločljivega spola. Nekaj odlomkov kosti, verjetno odraslega človeka, smo odkrili tudi v kv. D2. V polnilu jarka (izven SE 44) je bilo odkritih tudi več fragmentov kosti goveda in prašiča ter več 27 Gre za manjše odlomke ostenj glazirane novoveške lončenine, ki niso bili izrisani. 38 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 7 Opredelitev najdb Vesna Tratnik, Špela Karo V opredelitvi najdb so upoštevane najdbe, odkrite pri v uporabi od 4. do 6. stoletja. Pri nas so pogosti na predhodnih arheoloških raziskavah v letu 2009, in najdiščih iz poznorimskega obdobja.31 najdbe z izkopavanj leta 2011. Odkriti so bili odlomki kuhinjske keramike (kat. št. 90, 95 in 96), ostenja so okrašena z grobim metli- čenjem. Glede na fakturo (trdo, redukcijsko žgano z 7.1 Rimska doba vključki apnenca) smo jih umestili v pozno rimsko obdobje. Vesna Tratnik Analogije za sklede (kat. št. 89) so poznane iz Fur- lanije, kjer se najpogosteje pojavljajo od 3. do 5. sto- Odlomki rimskodobne lončenine so bili odkriti po- letja.32 Navznoter nagnjeno ustje ima ravno odrezan samično v testnih jarkih iz leta 2009 in v plasti orni- rob, na zunanji strani ostenja, na najbolj usločenem ce ter polnilih grobov in jarkov, izkopanih leta 2011. delu pod ustjem, je odtisnjen vrvičast okras. Odlo- Med starejše najdbe sodi odlomek vinske amfore mek je zelo trdo žgan, z obilnimi primesmi finih zrn oblike Dressel 6A (kat. št. 1).28 V cesarsko obdobje apnenca in bele sljude, površina je gladka. lahko datiramo tudi odlomka ročaja vinske amfore oblike Dressel 2-4 (kat. št. 3 in 7),29 odkrita severno Odkrit je bil tudi odlomek širokega klekastega ustja od grobišča, v testnem jarku 2, leta 2009. in ostenja steklene čaše ali svetilke na olje (kat. št. Med poznorimsko keramiko sodijo odlomki afri- 91). Odlomka ne moremo zanesljivo opredeliti; lahko ških in vzhodnomediteranskih amfor. Ustje amfore bi sodil k čašam oblike Isings 106, za katere je potrje- (kat. št. 32) sodi k obliki Keay 25. Takšne amfore na ta dvojna uporaba.33 tunizijskega izvora, srednjih dimenzij, so služile za Med kovinskimi najdbami, odkritimi izven grobov, prevoz olja. Delimo jih na več različic, ki se ločijo prevladujejo kovani žeblji z okroglo ali s kvadratno tudi kronološko, zgodnje so datirane v konec 3. do glavico (kat. št. 12, 18, 20, 23, 30, 35−38), ki pa jih začetek 4. stoletja, mlajše pa v prvo polovico 5. sto- ne moremo ožje časovno opredeliti. Odkrit je bil tudi letja.30 Odkrit odlomek je premajhen za natančnejšo koničast predmet z vidnim šivom in luknjico na tulcu časovno določitev. (kat. št. 16). Morda gre za konico na ročaju kopja. Odlomka ročaja in ostenja amfore/vrča (kat. št. 93 Časovna opredelitev najdb je pokazala, da gre za in 94) smo glede na sljudasto, v prelomu rdečo faktu- najdbe, ki so relativno starejše od odkritih grobov ro in plitvo narebreno ostenje opredelili kot MRA 3/ in so se nahajale v sekundarni legi, v ornici, polnilih LRA 3. Starejši enoročajni vrči (MRA 3) se na Jadra- grobov in novoveških jarkov. Kažejo na to, da je bilo nu pojavijo v 3. stoletju. Klasična oblika teh vzhod- širše območje najdišča v uporabi oziroma poseljeno nosredozemskih amfor z dvema ročajema pa je bila že od cesarskega obdobja naprej. 28 Panella 2001, 195. 31 Modrijan 2011, 152, 153. 29 Panella 2001, 194; Arthur, Williams 1992, 250. 32 Cividini 2010, 559, 563, 564, Fig. 3, 4. 30 Bonifay 2004, 119−122. 33 Uboldi 1995, 113–114. 39 Monografije CPA 3 7.2 Obdobje preseljevanja ljudstev Špela Karo Med sedmimi grobovi, odkritimi med izkopavanji, so bili pridatki odkriti pri petih skeletih (grobovi 1, 2, 5–7), dva sta bila brez najdb (grobova 3 in 4). V grobu 1 je na vsaki rami pokojnice ležala dobro oh- ranjena srebrna pozlačena ločna fibula z okrasom, izdelanim v tehniki klinastega vreza ( sl. 65, 66). Pol- krožno oblikovana glava fibule s petimi roglji je okra- šena z vrezanima, simetrično postavljenima spirala- ma. Osrednji greben loka je rahlo dvignjen, vanj sta vtisnjeni dve vrsti nasproti si postavljenih trikotnikov. Rombasto oblikovana noga je okrašena z vrezi, rob pa z dvojnim nizom trikotnikov. Trikotniki na loku in nogi so izdelani v tehniki niello. Na vsaki strani noge Slika 65 Fibula (kat. št. 41) iz groba 1 (foto K. Brešan). je okroglo ležišče za okrasni kamen; ohranjen je le en kamen rdeče barve – almandin (kat. št. 42).34 Noga med izkopavanji leta 2009 v predelu pasu otroškega se zaključuje s stilizirano živalsko glavico. Fibula (kat. skeleta v grobu 34. Srebrna ulita in pozlačena fibula št. 41) ima na hrbtni strani ohranjene ostanke železne s petimi profiliranimi roglji ima robove glave in noge peresovine in tkanine ( sl. 67). ter dvignjen greben na sredi loka okrašene s triko- Ločne fibule z roglji so izdelane iz brona ali srebra tniki, izdelanimi v tehniki niello, v okroglih ležiščih s pozlato in se razlikujejo po velikosti, številu rog- v vogalih noge pa sta ohranjena polkrožno brušena ljev, oblikovanosti in zaključku noge ter okrasu. Na granata; noga se zaključuje v podobi živalske glavice.41 podlagi značilnosti jih je moč razvrstiti v več tipov Z istega najdišča je tudi nekoliko manjša bronasta in njihovih različic, ki kažejo na njihovo časovno in ločna fibula iz groba 54/2009, ki slednjo oblikovno geografsko razprostranjenost ter delavnico.35 posnema, vendar je zaradi uporabe manj dragocene- Na slovenskih najdiščih so bile ločne fibule z roglji, ga materiala in manj natančne izdelave najverjetneje s polkrožno glavo s spiralnim okrasom in z rombas- nastala v lokalnem okolju.42 Par srebrnih pozlačenih to oblikovano nogo z vrezanim rombičnim okrasom fibul iz ženskega groba 1 v Dravljah se od mirenskih odkrite na grobiščih v Dravljah36 in V Lajhu v Kranju,37 loči po zaključku noge, le-ta se namreč zaključuje z kot naselbinski najdbi na Gradcu pri Veliki Strmici38 okrasnim kamnom, od katerega se je ohranilo le vlo- in Zidanem gabru nad Mihovim39 ter kot naključna žišče zanj.43 Spodnji del noge z enakim zaključkom in najdba v Ljubljani.40 Mirenskemu paru je najbolj po- rombičnim okrasom je bil najden tudi med gradivom dobna fibula s kranjskega grobišča V Lajhu, najdena z območja rimske Emone.44 Naključno odkriti fibuli iz dveh poznoantičnih naselbin sta prav tako le delno 34 Za izvor almandina glej poglavje 8.1. ohranjeni. Z Gradca pri Veliki Strmici se je ohranila 35 Vinski 1972–73; Bierbrauer 1975, 85–114; Knific 2005, 332. glava manjše bronaste ločne fibule s petimi roglji in 36 Slabe 1975, 13, t. 1: 1, 2. 37 Fibula je bila odkrita med izkopavanji leta 2009. Za 41 Urek et al. 2016a, 144–145, 231–233; Urek et al. informacijo se najlepše zahvaljujem Tilnu Podobniku. 2016b, 64, t. 101: 6. 38 Klasinc 1999, 18, t. 1: 2. 42 Urek et al. 2016a, 233; Urek et al. 2016b, 64, t. 101: 6. 39 Bitenc, Knific 2001, 68–69, kat. št. 215. 43 Slabe 1975, 13, 57–59, t. 1: 1, 2; Bitenc, Knific 2001, 40 Bitenc, Knific 2001, 68, kat. št. 211; Bitenc, Knific 65, 66, kat. št. 202. 2008, Fig. 2: 14. 44 Bitenc, Knific 2001, 68, kat. št. 211; Knific 2005, 334. 40 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Slika 67 Fibula (kat. št. 41) z ostanki železne peresovine na hrbtni strani (foto K. Brešan). okrasom noge,53 medtem ko H. Kühn skupino fibul s polkrožno glavo, okrašeno s spiralnim okrasom, in z rombasto nogo opredeli kot tip Gursuf.54 Nji- hov izvor domneva v južni Rusiji, na Krimu, kjer so tudi najštevilnejše in se pojavijo že v zadnji četrtini Slika 66 Fibula (kat. št. 42) iz groba 1 (foto K. Brešan). 4. stoletja in so v uporabi do 7. stoletja.55 Razširile spiralnim okrasom,45 srebrna fibula z Zidanega gabra so se vse do srednje in zahodne Evrope, kjer so raz- pa je bila namerno zvita v kepico. Ohranjena sta pol- meroma pogoste predvsem v Panoniji, časovno pa krožno oblikovana glava s petimi roglji in delom loka jih je glede na zgodovinske dogodke moč uvrstiti v ter noga, medtem ko osrednji del manjka. Površina drugo polovico 5. (podonavski primerki) ter v zadnje obeh fibul je okrašena v tehniki klinastega vreza, v desetletje 5. stoletja in prvo polovico 6. stoletja (ital- osrednjem polju glave sta po dve spirali, nad njima pa ski in južnonemški primerki).56 V čas med drugo po- narobe obrnjen trikotnik. Na nogi fibule z Zidanega lovico 5. stoletja in letoma 520/530 so datirane tudi gabra so vrezani rombi, zaključuje pa se s stilizirano ločne fibule s polkrožno glavo in z rombasto nogo z živalsko glavico in z okroglim ležiščem za okrasni ka- najdišča Altenerding, med katerimi je tudi fibula, po- men, ki manjka.46 dobna mirenskemu paru, sicer brez okrasa niello vtis- Na širšem območju lahko primerjave mirenskemu njenih trikotnikov.57 Slednja pripada varianti 2 tipa paru fibul najdemo v Brescii,47 Weimarju,48 Straubin- Gursuf, za katero je značilen podolžno razčlenjen lok gu,49 Altenerdingu,50 na najdiščih Szentes-Kökényzug s stranskima grebenoma in z osrednjim rebrom, ki in Szentes-Nagyhegy51 ter v Trentu.52 V. Bierbrauer jih je pogosto okrašen s trikotniki, izdelanimi v tehniki uvršča v skupino ločnih fibul z vrezanim rombičnim niello.58 Fibule variante 2 se v primerjavi z varianto 45 Klasinc 1999, 18, 32–35, t. 1: 2; Bitenc, Knific 2001, 67–68, kat. št. 209; Bitenc, Knific 2008, Fig. 2: 8. 53 Bierbrauer 1975, 104–106. 46 Bitenc, Knific 2001, 68–69, kat. št. 215; Bitenc, 54 Mednje sicer spadajo tako fibule, ki imajo na glavi tri Knific 2008, Fig. 2: 13a, 13b. ali pet rogljev, kot tudi take z rombasto oblikovano nogo, 47 Werner 1961, 25, Taf. 18: 80a, 80b; Bierbrauer 1975, okrašeno s spiralami, ter fibule brez okrasnih kamnov na 104, 339, tav. 52: 1. nogi (Kühn 1974, 728–742; Losert, Pleterski 2003, 102). 48 Bierbrauer 1975, 104, tav. 73: 3; Kühn 1981, 388–389, 55 Ločne fibule z južnoruskih najdišč imajo nekoliko Taf. 87: 596. drugače oblikovan lok, ki ni ploščat, ne pojavlja pa se niti 49 Geisler 1998, 26, Taf. 24: 1, 2 (grob 100). okras vtisnjenih niello trikotnikov (prim. Werner 1961, 50 Sage 1984, 351, Taf. 173: 4; 186: 6; Losert, Pleterski 31–32, Taf. 31; 32; 33: 124–126; Kühn 1974, Taf. 261: 2003, 95, Abb. 9: 3. 64/31–35; 262: 64/36–59). 51 Vinski 1972–73, 193–195, op. 84, t. 2: 24, 25; Kühn 56 Kühn 1974, 727, 729, 738–739, Karte 24. 1974, 732, 734, Taf. 261: 64/19, 46/23; Slabe 1975, 58, 59. 57 Losert, Pleterski 2003, 95, Abb. 9: 3. 52 Cavada 1994, 228, sl. III.131, III.132. 58 Losert, Pleterski 2003, 102. 41 Monografije CPA 3 1 redko pojavljajo na prostoru okoli Črnega morja, Fibula (kat. št. 77) ima razmeroma kratek lok in dol- jedro njihove razširjenosti je zahodneje, tako v gepid- go nogo, katere konec je odlomljen. Zaradi močne skem naselitvenem prostoru kot tudi v severni Italiji, korodiranosti ni razvidna dolžina peresovine, ki je na današnjem Slovaškem, na bavarskih in alamanskih poleg zaključka noge eden izmed tipoloških kriterijev grobiščih ter na saškem in tirinškem naselitvenem za natančnejšo opredelitev fibule, zato jo je z neko- območju. Gre za t. i. podonavsko obliko iz druge po- liko dvoma mogoče uvrstiti med samostrelne fibule lovice 5. stoletja do okoli leta 500.59 s trdnim nosilcem igle pozne sheme tipa Invillino, Na podlagi primerjav mirenski fibuli spadata v široko za katerega so značilni kratka peresovina, polkrožen razširjeno skupino »vzhodnogotskih« ulitih ločnih fi- kratek lok in dolga noga.64 V primeru, da je imela bul s polkrožno oblikovano glavo z roglji, z rombasto fibula uvit, zapognjen ali gumbast zaključek noge, nogo in okrasom, izvedenim v tehniki klinastega vre- bi spadala v tip Lauriacum, ki je pravzaprav različica za, ki so okvirno datirane v drugo polovico 5. stoletja tipa Invillino in ima enak krog razprostranjenosti ter in prvo polovico 6. stoletja in se pojavljajo predvsem časovno umestitev.65 Na slovenskem ozemlju so bile na vzhodnogotskem in gepidskem naselitvenem ob- fibule tipa Invillino najdene v naselbinah na Tonov- močju od Črnega morja, srednjega Podonavja in Pa- covem gradu nad Kobaridom66 in na Ajdni nad Poto- nonije do Italije, kamor so Vzhodni Goti prodirali ki,67 na kranjskem grobišču V Lajhu,68 na grobišču na tudi prek našega ozemlja.60 So pogost pridatek v ger- blejski Pristavi69 in na Mostu na Soči.70 Razprostra- manskih ženskih grobovih, kjer se večinoma pojav- njenost fibul tega tipa kaže na njihovo zgoščevanje v ljajo v paru. S parom fibul je bila obleka lahko speta jugovzhodnoalpskem prostoru, čeprav je nekaj pri- na ramenih, kot kaže najdba iz Mirna, ali pa v predelu merkov tudi z zahodnega Balkana.71 pasu, kot kažeta fibuli iz draveljskega groba 1.61 Drugo mirensko fibulo iz istega groba (kat. št. 78) Drugi par, oblikovno popolnoma drugačnih fibul, je lahko pripišemo tipu Viminacium, za katerega so spenjal obleko na ramenih pokojnice iz groba 7 (kat. značilni ozka spirala, masiven ali trakast lok, kratka št. 77 in 78). Železni fibuli pripadata tipu samostrel- noga z nosilcem igle, enako dolgim kot noga, in za- nih fibul s trdnim nosilcem igle, ki jih je za slovenski vihan, zvit ali kroglasto odebeljen zaključek noge.72 prostor zbrala in pregledno obdelala Tina Milavec.62 So nekoliko bolj masivne kot fibule tipa Invillino in Razvoj fibul tega tipa sega v konec 2. in začetek 3. Lauriacum, posamezni primerki pa imajo tako kot stoletja, na izvorno območje v srednjem Podonavju; v drugi polovici 5. stoletja in v prvi polovici 6. stole- 64 Schulze Dörrlamm 1986, 639–641; Milavec 2009, tju pa so se razširile na prostor nekdanjega zahodne- 240–241; Milavec 2011a, 24–27. ga dela rimskega cesarstva, torej v Germanijo in Bar- 65 Schulze Dörrlamm 1986, 642–643; Milavec 2009, barik.63 Mirenski fibuli sta precej korodirani in delno 241; Milavec 2011a, 27, sl. 2. 2. 66 Tri fibule so bile najdene v plasti poznoantične faze poškodovani, tako da je težko razpoznati nekatere 2 in ruševine stavbe 1, ki je propadel ob koncu 6. stoletja značilnosti, po katerih se med seboj ločijo posamezni (Milavec 2009, 240; Milavec 2011a, 25–26, t. 2: 15, 16; 3: 2). tipi fibul s trdnim nosilcem igle. 67 Fibula je bila najdena v objektu na spodnji terasi ob vhodu v naselbino. Objekt je bil uničen v drugi polovici 6. stoletja (Sagadin 2006; Milavec 2009, 240, sl. 5). 68 Stare 1980, 62, t. 53: 4; Schulze Dörrlamm 1986, sl. 56: 10; 58; Milavec 2009, 240, sl. 3; Urek et al. 2016a, 59 Losert, Pleterski 2003, 102, Liste A74.2 (v seznamu 179, 235; Urek et al. 2016b, 75, t. 133: 1 (grob 91, izko- so podane primerjave fibul z drugih najdišč, skupaj z da- pavanja l. 2010). Fibula iz groba 91 je bila najdena na levi tacijo). strani prsnega koša pokojnice. 60 Vinski 1980, 20; Knific 2005, 334; Bitenc, Knific 69 Blejska fibula je za razliko od drugih naštetih srebrna 2008, 103. (Milavec 2009, 240, sl. 6). 61 Klasinc 1999, 31–35; Losert, Pleterski 2003, 94–95; 70 Cunja, Mlinar 2010, 129, kat. št. 210. Knific 2005, 333, 334; Bitenc, Knific 2008, Fig. 3. 71 Milavec 2011a, 26–27, sl. 2. 1. 62 Milavec 2009; Milavec 2011a, 24–29. 72 Schulze Dörrlamm 1986, 605–608, Abb. 11; Milavec 63 Milavec 2009, 239. 2009, 240. 42 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev mirenska fibula zavit zaključek noge nekoliko podalj- nosila po germanski modi, torej v paru na ramenih.83 šan in presega dolžino noge.73 Na slovenskih najdi- To potrjuje domneve tistih avtorjev, ki samostrelne ščih so redke. Glede na velikost, razmerje med dolži- fibule s trdnim nosilcem igle, najdene tudi v ženskih no loka in noge je mirenski še najbolj podobna fibula grobovih v paru, povezujejo z vzhodnogermanski- z grobišča V Lajhu, odkrita v predelu pasu pokojnice mi ženskami in z njihovim načinom nošnje.84 Teza o v grobu 77, izkopanem leta 2009, ki sicer nima ohra- germanskem izvoru mirenskega para je podkrepljena njenega nosilca za iglo na nogi in ki je opredeljena kot še z antropološkimi ugotovitvami, saj je imela pokoj- tip Lauriacum.74 En primerek je bil odkrit še na Lim- nica z uporabo krožne preveze umetno preobliko- berku nad Veliko Račno75 in ima za razliko od mi- vano lobanjo.85 Kljub vsemu se glede na vedno bolj renske fibule peresovino speljano nad lokom fibule.76 očitno dvojnost odkritih kontekstov s samostrelnimi Fibule tipa Viminacium spadajo v vmesno obdobje fibulami s trdnim nosilcem igle zdi, da so jih uporab- med samostrelnimi fibulami zgodnje in pozne sheme ljali tako Romani kot Germani.86 in so pogoste predvsem na Balkanu, v kastelih in na Del ženske kot tudi moške noše so pasne garniture, grobiščih vzdolž donavskega limesa od Panonije da- od katerih se ohranijo predvsem kovinske spone in lje in v zaledju.77 Številne so na bolgarskih najdiščih različno oblikovani okovi. Na mirenskemu grobišču Pernik in Iatrus-Krivina.78 Fibulam tega tipa se kot so razmeroma številne pasne spone brez okova, ki zaenkrat najzahodnejši primerek pridružuje tudi mi- so bile v predelu medenice odkrite v vseh petih gro- renska fibula.79 bovih s pridatki. Pasne spone iz grobov 1, 2 in 5 so Oba omenjena tipa fibul, Invillino in Viminacium, izdelane iz srebra (kat. št. 43, 53 in 63; sl. 68–71). se pojavljata v drugi polovici 5. in v prvi polovici 6. Obroč je ovalne oblike, okroglega preseka in stanjšan stoletja, pri čemer je težišče razprostranjenosti tipa na delu, kjer je nanj pritrjen trn. Trn je na enem kon- Invillino predvsem v jugovzhodnoalpskem prosto- cu raven, na drugem sega čez rob spone. Na sponi iz ru, medtem ko so fibule tipa Viminacium na taistem groba 5 (kat. št. 63) so bili na spodnji strani ohranje- prostoru redkejše.80 Bolj polemične pa so razprave o ni še ostanki tkanine ( sl. 71). njihovi pripadnosti romanskim staroselcem ali ger- Pasne spone v grobovih 6 in 7 so izdelane iz železa manskim ljudstvom.81 Čeprav je bila večina fibul s (kat. št. 67, 68 in 79). Sponi iz groba 6 sta različ- trdnim nosilcem igle v Sloveniji do zdaj najdena na nih velikosti, manjša ovalne in večja ledvičaste obli- višinskih naselbinah ali po ena v grobovih, kar kaže ke, obe z ohranjenimi ostanki tkanine na spodnjem v prid pripadnosti romanskim staroselcem,82 je bil delu, pasna spona iz groba 7 pa je ovalne oblike (kat. mirenski par fibul odkrit v grobu ženske, ki je fibuli št. 79). Glede na obliko, velikost in lego v grobu so mirenske spone najverjetneje uporabljali za spenjanje pasu, spono v grobu 6 (kat. št. 68) pa morda za zape- njanje torbice, saj sta bili v predelu pasu najdeni dve, 73 Prim. Ivanišević, Kazanski, Mastykova 2006, fig. 8: 16. poleg njiju pa še okov torbice (kat. št. 69). Ovalne 74 Urek et al. 2016a, 170, 235; Urek et al. 2016b, 72, pasne spone, izdelane iz srebra, brona ali železa, so t. 126: 1 (grob 77, izkopavanja l. 2009). 75 Bitenc, Knific 2001, 29, kat. št. 74; Milavec 2009, sicer ena izmed najbolj razširjenih oblik spon tako v t. 1: 1. moških kot tudi ženskih grobovih iz obdobja prese- 76 Pflaum 2000, 24, t. 14: 96; 117. ljevanja ljudstev, predvsem v drugi polovici 5. stoletja 77 Schulze-Dörrlamm 1986, 606; Ivanišević, Kazanski, Mastykova 2006, 17, fig. 8: 13–16; Milavec 2009, 240. 78 Gomolka-Fuchs 1995, 96–97, Taf. 2: 6, 7 (s citiraa- nimi starejšimi objavami najdišča); Gomolka-Fuchs 2007, 83 Enako tudi npr. par fibul tipa Viminacium na 279, Taf. 4: 1475–1480. istoimenskem najdišču (Ivanišević, Kazanski, Mastykova 79 Milavec 2009, sl. 1. 2006, pl. 6: grob 38). 80 Milavec 2009, 240, 241, sl. 1; 4. 84 Uenze 1992, 141; Gomolka-Fuchs 1995, 97. 81 Milavec 2009, 240, 243 s citirano literaturo. 85 Glej poglavje 8.2, str. 61–62. 82 Milavec 2009, 243. 86 Milavec 2009, 243; Milavec 2011a, 28–29. 43 Monografije CPA 3 Slika 68 Pasna spona (kat. št. 43) iz groba 1 (foto Slika 69 Pasna spona (kat. št. 53) iz groba 2 (foto K. Brešan). K. Brešan). in v 6. stoletju, pojavljajo pa se tudi še v 7. stoletju.87 šen ali pa ima vrezan oziroma tavširan okras pošev- Spone z ravno odrezanim trnom iz mirenskih grobov nih linij. 94 Spone ledvičaste oblike so bile izdelane po spadajo med starejše oblike, ki so jih uporabljali v poznoantičnih vzorih in se pojavljajo med gradivom 5. stoletju in prvi polovici 6. stoletja.88 Na slovenskih različnih germanskih skupin, predvsem med letoma najdiščih so bile odkrite predvsem na grobiščih iz ob- 450 in 550.95 dobja preseljevanja ljudstev, tj. v Dravljah,89 V Lajhu V ženskih grobovih iz obdobja preseljevanja ljudstev v Kranju90 in na Rifniku,91 kot tudi med naselbinski- so pogoste steklene in jantarne jagode, ki so bile na- mi najdbami v poznoantičnih višinskih naselbinah.92 nizane na ogrlici ali zapestnici, lahko pa so visele na Ledvičasta pasna spona iz groba 6 (kat. št. 67), ki trakovih, pritrjenih na pas. Primerjave zanje najdemo po obliki nekoliko odstopa od drugih mirenskih spon na številnih najdiščih 5. in 6. stoletja.96 V mirenskem ( sl. 72), ima najboljšo primerjavo na draveljskem gro- grobu 1 sta bili v spodnjem delu prsnega koša dve bišču, kjer je bila zelo podobna pasna spona odkrita jantarni jagodi različnih velikosti (kat. št. 50 in 51; kot naključna najdba izven grobnih celot. Sponi se sl. 73), v grobu 7 pa na desni strani prsnega koša po- ujemata po obliki, velikosti in po okrasu poševnih leg večje jantarne jagode (kat. št. 83) še okrogla ste- vrezov.93 Tako oblikovane spone so razmeroma po- klena jagoda temnomodre barve z rdečim in belim goste v germanskih grobovih; obroč je lahko neokra- vzorcem (kat. št. 82), večja modrozelena (kat. št. 84) 94 Npr. na bavarskih grobiščih v nemškem Straubingu (Geisler 1998, 12, 24, 65, 114, 190, Taf. 11:1 (grob 47); 21: 1 (grob 94); 61: 1 (grob 240); 61: 1 (grob 241); 109: 1 (grob 357); 188: 1 (grob 517); 358: 357, 47, 517) in Altenerdingu 87 Prim. Losert, Pleterski 2003, 195–200, 305–306, Abb. (Losert, Pleterski 2003, 202–203, 307–308, Abb. 33), kjer 30; 31. so bile skoraj brez izjeme najdene v predelu pasu pokojni- 88 Miletič 1970, 144; Vinski 1980, 23; Klasinc 1999, 46, 47. kov obeh spolov. 89 Slabe 1975, 64–67. 95 Slabe 1975, 66; Losert, Pleterski 2003, 202. 90 Stare 1980, t. 3: 1, 2; 15: 6; 29: 8; 31: 8 idr.; Urek et al. 96 Npr. Slabe 1975, 51–53; Vinski 1980, 23; Bitenc; 2016a, 246, sl. 152. Knific 2001, 65–66, kat. št. 202; 71, kat. št. 224; 80, kat. 91 Bolta 1981, t. 8: 4. št. 257; 82, kat. št. 266; Losert Pleterski 2003, 250–262; 92 Npr. Tonovcov grad (Milavec 2011a, 40, t. 7: 11–27). Ivanišević, Kazanski, Mastykova 2006, 51–117; Podobnik 93 Slabe 1975, 31, t. 18: 3. 2016, 53–60. 44 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Slika 70 Pasna spona (kat. št. 63) iz groba 5 (foto Slika 71 Pasna spona (kat. št. 63) iz groba 5 z ostanki K. Brešan). tkanine na zadnji strani (foto K. Brešan). in manjša zelena steklena jagoda (kat. št. 85) ter v polnilu groba odkriti še prozorna steklena (kat. št. 86) in jantarna jagoda (kat. št. 87). Jantarni jagodi iz groba 1 (kat. št. 50 in 51; sl. 73) in večja iz groba 7 (kat. št. 83)97 so bile nekdaj glede na lego ob odkritju najverjetneje nanizane na ogrlici, čeprav so jagode te velikosti lahko obešene tudi na trakovih, visečih s pasu.98 Podobno veliki sta na pri- mer jagodi iz groba 3/2004 z grobišča V Lajhu, kjer so se ohranile le štiri različno velike jagode, dve jan- tarni in dve stekleni, ki so sestavljale krajšo ogrlico,99 ter jantarna jagoda oziroma obesek iz groba 35/2009 z istega grobišča, ki je bil odkrita v višini kolen otro- škega skeleta, torej je bil uporabljen kot eden izmed obeskov na trakovih pasu.100 Tudi za steklene jagode iz groba 7 lahko domne- vamo, da so bile del ogrlice, saj so ležale v prsnem predelu ženskega skeleta ( sl. 54, 55). Množičnost Slika 72 Ledvičasta pasna spona (kat. št. 67) iz groba 6 z vrezanim okrasom na obroču (foto K. Brešan). uporabe jantarnih jagod različnih oblik in velikosti v kombinaciji z raznobarvnimi steklenimi jagodami je razvidna med gradivom grobišč iz obdobja prese- 97 Tudi naknadno odkrita manjša, nekoliko poškodovaa- na, ploščata jantarna jagoda (kat. št. 87) je bila najverjet- neje nanizana na isti ogrlici. 98 Prim. Losert, Pleterski 2003, 71–73, 263, Abb. 58: 1–22. 99 Podobnik 2016, 53–54, 107–108, t. 3: 1. 100 Urek et al. 2016a, 238; Urek et al. 2016b, 65, t. 102: 2 (grob 35/2009). Slika 73 Jantarni jagodi iz groba 1 (foto K. Brešan). 45 Monografije CPA 3 Slika 74 Železen okov torbice iz groba 6 (foto K. Brešan). ljevanja, med drugim tudi na grobišču v Viminaciju, menimi lisami je nanizana tudi na ogrlici, ki jo hrani kjer najdemo primerjave za temnomodro stekleno Narodni muzej Slovenije; sestavljena je bila iz jagod z jagodo z belimi in rdečimi lisami (kat. št. 82); te so dveh najdišč, in sicer Svete gore v Zasavju in Kiclja pri nanizane na ogrlico skupaj z jantarnimi jagodami v Gorenji vasi pri Šmarjeti.104 Na grobišču v Dravljah so grobu 63.101 Avtorji jih umeščajo v tip polprosojnih bile na ogrlici v grobu 34 nanizane tri temnomodre kroglastih jagod modre ali modro-vijolične barve, na jagode z rdečimi in svetlomodrimi pikami, na ogrlici v katerih so aplicirani drobci neprosojnega raznobarv- grobu 41 pa ena z rdečimi in sivimi (belimi?) pikami.105 nega stekla (beli, rdeči in/ali rumeni, redkeje zeleni Poleg jantarnih jagod sta v mirenskem grobu 1 v pre- ali svetlo modri). So široko razprostranjene na pro- delu medenice ležala svinčen obroček (kat. št. 44) in storu od Črnega morja do Galije ter severne Evrope. ob desni podlahtnici koščeno vretence, na zunanjem Pojavijo se v drugi četrtini 5. stoletja in so najpogo- obodu okrašeno z vzporednimi vrezi (kat. št. 52). stejše v drugi polovici 5. stoletja. Na grobiščih v Po- Tudi v grobu 7 je bil odlomek glinenega vretenca (kat. donavju so datirane v času druge tretjine in druge št. 88), ki so jih ženske, skupaj z večjimi jagodami in polovice 5. stoletja, v severni Italiji pa so bile odkrite obeski, lahko nosile obešene na trakovih na pasu.106 v grobovih iz druge polovice 5. stoletja. Na obrobju Med pridatki v ženskih grobovih 1 in 7 ter v mo- podonavskega prostora je njihova uporaba izpričana škem grobu 2 so bili tudi majhni žebljički z okroglo do sredine 6. stoletja, v drugi polovici istega stoletja glavico, izdelani iz srebra (kat. št. 46 in 55) ali železa pa samo še posamezni primerki, čeprav se je njihova (kat. št. 80). Vsi trije so bili najdeni v polnilu groba, izdelava najverjetneje zaključila že prej.102 zato njihove prvotne lege ni mogoče rekonstruirati. Na slovenskih najdiščih se ta tip jagod pojavlja po- Drobni žebljički se v grobovih iz obdobja preseljeva- samično, na primer v grobu 48/2009 V Lajhu, kjer nja lahko pojavljajo v predelu pasu, kot na primer tri- je bila steklena modra jagoda z rdečimi, belimi in ru- je primerki v moškem grobu 11 na najdišču Frascaro menimi drobci najdena v predelu kolen. V predelu v Piemontu, v katerem je bil priložen tudi srebrn no- medenice je imela pokojnica bronasto samostrelno vec kralja Teoderika, skovan med letoma 491 in 518 fibulo z nazaj zavito nogo, ki izvira iz bizantinskega v kovnici v Mediolanu, ki za omenjeni grob omogoča kulturnega kroga.103 Modra jagoda z rdečimi in ru- datacijo post quem.107 101 Ivanišević, Kazanski, Mastykova 2006, fig. 51: 1–12; 72. 104 Bitenc, Knific 2001, 82, kat. št. 266. 102 Ivanišević, Kazanski, Mastykova 2006, 73–76, 105 Slabe 1975, 25, 28, t. 11: 3–5; 15: 30. fig. 67: 53–54 (s starejšo literaturo in primerjavami z dru- 106 Podobnik 2016, 68, 71–72. gih grobišč). 107 Micheletto 2003, 698, 700, Fig. 6–8; Bierbrauer 103 Urek et al. 2016a, 66, t. 108; Urek et al. 2016b, 235, 2005, 41, 45, Abb. 3B: 2, Anm. 42; Bierbrauer 2007, 107– 238. 110, Abb. 12: 2b. 46 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev V vseh treh mirenskih grobovih (2, 5 in 6), v katerih so bili pokopani moški, so bili najdeni ostanki torbic in predmeti vsakdanje rabe, ki so jih hranili v njih. Del torbice sta železen okov iz groba 6 s stranskima zaključkoma, ki sta zavita nazaj, in z osrednjim delom z zaponko, ki je poškodovana (kat. št. 69; sl. 74), ter majhna bronasta spona z okovom ovalne oblike, v katerega je bilo vstavljeno prozorno stekelce, iz gro- ba 2 (kat. št. 57 in 58).108 Torbice, ki so bile izdelane iz tkanine ali usnja, so visele ob pasu, v njih pa so nosili drobne vsakdanje pripomočke, kot so kresila, Slika 75 Majhna bronasta spona z okovom s stekelcem iz kresilni kamni, pincete, manjši noži, šila, škarje. Na groba 2 (foto S. Pukšič). podlagi lege predmetov v grobu 6 lahko sklepamo, da so bili v torbici poleg kresilnega kamna še kresilo podobi živalskih glavic ali okrašeni z njimi,113 pogo- (nerazpoznavni odlomki železa – kat. št. 73 in 74), stejša pa je bolj preprosta različica z neokrašenimi, železna noža (kat. št. 70 in 72) in železno šilo z zan- nazaj zavihanimi ali v zanko oblikovanimi zaključki. ko (kat. št. 71), medtem ko so v moškem grobu 2 na Nadalje je okove mogoče tipološko razdeliti tudi gle- levi strani pasu prav tako ležali predmeti ( sl. 41), ki bi de na obliko osrednjega dela, kjer je pritrjena spo- lahko bili skupaj shranjeni v torbici (bronasta pince- na; ta je lahko raven ali pa koničasto privzdignjen.114 ta – kat. št. 56, železen nož – kat. št. 59 in kresilni Mirenski okov tako spada med tiste z ravnim osred- kamen – kat. št. 61); le-ta se je zapenjala z bronasto njim delom in z zankastima zaključkoma, kot so na sponko z ovalnim okovom ( sl. 75). Ostanki torbic so primer okovi iz groba 584 v Altenerdingu, iz groba pogost pridatek v moških in tudi v otroških grobovih 77 v Basel-Kleinhüningenu in iz groba 7 na grobišču iz obdobja preseljevanja.109 Prepoznamo jih po ohra- Fellbach-Schmiden, datirani v čas med letoma 450 in njenih kovinskih okovih z ukrivljenima zaključkoma, 525, ter okov iz groba 95 v Pleidelsheim, umeščen po manjših okovih jezičaste oblike in manjših spo- v obdobje med letoma 530 in 555.115 Okovi torbic nah, s katerimi so jih zapenjali. Okovi z ukrivljenima so bili v merovinškem obdobju pogosti predvsem pri zaključkoma so po obliki sicer zelo podobni želez- Frankih in Alemanih, redkejši pa na langobardskih in nim kresilom,110 ki so velikokrat odkriti v istem gro- tirinških grobiščih.116 Po mnenju nekaterih avtorjev bu, oba tipa predmetov pa bi po mnenju nekaterih se okovi torbic v vzhodnogotskih grobovih ne po- avtorjev lahko imela celo dvojno funkcijo uporabe.111 javljajo.117 Temu, upoštevajoč najdbe iz mirenskega Od kresil se okovi torbic ločijo predvsem po sponi groba 6, ne moremo pritrditi. Enako ugotavljata že na sredini zgornjega dela okova, s katero se je torbica N. Miletić na podlagi grobnih celot z okovi torbic zapenjala.112 Zaključki okovov so lahko oblikovani v na grobišču v Rakovčanih118 in F. Glaser, ki skelet v 113 Prim. Losert, Pleterski 2003, 375, Abb. 97: 3, 4; Gla- ser 2006, Fig. 5; Sannazaro 2006, Fig. 10. 114 Losert, Pleterski 2003, 374–375, Abb. 96. 108 Prim. Geisler 1998, 55, 100, Taf. 52: 6 (grob 206); 115 Sage 1984, 165, t. 77: 11; Losert, Pleterski 2003, 375, 98: 4 (grob 311). Abb. 96: 9. Liste A445, Koch 2001, 84–85, 301–302, Abb. 109 Vinski 1980, 26; Losert, Pleterski 2003, 371–372. 22, Taf. 38: 6 (grob 95). 110 Za primerjavo med obema vrstama predmetov glej 116 Losert, Pleterski 2003, 375. Roes 1967. 117 Npr. Roes 1967, 297; Losert, Pleterski 2003, 375, 111 Losert, Pleterski 2003, 374. Liste A444-452. 112 Glaser 2006, Fig. 7. 118 Miletić 1970, 151. 47 Monografije CPA 3 Slika 76 Okov iz srebrne pločevine iz groba 5 (foto K. Brešan). grobu 11 z najdišča Globasnica, pri katerem je s pasu iz moškega groba 67/2009, pri katerem sta bili na visela torbica, pripisuje vzhodnogotskemu častniku.119 železno osnovo pritrjeni z vrezi okrašeni bronasta in Na slovenskih najdiščih je bilo nekaj okovov torbic srebrna ploščica.124 Preprostejši železni okovi z istega odkritih na grobišču V Lajhu,120 domnevno okov grobišča so mirenskemu primerku oblikovno bližje, torbice v grobu 32 v Dravljah,121 okov brez ohra- predvsem okova z zavitima koncema iz grobov 168 njene spone v stavbi 1 na Tonovcovem gradu122 in in 284, v katerih sta bila pokopana moška.125 lepo okrašen okov z zaključki konjskih glavic na Med dele torbice lahko uvrstimo tudi razlomljen najdišču Rudna na Rudnici.123 Med kranjskimi oko- okov iz groba 5 (kat. št. 62), izdelan iz zapognjene vi torbice po načinu izdelave izstopa železen okov srebrne pločevine z več enakomerno razporejenimi drobnimi okovi, ki so služili za pritrditev na tkani- no ali usnje ( sl. 76). Na okov je bil pritrjen bronast 119 V grobu, kot naj bi bil pri Gotih običaj, ni prilo- ženega orožja; vojaško pripadnost pa naj bi dokazovala obroček ( sl. 77). Zaradi uvite oblike srebrnega oko- bogata pasna garnitura, okrašena s celicami, zapolnjenimi va domnevamo, da gre za okov torbice, kot sta bila s steklom, in z glavicami ujed. Na pasu pokojnika je visela najdena v grobu 392 na zgodnjebavarskem grobišču torbica s spono za zapenjanje, kresilom in kresilnimi kam- ni, poleg nje pa še šilo in škatlica za iglo. Manjša spona in Straubing in v grobu 96 na alamanskem grobišču Di- okov sta bila najverjetneje del pasu, ki je spenjal tuniko, ttenheim v Nemčiji. V prvem je delno ohranjen že- ločna fibula pa vrhnje oblačilo (Glaser 2006; 94–96, Fig. 7; lezen okov z manjšimi srebrnimi narebrenimi okovi Glaser 2008, 134, cat. nn. 49–59). 120 Stare 1980, t. 18: 6; 40: 1; 41: 10; 55: 11; 60: 6; 64: za pritrditev na usnje ali tkanino ležal ob desni nogi 13; 85: 2; 99: 3; 103: 5; 125: 1; Knific 1995, 34, 36, sl. 9. 2; pokojnika. Glede na lego v grobu so bili v torbici, ki Bitenc, Knific 2001, 71, 72, kat. št. 225; Urek et al. 2016a, 160, 164, 251–252, sl. 164, 165; Urek et al. 2016b, t. 116: 5 (grob 60/2009); 120: 3 (grob 67/2009). 124 Urek et al. 2016a, 164, 251–252, sl. 165. 121 Slabe 1975, 22, t. 9: 4. 125 Stare 1980, 63, 71, t. 55: 11; t. 85: 2. Oba okova 122 Milavec 2011a, 46, t. 8: 21. V. Stare sicer opredeljuje kot kresili, medtem ko ju Z. Vin- 123 Bitenc, Knific 2001, 74, kat. št. 240. ski v isti objavi opredeli kot okova torbic (Vinski 1980, 26). 48 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Slika 77 Obroček, pritrjen na okov iz srebrne pločevine iz groba 5 (foto K. Brešan). je bila pripeta na širši jermen, shranjeni majhen žele- zen nož, kresilo in glavnik.126 Torbica, pripeta na pasu moškega iz groba v Dittenheimu, ki je bila prav tako obdana z okovi, zapenjala pa se je z majhno spono, je opredeljena kot torbica za orodje.127 Okov torbice oziroma okov pokrova torbice, sicer v bolj dragoceni izvedbi, so našli tudi pri pokopu v ladji na anglosaškem najdišču Sutton Hoo. Usnjena torbica, obrobljena z zlato pločevino in okrašena z Slika 78 Bronasta pinceta iz groba 2 (foto K. Brešan). okovi v cloissoneé tehniki, v kateri je bilo shranjenih redkeje železne, so uporabljali za osebno higieno in 37 zlatnikov, trije neskovani novci in dva ingota, je v zdravstvene namene že od rimskega obdobja dalje, datirana v konec prve četrtine 7. stoletja.128 ko so bile razširjene po celotnem imperiju, njihova V mirenskem grobu 5, v katerem je bil pokopan sta- uporaba pa se nadaljuje tudi v poznoantičnem času.130 rejši moški, so bili najdeni še del bronaste pincete Pogosto so odkrite v grobovih iz obdobja preselje- (kat. št. 64), železen nož (kat. št. 65) in kresilni ka- vanja ljudstev, največkrat v predelu pasu.131 Bronast men (kat. št. 66), ki bi lahko bili shranjeni v torbici, obroček, ohranjen v zanki pincete, kaže, da so jih no- čeprav so ob odkritju ležali višje ob trupu pokojnika sili obešene na pas, lahko pa tudi v mošnjah ali torbi- ( sl. 48). Da torbica s predmeti vsakodnevne rabe ni cah.132 Predvsem v merovinškem obdobju na obmo- bila vedno položena v predel pasu pokojnega, doka- čju južne Nemčije in v Porenju je razširjena navada zuje najdba iz groba 18/2009 na grobišču V Lajhu, hranjenja pincete v torbici, ki so jo pokojniku priložili kjer je bila torba položena nad glavo moškega.129 v grob. Z nekaj izjemami pincete na grobiščih prevla- Med predmeti vsakodnevne uporabe, ki so jih moški dujejo v moških grobovih, čeprav so odkrite tudi pri hranili v torbici, so pogoste pincete. Z mirenskega pokojnicah in otrocih.133 V obeh mirenskih grobovih grobišča je bronasta pinceta (kat. št. 56) s trapezasto s pinceto sta bila pokopana moška, pridatki in njiho- razširjenima koncema krakov iz groba 2 ( sl. 78). Del va lega pa potrjujejo domnevo o hrambi predmetov pincete je najverjetneje tudi zanka z odlomljenima vsakdanje uporabe v torbici ( sl. 41, 48).134 krakoma iz groba 5, na kateri je pritrjen okrogel obroček (kat. št. 64). Pincete, večinoma bronaste, 130 Riha 1986, 36; Milavec 2011a, 62–63. 131 Ivanišević, Kazanski, Mastykova 2006, 34–35, fig. 126 Geisler 1998, 130–131. Taf. 124: 8. 17; 42: 7–9. 127 Dannheimer 1987, 68, Abb. 44. 132 Slabe 1975, 70, 71; Klasinc 1999, 69, 70. 128 Care Evans 1986, 87, 88, Pl. 8; Carver 1998, 34, 35, 133 Losert, Pleterski 2003, 246–247. 126, 127. 134 Prim. grobova 6/2004 in 80/2009 na grobišču V 129 Urek et al. 2016a, 135–136, 251, sl. 163; Urek et al. Lajhu (Podobnik 2016, 73–76, t. 5; 6; Urek et al. 2016a, 2016b, 60–61, t. 90; 91: grob 18/2009. 251–256; Urek et al. 2016b, 73, t. 128: 6 (grob 80/2009). 49 Monografije CPA 3 Pincete se med seboj ločijo glede na kovino, iz kate- re so izdelane, obliko držaja in krakov, lahko so tudi okrašene.135 Mirenski primerek (kat. št. 56) tako spada med bronaste pincete z močno razširjenima krakoma, ki so v uporabi že od poznocesarskega obdobja, njiho- vo pojavljanje pa precej upade v 7. stoletju.136 Bližnje primerjave so bile odkrite na grobišču V Lajhu v Kra- Slika 79 Železen nož z ostankom lesenega ročaja iz nju v grobovih 34, 217, 330, 137 6/2004 in 80/2009,138 v groba 2 (foto K. Brešan). naselbinah na Rifniku pri Šentjurju139 in na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici.140 ne, razen pri nožu iz groba 5 (kat. št. 65), ki meri oko- V torbicah so moški hranili še druge predmete za vsa- li 13 cm, medtem ko je širina rezil med 1,6 in 2,2 cm. kodnevno rabo: železne nože, šila, kresila in kresilne Podobnih velikosti so tudi noži, odkriti v moških in kamne.141 Slednji so bili v predelu pasu odkriti v mi- ženskih grobovih na grobišču v Dravljah, kjer jih je renskih grobovih 2, 5 in 6 (kat. št. 61, 66 in 75). Iz istih bilo skupaj najdenih šest,145 in V Lajhu v Kranju, kjer grobov so tudi železni noži, odkriti v predelu medeni-se v moških grobovih pojavljajo med vsebino torbice; ce v grobovih 2 in 6 (kat. št. 59, 70 in 72) ter v višini lahko so bili v grob položeni poleg nje ali pa so bili komolca pri skeletu v grobu 5 (kat. št. 65). najdeni v predelu pasu oziroma goleni.146 Železni noži Železni noži so eden izmed najbolj pogostih pridat- so pogosto najdeni tudi med naselbinskim gradivom kov v moških in ženskih grobovih v poznoantičnem poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega obdobja.147 in zgodnjesrednjeveškem obdobju, njihova oblika pa Iz mirenskega groba 6 je železno šilo kvadratnega ostaja razmeroma dolgo časa bolj ali manj nespre- preseka v zgornjem delu uvito v zanko (kat. št. 71). menjena.142 Glede na lego v grobovih germanskih Uporabljali so jih pri obdelavi usnja oziroma blaga, ljudstev so ženske nože najpogosteje nosile obešene lesa in kosti. Šila z zanko, kot je bilo najdeno na mi- na trakovih, ki so viseli s pasu, moški pa skupaj z os- renskem grobišču, bi lahko uporabljali kot neke vrste talimi predmeti v torbici.143 Noži, odkriti v gobovih sveder za izdelavo lukenj v les ali usnje. V zanko so žensk, so bili v povprečju nekoliko manjši kot tisti iz vstavili kos lesa, ki je služil kot ročica, s čimer se je grobov moških, pri slednjih je bilo širše tudi rezilo. povečala sila vrtečega se orodja.148 Šila, katerih pojav Ročaji nožev so bili izdelani večinoma iz lesa, redko sega v rimski čas, so sicer pogosta v grobovih raz- iz kosti ali rogovine.144 Tudi dva izmed nožev v mi- ličnih germanskih ljudstev;149 med drugim so bila renskih grobovih imata ohranjene ostanke lesenega najdena tudi na grobišču V Lajhu,150 večkrat pa so ročaja (kat. št. 59 in 72; sl. 79). Zaradi delne ohranje- odkrita tudi med orodjem na poznoantičnih višinskih nosti ni mogoče rekonstruirati njihove prvotne dolži- naselbinah.151 135 Losert, Pleterski 2003, 247, Taf. 48. 145 Slabe 1975, 72. 136 Losert, Pleterski 2003, 247, 385–386, Taf. 48: 17– 146 Podobnik 2016, 69, 75; Urek et al. 2016a, 248–249. 22. 147 Prim. Tonovcov grad (Milavec 2011a, 56, t. 23–26: 137 Stare 1980, 53, 67, 74, t. 17: 10; 69: 2; 96: 6. 1–5). 138 Podobnik 2016, 74, t. 5: 10; Urek et al. 2016a, 148 Losert, Pleterski 2003, 387–388, Abb. 99: 12–22. 171–172, 256, sl. 175; Urek et al. 2016b, 73, t. 128: 6 (grob 149 Miletić 1970, 149–150; Losert, Pleterski 2003, 388. 80/2009). 150 Stare 1980, t. 26: 6; 32: 3; 62: 4; 99: 2; 107: 5; Urek 139 Bitenc, Knific 2001, 56, kat. št. 160. et al. 2016a, 254; Urek et al. 2016b, 59, 65, 67–68, 70–71, 140 Bitenc, Knific 2001, 50, kat. št. 142. t. 86: 2 (grob 12/2009); 104: 4 (grob 39/2009); 110: 7 141 Slabe 1975, 71, 72, t. 9: 1, 4; Vinski 1980, 25, 26. (grob 49-2/2009); 111: 4 (grob 50/2009); 120: 7, 8 (grob 142 Miletić 1970, 151; Slabe 1975, 72; Losert, Pleterski 67/2009). 2003, 240. 151 Npr.: Svoljšak, Knific 1976, t.12: 2 (Sv. Pavel nad 143 Losert, Pleterski 2003, 237–238, 380. Vrtovinom); Ciglenečki 1994, Taf. 2: 11; 8: 12 (Brezje nad 144 Losert, Pleterski 2003, 237–240, 379–381, Abb. Zrečami in Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici); Kla- 49–51; Urek et al. 2016a, 249. sinc 1999, 76–78, t. 4: 29 (Gradec pri Veliki Strmici). 50 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Pri nekaterih predmetih v mirenskih grobovih, ki so bili najverjetneje prav tako shranjeni v torbici, je zaradi močne korodiranosti težko ugotoviti prvotno obliko (npr. kat. št. 60, 73 in 74). V dveh mirenskih grobovih so bili ob stopalih od- lomki tanke srebrne pločevine (kat. št. 45 in 54). Od- lomek iz groba 1 je zapognjen, oba dela sta speta z zakovico, rob okova pa okrašen z iztolčenimi pikami (kat. št. 45). Enak okras ima tudi okov iz groba 2, ki je jezičaste oblike, na enem koncu sta ohranjeni dve zakovici (kat. št. 54; sl. 80). Glede na velikost, obliko Slika 80 Okov iz tanke srebrne pločevine iz groba 2 (foto in mesto najdbe domnevamo, da sta bila pritrjena na K. Brešan). jermen obuvala. Na organske ostanke (usnje, tkani- na?) obuvala je dala slutiti tudi temnejša zemlja okoli stopal pokojnikov v obeh grobovih, čeprav naravo- slovne raziskave v izbranih vzorcih zemlje tega niso potrdile. Različno oblikovane okove in jezičke iz tanke srebrne ali bronaste pločevine, izjemoma tudi zlate, kot tudi majhne spone za jermene, ki so del obuvala, so našli tudi na grobiščih v Dravljah152 in V Lajhu v Kranju.153 Posode so bile v mirenskih grobovih najdene le v dveh grobovih. V grobu 6 je bil ob levi goleni moške- ga glinen lonec (kat. št. 76; sl. 81), v grobu 7 pa ob desni goleni ženskega skeleta skoraj v celoti ohranje- na čaša oziroma kozarec iz tankega prosojnega stekla (kat. št. 81; sl. 82). Redkost pridajanja posod je sicer Slika 81 Rekonstruiran glinen lonec iz groba 6 (foto značilna tudi za druga grobišča iz obdobja preselje-K. Brešan). vanja na območju slovenskega ozemlja.154 Glinenemu loncu z izvihanim ustjem in ravnim dnom najdemo primerjave v nekoliko manjšem loncu iz groba 2005 z grobišča v Viminaciju, ki je bil odkrit v višini kolen otroškega skeleta.155 Spada med bikonične oblike z zaobljenim osrednjim delom (trebuhom) posode, kot so bile na primer odkrite tudi na najdiščih Hács-Ben- dekpuszta, Ivanovice in Šaratice.156 152 Slabe 1975, 74, 75; t. 1: 8, 9; 9: 5; Bitenc, Knific 2001, 66, kat. št. 202; 69, kat. št. 216. Slika 82 Steklen kozarec iz groba 7 (foto K. Brešan). 153 Vinski 1980, 23; Stare 1980, t. 2: 5; 21: 8; 27: 5, 6; 97: 8; 106: 12. 154 Vinski 1980, 26, 27. Prim. tudi: Slabe 1975; Bolta 1981; Urek et al. 2016a; Urek et al. 2016b; Podobnik 2016. 155 Ivanišević, Kazanski, Mastykova 2006, 216, pl. 40: grob 2005. 156 Ivanišević, Kazanski, Mastykova 2006, 48 (s citiraa- no literaturo). 51 Monografije CPA 3 Steklene posode so v grobovih iz obdobja preseljeva- 7.3 Novi vek nja še redkejše kot glinene, primerjave zanje pa lahko največkrat najdemo v naselbinskih kontekstih, kjer se Vesna Tratnik le izjemoma ohranijo v celoti. Steklen kozarec z zata- ljenim ustjem in rahlo vbočenim dnom iz mirenskega Odlomki novoveške lončenine so bili odkriti v plasti groba 7 spada med kozarce oz. čaše brez noge (tip ornice in v polnilih novoveških jarkov. Isings 106), ki so jih tako kot še druge oblike kozar- Odlomek krožnika s cvetličnim okrasom (kat. št. 28) cev lahko uporabljali tudi kot svetilke.157 Razprostra- je edina najdba porcelana. Pri ostenju krožnika z geo- njeni so bili na območju celotnega rimskega imperija metrijskim okrasom (kat. št. 29) gre za izdelek belo- v času od 4. do najmanj sredine 5. stoletja, pogos- prstene keramike ( cream-coloured earthenware)163 s trans- to pa se pojavljajo v višinskih naselbinah še v drugi fernim tiskom. Ta vrsta keramike se je razvila v Angliji polovici 5. stoletja in 6. v stoletju.158 T. Milavec, ki in je prevladala v proizvodnji v 19. stoletju. Izdelovali je zbrala primerke s slovenskih najdišč, med kozar- so jo tudi v posameznih delavnicah na Slovenskem ce brez noge poleg primerkov s Tonovcovega gra- (Ljubljana, Nemški Dol, Liboje, Kamnik).164 Odlo- du159 uvršča še vbočena dna kozarcev z Ajdne nad mek ostenja (kat. št. 17), sodeč po tehniki izdelave in Potoki, Vipote nad Pečovnikom, Ajdovskega gradca okrasu, sodi med pozno polihromno sgrafitto kerami- nad Vranjem pri Sevnici, Tinja nad Loko pri Žusmu ko, ki jo okvirno datiramo v 15.–17. stoletje.165 Odlo- in Rifnika, odlomek ustja taistega tipa pa je tudi iz mek ima vrezan okras in poslikavo v zeleni barvi. naselbine Kučar pri Podzemlju.160 Med odlomki novoveške keramike najdemo še dve Kozarci brez noge se v zahodnem delu Sredozemlja ustji kuhinjskih loncev (kat. št. 19 in 24), ostali od- nehajo pojavljati do konca 5. stoletja, vendar kot ka- lomki (kat. št. 15, 25 in 27) pa sodijo h glaziranemu žejo najdbe na višinskih naselbinah, so tam prisotni namiznemu posodju, med katerim je tudi eno ustje še v plasteh 6. stoletja, na najdiščih v Beneški laguni vrča ali ročke z izlivom (kat. št. 31). in na Hrvaškem pa celo še v 7. stoletju.161 Pozna da- tacija je značilna tudi za naselbinske najdbe na obmo- čju današnje Srbije in Kosova, kjer so konične oblike kozarcev brez noge pogosto odkrite na zgodnjebi- zantinskih najdiščih.162 V primerjavi z naselbinskimi najdbami je kozarec iz mirenskega groba zanesljivo datiran v starejše obdobje, kar sovpada s časovno umestitvijo ostalih predmetov na grobišču. 157 Milavec 2011b, 106; Križanac 2016, 95. 158 Milavec 2011b, 86; Milavec 2015. 159 Milavec 2011b, 86, 89–93, t. 54: 5, 6; 57: 1–12; 58: 20; 59: 2, 9, 11; 60: 1–6; 61: 4, 20; t. 63: 6–16. 160 Milavec 2011b, 105–107 (s citirano literaturo). 161 Milavec 2011b, 106–107. 163 Kos 2005, 11. 162 Križanac 2015, 342–343, Fig. 4: 32–45; Križanac 164 Kos 2005, 13–16. 2016, 94–95, Fig. 6 (s primerjavami na sosednjih ozemljih). 165 Cunja 2004, 113. 52 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 8 Analize 8.1 Preiskave kovinskih predmetov: Zaradi vidnega posebnega okrasja smo kovinske kovina, okrasni kamen in tekstilije predele fibule (kat. št. 42) preiskali z elektronskim mikroskopom JEOL JSM-5500 LV z EDS mikro- Sabina Kramar, Katja Kavkler, Matej Dolenec analizatorjem, v nizkem vakuumu. Tako smo določili kemično sestavo posameznih komponent predmeta. V prispevku so podani rezultati preiskav 12 kovinskih Povečava je podana na posnetkih z elektronskim mi- predmetov ( sl. 83), katerih namen je bil določiti vrsto kroskopom. kovine, okrasnega kamna in ohranjenih tekstilij. Rezultati XRF analize so podani na sl. 84. Rezultati so Kovino smo preiskali z vseh 12 predmetov. Za dolo- kvalitativni, ker je pri merjenju z XRF analizatorjem čitev sestave kovine smo kovinske predele analizirali ključnega pomena površina vzorca. Ta mora biti čim s prenosnim XRF analizatorjem NITON GOLDD+ bolj čista, predvsem pa ravna, da ne pride do sipanja model XL3t (50kVp). Za določitev elementov v in posledično do lažnih vsebnosti elementov. Kot je vzorcu smo uporabili filter za žlahtne kovine (Pre- razvidno iz tabele, sta fibuli (kat. št. 41 in 42) izde- cious-Mode). Čas merjenja je bil 30 sekund na vsaki lani iz pozlačenega srebra s primesmi bakra, cinka in analizirani točki predmeta. Obsevana površina je bila svinca ( sl. 84 in 85). Igla fibule (kat. št. 42) je železna. spremenljiva – odvisno od velikosti vzorca (8 mm2– Pasni sponi (kat. št. 43 in 53) sta narejeni iz srebra s 3 mm2). Elementna analiza na predmetih, kjer so na primesmi bakra, cinka in svinca. Okov iz uvite plo- površini prisotni Fe ali Cu oksidi/hidroksidi/soli, je čevine (kat. št. 62) in pasna spona (kat. št. 63) sta zgolj informativna (kvalitativna). Za točno določitev narejena iz srebra s primesmi bakra, medtem ko gre sestave zlitine bi bilo treba predmete konservirati pri obročku (kat. št. 44) za svinec s primesmi bakra oziroma očistiti in odstraniti sekundarne obloge, ki in kositra. Nož (kat. št. 65) in pasni sponi (kat. št. 67 so posledica vpliva vode, zraka itd. in 68) so narejeni iz železa, pasna spona (kat. št. 57) Št. vzorca Vrsta vzorca Mikrolokacija kat. št. 41 Fibula Grob 1, SE 3, fibula je ležala na levi rami skeleta l. kat. št. 42 Fibula z okrasnim kamnom Grob 1, SE 3, fibula je ležala na desni rami skeleta. kat. št. 43 Srebrna pasna spona Grob 1, SE 3, pasna spona je ležala nad medenico, ob ledvenih vretencih. kat. št. 44 Svinčen obroček Grob 1, SE 3, obroček je ležal poleg pasne spone kat. št. 43. kat. št. 46 Žebljiček Grob 1, srebrn žebljiček, najden v polnilu groba kat. št. 53 Srebrna pasna spona Grob 2, SE 5, pasna spona je ležala nad desno medenično kostjo skeleta l. kat. št. 57 Bronasta pasna spona Grob 2, majhna bronasta pasna spona s sledovi pozlate na površini, ležala ob pasu za levo medenično kostjo kat. št. 62 Srebrn okov Grob 5, SE 27, srebrn okov je ležal ob zunanji strani leve goleni skeleta. kat. št. 63 Srebrna pasna spona Grob 5, SE 27, pasna spona je ležala nad levo medenično kostjo. kat. št. 65 Železen nož Grob 5, SE 27, nož je ležal ob desni roki, v višini komolca. kat. št. 67 Železna pasna spona Grob 6, SE 37, pasna spona je ležala na mestu leve medenične kosti. kat. št. 68 Železna pasna spona Grob 6, SE 37, pasna spona je ležala na mestu leve medenične kosti, pod kat. št. 67. Slika 83 Seznam vzorcev preiskanih predmetov. 53 Monografije CPA 3 Sn % - - - 0,50 0,38 0,27 0,41 0,04 0,30 0,33 0,54 2,36 0,57 0,45 1,22 5,49 11,20 0,97 0,41 0,02 0,03 0,05 Sb % - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 0,19 Ag % - - - - 87,12 64,68 43,15 83,63 72,24 72,48 64,01 68,39 74,59 0,38 89,98 91,91 69,71 89,91 70,02 0,01 0,01 0,02 V % - - - - - - - - - - - - - - - - 0,10 0,09 0,08 0,07 0,13 0,05 Ti % - - - - - - - - - - - 0,07 0,11 0,07 0,09 0,06 0,19 0,17 0,23 0,40 0,47 0,59 Cr % - - - - - - - - - - - - - - - 0,41 0,52 0,17 0,06 0,39 0,10 0,11 Zn % 2,54 1,63 4,38 3,48 2,33 1,93 0,73 2,76 3,77 4,77 1,91 0,11 0,66 0,80 2,22 0,34 0,50 0,61 4,32 0,13 0,11 0,19 W % - - - - - - - - - - - - - - - - - 1,32 11,29 14,00 1,95 4,57 Pb % - - - - 1,30 0,92 0,59 1,45 1,54 1,25 1,26 0,94 0,99 0,82 74,32 0,79 0,60 0,95 3,75 4,99 0,82 0,55 Ni % - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 0,08 0,18 0,16 Nb % - - - - - - - - - - - - - - - - - 0,02 0,07 0,11 0,14 0,16 Mo % - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 0,11 0,14 0,15 % - - - - - - - - - - - - - - - - - - . Mn 0,13 0,40 0,34 0,34 edmetov e F % 0,43 0,17 1,78 0,64 1,14 0,61 0,95 88,60 0,74 0,98 0,33 0,42 0,68 0,82 0,20 4,58 1,01 0,33 0,53 98,19 97,69 97,43 edelov pr Cu % 7,05 4,60 40,11 8,35 10,34 8,72 96,57 7,67 14,02 19,12 20,91 22,39 4,5 4,46 24,42 79,96 81,73 6,08 23,36 0,13 0,27 0,24 ovinskih pr Co % - - - - - - - - - - - - - - - - - - e k 0,31 0,45 0,49 0,54 Au % - - - - - - - - - - - - 1,05 27,44 9,70 16,02 5,24 0,75 0,90 1,29 1,29 0,81 1 2 3 4 5 6 7 1 1 a Cu zultati XRF analiz Re edmet onica Pr Enota kat. št. 41 k pozlata sredina oblog kat. št. 42 kat. št. 43 kat. št. 44 kat. št. 46 kat. št. 53 kat. št. 57 kat. št. 62 kat. št. 63 kat. št. 65 kat. št. 67 kat. št. 68 Slika 84 54 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev pa iz brona s primesmi svinca. Ker gre za močno oksi- različnih skupin granatov, ki so jih uporabljali pri ok- diran predmet, je razmerje med bakrom in kositrom raševanju fibul v tem obdobju, spada preiskani med lahko različno. Žebljiček (kat. št. 46) je sestavljen iz almandine tipa I. Slednji tip granatov naj bi izviral iz razmeroma čistega srebra s primesmi bakra. Na zgor- Indije.170 Ugotavljajo, da naj bi od poznega 5. stoletja nji strani kapice je tanka obloga iz bakrovega oksida. do konca 6. stoletja večinoma uporabljali almandine Okrasje pri fibuli (kat. št. 42; sl. 85) smo detajlno tipa I in II, ki naj bi izvirali iz Indije, v manjši meri analizirali s SEM-EDS in ugotovili, da gre za krasil-pa tudi piraldin s Cejlona (tip III). V sedmem stoletju no tehniko nieliranja. Trikotne vložke, ki so obrnjeni naj bi ti postali redki, pojavita pa se s kromom bogat eden proti drugemu ( sl. 86), sestavlja zlitina srebra, pirop s Češke (tip V) in pirop, do sedaj neznanega bakra in žvepla, medtem ko okoliško kovino sestavlja izvora (tip IV).171 zlitina srebra in bakra. Pri tej tehniki se v utore osno- Analizirali smo tudi tkanine, ki so bile pritrjene na ve, ki je običajno iz srebra, nanese mešanico iz sreb- štiri kovinske predmete: srebrna in pozlačena ločna ra, bakra, svinca in žvepla. Slednja se po segrevanju predmeta stali in tvori močan kontrast s srebrom.168 Na fibuli (kat. št. 42) je bil ohranjen en izmed dveh okrasnih kamnov, s fibule (kat. št. 41) pa sta oba okrasna kamna izpadla. Vrsta okrasnega kamna na prvi fibuli (kat. št. 42) je bila določena z ramansko mikrospektroskopijo (MIC RS). Uporabljen je bil ra- manski spektrometer LabRAM HR900 (Horiba Jobin -Yvon), povezan z mikroskopom Olympus BXFM. Za analizo je bil uporabljen laser valovne dolžine 785 nm. Spektri so bili posneti z uporabo CCD detek- torja s spektralno resolucijo ok. 1 cm-1. Kalibracija spektrometra je bila izvedena s silicijevim kristalom. Okrasni kamen smo dodatno analizirali s prenosnim Slika 85 Fibula (kat. št. 42) z označenimi mesti merjenja. XRF analizatorjem NITON GOLDD+ model XL3t Z rdečim krogom je označena reža XRF merjenja 3 mm, z zeleno pa 8 mm. Pri večji reži zajame tudi zlato, ki je še (50kVp). Za določitev elementov v okrasnem kamnu ostalo na srebru (foto M. Dolenec). smo uporabili filter za kamnine in minerale (Mining- Mode). Čas merjenja je bil 210 sekund, uporabljena pa je bila 3 mm reža rentgenskih žarkov. V času mer- jenja smo na analizirano mesto dovajali plin He zara- di boljše detekcije lahkih elementov (Mg, Si, Al, S, P). Zaradi majhnosti granata (< 3 mm), rezultat ne od- raža vsebnosti elementov okrasnega kamna, ampak tudi njegove okolice, torej kovine, v katero je pritrjen (Ag, Cu, Au, Zn, Pb). Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da okrasni kamen sodi v skupino aluminijevih oziroma pi- ralspitovih granatov, natančneje med almandine (Fe A (SiO ) ) ( sl. 87, 88). Glede na ugotovitve Slika 86 SEM BSE posnetek dela fibule (kat. št. 42), 3 l2 4 3 okrašenega z nieliranjem (foto S. Kramar). T. Calligara in drugih avtorjev,169 ki prepoznavajo pet 168 Newman, Dennis, Farell 1982. 170 Mathis et al. 2008. 169 Calligaro et al. 2002. 171 Calligaro et al. 2008. 55 Monografije CPA 3 fibula z železno iglo (kat. št. 41; sl. 89a), srebrna pa- Način vezave in gostoto tkanja smo določili s pomoč- sna spona (kat. št. 63; sl. 89b), večja železna pasna jo stereomikroskopa in milimetrske merilne skale. spona (kat. št. 67; sl. 89c) in manjša železna spona Z optično mikroskopijo smo poskušali identificira- (kat. št. 68; sl. 89d). Identificirali smo način vezave, ti vrsto vlaken. Vlakna smo analizirali z mikrosko-kjer je bila le-ta vidna, in s tkanin, ki so ostale na fibu- pom Olympus BX-60 v presevni svetlobi pri 20- in lah, odvzeli vzorce tekstilnih vlaken za njihovo iden- 50-kratni povečavi. Vlakna smo razprostrli na objek- tifikacijo. Pri odvzetih vzorcih smo ugotavljali tudi, v tnem steklu in jih nakapali z destilirano vodo, da so kolikšni meri so vlakna razgrajena. nabreknila. Stebelna vlakna smo med seboj razloče- vali v polarizirani svetlobi z uporabo kompenzatorja lambda valovne dolžine 530 nm. Vzorce vlaken smo analizirali tudi z infrardečim spe- ktrometrom (FTIR) Spectrum 100, povezanim z mi- kroskopom Spectrum Spotlight 200 (PerkinElmer). Izbrana vlakna iz posameznih vzorcev smo analizirali v presevni svetlobi, stisnjena v diamantni celici z od- prtino 20 × 20 µm. Spektre smo posneli z uporabo MCT detektorja v območju 4000 cm-1 do 500 cm-1 pri spektralni resoluciji 4 cm-1, pri čemer smo za posa- mezen spekter naredili povprečno 32 posnetkov. Slika 87 Ramanski spekter okrasnega kamna (kat. št. Na fibuli (kat. št. 41) se tekstil nahaja na spodnji 42), ki dokazuje vrsto granata – almandin (foto S. Kra- strani in pokriva približno polovico spodnje površi- mar). ne fibule ( sl. 89a). Struktura tkanja ni razločna. Prav Element Vsebnost (%) 2σ tako ni razločna struktura tkanja na manjši železni Bal 43,60 1,21 pasni sponi (kat. št. 68), kjer tekstil pokriva velik del Fe 21,88 0,44 površine pasne spone ( sl. 89d). Pri obeh predmetih Si 11,67 0,17 so vidna mineralizirana tekstilna vlakna. Pri srebrni Al 7,56 0,24 pasni sponi (kat. št. 63) in večji železni pasni sponi Ag 5,52 0,19 ( Cu 2,00 0,07 kat. št. 67) je struktura tkanja jasno vidna. V obeh Mn 1,71 0,07 primerih gre za platneno vezavo. Gostota tkanja je Mg 1,57 0,19 Ca 1,52 0,05 P 0,77 0,02 K 0,61 0,03 Zn 0,59 0,02 S 0,25 0,02 Pb 0,21 0,01 Au 0,20 0,02 Cl 0,13 0,01 As 0,06 0,02 Cr 0,06 0,01 Ti 0,01 0,00 Slika 88 Elementa sestava okrasnega kamna fibule (kat. Slika 89 Štirje analizirani predmeti z vidnimi ostanki št. 42). Spremenljivka Bal je »balance« spremenljivka in tekstilij: srebrna in pozlačena ločna fibula z železno iglo predstavlja vsoto vsebnosti elementov od vodika – H do (kat. št. 41: a), srebrna pasna spona (kat. št. 63: b), večja natrija – Na, ki jih z omenjenim analizatorjem ne moremo železna pasna spona (kat. št. 67: 1) in manjša železna meriti. spona (kat. št. 68: d) (foto K. Kavkler). 56 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev pri srebrni pasni sponi večja (18 × 22 niti/cm; sl. 90b) mogli potrditi, saj zaradi mineralizacije vlakna niso kot pri železni (8 × 10 niti/cm; sl. 90a). Razlika je izkazovala tipičnih interferenčnih barv, ampak so bila posledica razlike v finoči prej. Na podlagi finoče prej tudi ob uporabi kondenzatorja oranžne barve. Infra- in materialov, iz katerih sta izdelani pasni sponi, skle- rdeča spektroskopija je potrdila, da gre za celulozna pamo, da sta oblačili uporabljala pripadnika različ- vlakna, ki so močno razgrajena. Povsem sta izginila nih družbenih slojev. Oseba, ki si je lahko privoščila absorpcijska trakova pri 1430 cm-1 in 898 cm-1, značil- vrednejšo pasno spono, je imela oblačilo izdelano iz na za CH oziroma β vezi med glikozidnimi moleku- 2 bolj fine tkanine. lami. Sprememba je posledica razgradnje celuloze in Z optično mikroskopijo (mikroskop BX-60 z JVC- povečanja deleža amorfne celuloze v vlaknih. Močno 3-CCD digitalno kamero) smo skušali identificirati se je zmanjšala tudi intenziteta traku pri 1320 cm-1 tekstilna vlakna, iz katerih so bile izdelane tkanine. kot posledica razgradnje celuloze. Še intenzivneje so Tkanina na spodnji strani fibule (kat. št. 41) je bila bila razgrajena vlakna tkanine na manjši pasni sponi izdelana iz stebelnih vlaken. Na podlagi njihove mor- (kat. št. 68). Vlakna so bila razgrajena do te mere, fologije sklepamo, da gre za lanena vlakna, saj nji- da ni bilo mogoče pripraviti vzorca za optično mi- hova debelina ustreza debelini lanenih vlaken, opazili kroskopijo. Povsem neprepoznavna je tudi struktu- pa smo tudi prisotnost kolen in prečnih črt v obliki ra, identificirana z infrardečo spektroskopijo; vidne X in V. Izvora vlaken s polarizacijsko mikroskopijo so le vibracije silikatov, ki prevladajo nad vibracijami in uporabo kompenzatorja lambda 530 nm nismo ostankov organskih snovi. Enako velja tudi za vla- kna tkanine na večji pasni sponi (kat. št. 67; sl. 91), ki so razgrajena do neprepoznavnosti. Z infrardečo spektroskopijo smo lahko identificirali le prisotnost silikatov in bakrovega karbonata, bakrove patine. Najbolje so ohranjena vlakna na tkanini, ki je osta- la prilepljena na srebrno pasno spono (kat. št. 63). Razlog je najverjetneje protimikrobni učinek srebra, ki je mikroorganizmom preprečil razgradnjo tkanine.172 Gre za lanena vlakna, kjer je lumen močno poško- dovan, kar kaže na začeto razgradnjo vlaken ( sl. 92). Slika 90 Makrofotografiji železne (kat. št. 67: a) in Slika 91 Vlakna z železne pasne spone (kat. št. 67) pri srebrne (kat. št. 63: b) pasne spone pri 10-kratni povečavi. 200-kratni povečavi. Vidna je le še groba struktura vlaken, Vidna je struktura tkanja in razlika v finoči prej (foto na podlagi katere ni mogoče določiti njihove vrste (foto K. Kavkler). K. Kavkler). 172 Tomšič et al. 2008. 57 Monografije CPA 3 so arheologi namreč ugotovili, da je zemlja na neka- terih mestih, kjer bi se lahko nahajali ostanki organ- skega izvora, temneje obarvana. Izkopali so temneje obarvane kepe zemlje, ki smo jih nato v laboratoriju pregledali pod stereomikroskopom. Delce, za katere smo sumili, da bi lahko bili organskega izvora, smo preiskali tudi z infrardečim spektrometrom v dia- mantni celici. Noben izmed analiziranih delcev ni bil ostanek obutve, oblačila, las ali hrane, zato rezultatov analiz v pričujočem delu ne navajamo. Slika 92 Vlakni s srebrne pasne spone (kat. št. 63) v polarizirani presevni svetlobi (a) ter v polarizirani presevni svetlobi z uporabo kompenzatorja (530 nm) v vodoravni (b) in navpični (c) poziciji. Na podlagi morfologije in interferenč- 8.2 Antropološka analiza skeletov nih barv smo ugotovili, da gre za lanena vlakna (foto K. Kavkler). Petra Leben Seljak Lanena vlakna so bila verjetno prva, ki so jih v Evropi Na najdišču Japnišče v Mirnu pri Novi Gorici so ar- uporabljali za izdelavo tekstilij.173 Vlakna so dokaj krh- heologi med predhodnimi arheološkimi raziskavami ka, a so ohranila še nekaj svoje prožnosti. Da je prišlo v letu 2009, izkopavanji leta 2011 in ob nadzoru 2013 do razgradnje vlaken, smo opazili tudi z infrardečo odkrili skeletne grobove, ki po grobnih pridatkih sodeč spektroskopijo. Trak pri 1430 cm-1 se je zamaknil k domnevno pripadajo Vzhodnim Gotom. Kot antro- nižjim valovnim številom (do 1426 cm-1), zmanjšali pa pologinja sem bila leta 2011 prisotna na terenu (preli- sta se tudi intenziteti trakov pri 1320 cm-1 in 898 cm-1. minarna analiza), kasneje pa sem okostja podrobneje Prva sprememba je posledica sprememb v vodiko- pregledala in izdelala poizkopavalno analizo po stan- vih vezeh in posledično zmanjšanja deleža kristaline dardnih antroposkopskih in antropometričnih meto- celuloze v vlaknih. Le v enem spektru, posnetem na dah. Le-ta obsega določitev spola in starosti,174 antro- vlaknih, odvzetih s srebrne pasne spone, je celuloza pometrično morfološko analizo,175 analizo zobovja,176 povsem razgrajena in so vidne le vibracije silikatov epigenetskih znakov,177 kazalcev telesne aktivnosti178 iz zemlje. in patoloških sprememb179 ter popis morebitnih dru- V vseh štirih primerih gre torej za celulozne teksti- gih posebnosti. V morfološko analizo je vključen tudi lije. Struktura tkanja se je ohranila v dveh primerih, frontomandibularni indeks,180 telesna višina pa je izra- prav tako je v dveh primerih možno identificirati iz- čunana po Manouvrierjevi metodi. vor vlaken. Gre za lanena vlakna, preje pa so tkane v V prispevku predstavljam povzetke antropoloških platneni vezavi. Vsa vlakna so močno razgrajena. Za- poročil181 in bistvene rezultate, kratek opis posame- radi mineralizacije v infrardečih spektrih najbolj raz- znih okostij, izkopanih leta 2011, pa je predstavljen grajenih vlaken prevladujejo vibracije silikatov. Kljub v poglavju Poznoantično obdobje – obdobje prese- temu pa so informacije, ki smo jih lahko pridobili, pomembne, saj so tekstilije zaradi svoje občutljivo- 174 Chiarelli 1980; Acsádi, Nemeskéri 1970; Steele 1976; Krogman, İşcan 1986. sti na zunanje vplive med arheološkim raziskavami le 175 Martin, Saller 1957. redko najdene in natančneje analizirane. 176 Hillson 1996. Poleg zgoraj omenjenih preiskav predmetov smo 177 Hauser, De Stefano 1989. 178 Kennedy 1989; Steele 2000. opravili tudi analize vzorcev zemlje. Pri izkopavanjih 179 Aufderheide, Rodríguez-Martín 1998; Waldron 2009. 180 Škerlj, Dolinar 1950. 173 Gordon Cook 1993. 181 Leben Seljak 2012a; Leben Seljak 2013a. 58 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev ljevanja ljudstev.182 Zaradi popolnosti antropološkega Spol in starost poročila upoštevam in dodajam tudi podatke o ske- letu, ki ga je leta 2013 pri arheološkem dokumentira- Med osmimi okostji je en otrok (grob 1/2013), star nju ob gradnji poti na istem najdišču izkopala ekipa okoli 5 ali 6 let. Otroške kosti pa so bile najdene tudi Avguste, d. o. o. iz Idrije,183 pod vodstvom arheologa v testnem jarku leta 2009 (neizkopani grob, otrok star mag. Draška Josipoviča.184 1–2 leti). Preostalih sedem skeletov (kot tudi vseh pet spora- dičnih najdb) pripada odraslim osebam, trem moš- Število skeletov in ohranjenost kim (grobovi 2, 5 in 6) in štirim ženskam (grobovi 1, 3, 4 in 7). Pri dveh ženskih skeletih, ki nista kom- V pozni jeseni leta 2011 je bilo izkopanih sedem pletna (grobova 3 in 4), je pravilna določitev spola okostij. Štirje skeleti so bili kompletni (grobovi 1, 5, lahko vprašljiva, saj bazira le na robusticiteti oziroma 6 in 7), trije pa ne: pri enem so bile ohranjene le kosti merah kosti nog. goleni in stopal (grob 4), pri drugem kosti obeh nog Zaradi slabe ohranjenosti skeletov je starost odraslih (grob 3), pri tretjem pa celoten postkranialni skelet ter določena samo po stopnji zaraščanja lobanjskih šivov nekaj fragmentov lobanje (grob 2). Lobanja skeleta iz in po obrabi zob, saj drugi kazalci starosti, ki se na- groba 2 je bila delno uničena pri izkopu testnega jarka hajajo na postkranialnem skeletu, manjkajo. Oba ka- 1 v letu 2009.185 V tem jarku so bile poleg lobanjskih zalca starosti nista najbolj zanesljiva; lobanjski šivi za- kosti skeleta št. 2 odkrite tudi otroške kosti iz groba, radi velike individualne variabilnosti, obraba zob pa ki pa ni bil izkopan, ker je ležal izven izkopnega polja. je pod vplivom zunanjih faktorjev (odvisna od vrste V aprilu 2013 je bil izkopan še en otroški grob (cel hrane ter od uporabe zob v druge namene, saj zobje skelet). Poleg grobov so bili na posamičnih mestih lahko služijo za pomožno orodje). Od sedmih odra- najdeni tudi fragmenti človeških kosti, ki verjetno iz- slih starosti ni bilo mogoče določiti ženski iz groba 4. virajo iz uničenih grobov: leta 2011 na štirih lokaci- Preostale tri ženske so umrle mlade, stare 22–30 let. jah, leta 2013 pa na eni. Ravno tako en moški, medtem ko sta preostala dva Skeletna serija sestoji iz osmih okostij (sedem iz leta dočakala višjo starost, 50–65 let. 2011, en iz leta 2013), če ne upoštevamo sporadičnih najdb in neizkopanega groba, evidentiranega v letu 2009. Kosti postkraniuma so bile v dobrem stanju le Stanje zobovja pri enem skeletu (grob 2). Pri ostalih okostjih so bile razmeroma dobro ohranjene samo kosti nog, med- Zobje so bili ohranjeni pri šestih odraslih skeletih, tem ko so bile kosti trupa in rok v slabem stanju: vendar pri nobenem popolno zobovje. Kariozne gobasto kostno tkivo je razpadlo, posledično so se zobe imajo štirje skeleti, vendar so jih verjetno imeli ohranili le korpusi dolgih kosti rok in loki vretenc, vsi (pri enem skeletu je namreč ohranjenih samo pet epifize dolgih kosti in korpusi vretenc pa so razpadli. zgornjih zob, drugi pa ima precej ante mortem izpadlih Lobanje niso bile cele, vendar je bila možna rekon- zob, ki so bili verjetno kariozni). Ker je frekvenca strukcija nevrokranija (grob 5) ali vsaj kalote (grob kariesa in pred smrtjo izpadlih zob (v nadaljevanju ovi 1, 6 in 7, baza lobanje manjka), obrazni del pa je AMTL = ante mortem tooth loss) progresivno korelirana bilo mogoče delno rekonstruirati le pri skeletu 7. s starostjo, sem okostja razdelila v dve skupini ( sl. 93). V prvi, mlajši skupini, so tri ženske in en moški, ki so bili stari med 22 in 30 let. V drugi, starejši skupini, 182 Glej poglavje 5. 183 Leben Seljak 2013b. pa sta oba moška, stara med 50 in 65 let. Skeleti v 184 Pristanek na objavo dan po elektronski pošti mlajši skupini imajo precej kariesa, vendar nobenega 17. 2. 2014. pred smrtjo izpadlega zoba: karioznih je deset zob ali 185 Glej poglavje 3, str. 11–14. 59 Monografije CPA 3 15,6 %, v maksili nobeden, v mandibuli pa 23,3 %. bi bilo lahko posledica prehrane, če bi ta dva moška Karies nastopa izključno na molarjih in drugih pre- uživala drugo vrsto hrane kot ostali ljudje (da hrana molarjih, to je v regiji PM –M . V starejši skupini ni vsebovala abrazivnih snovi, kaže dejstvo, da imajo 2 3 skeletov je kariozen le en zob, in sicer zgornji kanin. 22–25-letne osebe na tem grobišču le rahlo obrabo). Vendar pa je za to skupino značilen visok odstotek V poštev pa pridejo še najmanj trije drugi vzroki: AMTL, 22 zob ali 44 %. Z eno izjemo (zgornji I1) morebiten kleščast ugriz, uporaba zob v »poklicne« je AMTL omejen na regijo premolarjev in molarjev. namene ali pa je do močnejše obrabe prišlo zato, ker Oba starejša moška imata popolno atrofijo mandi- moška že dolgo časa nista več imela molarjev in pre- bule v regiji PM –M : manjkajo jima torej tisti zobje, molarjev, s katerimi običajno žvečimo hrano, in sta v 2 3 ki so pri mlajših skeletih podvrženi kariesu. ta namen morala uporabljati sprednje zobe. Vzorec AMTL je podoben vzorcu kariesa: v obeh Anomalij v izraščanju in morfologiji zob ni. Motenj v primerih so prizadeti skoraj izključno molarji in pre- formiranju zobne sklenine (linearna hipoplazija zob- molarji, in sicer spodnji bolj pogosto kot zgornji. Na ne sklenine, v nadaljevanju LEH) je malo. Otroški osnovi tega lahko sklepamo, da so zobje izpadli zara- skelet nima LEH, od odraslih pa so bili za opazova- di napredne oblike kariesa, kar potrjuje tudi nastanek nje primerni le zobje 4 mlajših skeletov, ker sta ime- apikalnih abscesov pri obeh starejših skeletih. Vzrok la oba starejša zobe obrabljene do dlesni in zobne izpada zob bi bil sicer lahko tudi periodontitis, ven- krone niso bile več ohranjene. LEH nastopa samo na dar znakov periodontalnih obolenj pri okostjih ni. Na spodnjih kaninih moškega skeleta iz groba 2; vidna je zobeh so resda vidne obloge zobnega kamna, vendar ena rahla linija, ki kaže na stresno situacijo v starosti so rahle in locirane na običajnem mestu, kjer se na- 3,5 let. Zelo rahle linije so vidne tudi na zgornjem hajajo izvodila žlez slinavk (večinoma na spodnjih in- kaninu skeleta št. 3 ter na spodnjih kaninih in sekalcih cizivih). Bi bil pa AMTL vsaj delno (npr. ante mortem skeleta št. 7, vendar v teh dveh primerih verjetno ne manjkajoči I1) lahko tudi posledica velike obrabe zob, gre za LEH, temveč za normalne Retziusove linije. čeprav je ta možnost manj verjetna. Pri mlajših ske- letih je obraba v skladu s starostjo; anomalij ni, razen pri ženskem skeletu št. 7. Pri tem skeletu je obraba Značilnosti lobanj spodnjih prvih molarjev močnejša kot obraba ostalih zob, tudi zgornjih prvih molarjev. Oba starejša skele- Lobanje so bile fragmentirane; rekonstrukcija nevro- ta pa imata izredno močno obrabo sprednjih zob. To kranija je bila mogoča pri dveh ženskah (grobova 1 in Karies AMTL 22–30 let 50–65 let skupaj 22–30 let 50–65 let skupaj n/n % n/n n/n % n/n % n/n % % c c c AM AM I 5/0 0,0 4/0 0,0 0,0 6/0 0,0 8/1 12,5 7,1 C 3/0 0,0 3/1 33,3 16,7 3/0 0,0 4/0 0,0 0,0 PM 7/0 0,0 3/0 0,0 0,0 7/0 0,0 6/3 50,0 23,1 maxilla M 6/0 0,0 1/0 0,0 0,0 8/0 0,0 5/4 80,0 30,8 Skupaj 21/0 0,0 11/1 9,1 3,1 24/0 0,0 23/8 34,8 17,0 I 11/0 0,0 5/0 0,0 0,0 12/0 0,0 6/0 0,0 0,0 C 6/0 0,0 2/0 0,0 0,0 6/0 0,0 3/0 0,0 0,0 PM 12/2 16,7 3/0 0,0 13,3 12/0 0,0 6/3 50,0 16,7 mandibula M 14/8 57,1 1/0 0,0 53,3 15/0 0,0 12/11 91,7 40,7 skupaj 43/10 23,3 11/0 0,0 18,5 45/0 0,0 27/14 51,9 19,4 skupaj 64/10 15,6 22/1 4,5 12,8 69/0 0,0 50/22 44,0 18,5 Slika 93 Frekvenca kariesa in AMTL po tipu zoba in starosti. 60 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 7) ter dveh moških (grobova 5 in 6). Antropometrični Mera / Skelet Skelet Skelet Skelet Skelet parametri in indeksi lobanj so prikazani na sl. 94, 95. mm/ 1 – ž 2 – m 5 – m 6 – m 7 – ž Moški lobanji sta si v nekaterih značilnostih podobni, Martin v drugih pa ne. Obe sta po obliki ovoidni in hišasti št. ter imata dobro razvito glabelo in nadočesne oboke, 1 160 192 195 175 medtem ko je rob orbite pri obeh zelo oster, kar je 2 155 187 178 170 5 105 za moške dokaj nenavadno. Obe lobanji sodita v ka- 7 35 tegorijo dolgih oziroma zelo dolgih (Martin št. 1) in 8 139 127 141 119 visokih lobanj (Martin št. 17, 20), ki so akrokrane (in- 9 105 99 90 deksa 17/1, 20/1). Razlikujeta pa se v največji širini 10 119 101 lobanje (Martin št. 8) ter posledično v obeh širinskih 11 115 120 90 indeksih, kranialnem oziroma dolžinsko-širinskem 12 102 107 110 87 (8/1) in višinsko-širinskem (17/8, 20/8). Lobanja št. 13 104 112 84 5 je zelo ozka, hiperdolihokrana in hipsikrana. Lo- 16 30 banja št. 6 je širša (ozka z močno tendenco k srednji 17 140 20 129 122 120 126 širini) ter posledično dolihokrana in ortokrana. Kljub 45 128 temu, da je ožja, ima lobanja št. 5 širše čelo kot lo- 47 banja št. 6 (Martin št. 9) in je zaradi tega ekstremno 48 75 evrimetopična (indeks 9/8). Ima tudi širšo in višjo 50 21 mandibulo (Martin št. 66, 70), katere mere so običaj- 51 34 35 ne; obraz je mezomandibularen. Nasprotno pa ima 52 30 40 skelet 6 za moškega izredno ozko mandibulo; obraz 54 23–24 21 je zato leptomandibularen. 55 50 Obe ženski lobanji sta namensko preoblikovani in to 65 ne na enak način. Ne moremo ju primerjati, saj ne 66 95 107 109 85 69 32 31 31 31 27 vemo, v kolikšni meri so razlike prirojene, v kolikšni 70 70 60 meri pa so posledica umetne deformacije. Lobanja skeleta št. 7 je preoblikovana z uporabo krožne pre- Slika 94 Mere lobanj. veze – tipični cirkularni fronto-okcipitalni tip defor- Mera / Skelet Skelet Skelet Skelet macije. Je ovoidne in hišaste oblike, dolga (s tendenco mm/ 1 – ž 5 – m 6 – m 7 – ž k srednji dolžini) in zelo ozka, hiperdolihokrana. Je Martin tudi zelo visoka, v razmerju do dolžine ekstremno št. hipsikrana, v razmerju do širine pa ekstremno akro- 8/1 86,9 66,1 72,3 68,0 krana. Glede na širino čela je evrimetopična, široko- 17/1 71,8 čelna. Lahko rečemo, da je podobna obema moškima 17/8 99,3 lobanjama. Krožna preveza je namreč preprečila rast 20/1 80,6 63,5 61,5 72,0 20/8 92,8 96,1 85,1 105,9 lobanje v dolžino in širino, dovoljevala pa je rast v vi- 9/8 82,7 70,2 75,6 šino: če lobanja ne bi bila preoblikovana, bi bila neko- 9/10 83,2 89,1 liko daljša in širša, verjetno tudi nižja, vendar še vedno 52/51 88,2 114,3 dolihokrana, akrokrana in hipsikrana, kar je značilnost 54/55 42,0 tudi obeh moških lobanj. 66/9 103,8 85,9 Lobanja skeleta št. 1 je drugačna tako po obliki kot Prost. (17) 1549,0 po absolutnih merah in indeksih. Po obliki je sferoi- Prost. (20) 1372,0 1445,0 1564,0 1280,0 dna (okrogla) in hišasta s tendenco k šotorasti obliki. Slika 95 Indeksi lobanj in lobanjska prostornina. 61 Monografije CPA 3 Je kratka in srednje široka, hiperbrahikrana. Enako Obraznih delov lobanj ni bilo mogoče rekonstruirati; kot druge lobanje pa je tudi ta visoka, v razmerju do mogoče je bilo izmeriti le nekaj mer. Ženski skelet št. dolžine ekstremno hipsikrana, v razmerju do širine 7 ima ozke in visoke orbite ter nos ( hipsykonch, leptorr- pa akrokrana. Tip umetne deformacije ni enak kot hinia), hipsikonhne orbite in ozek nos ima tudi moški pri skeletu št. 7, saj ni bila uporabljena krožna preve- skelet št. 6. za, temveč le pritisk od spredaj in od zadaj. Opraviti imamo s fronto-okcipitalno deformacijo, ki je ovirala samo rast lobanje v dolžino, ne pa tudi v širino. Za- Telesna konstitucija radi tega se je kranialni indeks precej spremenil in lobanje ne moremo primerjati z lobanjo št. 7, ravno V glavnem sem lahko izračunala le telesno višino (po tako pa bi težko sklepali na njeno prvotno obliko. Manouvrierju), in sicer na osnovi dolžine femurja in/ Ženske Moški Skelet 1 Skelet 3 Skelet 4 Skelet 7 Skelet 2 Skelet 5 Skelet 6 l d l d l d l d l d l d l d Cl 1 143 Cl 6 30 30 35 44 43 44 H 1 H 2 H 4 52 53 51 H 7 51 50 54 53 66 68 71 76 64 H 9 H 10 R 1 227 R 2 214 R 3 34 33 36 39 43 42 44 R 5.1 18 20 U 1 U 2 U 3 33 33 F 1 393 390 427 423 413 413 433 427 F 2 390 386 421 416 410 408 430 423 F 8 70 69 83 83 84 82 89 86 97 95 85 86 F 9 29 28 31 31 31 32 31 31 33 32 31 32 F 10 18 18 23 24 23 23 25 25 29 29 24 23 F 18 38 38 45 46 43 43 44 44 F 21 67 67 73 76 77 74 T 1 325 327 253 353 354 343 352 375 332 330 T 1a 320 324 346 347 349 340 345 366 330 T 3 62 61 70 63 69 66 70 T 8a 25 25 32 31 29 29 35 36 37 39 T 9a 17 18 24 23 22 21 23 23 30 29 T 10b 60 59 72 72 69 70 77 77 81 84 Fi 1 312 336 Fi 4a 30 36 35 43 43 43 talus 43 44 49 50 47 49 48 50 50 57 57 57 56 Slika 96 Mere postkranialnega skeleta. 62 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Ženske Moški Skelet 1 Skelet 3 Skelet 4 Skelet 7 Skelet 2 Skelet 5 Skelet 6 l d l d l d l d l d l d l d Cl 6/1 30,1 H 7/1 R 3/2 20,1 U 3/2 F 8/2 17,9 17,9 19,7 20,0 20,5 20,1 20,7 20,3 T 10b/1 18,5 18,0 20,4 20,4 19,5 20,4 21,9 21,6 Fi 4a/1 9,6 10,4 F 10/9 62,1 64,3 74,2 77,4 74,2 71,9 80,6 80,6 87,9 90,6 77,4 71,9 T 9a/8a 68,0 72,0 75,0 74,2 75,9 72,4 65,7 63,9 81,1 74,4 Višina 150,0 157,5 158,0 155,5 163,0 166,5 157,0 Širina ramen 38,0 Ramenski 23,3 indeks Slika 97 Indeksi postkranialnega skeleta in telesna višina po Manouvrierju. ali tibije. Kosti nog so bile namreč še kar dobro ohra- Epigenetski znaki njene, česar pa žal ne moremo reči za kosti rok. Mere in indekse postkranialnih kosti ter telesno višino pri- Tako število skeletov (nimamo celotnega grobišča) kazujeta sl. 96 in 97. kot število opazovanih oziroma ohranjenih epigenet- Moški v grobu 6 je bil majhen (157 cm) in po telesni skih znakov pri štirih lobanjah sta premajhna, da bi konstituciji spominja na žensko (slabo izražena mi- lahko sklepali na sorodstvene povezave med pokoj- šična narastišča, hiperplatimerični stegnenici, drobne niki, poleg tega pa so znaki nespecifični. Nekoliko kosti). Moški v grobu 5 je bil za 10 cm višji, meril je izstopa moški skelet št. 6, ki mu manjkata foramen 166,5 cm, imel je bolj krepke kosti in je bil mišičast, emissarium parietale in foramen zygomaticofaciale (pri pre- še posebej dobro je imel razvite mišice trupa. Tretji ostalih treh lobanjah sta ta dva znaka prisotna), ima moški iz groba 2 je po konstituciji nekje med obema pa suturalne koščice v lambdoidnem šivu (preostale prej omenjenima: velik je bil 163 cm, imel je srednje tri lobanje jih nimajo). Obstaja možnost, da sta bili krepke kosti in slabo razvito mišičevje. Edino pri tem ženski iz grobov 1 in 7 v sorodu; obe imata namreč skeletu je bilo možno izmeriti ključnico in izračunati suturo metopico in dvojni foramen zygomaticofaciale. Sutura širino ramen, ki ga v razmerju do višine uvršča v te-metopica je dedni znak, vendar pa bi bil lahko podvr- lesni tip s širokimi rameni. žen tudi zunanjim vplivom: v našem primeru bi bilo Med ženskami je bila najmanjša tista v grobu 1: veli- možno, da se sutura frontalis ni zarasla zaradi procesa ka je bila 150 cm, bila pa je tudi zelo drobne telesne umetnega preoblikovanja lobanj, ki sta mu bili pod- postave. Preostale tri ženske (grobovi 3, 4 in 7) so vrženi obe ženski. Epigenetski znak so tudi luknjice bile nekoliko višje, med 155,5 cm in 158 cm, imele pa na bazi proksimalnih členkov palca na stopalu, ki jih so tudi krepkejše kosti. imata skeleta 5 in 7. 63 Monografije CPA 3 Kazalci telesne aktivnosti Patologija Na okostjih ni nobenih kazalcev, na osnovi katerih bi Znakov poškodb, kot so zlomi kosti in udarci, zadani lahko sklepali, s kakšno telesno aktivnostjo ali pokli- z ostrim ali s topim predmetom, na skeletih ni. Moški cem so se ukvarjali pokojniki. Resda pa smo bili za- skelet št. 5 bi sicer lahko imel lepo zaceljen zlom leve radi slabe ohranjenosti postkranialnega skeleta ome- podlakti pod komolcem, vendar zaradi slabe ohranje- jeni le na opazovanje kosti spodnjih okončin. Te ne nosti kosti tega ne moremo zagotovo trditi. kažejo nobenih anomalij v obliki sklepnih površin, Tudi degenerativnih sprememb na sklepnih površi- tudi degenerativnih sprememb v sklepih ni, mišična nah dolgih kosti ni. Običajno so najbolj pogoste na narastišča pa so pri vseh skeletih razmeroma slabo iz- hrbtenici: v primeru, da so ohranjena vsa vretenca, ražena. Bolj mišičaste postave je bil le moški v grobu lahko po tipu in vzorcu sklepamo, ali so posledica 5: na dobro razvite mišice trupa kažejo zelo robustna procesa staranja ali pa telesne aktivnosti. To velja za rebra, korpusi so na dorzalnem delu zelo visoki in osteohondrozo, osteofitozo in osteoartozo, medtem imajo dobro izražena mišična narastišča; na dobro ko so odtisi Šmorlovih vozlov (hernija medvretenčne razvite mišice stegen kažeta izražena linea aspera in ploščice) predvsem znak fizične aktivnosti oziroma oblika stegnenic, ki nista ploščati, temveč evrimerični indikator velike obremenitve hrbtenice. Vretenca (dorzoventralna sploščenost, indeks F 10/9). Preos- žal niso bila ohranjena oziroma so se ohranili le fra- tali skeleti imajo platimerične in hiperplatimerične gmenti lokov, medtem ko so korpusi propadli (izjema stegnenice, linea aspera pa je slabo izražena. je moški skelet št. 2, pri katerem so bila vretenca v Kosti rok so bile v zelo slabem stanju, epifize so bile razmeroma dobrem stanju). Znakov osteoartroze in uničene, ohranjeni so bili samo korpusi. Zato smo odtisov Šmorlovih vozlov ni. Zelo majhni osteofiti lahko izmerili le obode, mišičnih narastišč (večina na korpusih spodnjih ledvenih vretenc pri ženskem se jih nahaja v bližini sklepov, blizu epifiz) pa nis- skeletu št. 3 so neznačilni in verjetno posledica nor- mo mogli opazovati, z izjemo tuberositas deltoidea na malnega procesa staranja. Nasprotno pa je osteohon- humerusu. Kot edini indikator preferenčne uporabe droza pri moškem skeletu št. 6, ki je lokalno omeje- roke so nam preostali le obodi humerusa: levega in na samo na en sklep v regiji spodnjih vratnih ali pa desnega smo lahko izmerili pri štirih skeletih, dveh zgornjih prsnih vretenc, verjetno posledica telesne moških in dveh ženskah. Moška sta bila desničarja, aktivnosti. razlika med obodoma levega in desnega humerusa Znakov bolezni, ki so posledica kroničnih motenj je pri skeletu št. 2 zaradi slabše razvitih mišic le 2 metabolizma in pomanjkanja esencialnih snovi v pre- mm, pri skeletu št. 5, ki je bil bolj mišičast, pa kar hrani, ni (npr. rahitis). Je pa nekaj znakov, ki kažejo, 5 mm. Tudi tuberositas deltoidea je pri obeh moških da so posamezniki v življenju doživeli kratkotrajne nekoliko močneje izražena na desnem humerusu. stresne situacije, ki pa v času smrti niso bile več »ak- Pri obeh ženskah, ki sta imeli slabo razvite mišice, tualne«. Z izrazom stresna situacija označujemo npr. je razlika v obodih humerusov minimalna, le 1 mm, obdobja podhranjenosti ali bolezni. Njihov pokaza- v nasprotju z moškima pa je pri obeh močnejši levi telj so npr. defekti v formiranju zobne sklenine, do humerus. Ženska v grobu 1 je bila verjetno res le- katerih pride v času nastajanja zobnih kron, to je v vičarka, saj je tudi levi radius za 1 mm močnejši od otroštvu (glej LEH pri opisu zob). Drugi kazalec so desnega, na slabše razvite mišice desne roke pa kaže luknjice na stropih orbit, ki nastanejo zaradi poveča- tudi perforacija fosse olecrani. Pri ženskem skeletu št. 7 nega kapilarnega sistema kot reakcija na pomanjka- pa levičarstvo ni zanesljivo: kljub nekoliko močnejši nje železa v krvi. Ker do pomanjkanja železa privede levi nadlahtnici ima namreč močnejši desni radius. več vzrokov (pomanjkanje železa v hrani, akutna ali kronična anemija, motnje metabolizma, izguba krvi, nosečnost in dojenje, bolezni, infekcije itd.), so cribra 64 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev orbitalia nespecifičen znak stresnih situacij. Stropi or- V Lajhu v Kranju ter s skeleti iz Dravelj pri Ljubljani, bit so bili ohranjeni pri štirih odraslih skeletih. Skele- saj obe nekropoli sodita v čas preseljevanja ljudstev, na ta št. 1 in 5 nimata cribra orbitalia (tudi otroški skelet katerih so pokopavali tudi Vzhodni Goti. To sta tudi 1/2013 jih nima), skeleta št. 6 in 7 pa imata stopnjo II edini dve najdišči, ki vsebujeta namensko preoblikova- po Brothwellu, neaktivno obliko, ki pomeni, da stre- ne lobanje, če izvzamemo posamično najdbo okostja sni faktor v času smrti ni bil več aktualen. mladega Huna iz leta 2000.187 Poleg omenjenega leva stran lobanje moškega skeleta Grobišče v Dravljah je bilo antropološko obdelano že št. 6 kaže znake destrukcije kostnega tkiva na mastoi- pred več desetletji,188 zaradi česar bi bila potrebna re- dnem odrastku senčnice in na sencih. Verjetno gre za vizija skeletne serije, ki sestoji iz 49 okostij. Podatke o spremembe, nastale post mortem, ker ni opaziti znakov spolu in starosti bi bilo zaradi napredka v metodologiji remodeliranja oziroma nastanka novega kostnega tki- potrebno preveriti, antropometrično analizo pa do- va. Podobne poškodbe so vidne tudi na levi strani polniti z drugimi analizami (zobje, epigenetski znaki, mandibule, vendar pa so tu poleg destrukcije tkiva patologija). Predvsem pa bi bilo treba več pozornosti vidni tudi znaki nastanka novega tkiva in remodeli- posvetiti posameznim skeletom, njihove antropološke ranja. Spremembe so vidne v celotni višini in širini karakteristike povezati z arheološkimi ter na osnovi korpusa, v regiji od I do M , samo na bukalni povr- različne »etnične« pripadnosti skelete obravnavati v 1 3 šini. Alveolarni del je poškodovan, tako da za regijo okviru podskupin. Za grobišče je namreč značilna ve- I –PM ni razvidno, ali so zobje izpadli ante mortem ali lika heterogenost v telesni višini in obliki lobanj, pre- 1 1 pa post mortem (ti zobje manjkajo, izoliranih zob pri cej pa je tudi umetno preoblikovanih lobanj, trinajst, skeletu ni bilo). Vsi trije molarji in PM manjkajo ante vendar v glavnem pri moških. Grobišče V Lajhu je 2 mortem, atrofija ni popolna. Mandibula daje vtis, da so veljalo za uničeno, saj se je od skoraj 800 skeletov, ne- bili zobje kariozni in da je prišlo do procesa gnoje- strokovno izkopanih na prelomu iz 19. v 20. stoletje, nja ter do nastanka granulomov, ki so bili omejeni na ohranilo le 73 nepopolnih okostij na Dunaju.189 Ob- notranjost kosti, saj do nastanka drenažnih odprtin javljeni podatki za primerjavo niso uporabni, ker in- abscesov ni prišlo. Moški je bil star okrog 50–60 let, dividualne mere niso objavljene. Zaščitna arheološka ohranjeni zobje so obrabljeni do dlesni, granulome izkopavanja, ki so potekala V Lajhu v letih med 2004 pa je imel tudi na zobeh v desni maksili: drenažna in 2009, pa so poleg ostankov uničenih grobov odkri- odprtina apikalnega abscesa na PM1, zaradi granulo- la tudi precej intaktnih grobov, ki so jih pred sto leti ma ali močne obrabe pa je izpadel I1 (široka alveola z spregledali. V času priprave analize skeletov iz Mirna znaki remodeliranja, labialno odprta). so bili žal obdelani le skeleti odkriti leta 2004 in 2005, šele kasneje pa tudi tisti, odkriti v letih 2007 in 2009.190 Arheološka analiza, ki bi omogočila primerjave, še ni Primerjava s skeletnimi serijami z območja končana. Slovenije Primerjave so zgolj informativne narave, saj je za Stopnja kariesa statistično podkrepljene primerjave skeletna serija iz Mirna premajhna, pri čemer enako velja tudi za vse Stopnja kariesa pri skeletih iz Mirna je relativno vi- antropološko obdelane skeletne serije iz pozne anti- soka. Na zgodnjesrednjeveških grobiščih iz 8. do 11. ke na območju današnje Slovenije.186 V prihodnosti bi stoletja, ki večinoma pripadajo Slovanom, je precej bilo smiselno narediti primerjave s skeleti z grobišča 187 Leben Seljak 2002. 186 Za pregled serij obdelanih do leta 2010 glej Leben 188 Tomazo Ravnik 1975. Seljak, Jamnik 2011; za obdobje pozne antike tudi Leben 189 Kiszely 1979. Seljak 2011. 190 Leben Seljak, neobjavljeni podatki. 65 Monografije CPA 3 adultus (20–40 let) vsi odrasli (15-x let) najdišče/site * st./cent. N C % AMTL % N C % AMTL % Miren – Japnišče 5.–6. 4 15,6 0,0 6 12,8 18,5 Ptuj – Caissa 3.–4. 28 2,5 1,4 45 2,5 5,0 Brezje pri Zrečah 3.–4. 6 17,4 10,6 23 14,8 33,4 Kranj -– Lajh 1902 6. 27 - - 34 17,0 - Kranj – Lajh 2004 6. 5 14,8 5,5 8 11,0 6,4 Kranj – Lajh 2007 6. 18 6,4 5,7 25 4,7 4,4 Kranj – Lajh 2009 6. 18 9,6 6,3 46 8,5 8,0 Tonovcov grad 6. -- -- -- 4 2,5 5,3 Ajdna 6. 4 0,0 0,0 5 2,5 6,5 Bled – Pristava I 6.–7. 15 7,8 1,5 30 8,3 4,1 Vrajk 6.–7. 6 12,5 6,0 13 14,58 12,7 Rifnik 5.–7. 19 5,4 0,3 30 6,53 10,1 Slika 98 Stopnja kariesa pri odraslih skeletih s poznoantičnih najdišč v Sloveniji. Vir: Ptuj – Caissa in Brezje pri Zrečah (Leben Seljak, Štefančič 2001); Kranj – Lajh 1902 (Kiszely 1979), Kranj – Lajh 2004, 2007 in 2009 (Leben Seljak 2004b; 2012b; 2014), Tonovcov grad pri Kobaridu (Leben Seljak 2011), Ajdna na Potoki in Bled-Pristava I (Leben Seljak 1996), Vrajk pri Gorenjem Mokronogu (Leben Seljak 2003), Rifnik pri Šentjurju (Leben Seljak 2006). nižja in dokaj stabilna. Za skoraj vsa omenjena grobi- posledica prehrane, saj skleninskih defektov ni. Pred- šča je namreč značilen približno enak odstotek kari- videvamo, da je prehrana vsebovala precej škroba v oznih zob, okrog 4 %, karies pa nastopa praviloma le predelani obliki (npr. močnik, kaše, kruh; na mehko na enem ali dveh zobeh in to šele pri starejših osebah. hrano kaže tudi rahla obraba grizne ploskve zob). Za obdobje pozne antike imamo manj podatkov ozi- Hrana se je lepila na zobe in se zadrževala v med- roma so le-ti manj zanesljivi zaradi majhnega števila zobnih prostorih. Na to kaže tip kariesa, saj gre v skeletov v serijah. Razlike med serijami so precejšnje, skoraj vseh primerih za interproksimalni karies na frekvenca se giblje v okviru od 2,5 % do 17 % kario- zobni kroni molarjev in premolarjev. Ker škrob sam znih zob ( sl. 98). Ne vemo, ali gre za dejanske razlike po sebi ni zelo kariogen (glavni kariogeni faktor je ali pa so razlike med serijami le navidezne, posledica rafinirani sladkor, ki pa ga zgodovinske populacije v majhnega števila skeletov, nepopolno ohranjenega Evropi niso poznale), je prehrana verjetno vsebovala zobovja ter različne starostne in spolne strukture. tudi med in/ali sladko sadje. Kako to vpliva na rezultate, lahko npr. vidimo na pri- meru grobišča V Lajhu, od koder imamo podatke za štiri skeletne serije, pri vsaki pa je frekvenca kariesa Telesne značilnosti drugačna. Da bi se izognili vplivu različnih starostnih struktur skeletnih serij, bomo za primerjavo vzeli le Zaradi slabe ohranjenosti skeletov, ki ni značilna le za podatke o kariesu pri mlajših skeletih v starostnem Miren, temveč tudi za druge skeletne serije, smo lah- obdobju adultus (20–40 let). Med 11 primerjalnimi se- ko primerjali le glavne mere nevrokranija in telesno rijami imajo podoben odstotek karioznih zob le tri višino. Lobanje samo pri moških, ker ženski lobanji serije, Brezje pri Zrečah, Kranj – Lajh 2004 in Vrajk zaradi umetne deformacije nista primerni za primerja- pri Gorenjem Mokronogu. Pri vseh treh je dejanska vo oziroma bi ju lahko primerjali le z lobanjami, ki bi stopnja kariesa celo nekoliko višja kot pri Mirnu, ker bile preoblikovane na enak način. Za primerjavo smo pri vseh najdemo tudi med 6 % in 10 % pred smrtjo izbrali serijo Lajh 2004191 ter okostja s poznoantičnih izpadlih zob, ki jih v naši seriji ni. Pri preostalih pri- grobišč, ki po arheoloških pridatkih pripadajo roma- merjalnih serijah je frekvenca kariesa precej nižja kot v Mirnu. Visoka stopnja kariesa v Mirnu je verjetno 191 Leben Seljak 2004b. 66 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Slika 99 Dolžina in širina moških lobanj s slovenskih poznoantičnih najdišč. niziranim staroselcem: naselbini Ajdna nad Potoki192 mensko preoblikovane lobanje doslej odkrite na treh in Tonovcov grad pri Kobaridu193 ter grobišči Pristava lokacijah. V Dravljah pri Ljubljani so preoblikovane I na Bledu194 in Vrajk pri Gorenjem Mokronogu.195 zlasti moške lobanje,196 za več podatkov pa bi bilo tre- ba izdelati revizijo serije. Tudi skelet s preoblikovano lobanjo, ki je bil odkrit leta 2000 na Ptuju, pripada Lobanje moškemu, glede na grobne pridatke pa gre za Huna.197 Tretje najdišče je nekropola V Lajhu v Kranju, kjer so Večina moških lobanj, tudi obe iz Mirna, sodi v kate- bile tri namensko preoblikovane lobanje, najdene pred goriji dolgih in zelo dolgih lobanj. Glede na največjo sto leti,198 dve pa leta 2009.199 Vseh pet lobanj pripada širino se praktično vse lobanje uvrščajo v kategoriji ženskam. V seriji Lajh 2009 so poleg dveh ženskih lo- srednje širokih in pa ozkih lobanj. Izstopata dve lo- banj, ki sta preoblikovani z uporabo krožne preveze, banji, skelet št. 5 iz Mirna zaradi zelo ozke lobanje ter tudi takšne z manjšo stopnjo in/ali drugačnim tipom skelet št. 23 s Pristave I na Bledu zaradi široke ( sl. 99). deformacije (en moški, dve ali tri ženske). Obe lobanji iz Mirna sta izrazito dolihokrani in visoki. Visoke so tudi lobanje z grobišča V Lajhu in večina lobanj s Pristave I na Bledu, vendar so te, za razliko Telesna višina od Mirna, mezokrane ali celo brahikrane. Tiste, ki so dolihokrane in hiperdolihokrane, pa so v primerjavi z Če primerjamo kranialni indeks in telesno višino po- lobanjama iz Mirna običajno nekoliko nižje ( sl. 100). sameznikov ( sl. 101), vidimo, da ima moški št. 5 iz Ženskih lobanj ne moremo primerjati, ker sta obe iz Mirna izmed vseh najbolj dolihokrano lobanjo, po Mirna namensko preoblikovani. V Sloveniji so bile na- 196 Tomazo Ravnik 1975. 192 Leben Seljak 1995; Leben Seljak 1996. 197 Leben Seljak 2002; Leben Seljak 2004a; Leben 193 Leben Seljak 2011. Seljak, Jamnik 2011. 194 Leben Seljak 1996; Leben Seljak 2000. 198 Kiszely 1979. 195 Leben Seljak 2003. 199 Leben Seljak 2014. 67 Monografije CPA 3 Slika 100 Kranialni indeks in ušesna višina moških lobanj s slovenskih poznoantičnih najdišč. Slika 101 Kranialni indeks in telesna višina moških s slovenskih poznoantičnih najdišč. 68 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev telesni višini pa ne izstopa. Dolihokrano lobanjo ima ko ima moški z Ajdne drugačno lobanjo, mezokrano tudi drugi moški iz Mirna, ki pa je manjše postave. z močno tendenco k brahikraniji. V kategorijo majhne telesne višine sodijo le trije po- Nekoliko več podatkov o telesni višini imamo, če je ne samezniki, poleg moškega iz groba št. 6 iz Mirna še vežemo na kranialni indeks. Še vedno pa so skeletne en moški z Ajdne nad Potoki (skelet št. 7) in en s serije premajhne za statistične primerjave in dovolju- Pristave I na Bledu (skelet št. 25). Skelet s Pristave I jejo le informativno primerjavo frekvenčnih distri- na Bledu ima tudi podoben kranialni indeks, medtem bucij in povprečnih telesnih višin ( sl. 102, 103). Trije 100% 90% 80% 70% 60% 170-179,9 167-169,9 50% 164-166,9 160-163,9 150-159,9 40% 30% 20% 10% 0% Miren (3-162,2) Pristava I (12-164,3) Ajdna (2-161,0) Tonovcov grad (4- Vrajk (7-165,9) Lajh 2004 (4-169,1) 169,4) poznoantične slovenske serije (število skeletov - povprečna telesna višina moških v cm) Slika 102 Telesna višina moških v pozni antiki na območju Slovenije. 100% 90% 80% 70% 60% 159-167,9 156-158,9 50% 153-155,9 149-152,9 140-148,9 40% 30% 20% 10% 0% Miren (4-155,2) Pristava I (9-157,2) Ajdna (3-154,9) Tonovcov grad (1- Vrajk (2-152,5) Lajh 2004 (6-162,7) 160,0) poznoantične slovenske serije (število skeletov - povprečna telesna višina žensk v cm) Slika 103 Telesna višina žensk v pozni antiki na območju Slovenije. 69 Monografije CPA 3 moški iz Mirna so bili visoki 157, 163 in 166,5 cm, ma moškima lobanjama), v drugem primeru pa za štiri ženske pa med 150 in 158 cm. En moški spada fronto-okcipitalno deformacijo brez uporabe krožne v kategorijo nizke telesne višine, preostala moška in preveze, katere rezultat je kratka, hiperbrahikrana ženske pa v kategorijo srednje telesne višine.Skeleti lobanja. Moški so bili visoki med 157 in 166,5 cm, moških nizke rasti so bili odkriti tudi na Pristavi I na ženske med 150 in 158 cm. Za oba spola sta značil- Bledu in na Ajdni nad Potoki; v obeh primerih gre ni razmeroma nizka telesna višina in drobna telesna za grobišči romaniziranih staroselcev. Skeleti odkriti konstitucija, mišičast je bil le moški iz groba 5. Dva pri raziskavah v Mirnu so po povprečni telesni višini moška sta bila desničarja, ena ženska levičarka, dru- primerljivi z odkritimi skeleti na Ajdni nad Potoki, gih kazalcev telesne aktivnosti ni. medtem ko je povprečna telesna višina oseb s Pri- Za Miren je značilna razmeroma visoka stopnja karie- stave I pri Bledu nekoliko večja. Ta serija je izmed sa. Vzorec kariesa (interproksimalni karies na zobnih vseh najbolj številna, vendar pa zaradi velike hetero- kronah molarjev in premolarjev v mandibuli) kaže, genosti povprečje na Pristavi I pri Bledu ne odraža da je le-ta verjetno posledica prehrane, ki je morala dejanskega stanja, saj se višina giblje v razponu 20 vsebovati precejšen delež škroba v predelani obliki in cm pri moških in 25 cm pri ženskah. Predvsem pri verjetno tudi sladko sadje ali med. Patoloških spre- ženskah, v manjši meri tudi pri moških, je opazna memb je le malo: slabo stanje zobovja in lokalno ome- izrazita dihotomija: na eni strani imamo majhne ljudi, jena osteohondroza dveh vretenc pri moškem skeletu na drugi visoke, srednje visokih pa je najmanj oziro- št. 6, možna fraktura podlahti pri skeletu št. 5, znaki ma jih pri ženskah sploh ni. Podobna situacija, ki pa prebolelih stresnih situacij pri skeletih št. 2 (linerna ni tako izrazita, je tudi na Vrajku pri Gorenjem Mo- hipoplazija sklenine) ter št. 6 in 7 ( cribra orbitalia). kronogu. Nizke postave pa je bil s 163 cm tudi Hun s Primerjava s skeleti z drugih poznoantičnih sloven- Ptuja, medtem ko so za Tonovcov grad pri Kobaridu skih najdišč kaže, da moška skeleta iz Mirna po obliki in Kranj – Lajh 2004 značilni visoki ljudje. Se je pa lobanje in telesni višini bistveno ne izstopata, čeprav izkazalo, da sta pri slednjem seriji z izkopavanj v letih sta med manjšimi ter imata bolj dolihokrani in visoki 2007 in 2009 precej bolj heterogeni kot tista iz leta lobanji kot ostali skeleti. Primerjalne serije večinoma 2004. Sicer tudi v teh dveh serijah prevladujejo viso- pripadajo romaniziranim staroselcem, čeprav velika ki ljudje, vendar pa so zastopane vse kategorije, od heterogenost v telesni višini kaže, da gre pri Pristavi majhne do zelo visoke telesne višine: moški merijo I na Bledu verjetno za etnično mešano populacijo. med 155 in 191 cm, ženske pa med 140 in 174 cm. Smiselna bi bila primerjava s skeleti iz Dravelj pri Ljubljani ter s skeleti iz Lajha v Kranju, ki sodijo v isto obdobje kot Miren, to je v čas preseljevanja Zaključki ljudstev. Žal ni bila mogoča, ker bi bilo treba pred tem Dravlje ponovno antropološko obdelati, Lajh pa Na lokaciji Japnišče v Mirnu so arheologi med zaščit- je bil obdelan kasneje kot Miren – obe skeletni seriji nimi izkopavanji v letih 2009, 2011 in 2013 odkrili 9 pa bi bilo treba pred antropološko primerjavo tudi skeletnih grobov: dva otroka, trije moški, štiri ženske. uskladiti z arheološkimi izsledki, saj gre za etnično Dva moška sta umrla med 50. in 65. letom starosti, mešani nekropoli. Za obe grobišči je podobno kot en moški in tri ženske pa med 22. in 30. letom. za Miren značilna prisotnost namensko preobliko- Dva moška imata dolgi, ozki in visoki lobanji, ki vanih lobanj, vendar so v Dravljah preoblikovane sta dolihokrani, ortokrani, akrokrani in evrimeto- zlasti moške lobanje, V Lajhu pa ženske. Dosedanje pični. Obe ohranjeni ženski lobanji sta namensko raziskave ta običaj povezujejo z germanskimi pleme- preoblikovani: v enem primeru gre za običajen tip ni, živečimi ob Črnem morju (Vzhodni Goti, Alani) cirkularne fronto-okcipitalne deformacije z uporabo ter s Huni; namensko preoblikovano lobanjo je imel krožne preveze (ta lobanja je po obliki podobna obe- npr. tudi skelet Huna najden leta 2000 na Ptuju. 70 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 8.3 Živalski ostanki Taksonomija Borut Toškan Vrstna pestrost analiziranega gradiva je povprečna, saj taksonomsko opredeljeni ostanki velikih sesalcev Nabor živalskih ostankov, ki so jih dala zaščitna izko- (N = 52) pripadajo največ petim različnim vrstam iz pavanja na območju Japnišča v Mirnu, vključuje več treh družin ( sl. 104). Najdbe je treba pripisati izključ- deset (odlomkov) kosti in zob. Taksonomsko jih je no domačim živalim, med katerimi z daleč najvišjim bilo mogoče opredeliti 56, zgolj anatomsko pa še do- deležem izstopa domače govedo ( Bos taurus). Razlika datnih šest. Vse najdbe pripadajo sesalcem. Gradivo v količini ostankov glede na drugouvrščeno drobnico označuje izrazita fragmentiranost; edina nepoškodo- (Caprinae) je statistično značilna (χ2 test: χ2 = 10,95, vana ostanka sta namreč po en izoliran zob drobnice stop. prostosti: 1, p < 0,001). Deleži zastopanosti in prašiča. Stopnja ohranjenosti kostnine je sicer ve- drobnice, konja ( Equus caballus) in domačega prašiča činoma dobra. ( Sus domesticus), se med seboj bistveno ne razlikujejo ( sl. 104). Ob ostankih velikih sesalcev nabor analiziranih Metode arheozooloških najdb z Japnišča vključuje še po dva odlomka sekalca in nadlahtnice taksonomsko ožje Arheozoološke najdbe so bile med samimi izkopava- neopredeljenih glodavcev (Rodentia). Sekalca veli- nji pobirane ročno, vendar pa so bila polnila odkri- kostno ustrezata mišjim (Murinae), najmanj ena od tih grobov in nekaterih drugih vkopov tudi mokro obeh nadlahtnic pa je zagotovo pripadala nekoliko presejana. Vsaj kar zadeva omenjene kontekste lahko večji živali. zato domnevamo, da delež manjših ostankov ni pod- cenjen.200 Taksonomski opredelitvi so bili podvrženi vsi živalski Porazdelitev najdb v prostoru ostanki z izjemo reber, so pa sicer vsi trije v gradivu prisotni odlomki omenjenega skeletnega elementa V polnilu posameznih grobnih jam je bilo vsega sku- skoraj zagotovo pripadali domačemu govedu. Količina paj najdenih zgolj devet taksonomsko opredeljenih ostankov je izražena kot število določenih primerkov živalskih kostnih odlomkov oziroma zob, pa še med (NISP oziroma Number of Identified Specimens),201 ven- temi so štirje glodavski ( sl. 105). Da so se slednji v dar na način, da so različni odlomki iste kosti obrav- polnilu groba znašli po naključju, je gotovo, bržčas navani kot ena sama najdba (tj. NISP = 1). Zajemanje pa enako velja tudi za ostanke velikih sesalcev. Zgolj metričnih podatkov je sledilo v stroki uveljavljenim v grobu 6 je bil namreč najden več kot le posamezen smernicam,202 je pa bil nabor merljivih kosti zaradi izoliran zob.203 Ob tretjem spodnjem meljaku drobni- močne fragmentiranosti ostankov izjemno skromen ce sta namreč tam ležala še odlomek diafize ovčje ali ( sl. 106). kozje nadlahtnice ter drobec konjske spodnje čelju- Obravnavano arheozoološko gradivo iz Mirna hrani stnice. Tudi omenjeni nabor najdb pa seveda niti po Goriški muzej Kromberk. stopnji ohranjenosti niti po izboru ne kaže na to, da bi lahko predstavljal bodisi simbolni pridatek bodisi ostanek pogrebne popotnice. Tezo o naključni priso- tnost živalskih ostankov v polnilu grobov sicer pod- krepljuje tudi dejstvo, da so bili v omenjenih polnilih 200 Toškan 2015. 201 Grayson 1984, 17–26. 203 V grobovih 1 in 2 sta ležala le spodnji meljak gove- 202 von den Driesch 1976. da oziroma drobnice. 71 Monografije CPA 3 us palia ertebrae Takson Cranium Maxilla Mandibula Dentes V Scapula Humer Radius Ulna Metacar Tibia Metatarsalia Skupaj Bos taurus 2 – 2 24 4 – 1 1 2 1 1 1 39 Caprinae – – 1 5 – – 1 – 1 – – – 8 Sus domesticus – 1 – 1 – – – – – – 1 – 3 Equus caballus – – 1 – – 1 – – – – – – 2 Rodentia – – – 2 – – 2 – – – – – 4 Slika 104 Zastopanost živalskih taksonov v gradivu z območja Japnišča v Mirnu po posameznih skeletnih elementih. Količi-na najdb je podana kot število določenih primerkov (NISP). Takson Grob 1 Grob 2 Grob 5 Grob 6 Grob 7 SE 1 SE 33 SE 44 Bos taurus 1* – – – – 6 6 26 Caprinae – 1* – 2 – 1 – 4 Sus domesticus – – – – – 1 2 – Equus caballus – – – 1 – 1 – – Rodentia – 1* 2* – 1* – – – Slika 105 Zastopanost živalskih taksonov v gradivu z območja Japnišča v Mirnu po posameznih kontekstih. Zvezdica (*) označuje najdbe, ki so bile pobrane iz presejanih frakcij sedimenta. Količina najdb je podana kot število določenih primerkov (NISP). najdeni številni odlomki rimskodobnega gradbenega mogoče pripisati siceršnji neenakosti v številu zob in materiala.204 vretenc znotraj skeleta parkljarjev, saj ta še zdaleč ni Živalski ostanki, ki niso bili pobrani iz grobov, so le- tako izrazita. Prej bi v tem smislu kazalo upoštevati žali bodisi v plasti ornice (SE 1) bodisi v novodobnih dejstvo, da so ostanki sesalcev v novodobnih vko- vkopih (SE 33 in SE 44; sl. 105). Arheozoološka vred- pih ležali v t. i. skupkih. Vsaj oba največja med njimi nost omenjenega gradiva je temu ustrezno majhna. V (tj. skupka 1 in 3) sta vključevala predvsem skeletne vseh treh stratigrafskih enotah prevladujejo kosti in elemente glave in oplečja, kar se do neke mere nato zobje domačega goveda, nobenih očitnih razlik pa si- seveda odraža tudi v podatkih s sl. 104. Dodatno je cer ni opaziti niti glede zastopanosti drugih taksonov. k tako dobri zastopanosti izoliranih zob prispeval še Na podlagi velikosti prašičjih ostankov, izmed kate- način zajemanja najdb, ki je vključeval tudi sejanje iz- rih pa je bil sicer razmeroma dobro ohranjen zgolj kopanega sedimenta skozi sita (glej tako pridobljene odlomek diafize golenice iz SE 1 ( sl. 106), se zdi te ostanke v sl. 104). utemeljeno pripisati domačemu prašiču.205 Poseben komentar zaslužijo ugotovitve v zvezi z za- stopanostjo posameznih skeletnih elementov, saj po- Skeletni datki izpostavljajo očitno prevlado zob ( sl. 104). Iz- Takson element Dimenzija Mera Najmanjša med 52 taksonomsko opredeljenih ostankov velikih Bos taurus Radius širina diafize 27,5 mm sesalcev jih tako več kot polovico predstavljajo prav Najmanjša izolirani primerki sekalcev, ličnikov in (predvsem) Caprinae Humerus širina diafize 13,5 mm kočnikov. Naslednji najbolje zastopan skeletni ele- Najmanjša ment – vretenca – je v istem gradivu zastopan z zgolj Sus domesticus Tibia širina diafize 19,5 mm štirimi najdbami. Takšnega nesorazmerja seveda ni Slika 106 Mere dovolj dobro ohranjenih živalskih ostan- kov v gradivu z območja Japnišča v Mirnu. Dimenzije so 204 Glej poglavje 5. povzete po von den Driesch (1976). 205 Prim. Bökönyi 1984, 188–189. 72 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev SE Sektor/kvadrant Takson Skeletni element Stran Število 1 A2 Bos taurus Tibia sin. 1 fr. 1 C1 Bos taurus Humerus ? 1 fr. 1 E2 Bos taurus Cranium – 1 fr. 1 E2 Bos taurus Vertebra – 3 fr. 1 B4 Equus caballus Scapula dex. 1 fr. 1 C4 Caprinae Ulna dex. 1 fr. 1 B2 Sus domesticus Tibia dex. 1 fr. 3 D3 Bos taurus Dens inf. ? 1 fr. 5 A4 Caprinae Dens inf. dex. 1 fr. 5 A4 Rodentia Dens ? 1 27 B4 Rodentia Dens ? 1 27 B4 Rodentia Humerus ? 1 33 B2 ob preseku Bos taurus Dens sup. sin. 1 fr. 33 B2 ob preseku Bos taurus Dens sup. dex. 2 fr. 33 B2 ob preseku Bos taurus Cranium dex. 1 fr. 33 B2 ob preseku Bos taurus Metacarpus ? 1 fr. 33 B2 ob preseku Bos taurus Metatarsus sin. 1 fr. 33 B2 ob preseku Sus domesticus Maxilla dex. 1 fr. 33 B2 ob preseku Sus domesticus Dens sup. dex. 1 37 C, D4 Equus caballus Mandibula ? 1 fr. 37 C, D4 Caprinae Dens sup. sin. 1 37 C, D4 Caprinae Humerus dex. 1 fr. 39 E4 Rodentia Humerus sin. 1 fr. 44 44 Bos taurus Mandibula sin. 1 fr. 44 44 Bos taurus Dens sup. sin. 2 fr. 44 44 Bos taurus Dens sup. ? 1 fr. 44 44 Bos taurus Dens inf. sin. 3 fr. 44 44 Bos taurus Dens inf. dex. 1 fr. 44 44 Bos taurus Mandibula sin. 1 fr. 44 44 Bos taurus Radius dex. 1 fr. 44 44 Bos taurus Ulna dex. 2 fr. 44 44 Bos taurus Vertebra – 1 fr. 44 44 Bos taurus Dens sup. ? 4 fr. 44 44 Bos taurus Dens inf. sin. 2 fr. 44 44 Bos taurus Dens inf. dex. 2 fr. 44 44 Bos taurus Dens inf. ? 5 fr. 44 44 Caprinae Mandibula sin. 1 fr. 44 44 Caprinae Dens sup. ? 1 fr. 44 44 Caprinae Dens inf. ? 2 fr. Slika 107 Seznam taksonomsko opredeljenih živalskih ostankov v gradivu z območja Japnišča v Mirnu. 73 Monografije CPA 3 Razprava in sklep Izmed arheozooloških najdb, ki so jih dala zašči- tna izkopavanja na območju Japnišča v Mirnu, bi si pozornost zaslužile predvsem tiste iz posameznih grobnih jam ( sl. 107). Rezultati radiokarbonskega da- tiranja ( sl. 36), antropološke analize in analize arhe- oloških najdb ter sam zgodovinski kontekst namreč nakazujejo, da so bili na raziskani lokaciji najverjetne- je pokopani Vzhodni Goti. Žal o vlogi posameznih domačih živali in divjadi v lokalni ekonomiji tega germanskega ljudstva ne vemo še praktično niče- sar, čeprav postajajo odkritja sledov vzhodnogotske prisotnosti na Slovenskem v zadnjem času vse šte- vilčnejša.206 Tudi podatki o arheozooloških najdbah iz grobov so za naš prostor izjemno pičli. V literaturi je mogoče zaslediti kvečjemu poročila o odkritju po- sameznih koščenih artefaktov,207 če pri tem ob strani pustimo površno omembo številnih najdb svinjskih zob z grobišča V Lajhu v Kranju,208 ki pa se v luči pičlega števila tam izkopanih vzhodnogotskih gro- bov209 teh najbrž sploh ne tičejo. Kot je bilo že omenjeno zgoraj, živalske kosti in zobje iz polnila grobnih jam v Mirnu ( sl. 105) po vsej verjetnosti ne predstavljajo niti pridatkov niti ostan- ka pogrebnih popotnic/pojedin, zato žal ne morejo pripomoči k iskanju odgovorov na zgornja vprašanja. Bržčas gre pri vsem skupaj zgolj za material, ki se je v grobovih znašel kot del zasutja. V tem primeru bi nemara lahko sklepali, da so te najdbe – podobno kot to velja za številne ostanke gradbenega materiala – rimskodobne starosti. Upoštevajoč dejstvo, da vse pripadajo domačim živalim, to ne bi bilo v ničemer presenetljivo.210 206 Ciglenečki 2006, 119. 207 Npr. Slabe 1975, 16–17, 20. 208 Stare 1980, 15. 209 Vinski 1980, 18. 210 Toškan 2013, 42–43. 74 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 9 Zaključek Vesna Tratnik, Špela Karo Grobovi iz obdobja preseljevanja ljudstev so bili na dokumentiranje ob gradnji. Pri tem je bil odkrit in Japnišču v Mirnu prvič odkriti pri predhodnih ar- izkopan še en otroški grob.211 heoloških raziskavah v letu 2009. V jeseni 2011 so Vsaj od 19. stoletja dalje je bil na raziskanem delu sledila zaščitna arheološka izkopavanja, omejena na parcele vinograd, v sodobnem času pa je bila ta obseg predvidene novogradnje na parceli št. 476/4, zatravljena. Danes je pozidan severni rob, ob poti k.o. Miren. Ob izkopu za dostopno pot in komunal- Miren−Rupa, glede na obseg zazidalnega območja no infrastrukturo, ki vodi čez parcelo, kjer so bile že pa lahko v bodoče pričakujemo intenzivno pozidavo potrjene ohranjene intaktne arheološke strukture, je tudi v južnem delu in na sosednjih parcelah ( sl. 5). bilo v letu 2013 predpisano in opravljeno arheološko otroški grob, odkrit leta 2013 otroški grob, odkrit leta 2009 grob 2 grob 5 grob 6 grob 3 grob 7 grob 1 grob 4 Slika 108 Tloris vseh odkritih grobov na Japnišču v letih 2009, 2011 in 2013; M 1: 250 (izris V. Tratnik). 211 Turk, Rupnik 2013. 75 Monografije CPA 3 Med arheološkimi izkopavanji je bilo odkritih sedem skega spola vprašljiva. Dva moška sta umrla med 50. skeletnih grobov iz obdobja preseljevanja ljudstev, in 65. letom starosti, en moški in tri ženske pa med trije vkopi, ki jih ne moremo jasno interpretirati, in 22. in 30. letom. Za oba spola sta značilni razme- več jarkov, ki jih povezujemo z novoveško kmetij- roma nizka telesna višina (moški med 157–166 cm, sko obdelavo parcele. Grobišče nedvomno sega tudi ženske 150–157 cm) in drobna telesna konstitucija. severno, izven obsega izkopnega polja, grobove pa Bolj robustne telesne konstitucije je bil le moški iz lahko pričakujemo še zahodno, na parceli št. 480/1, groba 5. V prostoru so se ženski grobovi 1, 4 in 7 in vzhodno, na parceli št. 474/1, k.o. Miren. nahajali na vzhodnem delu izkopnega polja, moški Obrisi grobov so se pokazali na meji med spodnjim grobovi 2, 5 in 6 pa na zahodnem delu. Izjema je le nivojem ornice in zgornjim nivojem proda (soški poškodovan grob 3, kjer gre domnevno za ženski nanosi), na globini približno 40 cm. Razporejeni so grob, nahaja pa se na zahodnem delu. Grobova, od- bili posamično po severni polovici izkopnega polja krita v letih 2009 in 2013, sta bila otroška, ležala sta in usmerjeni proti vzhodu ( sl. 108). Dva grobova sta na severnem delu parcele, izven obsega izkopavanj. bila predhodno poškodovana ob kmetijski obdelavi V isti čas kot grobišče domnevno spadajo tudi trije parcele, drugi so bili ohranjeni srednje dobro. Grob- vkopi, ki so v tlorisu ležali v liniji in so bili inter- ne jame so bile preprosto vkopane v prod, posebnih pretirani kot jame za kole oziroma vkopi za teme- grobnih konstrukcij ali ostankov krst nismo zasledi- lje ( sl. 35). Morda jih lahko razumemo kot ostanke li. Glede na to, da se grobovi med sabo niso prekri- lesenih struktur, ki so bile istočasne z grobiščem. vali, domnevamo, da so bili v času uporabe grobišča Lahko pa so ti vkopi tudi starejši in se navezujejo na na površini jasno označeni in zamejeni. rimskodobno poselitev prostora. V polnilih teh vko- Sodeč po opravljeni antropološki analizi vseh sedem pov ni bilo človeških kosti, torej ne gre za morebitne skeletov pripada odraslim osebam, trije so bili moški, starejše žgane grobove. tri ženske, pri skeletu iz groba 3 pa je določitev žen- Slika 109 Lega pridatkov v grobu 1 (foto T. Fabec). 76 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Predmeti so bili najdeni v petih grobovih (1, 2, 5–7); ce, kot kažejo, sicer maloštevilne, primerjave na gro- dva sta bila brez pridatkov (3 in 4). Večinoma so le- biščih iz obdobja preseljevanja. Tako kot v ženskem žali še na mestih, kamor predvidevamo, da so bili grobu 1 je bil tudi v moškem grobu 2 ob stopalih prvotno položeni ob pokopu ( sl. 109). Ohranili so se najden okov iz srebrne pločevine, nekdaj verjetno kovinski deli noše, to so nakit, okrasje in drugi pred- pritrjen na jermen obuvala. V mirenskem grobu 6 je meti za vsakdanjo rabo. Izjemoma so se na nekaterih ob levi goleni ležal še glinen lonec z izvihanim ustjem kovinskih predmetih ohranila tudi tekstilna vlakna. in ravnim dnom. Glede na dele noše, ohranjene v grobovih, sklepamo, Odkriti predmeti iz grobov so tipološko in oblikov- da sta bili ženski iz grobov 1 in 7 ob pokopu oblečeni no dokaj enotni. Glede na primerjave arheološkega na podoben način. Par ločnih fibul z roglji in samo- gradiva jih lahko uvrstimo v čas zadnjih desetletij 5. strelnih fibul s trdnim nosilcem igle je verjetno služil stoletja in v prva desetletjih 6. stoletja. Upoštevajoč za spenjanje zgornjega oblačila. Spodnja obleka je zgodovinske kot tudi arheološke podatke je širša (2Σ) bila prepeta s pasom, od katerega se je v predelu pasu radiokarbonska datacija kosti iz groba 1, ki grobišče ohranila kovinska spona. V grobu 1 sta pod prsmi umešča v sicer široko obdobje med leto 390 in 540, ležali jantarni jagodi, v grobu 7 pa na približno isti časovno ustrezna, medtem ko je ožja datacija – 1Σ višini poleg večje jantarne jagode še nekaj steklenih kalibriran rezultat z 68 % verjetnostjo 410–430 n. št. jagod različnih velikosti in barv. Glede na lego dom- – vsekakor prezgodnja. nevamo, da so bile nanizane na daljši ogrlici.212 Obe Na grobišču odkriti predmeti so značilni za pripa- ženski sta imeli pridano vreteno za prejo. V grobu 1 dnike germanskega ljudstva Vzhodnih Gotov, ki so se je koščeno vretence ohranilo še na mestu, ob des- prek našega ozemlja prodirali naprej proti Italiji. Med ni roki, v grobu 7 pa smo delno ohranjeno glineno pridatki sta eden izmed bolj prepoznavnih vzhodno- vretence odkrili med mokrim sejanjem polnila gro- gotskih oziroma gepidskih elementov pozlačeni ločni ba. Ob stopalih ženske iz groba 1 je bil še zapognjen fibuli s petimi roglji, s katerima je pokojnica obleko okov iz srebrne pločevine, za katerega domnevamo, po germanski modi spenjala na ramenih. Na enak na- da spada k obuvalu. Ženska v grobu 7 je imela ob čin sta bili uporabljeni tudi železni fibuli iz groba 7, ki nogah pridano stekleno posodico, čašo. pripadata tipu samostrelnih fibul s trdnim nosilcem V vseh treh moških grobovih (2, 5 in 6) smo odkrili igle. Te so bile v uporabi tako pri staroselskem prebi- podoben zbir predmetov. Ohranili so se kovinski deli valstvu kot pri germanskih ljudstvih. Ženski v obeh pasu – srebrne ali železne pasne spone, za pasom, na mirenskih grobovih pa poleg noše povezuje tudi križu, pa je v vsakem grobu ležal skupek predmetov. preoblikovanost lobanj. V primeru skeleta iz groba Po konservaciji smo lahko v njih prepoznali železne 7 gre za običajen tip deformacije z uporabo krožne nože, pinceti, šilo in kresilna kamna. Glede na lego in preveze, kjer je lobanja zelo visoka, v primeru skeleta najdbo železnega okova s spono ter najdbo manjše iz groba 1 pa za fronto-okcipitalno deformacijo brez bronaste spone predvidevamo, da so bili predmeti za uporabe krožne preveze, katere rezultat je kratka, vsakdanjo rabo shranjeni v torbici za pasom. V gro- hiperbrahikrana lobanja. Preoblikovanost lobanje je bu 5 je ob nogah pokojnika ležal uvit srebrn okov, ki sicer značilnost, ki se v obdobju preseljevanja poja- je prav tako spadal k torbici oziroma pokrovu torbi- vlja pri različnih ljudstvih.213 Na bližnjih grobiščih so bile preoblikovane lobanje ugotovljene še v Dravljah, 212 V ženskih grobovih iz obdobja preseljevanja so ste- kjer so preoblikovane zlasti moške lobanje, in V Laj- klene in jantarne jagode nanizane na ogrlicah, zapestnicah hu v Kranju, kjer po dozdajšnjih analizah pet preobli- ali na trakovih, ki visijo s pasu. Njihovo uporabo lahko re- kovanih lobanj pripada ženskam. V seriji Lajh 2009 konstruiramo na podlagi lege v grobu. Okoli vratu so bile obešene krajše ali daljše ogrlice, lahko tudi več nizov. Ja- so poleg dveh ženskih lobanj, ki sta preoblikovani z gode krajših ogrlice so tako najdene na predelu okoli vra- tu, daljših pa tudi na predelu spodnjega dela prsnega koša (prim. Podobnik 2016, 53; Urek et al. 2016a, 237–238). 213 Slabe 1975, 81. 77 Monografije CPA 3 uporabo krožne preveze, tudi takšne z manjšo stop- prometu in so si jih njihovi posestniki prilastili.217 njo in/ali drugačnim tipom deformacije (en moški, Odlok se nanaša na Lukristane, živeče »nad Sočo«, z dve ali tri ženske). italske perspektive torej na njenem vzhodnem bregu. Na podlagi ohranjenih delov noše in upoštevaje pri- Verjetno gre za gotsko ali Gotom pridruženo ple- merjave arheoloških najdb na sosednjih ozemljih, an- mensko skupino, živečo ob pomembni cestni pove- tropološke analize, radiokarbonsko datacijo in zgo- zavi v Vipavski dolini, manj verjetno pa je, da gre za dovinski kontekst lahko upravičeno domnevamo, da avtohtono staroselsko prebivalstvo.218 so bili v Mirnu na Japnišču najverjetneje pokopani Vzhodnogotska država v Italiji, s središčem v Rave- predstavniki Vzhodnih Gotov. Na širšem območju ni, ki je obstajala okoli šest desetletij, je v začetku 6. Vipavske doline zaenkrat še ni poznanih najdišč, ki bi stoletja dosegla svoj največji vzpon in razprostranje- jih lahko pripisali temu germanskemu ljudstvu. nost. Zajemala je Italijo s Sicilijo in Provanso, ob- V zgodovinskih virih se Vzhodni Goti na tem pro- segala obe Reciji in območje nekdanjega Zahodnega storu omenjajo v zvezi z bitko ob Soči, ki je poteka- Ilirika (oba Norika, panonske province in Dalmaci- la 28. avgusta 489. Vzhodnorimski cesar Zenon je z jo). Današnje slovensko ozemlje na stičišču severne gotskim kraljem Teoderikom sklenil pogodbo, da v Italije, južnega Norika in jugozahodne Panonije je njegovem imenu odstavi Odoakra in zavzame Italijo. bilo v neposredni soseščini njenega severnoitalskega Goti so krenili z območja severne Bolgarije po naj- jedra.219 V tem kontekstu moramo grobišče v Mirnu krajši poti, sledeč Donavi, in nato domnevno naprej obravnavati kot najdišče na samem obrobju središča vzdolž Drave, dokler niso dosegli Petovione.214 Od gotskega kraljestva. Z njegovim odkritjem se pove- tam naj bi nadaljevali pot proti zahodu prek Celeje čuje število gotskih sledov na slovenskem ozemlju, in Emone. Brez težav naj bi obšli Julijske Alpe in se ki so, zaenkrat, razmeroma redki.220 Čeprav je bilo spustili prek Vipavske dolini proti Italiji. O številu vzhodnogotsko kraljestvo najbolj dolgotrajna ger- Vzhodnih Gotov ne poroča noben vir, zato se ocene mansko-romanska državna tvorba na našem ozemlju raziskovalcev zelo razlikujejo; množica bojevnikov v poznoantičnem času, so Goti kot politično in vo- skupaj z družinami naj bi obsegala od 40 tisoč do jaško vodilno ljudstvo predstavljali le majhen odsto- okrog 100 tisoč ljudi.215 Odoaker se je pri obrambi tek prebivalstva.221 Domnevno so se naseljevali v že Italije odločil za spopad na Soči in se je utrdil ob pre- obstoječih naselbinah ali v njihovi neposredni bližini hodu čez reko, vendar je bil poražen in Teoderik si je kot sosedje staroselskih Romanov ali pa so prebiva- tako s svojimi Goti utrl pot v Italijo. Prehod Vzhod- li v vojaških postojankah.222 Ker se gotske naselitve nih Gotov prek Soče hkrati simbolno pomeni tudi na območju današnje Slovenije, z izjemo omembe začetek obstoja gotske države v Italiji.216 Lukristanov v Posočju, v literarnih virih ne omenja, Čeprav so literarni viri o tem obdobju za naš prostor so arheološke najdbe dragocen vir za prepoznavanje redki, je poznan odlok kralja Teoderika, ki se nanaša njihove prisotnosti na tem prostoru.223 Posamezne na območje ob Soči in je bil izdan med letoma 507 in najdbe vzhodnogotskega oziroma gepidskega izvo- 511. Kralj je z odlokom svojim podanikom, Lukrista- ra so bile odkrite v kontekstih nižinskih in višinskih nom, naročil, da državi vrnejo zemljišča, ki so pred naselbin. Med njimi so okov pasne spone in odlomek tem služila za preskrbo konj v cestnem in poštnem 217 Bratož 2014, 408−409. 218 Bratož 2014, 408−409, op. 141. 214 Npr. Bratož 2014, 372 z izbranimi literarnimi viri, 219 Bratož 2014, 375. ki prinašajo okviren opis poti, in z objavami avtorjev, ki 220 Razprostranjenost najdišč v Zahodnem Iliriku: Tica domnevajo pot vzdolž reke Drave; Gračanin 2006, 104– 2017, sl. 66. 108. Alternativno nekateri drugi avtorji zagovarjajo pot ob 221 V Italiji po ocenah le okoli dva odstotka, na celot- Savi (za problematiko z navedeno literaturo, glej Gračanin nem območju Alp, delu srednjega Podonavja in zahodnem 2006, 106, op. 129–132). Balkanu, pa še manj (Bratož 2014, 377). 215 Bratož 2014, 372–373, op. 6. 222 Bratož 2014, 378. 216 Bratož 2014, 372−375. 223 Bratož 2014, 383. 78 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev ločne fibule iz Emone,224 ločna fibula s Ptuja,225 od- naselbina na skalnem pomolu nad sotočjem rek Save lomek ločne fibule in novec iz naselbinski plasti Kra- in Kokre doživela pravi razcvet v poznoantičnem ob- nja,226 odlomki ločnih fibul in odlomek okova pasne dobju. Iz tega obdobja so tako drobni predmeti kot spone z glavo ujede z Gradca pri Veliki Strmici,227 tudi naselbinski ostanki, ki jih lahko povežemo ne le odlomki ločnih fibul, baza trna pasne spone in od- s staroselskimi Romani, ampak tudi z germanskimi lomek srebrne žličke z luknjicami z Zidanega gabra ljudstvi, predvsem z Langobardi, pa tudi z Vzhod- nad Mihovim,228 odlomek ločne fibule s Puštala nad nimi Goti.234 Odkritja naselbinskih ostankov lepo Trnjem pri Škofji Loki229 ter odlomki ločnih fibul in dopolnjujejo že dolgo pred tem znano grobišče na pasne spone s Sv. Lamberta pri Pristavi nad Stično.230 ledini V Lajhu, ki se je razprostiralo pod skalnim po- Tem najdbam se pridružuje še več kot trideset nov- molom ob sotočju obeh rek in je bilo raziskovano v cev vzhodnogotskih vladarjev, predvsem zlatnikov in več etapah že od konca 19. stoletja naprej. Grobi- srebrnikov, s petnajstih najdišč.231 šče z več kot 700 do zdaj odkritimi grobovi priča o Arhitekturni ostanki vzhodnogotskih naselbin ali po- številčnosti in blagostanju prebivalcev Karnija v po- stojank zaenkrat skorajda niso bili prepoznani, razen znoantičnem obdobju.235 Na grobišču prevladujejo domnevna cerkvica na Rifniku, morda tudi na To- grobovi staroselskih Romanov in Langobardov; med novcovem gradu,232 in ostanki lesenih hiš v Kranju, njimi so tudi grobovi z značilnimi vzhodnogotskimi v katerih so bili najdeni tudi gotski novci iz časa Te- elementi ter predmeti, ki jih je moč primerjati z izdel- oderika Velikega (novec skovan pred letom 522) in ki merovinškega prostora, predvsem z Alamani in s Atalarika (vladal v letih med 527 in 534).233 Franki, ter dokazujejo, da so imeli prebivalci Karnija Naselbinam pripadajoča grobišča iz časa vzhodno- raznovrstne stike z različnimi ljudstvi.236 Vzhodno- gotske italske države so bila prav tako le redko od- gotski elementi se kažejo predvsem v bogato okraše- krita na slovenskem ozemlju. Arheološke raziskave nih pasnih sponah z granati, manjših sponah z ravno v mestnem jedru današnjega Kranja so razkrile, da je odrezanim trnom, ločnih fibulah z roglji in novcih vzhodnogotskih vladarjev.237 224 Slabe 1978, sl. 1; Bitenc, Knific 2001, 68, kat. št. 211; Poleg Karnija, nižinskega središča poznoantične Kar- Bitenc, Knific 2008, Fig. 2: 14. neole, je bila v času italske vzhodnogotske države na 225 Bitenc, Knific 2008, Fig. 1: 1. 226 Sagadin 2008, 142, sl. 29; 30. današnjem slovenskem ozemlju razvejana tudi mreža 227 Klasinc 1999, 32–35, 82, t. 1: 1–3; Bitenc, Knific utrjenih višinskih naselbin, v odmaknjenih krajih ali 2001, 67–68, kat. št. 209; Knific 2005, sl. 3: 1; Bitenc, Kni- v bližini glavnih prometnih poti, kjer so lahko po- fic 2008, Fig. 1: 4; 2: 7, 8; 4: 3. 228 Bitenc, Knific 2001, 68–69, kat. št. 215; Bitenc, Kni- leg staroselskega prebivalstva občasno prebivale tudi fic 2008, Fig. 1: 3; 2: 9–13; 4: 5, 6. druge barbarske, predvsem germanske, skupine. Nji- 229 Bitenc, Knific 2001, 68, kat. št. 212; Bitenc, Knific hovo prisotnost lahko domnevamo na najdiščih, kjer 2008, Fig. 2: 5; Knific, Lux 2015, 36–37, sl. 12. 230 Bitenc, Knific 2001, 68, kat. št. 213; Bitenc, Knific so bili naključno odkriti že omenjene posamezne 2008, Fig. 1: 2; 2: 6; 4: 4. najdbe in novci, naselbino pa lahko z grobiščem, kjer 231 Ajdna nad Potoki, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, Gradec pri Prapretnem, Gradec pri Veliki Strmi- ci, Korinjski hrib nad Velikim Korinjem, Kranj (grobišče 234 Knific, Lux 2015, 30–31. V Lajhu in naselbina), Predjama, Puštal nad Trnjem pri 235 Stare 1980; Knific 1995; Knific 2005; Lux, Ravnik Škofji Loki, Rifnik pri Šentjurju, Sv. Lambert pri Pristavi 2008; Knific, Lux 2010; Urankar, Bešter 2014, 26–28, 37– nad Stično, Šmarna gora pri Ljubljani, Tonovcov grad pri 39, 42; Knific, Lux 2015; Podobnik 2016; Urek et al. 2016a; Kobaridu, Trebelno, Vipota nad Pečovnikom, Zidani ga-Urek et al. 2016b. ber nad Mihovim (Demo 1994, 183; Kos 2000, 113, Map 236 Knific, Lux 2015, 31–32. 3; Bitenc, Knific 2001, 64–65, kat. št. 194–201; Kos 2011, 237 Bitenc, Knific 2001, 63–64, kat. št. 191, 192, 195 in 226, 229, 237; Bratož 2014, 411–412; Knific, Lux 2015, 33, 196; Knific 2005, 331–334, sl. 1; 2 d; Bitenc, Knific 2008, 37–38, sl. 8; 12). 101–103, Fig. 2: 1–4; 4: 1, 2; Knific, Lux 2015, 33, sl. 8: 1, 232 Ciglenečki 2006, 107–122; Bratož 2014, 422. 2; sl. 9 zgoraj; Podobnik 2016, 89, t. 8: 1, 2 (grob 12/2004); 233 Knific, Lux 2015, 31, sl. 4 c, op. 11 in 12; Tica 2017, Urek et al. 2016a, 231–232, 242, 246; Urek et al. 2016b, t. 293. 82: 4; 101; 109. 79 Monografije CPA 3 so bili najdeni posamezni germanski elementi, pove- sicer tipičnih pridatkov, kot so železen nož, železna žemo le na Rifniku nad Šentjurjem. Med pridatki iz pasna spona in sprimek neidentificiranih železnih nekaj več kot sto grobov, ki so se nahajali na južnem predmetov, ob levem boku skeleta s preoblikovano pobočju izven naselbine, je sicer več predmetov ger- lobanjo ležal železen enorezni meč z ostanki lesenih manskega izvora (predvsem langobardskega), vendar delov in železnega okova nožnice.243 Pridajanje orož- lahko kot vzhodnogotsko opredelimo le ločno fibu- ja v grobove vzhodnogotskih vojščakov je namreč lo z roglji iz ženskega groba 9, v katerem so bili še zelo redek pojav.244 V ostalih draveljskih grobovih so ogrlica iz jagod in par uhanov. Fibula je bila najde- pridatki bolj ali manj tipični za vzhodnogotsko nošo. na v predelu pod vratom in je bila nošena po staro- Mirenskim predmetom smo našli primerjave med selski modi, torej posamično.238 Čeprav pridatki niso bronastimi in železnimi pasnimi sponami, stekleni- tako izraziti, bi Gotom morda lahko pripisali še grob mi in jantarnimi jagodami, železnimi noži, srebrnimi moškega št. 21, v katerem so bili pod glavo najdeni okovi in domnevnim okovom torbice, medtem ko so glavnik, železno kresilo, železen nož, ovalna spona, v draveljskih grobovih razmeroma številni tudi glav- pravokoten okov spone in del okova, bronasta igla in niki, ki jih na mirenskem grobišču ni bilo. železna paličica, v predelu pasu pa še železna ovalna Grobišče v Dravljah je datirano v obdobje vzhod- spona z ravno odrezanim trnom.239 Skupek predme- nogotske nadvlade v naših krajih, tj. od konca 5. tov, najdenih za glavo, bi lahko bil shranjen v torbici, stoletja do konca četrtega desetletja 6. stoletja.245 V kot je bila pogosta navada pri moških v obdobju pre- njegovi bližini lahko domnevamo tudi obstoj manjše seljevanja ljudstev. naselbine oziroma postojanke, ki je bila izven nek- Med vsemi grobišči, ki so bila do zdaj raziskana na danjega emonskega središča postavljena na strateško slovenskem ozemlju, lahko kot pretežno gotsko, po- pomembni lokaciji, vendar do zdaj še ni bila odkrita.246 leg mirenskega, opredelimo le še grobišče v Dravljah Prav tako lahko tudi za mirensko grobišče naselbino v Ljubljani.240 Na njem je bilo izkopanih 49 grobov, iščemo v neposredni bližini. Za poznoantična grobi- od tega jih je bilo 21 brez pridatkov. Draveljsko gro- šča je značilno, da so bili grobovi usmerjeni na vzhod, bišče je izjemno tudi po številu preoblikovanih lo- v Mirnu grobovi ležijo v smeri vzpetine Mirnskega banj. Teh je bilo kar trinajst, od tega večina, enajst, gradu z Marijino cerkvijo. Ta vzpetina je znana kot pri moških skeletih, le dve pa pri ženskih.241 Med arheološko najdišče, na katerem so bile odkrite najd- grobovi po bogastvu najdb izstopa predvsem ženski be iz prazgodovinskega in rimskega obdobja.247 Po- grob 1 s parom ločnih fibul s petimi roglji, podobni- misliti bi smeli na to, da se je rimskodobna poselitev mi kot sta bili tudi v mirenskem ženskem grobu 1, le na njej nadaljevala tudi v poznoantično obdobje.248 da sta v draveljskem grobu obleko pokojnice spenjali v predelu pasu. Poleg para fibul so bili v grobu še trak z zlatimi nitmi na predelu čela, železna igla ali lasnica z zlatimi nitmi, zlat prstan, večja pozlačena pasna spona s pravokotnim okovom, ogrlica iz ste- klenih in jantarnih jagod, jezičasta okova iz srebrne pločevine ob golenih in še dve večji jantarjevi jagodi 243 Slabe 1975, 18–19, t. 6; Bitenc, Knific 2001, 66, 67, ter prevrtan rimski novec ob nogah.242 Med moškimi kat. št. 204 in 205. 244 Slabe 1975, 73–74. grobovi je nenavaden grob 19, v katerem je, poleg 245 Slabe 1975, 80. 246 Slabe 1975, 93–94. 238 Bolta 1981, 31, t. 2: 10. 247 Podatki iz arhiva ZVKDS OE Nova Gorica. 239 Bolta 1981, 31–32, t. 4: 6–14; Tica 2017, 329. 248 V tem oziru je podobno grobišču v italijanskem 240 Slabe 1975. Frascaru, na katerem je bilo odkritih 17 grobov, in je ležalo 241 Pogačnik, Tomazo Ravnik 1975, 147–151. na stičišču poti ter v bližini domnevne rimske vile, kate- 242 Slabe 1975, 12–14, t. 1; 2: 1–13; Bitenc, Knific 2001, re opeke so uporabili za izgradnjo vodnjaka (Micheletto 65–66, kat. št. 202. 2003, 698). 80 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 10 Miren - a Migration Period Cemetery Vesna Tratnik, Špela Karo The first Migration period graves at Japnišče in Miren rest were relatively well preserved. The graves were were discovered during a preliminary archaeological cut into the gravel subsoil without any additional evaluation in 2009. This was followed by a rescue ex- mortuary constructions or coffins. It is assumed that cavation in autumn 2011, which was limited to the they were clearly marked and defined on the surface area of a planned new building on plot no. 476/4, during the use of the cemetery, because none of the Miren cadastral municipality. In 2013, archaeological graves were cut by later burials. documentation was required and conducted during Physical anthropological analysis showed that all the construction of an access road and municipal in- seven skeletons were those of adults, three male and frastructure across the cadastral plot. The grave of a three female. The identification of the skeleton from child was discovered and excavated on this occasion.249 Grave 3 as female is uncertain. Two of the males died The excavated part of the cadastral plot was occupied at between 50 and 65 years of age, whilst one of the by a vineyard from at least the 19th century onwards, males and three of the females died at between 22 but the area was under grass (was used as a meadow) and 30 years of age. Both the males and females were in in the recent past. The northern edge of the plot relatively low in stature (males 157–166 cm, females near the Miren−Rupa road has recently been subject 150–157 cm) and gracile. Only the male in Grave 5 to housing development. Intensive future develop- was more robust. The female burials (Graves 1, 4, ment can be expected also on the southern part of and 7) were located in the eastern part of the exca- the plot and on the neighbouring plots, when the ex- vated area, whilst the male burials (Graves 2, 5, and tent of the building land is taken into account ( Fig. 5). 6) were located in the western part of the excavated The archaeological excavations resulted in the dis- area. The only exception is the disturbed Grave 3, covery of seven inhumation graves from the Migra- which was presumably female, but is located in the tion period, along with three pits of uncertain func- western part of the excavated area. The two graves tion, and several trenches associated with modern discovered in 2009 and 2013 were graves of children, agricultural activities on the site. It is certain that the which were located in the northern part of the plot, cemetery extends further north, beyond the exca- outside the excavated area. vated area. More graves can also be expected to the A row of three pits was also excavated and they are west, on plot no. 480/1, and to the east, on plot no. presumed to be contemporary with the cemetery 474/1, Miren cadastral municipality. ( Fig. 35). They have been interpreted as either post- The grave cuts became visible between the base of holes or foundation pits. They might be explained as the topsoil and the upper surface of gravel subsoil, the remains of wooden structures, which were con- which was deposited by the river Soča, that is at a temporary with the cemetery. However, they might depth of about 40 cm. They were individual burials be associated with the earlier Roman settlement in located in the northern half of the excavated area the area. The lack of human skeletal remains in their and oriented west-east ( Fig. 108). Two of the graves fills excludes their interpretation as earlier cremation had been damaged by agricultural activity, but the burials. Artefacts were found in five graves (1, 2, 5–7), whilst the remaining two graves (3 and 4) contained no 249 Turk, Rupnik 2013. 81 Monografije CPA 3 grave goods. The artefacts were largely found in what as the location of the iron fitting with a buckle and is assumed to have been their original position on the small bronze belt buckle, it is assumed that these burial ( Fig. 109). The surviving artefacts are metal everyday objects were kept in a pouch or purse on elements of attire, i.e. jewellery, decorative artefacts, the belt. Grave 5 contained a folded silver fitting at and other everyday objects. Textile remains were ex- the feet of the deceased. This artefact, too, belonged ceptionally preserved on some metal artefacts. to a pouch – or perhaps its lid, as suggested by (rare) The surviving dress elements suggest that the two analogies from other Migration period cemeteries. In women in Graves 1 and 7 were dressed in a similar a similar fashion to the female burial in Grave 1, the fashion at the time of burial. A pair of bow fibulae male burial in Grave 2 had a sheet silver fitting by his with projecting knobs and a pair of crossbow fibulae feet, which was probably once attached to a footwear with a firm catch plate were probably used for fas- strap. Grave 6 contained a clay pot with an everted lip tening the upper garment. The under garment was and flat base by the left lower leg. girded with a belt whose buckle was preserved in The artefacts discovered in the graves are typolog- the waist area. The burial in Grave 1 had two amber ically and chronologically quite uniform. They can beads below the bosom, whilst the burial in Grave 7 be dated on the basis of analogies to the final dec- had a large amber bead and a number of glass beads ades of the 5th century and the first decades of the of various sizes and colours in approximately the 6th century. On consideration of historical as well as same position. Consideration of their position sug- archaeological data, the wider (2Σ) radiocarbon date gests that the beads were strung as a large necklace.250 for the bones from Grave 1 that dates the cemetery The graves of both women contained a single spin- to between AD 390 and AD 540 is plausible. How- dle whorl. The bone spindle whorl in Grave 1 was ever, the narrower date from the 1Σ (68% confidence preserved in situ, next to the right arm, whilst the level) calibrated age range of AD 410–AD 430 is cer- partly extant fired clay spindle whorl in Grave 7 was tainly too early. discovered during the wet sieving of the grave fill. A The artefacts discovered in the cemetery are charac- folded fitting made of sheet silver, found at the feet teristic of the members of the Germanic Ostrogoths, of the woman in Grave 1, was presumably part of who crossed the area of what is now Slovenia into the footwear. A glass beaker was found at the feet of Italy. The two gilded bow fibulae with five projecting the woman in Grave 7. knobs are a recognizable Gothic or Gepidic element The suites of artefacts in the three male graves (2, among the artefacts. They were used for fastening 5, and 6) were similar to each other. In addition to the garments of the deceased woman at her shoul- the extant metal belt fittings, i.e. silver or iron buck- ders, according to Germanic fashion. The two iron les, each of the graves contained a group of artefacts fibulae from Grave 7 were used in the same manner. behind the waist, on the small of the back. These ar- These are crossbow fibulae with a firm catch plate, a tefacts were identified after the conservation as iron type that was used both by the indigenous population knives, two pairs of tweezers, an awl, and two strike- and the Germanic peoples. However, the two women a-lights. On consideration of their position, as well in the graves at Miren have more in common than just their attire: their skulls exhibit deliberate crani- al deformation. The skeleton from Grave 7 shows 250 Glass and amber beads are strung into necklaces, bracelets, or bands hanging from the belt in graves with the usual type of cranial deformation, achieved with female burials from the Migration period. Their use can be the use of a circular band, which resulted in a very reconstructed based on their position in the grave. Short high skull. Grave 1, on the other hand, is a case of or long necklaces hung from the neck, sometimes in seve- ral strings. The beads of short necklaces are found in the fronto-occipital deformation without a circular band, neck area, whilst those from longer necklaces can also be which resulted in a short, hyper-brachycephalic skull. found in the lower chest area (cf. Podobnik 2016, 53; Urek Skull deformation is a feature that can be found with et al. 2016a, 237–238). 82 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev various peoples during the Migration period.251 In Odoacer decided to offer battle near the river Soča the area of modern Slovenia, deformed skulls have to defend Italy. He fortified his position at a river been discovered in the Dravlje cemetery in Ljubljana, crossing, but was defeated and the way into Italy was where it is mostly male skulls that exhibit deforma- open for Theoderic and his Goths. The Ostrogoths tion. However, the results of on-going analysis in the crossing of the Soča is the symbolic beginning of the V Lajhu cemetery in Kranj have identified five fe- Ostrogothic state in Italy.254 male deformed skulls. In addition to the two female Although literary sources on the territory of Slovenia skulls that had been deformed with a circular band, in this period are sparse, an edict was issued by king the V Lajhu 2009 series also includes skulls with a Theoderic between the years 507−511, which applies lower degree and/or different type of deformation to the territory near the Soča. In this edict, the king (one man, two or three women). ordered his subjects, the Lucristani, to return to the Based on the extant costume fittings, archaeological state the lands that they had appropriated, which analogies from neighbouring regions, the results of had previously been used to provide for the horses physical anthropological analysis, radiocarbon dating, used in road and postal transport.255 The edict was and historical context, it is reasonable to assume that addressed to the Lucristani living »above the Soča«, the deceased buried at Japnišče in Miren were Ostro- which from the Italian perspective means on its goths. As yet there are no other known sites that can eastern bank . As they lived near the important road be attributed to this Germanic people in the wider through the Vipava Valley, they were probably either area of the Vipava Valley. a Gothic tribal group or a group that had joined the In historical sources, the Ostrogoths are mentioned Goths. The possibility of them being part of the in- in this area in connection with a battle on the river digenous population is less likely.256 Soča, which took place on 28th August AD 489. The The Ostrogothic state in Italy, with its centre in Ra- Gothic king Theoderic made a pact with the East- venna, existed for about sixty years and reached its ern Roman emperor Zeno to depose Odoacer in his peak and maximum extent at the beginning of the name and conquer Italy. The Goths set out from an 6th century. It included Italy with Sicily and Provence, area in northern Bulgaria, taking the shortest route both of the provinces of Raetia, and the territory along the Danube, and then presumably further of the former West Illyricum (both of the provinces along the Drava, until they reached Poetovio.252 From of Noricum, the provinces of Pannonia, as well as there, they purportedly continued towards the west, Dalmatia). The modern territory of Slovenia at the through Celeia and Emona. Without difficulty, they meeting point of northern Italy, southern Noricum, circumvented the Julian Alps and descended through and south-western Pannonia, lay in the immediate the Vipava Valley towards Italy. Since no sources re- vicinity of core area of this state in northern Italy.257 port the number of the Ostrogoths, the estimates In this context, the Miren cemetery should be seen made by different researchers vary greatly: the esti- as a site at the very edge of the centre of the Ostro- mates of the numbers of warriors and their fami- gothic kingdom. Its discovery increases the number lies range from 40,000 to around 100,000 people.253 of the relatively few Gothic remains that have been discovered in the territory of Slovenia.258 While the Ostrogothic kingdom was the longest-lasting Roma- 251 Slabe 1975, 81. 252 E.g. Bratož 2014, 372 with selected literary sources, no-Germanic state in the territory of Slovenia during which provide a basic description of their route, as well as the publications by the authors who assume that their rou- 254 Bratož 2014, 372−375. te led along the Drava; Gračanin 2006, 104–108. Alterna- 255 Bratož 2014, 408−409. tively, other authors argue in favour of the route along the 256 Bratož 2014, 408–409, note 141. Sava (for this issue, with references, see Gračanin 2006, 257 Bratož 2014, 375. 106, notes 129–132). 258 The distribution of sites in West Illyricum: Tica 253 Bratož 2014, 372–373, note 6. 2017, Fig. 66. 83 Monografije CPA 3 the Late Antique period, the Ostrogoths, who were of Ostrogothic rulers are known from 15 different the leading people in a political and military sense, sites.269 only represented a small percentage of the popula- Few architectural remains of Ostrogothic settle- tion.259 They presumably settled in pre-existing set- ments have been identified so far, with the exception tlements, or in their immediate vicinity as the neigh- of a supposed church at Rifnik, and perhaps one at bours of the indigenous Roman population, or lived Tonovcov grad.270 The remains of wooden houses in military outposts.260 The settlement of the Goths have been found in Kranj, in which Gothic coins in the territory of present-day Slovenia is not men- from the time of Theoderic the Great (struck before tioned in literary sources, with the exception of the the year 522) and Athalaric (ruled between 527 and Lucristani in the Soča Valley, which makes archae- 534) were found.271 ological finds a valuable resource that permits rec- Equally few cemeteries that were associated with ognition of their presence in this area.261 Individual settlements dating to the period of the Ostrogothic artefacts of Gothic or Gepidic origin have been dis- state in Italy have been discovered in what is now covered in settlement contexts in lowland and hilltop Slovenia. Archaeological investigations in the centre settlements. These include a belt buckle fitting and of the modern town of Kranj have revealed a set- a fragment of a bow fibula from Emona,262 a bow tlement that flourished on the rocky promontory at fibula from Ptuj,263 a bow fibula fragment and a coin the confluence of the rivers Sava and Kokra in the from the occupation deposits in Kranj,264 fragments Late Antique period. Small finds and occupation de- of bow fibulae and a fragment of a belt buckle fitting posits date to this period. They can be ascribed not with the head of a bird of prey from Gradec near only to the indigenous Romanised population, but Velika Strmica,265 fragments of bow fibulae, the base also to Germanic peoples, especially the Longobards, of a belt buckle prong and a fragment of a small but also the Ostrogoths.272 The settlement comple- silver spoon with perforations from Zidani gaber ments the previously discovered V Lajhu cemetery, above Mihovo,266 a bow fibula fragment from Puštal which lay at the foot of the rocky promontory at above Trnje near Škofja Loka,267 and fragments of the confluence of both rivers. The latter site has bow fibulae and a belt buckle from Sv. Lambert near seen several phases of excavation since the end of Pristava above Stična.268 In addition to these finds, the 19th century. Over 700 graves have been discov- more than 30, predominantly gold and silver, coins ered in the cemetery so far, which shows just how how large and wealthy the population of Carnium 259 According to the estimates, only about 2% in Italy, and even less in the entire territory of the Alpes, part of the middle Danube region, and western Balkans (Bratož 2014, 377). 260 Bratož 2014, 378. 269 Ajdna above Potoki, Ajdovski gradec above Vranje 261 Bratož 2014, 383. near Sevnica, Gradec near Prapretno, Gradec near Veli- 262 Slabe 1978, Fig. 1; Bitenc, Knific 2001, 68, cat. no. ka Strmica, Korinjski hrib above Veliki Korinj, Kranj (the 211; Bitenc, Knific 2008, Fig. 2: 14. V Lajhu cemetery and the settlement), Predjama, Puštal 263 Bitenc, Knific 2008, Fig. 1: 1. above Trnje near Škofja Loka, Rifnik near Šentjur, Sv. 264 Sagadin 2008, 142, Fig. 29; 30. Lambert near Pristava above Stična, Šmarna gora near 265 Klasinc 1999, 32–35, 82, Pl. 1: 1–3; Bitenc, Knific Ljubljana, Tonovcov grad near Kobarid, Trebelno, Vipota 2001, 67–68, cat. no. 209; Knific 2005, Fig. 3: 1; Bitenc, above Pečovnik, Zidani gaber above Mihovo (Demo 1994, Knific 2008, Fig. 1: 4; 2: 7, 8; 4: 3. 183; Kos 2000, 113, Map 3; Bitenc, Knific 2001, 64–65, 266 Bitenc, Knific 2001, 68–69, cat. no. 215; Bitenc, cat. no. 194–201; Kos 2011, 226, 229, 237; Bratož 2014, Knific 2008, Fig. 1: 3; 2: 9–13; 4: 5, 6. 411–412; Knific, Lux 2015, 33, 37–38, Fig. 8; 12). 267 Bitenc, Knific 2001, 68, cat. no. 212; Bitenc, Knific 270 Ciglenečki 2006, 107–122; Bratož 2014, 422. 2008, Fig. 2: 5; Knific, Lux 2015, 36–37, Fig. 12. 271 Knific, Lux 2015, 31, Fig. 4 c, notes 11 and 12; Tica 268 Bitenc, Knific 2001, 68, cat. no. 213; Bitenc, Knific 2017, 293. 2008, Fig. 1: 2; 2: 6; 4: 4. 272 Knific, Lux 2015, 30–31. 84 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev was in the Late Antique period.273 The most com- according to indigenous fashion, i.e. as a single piece.276 mon burials are those of the indigenous Romanised The male burial in Grave 21 might also be attribut- population and those of the Longobards, but there ed to the Ostrogoths, despite the fact that the grave are also graves with typical Ostrogothic elements, as goods are not as typical. It contained a comb under well as artefacts that can be compared with material the head, an iron strike-a-light, an iron knife, an oval from the Merovingian area, especially that associated buckle, a rectangular buckle fitting, a fitting fragment, with the Alemanni and the Franks. All of this proves a bronze pin, a small iron rod, and a second oval iron that the inhabitants of Carnium had diverse contacts buckle with a straight-cut prong, located in the waist with various peoples.274 Most prominent among the area.277 The artefacts assemblage found behind the Ostrogothic elements are the richly decorated belt head might have been kept in a pouch, as was the buckles with garnets, smaller buckles with a straight- custom for men during the Migration period. cut prong, bow fibulae with projecting knobs and the The cemeteries at Miren and Dravlje in Ljubljana coins of Ostrogothic rulers.275 are the only cemeteries that can be described as pre- Although Carnium was the lowland centre of Late dominantly Gothic of all the cemeteries that have Antique Carniola, there was also a network of for- been investigated in Slovenia so far.278 In Dravlje, tified hilltop settlements in what is now the territory 49 graves were excavated and 21 contained no grave of modern Slovenia during the time of the Ostro- goods. The Dravlje cemetery is exceptional also be- gothic state in Italy. These settlements, built either in cause of a great number of deformed skulls. There remote locations or close to the main lines of com- were no less than 13 examples, the majority of which munication, not only sheltered the indigenous popu- belonged to men: 11 were male and 2 were female.279 lation, but occasionally also other barbarian, mostly The female burial in Grave 1 with its rich finds stands Germanic groups. Their presence can be assumed on out among them. It contained a pair of bow fibulae the sites, where the above-mentioned stray finds and with five projecting knobs, similar to the two fibulae coins were discovered. However, it is only in the case from the female burial in Grave 1 at Miren, although of Rifnik above Šentjur that a connection can be es- the two fibulae from Dravlje were used to fasten the tablished between the settlement and the cemetery, garments of the deceased woman in the waist area. in which individual Germanic elements were found. In addition to the pair of fibulae, the grave contained Although there are several artefacts of Germanic a band with thin gold wire in the forehead area, an (mostly Longobard) origin among the grave goods iron pin or hairpin decorated with thin gold wire, a from a little over one hundred graves on the south gold ring, a large gilded belt buckle with a rectangu- slope outside the Rifnik settlement, only a bow fi- lar fitting, a necklace of glass and amber beads, two bula with projecting knobs from the female burial in tongue-shaped fittings made of sheet silver at the Grave 9 can be identified as Ostrogothic. The grave shins, as well as two larger amber beads and a perfo- also contained a bead necklace and a pair of earrings. rated Roman coin at the feet.280 Grave 19 is an unusu- The fibula was found in the neck area and was worn al example of a male burial which not only contained typical grave goods such as an iron knife, an iron belt 273 Stare 1980; Knific 1995; Knific 2005; Lux, Ravnik buckle, and a mass of fused unidentified iron objects, 2008; Knific, Lux 2010; Urankar, Bešter 2014, 26–28, 37– but also a single-edged iron sword with the remains 39, 42; Knific, Lux 2015; Podobnik 2016; Urek et al. 2016a; Urek et al. 2016b. of the iron fittings and wooden parts of the scab- 274 Knific, Lux 2015, 31–32. 275 Bitenc, Knific 2001, 63–64, cat. no. 191, 192, 195 276 Bolta 1981, 31, Pl. 2: 10. and 196, ; Knific 2005, 331–334, Fig. 1; 2 d; Bitenc, Kni- 277 Bolta 1981, 31–32, Pl. 4: 6–14; Tica 2017, 329. fic 2008, 101–103, Fig. 2: 1–4; 4: 1, 2; Knific, Lux 2015, 278 Slabe 1975. 33, Fig. 8: 1, 2; Fig. 9 upper; Podobnik 2016, 89, Pl. 8: 1, 279 Pogačnik, Tomazo Ravnik 1975, 147–151. 2 (Grave 12/2004); Urek et al. 2016a, 231–232, 242, 246; 280 Slabe 1975, 12–14, Pl. 1; 2: 1–13; Bitenc, Knific Urek et al. 2016b, Pl. 82: 4; 101; 109. 2001, 65–66, cat. no. 202. 85 Monografije CPA 3 bard at the left side of the skeleton, which also had a deformed skull.281 Weapons are an extremely rare occurrence in the graves of Ostrogothic warriors.282 The rest of the graves in Dravlje contained grave goods that are more or less typical of the Ostrogoth- ic costume. Analogies for the artefacts from Miren can be found amongst the bronze and iron belt buck- les, glass and amber beads, iron knives, silver fittings and a supposed pouch fitting. While combs were re- latively common in the graves at Dravlje, none were discovered in the cemetery at Miren. The Dravlje cemetery is dated to the period of the Ostrogothic rule in the territory of modern Slovenia, that is from the end of the 5th century to the end of the 540s.283 It can be assumed that there was a small as yet undiscovered settlement or outpost in its vicinity, located at a strategically significant location just outside Emona.284 Similarly, the settlement that belonged to the cemetery at Miren should be sought in its immediate vicinity. It is typical for the graves in Late Antique cemeteries to be oriented towards the east. The graves in Miren face the direction of the hill with the Miren castle and the church of St. Mary. The hill is well known as an archaeological site with finds from the Prehistoric and Roman periods.285 It may be posited that the Roman settlement on the hill continued into the Late Antique period.286 281 Slabe 1975, 18–19, Pl. 6; Bitenc, Knific 2001, 66, 67, cat. no. 204 and 205. 282 Slabe 1975, 73–74. 283 Slabe 1975, 80. 284 Slabe 1975, 93–94. 285 Data from the archives of the Institute for the Pro- tection of Cultural Heritage of Slovenia, Regional Office Nova Gorica. 286 In this respect, it is similar to the cemetery in Fras- caro, Italy, where 17 graves were discovered. It was located at the crossroads of communications, in the vicinity of a supposed Roman villa, which provided bricks for the con- struction of a well (Micheletto 2003, 698). 86 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 11 Literatura (uredila: Vanja Celin) ARTHUR, P. in D. WILLIAMS 1992, Campanian wine, CALLIGARO, T., PÉRIN, P., VALLET, F. in J.-P. POI- Roman Britain and the third century A.D. – Journal of Ro- ROT 2008, Contribution à l’étude des grenats mérovingi- man Archaeology 5, Portsmouth, 250–260. ens (Basilique de Saint-Denis et autres collections du mu- ACSÁDI, G. in J. NEMESKÉRI 1970, History of Human sée d’Archéologie nationale, diverses collections publiques Life Span and Mortality. − Budapest. et objects de fouilles récentes). – Antiquités Nationales 38, AUFDERHEIDE, A. C. in C. RODRÍGUEZ-MARTÍN Saint-Germain-en-Laye, 111–114. 1998, The Cambridge Encyclopedia of Human Paleopathology. – CARE EVANS, A. 1986, Sutton Hoo Ship Burial. – London. Cambridge. CARVER, M. 1998, Sutton Hoo – Burial ground of Kings? – BIERBRAUER, V. 1975, Die ostgotischen Grab- und Schatz- London. funde in Italien. – V: Biblioteca degli Studi medievali VII, CAVADA, E. 1994, Trento in età gota. – V: V. Bierbrauer, Spoleto. O. von Hessen in E. A. Arslan (ur.), I Goti. Milano, Palazzo BIERBRAUER, V. 2005, Verbreitung und Interpretation Reale 28. gennaio–8 maggio 1994, Milano, 224–231. der ostgotischen Bügelfibeln. Ostgoten außerhalb ihrer CHIARELLI, A. B. (ur.) 1980, Recommendations for Age italischen patria? – V: C. Dobiat (ur.), Reliquiae Gentium. Fe- and Sex Diagnoses of Skeletons. – Journal of Human Evolu- stschrift für H. W. Böhme, Teil I, Internationale Archäolo- tion 9, London, New York, 517–549. gie, Studia Honoraria 23, Rahden/Westf., 37–47. CIGLENEČKI, S. 1994, Höhenbefestigungen als Sib- BIERBRAUER, V. 2007, Neue ostgermanische Grabfun- edlungsgrundeinheit der Spätantike in Slowenien. – Arheo- de des 5. und 6. Jahrhunderts in Italien. – Acta Praehistorica loški vestnik 45, Ljubljana, 239–266. et Archaeologica 39, Berlin, 93–124. CIGLENEČKI, S. 2006, Insediamenti ostrogoti in Slove- BITENC, P. in T. KNIFIC (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slo- nia. – V: M. Buora in L. Villa (ur.), Goti nell‘arco alpino orien- vanov. Predmeti. – Ljubljana. tale, Archeologia di frontiera 5, Udine, 107–122. BITENC, P. in T. KNIFIC 2008, Oggetti origine Ostro- CIVIDINI, T. 2010, Ceramica grezza di epoca tardo an- gota e ceramiche domestiche de epoca gota rinvenuite in tica e altomedievale dal sito di Castelraimondo (Forgaria, Slovenia. – V: M. Buora in L. Villa (ur.), Goti dall‘oriente alle Udine). Le forme aperte. – V: S. Menchelli, S. Santoro, Alpi, Archeologia di frontiera 7, Udine, 98–108. M. Pasquinucci in G. Guiducci (ur.), LRCW:3 Late Roman BOLTA, L. 1981, Rifnik pri Šentjurju. Poznoantična naselbina Coarse Wares, Cooking Wares and Amphorae in the Mediterrane- in grobišče. – Katalogi in monografije 19, Ljubljana. an. Archaeology and archaeometry. Comparison between Western BÖKÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác and Eastern Mediterranean, BAR International series 2185, -Gorsium. The vertebrate fauna of a Roman town in Pannonia. Oxford, 559–566. – Studia Archaeologica 8, Budapest. CUNJA, R. 2004, Zbirka/Collezione Gajšek. – V: M. BONIFAY, M. 2004, Etudes sur la céramique romaine tardive Guštin (ur.), Srednjeveška in novoveška keramika iz Pirana in d‘Afrique. – BAR International Series 1301, Oxford. Svetega Ivana, Koper, 69−135. BOSIO, L. 1991, Le strade romane della Venezia e dell‘ Histria. CUNJA, R. in M. MLINAR (ur.) 2010, S fibulo v fabulo. – Padova. Fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino BRATINA, P. 2001, Miren. − Varstvo spomenikov 38, Poro- in zgodnjim srednjim vekom. – Koper. čila, Ljubljana, 73. CUNTZ, O. 1902, Die römische Strasse Aquileia – Emo- BRATINA, P. 2009, Miren. – Varstvo spomenikov 45, Poro- na, ihre Stationen und Besfestigungen. – Jahreshefte des öster- čila, Ljubljana, 124−125. reichischen Archäologischen Institutes in Wien 5, Wien, 139−160. BRATOŽ, R. 2014, Med Italijo in Ilirikom. Slovenski prostor DANNHEIMER, H. 1987, Auf den Spuren der Baiuwaren. in njegovo sosedstvo v pozni antiki. – Zbirka Zgodovinskega Archäologie des frühen Mittelalters in Altbayern. Ausgrabungen – časopisa 46, Ljubljana. Funde – Befunde. – Pfaffenhofen. CALLIGARO, T., S. COLINART, J. P. POIROT in DEMO, Ž. 1994, Ostrogothic Coinage From Collections in Croa- C. SUDRES 2002, Combined external-beam PIXE and tia, Slovenia and Bosnia & Herzegovina. – Situla 32, Ljubljana. μ-Raman characterisation of garnets used in Merovingian DRIESCH, A. von den 1976, A guide to the measurement jewellery. – Nuclear Instruments and Methods in Physics Research of animal bones from archaeological sites. – Peabody Muse-Section B: Beam Interactions with Materials and Atoms 189/1, um Bulletin 1, Cambridge, 1–136. Amsterdam, 320–327. 87 Monografije CPA 3 FABEC, T. in V. TRATNIK 2010, 126. Miren. – Varstvo KNIFIC, T. in J. LUX 2015, Kranj z okolico v pozni antiki spomenikov 46, Poročila, Ljubljana, 221−222. – zapis geografa iz Ravene in arheološki podatki. – V: B. GEISLER, H. 1998. Das frühbairische Gräberfeld Stra- Jenčič (ur.), Kranjski zbornik 2015, Kranj, 29–41. ubing-Bajuwarenstraße. Katalog der archäologischen Be- KOCH, U. 2001, Das alamannisch-fränkische Gräberfeld bei funde und Funde. – Internationale Archäologie 30, Rahden/ Pleidelsheim. – Forschungen und Berichte zur Vor- und Westf. Frühgeschichte in Baden-Württemberg 60, Stuttgart. GLASER, F. 2006, L‘epoca ostrogota nel Norico (493– KOS, M. 2005, Beloprstena keramika na Slovenskem: zbirka 536). Le chiese sull‘Hemmaberg e la necropoli nella valle. Narodnega muzeja Slovenije. – Ljubljana. – V: M. Buora in L. Villa (ur.), Goti nell‘arco alpino orientale, KOS, P. 2000, The numismatic evidence for the period Archeologia di frontiera 5, Udine, Trieste, 83–105. from the 5th to the 10th centuries in the area of modern GLASER, F. 2008, Catalogo dei materiali provenienti da Slovenia. – V: R. Bratož (ur.), Slovenija in sosednje dežele med Slovenia e Austria. Cat. nn. 47–70: materiali provenienti antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze, Situla 39, Globasnitz (Austria) a cura di Franz Glaser. – V: M. Buora Ljubljana, 107–118. in L. Villa (ur.), Goti dall’Oriente alle Alpi, Archeologia di KOS, P. 2011, Novčne najdbe. – V: Z. Modrijan in T. Mi-frontiera 7, Trieste, 132–136. lavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. GOMOLKA-FUCHS, G. 1995, Die Kleinfunde und ihre Najdbe. , Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, Lju- Aussagen zur Bevölkerung von Iatrus. – V: Iatrus-Krivina. bljana, 221−238. Spätantike Befestigung und frühmittelalterliche Siedlung an der un- KRIŽANAC, M. 2015, 5th-6th Century Glass in Serbia teren Donau, Band 5, Studien zur Geschichte des Kastells and Territory of Kosovo. – V: I. Lazar (ur.), Annales du 19e Iatrus (Forschungsstand 1989), Schriften zur Geschichte Congrès de l‘Association internationale pour l‘histoire du verre, Pi-und Kultur der Antike 17, Berlin, 81–105. ran, 17th-21st September 2012, Koper, 337–349. GOMOLKA-FUCHS, G. 2007, Die Kleinfunde. – V: KRIŽANAC, M. 2016, Early Byzantine Glas in the Ter- Iatrus-Krivina. Spätantike Befestigung und frühmittelalterliche ritory of Serbia and Kosovo. – Journal of Glass Studies 58, Siedlung an der unteren Donau, Band 6, Ergebnisse der Aus- Cornig, 87–103. grabungen 1992–2000, Limesforschungen 28, Mainz am KROGMAN, W. M. in M. Y. İŞCAN 1986, The human ske- Rhein, 265–304. leton in forensic medicine. − Springfield. GORDON COOK, J. 1993, Handbook of Textile Fibres: KÜHN, H. 1974, Die germanischen Bügelfibeln der Völkerwan-Natural Fibres. – Trowbridge, Wiltshire. derungszeit in Süddeutschland. – Die germanischen Bügelfi- GRAČANIN, H. 2006, Goti i južna Panonija. – Scrinia Sla- beln der Völkerwanderungszeit. Teil II, Graz. vonica 6, Slavonski Brod, 83–126. KÜHN, H. 1981, Die germanischen Bügelfibeln der Völkerwan- GRAYSON, D. K. 1984, Quantitative zooarchaeology: topics in derungszeit in Mitteldeutschland. – Die germanischen Bügelfi-the analysis of archaeological faunas. – Orlando. beln der Völkerwanderungszeit. Teil III, Graz. HAUSER, G. in G. F. De STEFANO 1989, Epigenetic Va- LEBEN SELJAK, P. 1995, Antropološka analiza pozno- riants of the Human Skull. – Stuttgart. antičnih skeletov z Ajdne nad Potoki. – Jeseniški zbornik 7, HILLSON, S. 1996, Dental Anthropology. − Cambridge. Jesenice, 237–250. HÖFLER, J. 2001, Gradivo za historično topografijo predjožefin- LEBEN SELJAK, P. 1996, Antropološka analiza poznoantič- skih župnij na Slovenskem: Primorska: Oglejski patriarhat, Gori- nih in srednjeveških grobišč Bleda in okolice. – Doktorska diser- ška nadškofija, Tržaška škofija. – Nova Gorica. tacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odde- IVANIŠEVIĆ, V., M. KAZANSKI in A. MASTYKOVA lek za biologijo, Ljubljana. 2006, Les nécropoles de Viminacium à l‘epoque des grandes migra- LEBEN SELJAK, P. 2000, Etnogeneza Slovencev: rezul- tions. – Monographies 22, Paris. tati antropoloških raziskav. – V: R. Bratož (ur.) Slovenija in KENNEDY, K. A. R. 1989, Skeletal Markers of Occupa- sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, Situla 19, Ljublja- tional Stress. – V: M. Y. İşcan in K. A. R. Kennedy (ur.), na, 549–558. Reconstruction of life from the skeleton, New York, 129–160. LEBEN SELJAK, P. 2002, A Hun skeleton with intentio- KISZELY, I. 1979, The Anthropology of the Lombards. – BAR nally deformed skull from Ptuj. – Collegium Antropologicum International Series 61, Oxford. 26 (suppl.), Zagreb, 119–120. KLASINC, R. 1999, Gradec pri Veliki Strmici v obdobju pre- LEBEN SELJAK, P. 2003, Antropološka analiza pozno- seljevanja ljudstev. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, antične nekropole na Vrajku v Gorenjem Mokronogu. – Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. Arheološki vestnik 54, Ljubljana, 397–420. KNIFIC, T. 1995, Vojščaki iz mesta Karnija. – V: Kranjski LEBEN SELJAK, P. 2004a, The skeleton of a Hun war- zbornik 1995, Kranj, 23–40. rior from Ptuj. – V: Program in zbornik povzetkov. Človek med KNIFIC, T. 2005, Gospe iz mesta Karnija. – V: Kranjski avtonomijo in okoljem, Škerljevi dnevi, 23.–25. september 2004, zbornik 2005, Kranj, 331–343. Ljubljana, 41. KNIFIC, T. in J. LUX 2010, Otroci iz mesta Karnija. – V: B. Jenčič (ur.), Jubilejni Kranjski zbornik 2010, Kranj, 26–36. 88 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev LEBEN SELJAK, P. 2004b, Antropološka analiza skeletov z MILAVEC, T. 2011a, Kovinske najdbe. – V: Z. Modrijan Lajha v Kranju. – Kranj (neobjavljeno poročilo, hrani OE in T. Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kranj ZVKDS). Kobaridu. Najdbe., Opera Instituti archaeologici Sloveniae LEBEN SELJAK, P. 2006, Antropološka analiza pozno- 24, Ljubljana, 21–81. antične skeletne serije z Rifnika. – Arheološki vestnik 57, MILAVEC, T. 2011b, Steklene najdbe. – V: Z. Modrijan Ljubljana, 427–455. in T. Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri LEBEN SELJAK, P. 2011, Antropološka analiza pozno- Kobaridu. Najdbe., Opera Instituti archaeologici Sloveniae antičnih skeletov. – V: Z. Modrijan in T. Milavec, Poznoan- 24, Ljubljana, 83–119. tična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe., Ope- MILAVEC, T. 2015, Late Antique glass in Slovenia. – V: I. ra Instituti archaeologici Sloveniae 24, Ljubljana, 279–302. Lazar (ur.), Annales du 19e Congrès de l‘Association internationa- LEBEN SELJAK, P. 2012a, Antropološka analiza skeletov: le pour l‘histoire du verre, Piran, 17th - 21st September 2012, Miren – Japnišče 2011. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo, Koper, 277–285. hrani CPA ZVKDS). MILETIĆ, N. 1970, Ranosrednjovjekovna nekropola u LEBEN SELJAK, P. 2012b, Kranj – Lajh 2007, postizkopa- Rakovčanima kod Prijedora. – Glasnik Zemaljskog muzeja valna antropološka analiza. – Kranj (neobjavljeno poročilo, 25, Sarajevo, 119–177. hrani OE Kranj ZVKDS). MODRIJAN, Z. 2011, Keramika. – V: Z. Modrijan in T. LEBEN SELJAK, P. 2013a, Antropološka analiza: Miren – Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Koba-Japnišče, sporadične najdbe kosti. – Ljubljana (neobjavljeno po- ridu. Najdbe. , Opera Instituti archaeologici 24, Ljubljana, ročilo, hrani CPA ZVKDS). 121–219. LEBEN SELJAK, P. 2013b, Antropološka analiza skeleta: NEWMAN, R., J. R. DENNIS in E. FARELL 1982, A Miren - Japnišče, april 2013. – Idrija (neobjavljeno poročilo, technical note on niello. – Journal of the American Institute for hrani Avgusta, d.o.o.). Conservation 21/2, Washington, 80–85. LEBEN SELJAK, P. 2014, Kranj – Lajh 2009, postizkopa- OSMUK, N. 1979, Elaborat mapa Miren. – Nova Gorica valna antropološka analiza. – Kranj (neobjavljeno poročilo, (hrani ZVKDS, OE Nova Gorica). hrani MAGELAN Skupina, d.o.o.). PANELLA, C. 2001, Le anfore di etá Imperiale del Me- LEBEN SELJAK, P. in M. ŠTEFANČIČ 2001, Dental diterraneo occidentale. – V: J. P. Morel in P. Lévêque (ur.), caries in skeletal samples from northeastern Slovenia. − Céramiques hellénistiques et romaines III, Paris, 177–275. Anthropological notebooks 7, Ljubljana, 84–99. PAVLOVEC, R. 1961, Nekaj misli o sprijemanju mlajšega LEBEN SELJAK, P. in P. JAMNIK 2011, Slovenia/Repu- prodnega nanosa v Ljubljanski kotlini. – Geologij a 7, Lju- blika Slovenija. – V: N. Marquez-Grant in L. Fibiger (ur.), bljana, 287–298. The Routledge Handbook of Archaeological Human Remains and PERGAR, M. 2007, 118. Miren. – Varstvo spomenikov 43, Legislation, Oxford, New York, 403–421. Poročila, Ljubljana, 141. LOSERT, H. in A. PLETERSKI 2003, Altenerding in Ober- PFLAUM, V. 2000, Claustra Alpium Iuliarum in barbari. bayern. Struktur des frühmittelalterlichen Gräberfeldes und »Ethno- Najdbe poznorimske vojaške opreme in orožja ter sočasne zgodnje genese« der Bajuwaren. – Berlin, Bamberg, Ljubljana. barbarske najdbe na ozemlju današnje Slovenije. – Magistrska na- LUX, J. in J. RAVNIK 2008, Poskus rekonstrukcije obsega loga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek poznoantičnega grobišča Lajh v Kranju. – Varstvo spomeni- za arheologijo, Ljubljana. kov 44, Ljubljana, 43–69. PODOBNIK, T. 2016, Arheološke raziskave grobišča Kranj– MARCHESETTI, C. 1903 (ponatis 1981), I Castellieri prei- Lajh v letih 2004 in 2005. – Diplomsko delo. Univerza v storici di Trieste e della regione Giulia. − Trieste. Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, MARTIN, R. in K. SALLER 1957, Lehrbuch der Anthropo- Ljubljana. logie I. − Stuttgart. POGAČNIK, T. in T. TOMAZO RAVNIK 1975, Antro- MATHIS, F., O. VRIELYNCK, K. LACLAVETINE, G. pološka obdelava osteološkega gradiva. – V: M. Slabe, Dra- CHÊNE in D. STRIVAY 2008, Study of the provenan- vlje. Grobišče iz časov preseljevanja ljudstev, Situla 16, Ljubljana, ce of Belgian Merovingian garnets by PIXE at IPNAS 143–157. cyclotron. – Nuclear Instruments and Methods in Physics Resear- PRUS, T., T. KRALJ, B. VRŠČAJ, M. ZUPAN in H. ch Section B 226, Amsterdam, 2348–2352. GRČMAN 2015, Slovenska klasifikacija tal. – Univerza v MICHELETTO, E. 2003, Materiali di età gota in Piemon- Ljubljani, Biotehniška Fakulteta in Kmetijski inštitut Slo- te: un aggioramento. − V: R. Fiorillo in P. Peduto (ur.), venije, Ljubljana. III Congresso nazionale di archeologia medievale, Salerno 2.–5. PUSCHI, A. 1903, La strada romana da Aquileia ad Emo- ottobre 2003, Firenze, 697–704. na ed una recente pubblicazione che la riguarda. – Archeo- MILAVEC, T. 2009, Crossbow fibulae of the 5th and 6th grafo Triestino 1, Trieste, 109−125. centuries in the southeastern Alps. – Arheološki vestnik 60, RIHA, E. 1986, Römisches Toilettgerät und medizinische Instru-Ljubljana, 223–248. mente aus Augst und Kaiseraugst. – Forschungen in Augst 6, Augst. 89 Monografije CPA 3 ROES, A. 1967, Taschenbügel und Feuerstahle. – Bonner TOŠKAN, B. 2013, Domače govedo v romaniziranem Jahrbücher 167, Bonn, 285–299. jugovzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled. – RUTAR, S. 1899, Rimska cesta ‚Aquileia–Siscia‘. – Izvestja Keria 15(1), Ljubljana, 35–72. muzejskega društva za Kranjsko 9/1, Ljubljana, 27−35. TOŠKAN, B. 2015, Sejati ali ne sejati, to je tu vprašanje. SAGADIN, M. 2006, 233. Potoki pri Žirovnici. – Varstvo O pomenu drobnih živalskih najdb v arheo(zoo)logiji. – spomenikov 39–41, Ljubljana, 155–156. Arheo 32, Ljubljana, 37–64. SAGADIN, M. 2008, Od Karnija do Kranja. Arheološki TRATNIK, V. 2008, Poročilo o predhodnih arheoloških razi- podatki o razvoju poselitve v antičnem in zgodnjesrednje- skavah na območju arheološke dediščine Miren. – Nova Gorica veškem obdobju. – Doktorska disertacija. Univerza v Lju- (neobjavljeno poročilo, hrani ZVKDS OE Nova Gorica). bljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Kranj. TURK, M. in J. RUPNIK 2013, Končno poročilo o arheolo- SAGE, W. 1984, Das Reihengräberfeld von Altenerding in Ober- ški raziskavi. Arheološko dokumentiranje/raziskava ob gradnji v bayern I. – Germanische Denkmäler der Völkerwanderun- Mirnu (Arheološko območje Japnišče). – Nova Gorica (neobja- gszeit A 14, Berlin. vljeno poročilo, hrani ZVKDS OE Nova Gorica). SANNAZARO, M. 2006, Elementi di abbigliamento e or- UBOLDI, M. 1995, Diffusione delle lampade vitree in èta namentali »barbarici« da alcune sepolture della necropoli tardoantica e altomedievale e spunti per una tipologia. – tardoantica di Sacca di Goito (MN). – V: M. Buora in L. Archeologia Medievale 22, Firenze, 93−145. Villa (ur.), Goti nell‘arco alpino orientale, Archeologia di fron- UENZE, S. 1992, Die spätantiken Befestigungen von Sadovec tiera 5, Udine, Trieste, 59–80. (Bulgarien). – Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschi- SCHULZE DÖRRLAMM, M. 1986, Romanisch oder chte 43, München. germanisch? Untersuchungen zu den Armbrust- und Bü- URANKAR, R. in H. BEŠTER 2014, Arheološka izkopa- gelknopffibrln des 5. und 6. Jahrhunderts nach Chr. aus vanja v Kranju, mestno jedro Kranja, Trubarjev trg s Pungertom, den Gebieten westlich des Rheins und südlich der Do- Cankarjeva, Vodopivčeva ulica, Glavni trg, Poštna ulica in vrt Ki- nau. – Jahrbuch des römisch-germanischen Zentralmuseums Mainz eselsteina. – Slovenska Bistrica (Prvo strokovno poročilo o 33/1, Mainz, 593–720. raziskavi, hrani PJP, d.o.o.) SLABE, M. 1975, Dravlje. Grobišče iz časov preseljevanja UREK, M., T. PODOBNIK, Š. TOMAŽINČIČ in S. ljudstev. – Situla 16, Ljubljana. DJOKIĆ 2016a, Končno strokovno poročilo o arheoloških raz- SLABE, M. 1978, Kulturna sled iz obdobja preseljeva- iskavah grobišča v Lajhu in prazgodovinske poselitve na območju nja ljudstev v Ljubljani. – Arheološki vestnik 29, Ljubljana, Savske ceste in Sejmišča v Kranju. 1. del: Poročilo o raziskavi. – 425–431. Kranj (neobjavljeno poročilo, hrani MAGELAN Skupina, STARE, V. 1980, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev. d.o.o.). – Katalogi in monografije 18, Ljubljana. UREK, M., T. PODOBNIK, Š. TOMAŽINČIČ in S. STEELE, D. G. 1976, The Estimation of Sex on the Basis DJOKIĆ 2016b, Končno strokovno poročilo o arheoloških raz- of the Talus and Calcaneus. − American Journal of Physical iskavah grobišča v Lajhu in prazgodovinske poselitve na območju Anthropology 45, New York, 581–588. Savske ceste in Sejmišča v Kranju. 2. del: Katalogi in tabele. – STEELE, J. 2000, Skeletal indicators of handedness. – V: Kranj (neobjavljeno poročilo, hrani MAGELAN Skupina, M. Cox in S. Mays (ur.), Human Osteology: In Archaeology and d.o.o.). Forensic Science, London. VINSKI, Z. 1972–73, O rovašenim fibula Ostrogota i STICOTTI, P. 1951, Inscriptiones Italiae Vol. X, Regio X, Tirnižana povodom rijetkog tirinškog nalaza u Saloni. – Fasc. IV, Tergeste, št. 380. – Roma, 124−125. Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3/6–7, Zagreb, 177– SVOLJŠAK, D. in T. KNIFIC 1976, Vipavska dolina. 228. Zgodnjesrednjeveška najdišča. – Situla 17, Ljubljana. VINSKI, Z. 1980, Ovrednotenje grobnih pridatkov. – V: ŠKERLJ, B. in Z. DOLINAR 1950, Staroslovanska V. Stare, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev, Katalo-okostja z Bleda. – V: J. Kastelic in B. Škerlj, Slovanska nekro- gi in monografije 18, Ljubljana, 17–32. pola na Bledu, Dela SAZU 1. razreda 2, Ljubljana. WALDRON, T. 2009, Palaeopathology. – Cambridge. TICA, G. 2017, Goti med Jadranom in Panonijo. – Doktorska WERNER, J. 1961, Katalog der Sammlung Diergardt (Völ-disertacija. Univerza na Primorskem, Fakulteta za humani- kerwanderungszeitlicher Schmuck). Band 1. Die Fibeln. – Berlin. stične študije, Koper. ŽBONA TRKMAN, B. 1981, Miren. – Varstvo spomeni- TOMAZO RAVNIK, T. 1975, Dravlje – antropološka ob- kov 23, Ljubljana, 243−244. delava osteološkega gradiva. – V: M. Slabe, Dravlje. Grobišče ŽBONA TRKMAN, B. 1985, Miren. – Varstvo spomeni- iz časov preseljevanja ljudstev., Situla 16, Ljubljana, 143–153. kov 27, Ljubljana, 214−219. TOMŠIČ, B., B. SIMONČIČ, D. CVIJIN, B. OREL, M. ZORKO in A. SIMONČIČ 2008, Elementary nano sized silver as antibacterial agent on cotton fabric. – Tekstilec 7/9, Ljubljana, 199–215. 90 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 12 Katalog najdb Vesna Tratnik, Špela Karo Pri opisu fakture keramike je velikost in pogostost dodatkov povzeta po standardih Z. Modrijan in T. Milavec (2011, 63).166 Uporabljene okrajšave: dl. dolžina inv. št. inventarna številka kv. kvadrant ohr. ohranjen/-a PN posebna najdba pr. premer š. širina TJ testni jarek vel. velikost v. višina rek. rekonstruiran/-a Gradivo hrani Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica.167 166 Velikost delcev: na podlagi ocene velikosti zrnc je določenih pet razredov: do 0,25 mm zelo fina; 0,26– 0,50 mm fina; 0,51–1,0 mm drobna; 1,1–2,0 mm groba; nad 2,0 mm zelo groba. Pogostost delcev: gre za povpreč- no število zrnc dodatka na cm2 v jedru. Določeni so štirje razredi: brez vidnih primesi; redka (do 5 zrnc/cm2); zmer- na (5–10 zrnc/cm2); obilna (nad 10 zrnc/cm2). 167 Na tem mestu se najlepše zahvaljujeva kustosinji Goriškega muzeja Kromberk Ani Kruh za podatke in po- pravke pri kataloških opisih, ki so bili dopolnjeni in med- sebojno usklajeni ob inventarizaciji predmetov. 91 Monografije CPA 3 Predhodne arheološke raziskave 4 Kresilni kamen, kremen. Dl. 2,8 cm. TJ 2, na leta 2009 51. m. Inv. št. AG 12277. Testni jarek 1 5 Odlomek ustja lonca. Barva preloma: 7.5YR 7/6, Ni najdb. rdečkasto rumena. Prečiščena glina. Vidna posame- zna zrna zdrobljene keramike. Površina je gladka, Testni jarek 2 zelo prahasta. Pr. ustja 15,5 cm. TJ 2, struktura na 1 Odlomek ustja in vratu amfore, oblike Dressel 6A. 39.–51. m. Inv. št. AG 12285. Barva preloma: 2,5 YR 6/8, svetlo rdeča. Faktura: prečiščena glina, vidni posamezni beli delci apnenca 6 Odlomek prstanastega dna vrča. Barva preloma: (fini delci, posamezno) in posamezna zrna zdroblje- rumenkasto siva, prežgano. Prečiščena glina. Površi- ne keramike. Površina je gladka, malo prahasta. Pr. na je gladka. Pr. dna 6 cm. TJ 2, struktura na 39.– ustja 16–17 cm. TJ 2, na 55. m. Inv. št. AG 12280. 51. m. Inv. št. AG 12284. 2 Odlomek ročaja afriške amfore. Barva preloma: 7 Odlomek paličastega ročaja amfore, oblika Dr. 2.5YR 5/8, rdeča. Prečiščena glina, vidni vključki 2–4. Barva preloma: 2,5Y 7/4, bledo rumena. Pre- apnenca (fina zrna, posamezno). Površina je gladka, čiščena glina, vidna posamezna zrna apnenca in po- prekrita z rjavo patino. Dl. 10,5 cm. TJ 2, struktura na samezna zrna zdrobljene keramike. Dl. 11 cm. TJ 2, 25. m. Inv. št. AG 12279. struktura na 39.–51. m. Inv. št. AG 12283. 3 Odlomek paličastega ročaja amfore, oblike Dressel 2–4. Barva preloma: 2.5Y 7/4, bledo rumena. Pre- čiščena glina, vidni temni delci (fina zrna, zmerno). Površina je na otip groba, luknjičasta. Dl. 6,8 cm. TJ 2, na 51. m. Inv. št. AG 12278. 92 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev Tabla 1 1–3, 5–7 keramika, M 1 :2; 4 kamen, M 1 :1. 93 Monografije CPA 3 8 Odlomek ročaja amfore. Barva preloma: 10YR 7/6, rumena. Prečiščena glina, vidna posamezna zrna zdro- bljene keramike. Površina je prahasta. Dl. 10,5 cm. TJ 2, struktura na 39.–51. m. Inv. št. AG 12282. 9 Odlomek dna in ostenja amfore. Barva preloma: 7.5YR 7/4, roza. Prečiščena glina, v prelomu, pred- vsem pa na površini so vidni črni vključki vulkanske- ga peska (zrna velikosti do 2 mm, obilo). Površina je na otip groba. Vel. 7,8 × 9 cm. TJ 2, struktura na 39.–51. m. Inv. št. AG 12281. Testni jarek 3 10 Odlomek ročaja amfore. Barva preloma: 5YR 6/6, rdečkasto rumena. Vidni vključki apnenca (fina zrna, obilo). Površina je na otip groba. Dl. 6,5 cm. TJ 3, poglobitev na 28,5. m. Inv. št. AG 12287. 11 Odlomek ustja afriške amfore. Barva preloma: 2,5YR 6/8, svetlo rdeča. Prečiščena glina, površina je na otip gladka. Pr. ustja 13 cm. TJ 3, poglobitev na 28,5. m. Inv. št. AG 12288. 94 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 8 9 10 11 T. 2: keramika, M 1 : 2. Tabla 2 Keramika, M 1 :2. 95 Monografije CPA 3 Izkopavanja leta 2011 18 Manjši železen žebelj. V. 1,3 cm. SE 1, kv. C4. Inv. št. AG 12257. Najdbe izven grobov 12 Železen žebelj. V. 6 cm. SE 1, kv. A2. Inv. št. AG 19 Odlomek ustja lonca, sledi zelene glazure na zu- 12258. nanji in notranji površini. V prelomu vidni vključki zdrobljene keramike in apnenca, rdeče rjavo žgana 13 Odlomek ravnega dna posode z rumeno glazu- keramika. Pr. ustja 19,5 cm. SE 1, kv. D2. Inv. št. AG ro na notranji strani. V prelomu prečiščena, rumeno 12267. rjavo žgana keramika. Vel. 2 × 1,5 cm. SE 1, kv. A2. Inv. št. AG 12271. 20 Železen žebelj. Vel. 4,2 cm. SE 1, kv. D3. Inv. št. AG 12259. 14 Odlomek železnega predmeta. V. 4 cm. SE 1, kv. B2. PN 24 (neinventarizirano). 21 Odlomek ploščatega bronastega obročka z okra- som krogcev. Vel. 2,4 × 0,7 cm. SE 1, kv. D3. Inv. št. 15 Odlomek izvihanega ustja posode, sledi zelene AG 12254. glazure na notranji strani. V prelomu prečiščena, rde- če rumeno žgana keramika. Vel. 4 × 1,2 cm. SE 1, kv. 22 Odlomek železnega noža z zvitim trnastim na- C2. Inv. št. AG 12272. stavkom za ročaj. Dl. 7 cm. SE 1, kv. E2. Inv. št. AG 12256. 16 Železna konica z vidnim šivom in luknjico na tul- cu. V. 5,5 cm. SE 1, kv. C3. Inv. št. AG 12255. 17 Odlomek okrašenega ostenja posode, površina engobirana in glazirana z vrezanim ter slikanim ok- rasom zelene barve. Na notranji strani je delno oh- ranjena rjava glazura. V prelomu prečiščena, rdeče rjavo žgana keramika. Vel. 2, 5 × 3,2 cm. SE 1, kv. C3. Inv. št. AG 12264. 96 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 T. 3: 12, 14, 16, 18, 20, 22 železo, 21 bron, M 1 : 1; 13, 15, 17, 19 keramika, M 1 : 2. Tabla 3 12, 14, 16, 18, 20, 22 železo, 21 bron, M 1 :1; 13, 15, 17, 19 keramika, M 1 :2. 97 Monografije CPA 3 23 Železen žebelj. V. 7 cm. SE 1, čiščenje. Inv. št. 29 Odlomek roba krožnika, rjav geometrijski okras na AG 12260. beli podlagi. Beloprstena keramika. Vel. 2,8 × 2,7 cm. SE 1, čiščenje. Inv. št. AG 12275. 24 Odlomek ustja posode. V prelomu grobo prečiš- čena, svetlo rjavo žgana keramika. Vel. 2,4 × 2,6 cm. 30 Železen žebelj. V. 2,5 cm. SE 13, kv. A3. Inv. št. SE 1, čiščenje. Inv. št. AG 12268. AG 12244. 25 Odlomek ustja posode, rjavo zelena glazura na 31 Odlomek ostenja in ustja vrča s kljunasto obli-notranji in deloma ohranjena tudi na zunanji površi- kovanim izlivom. Na zunanji površini temno rjav ni. V prelomu grobo prečiščena, rdeče rumeno žgana premaz z ostanki svetlejše glazure. V prelomu pre- keramika. Vel. 3,4 × 2,5 cm. SE 1, čiščenje. Inv. št. čiščena, svetlo roza žgana keramika. Pr. ustja 9,5 cm. AG 12269. SE 15, kv. B4. Inv. št. AG 12245. 26 Odlomek prstanastega dna posode. V prelomu 32 Odlomek ustja amfore oblike Keay 25. Barva pre- prečiščena, rdeče rumena žgana keramika. Pr. dna loma: 5YR 5/8 rumenkasto rdeča. Prečiščena glina, 14 cm. SE 1, čiščenje. Inv. št. AG 12273. vidni so vključki apnenca (fini delci, zmerno). Oksi- dacijsko žganje, srednje trdo, površina ni prahasta, na 27 Odlomek dna posode. V prelomu grobo prečiš- otip grobo, pusto. Pr. ustja 12 cm. SE 19, kv. E3–4. čena, rdeče rumeno žgana keramika. Vel. 3,4 × 2 cm. Inv. št. AG 12246. SE 1, čiščenje. Inv. št. AG 12274. 33 Bronasta ali bakrena igla z okroglo glavico. Gla- 28 Odlomek roba krožnika, zelen cvetlični okras na vica je narejena z uvijanjem in se na vrhu zaključi beli podlagi. Porcelan. Vel. 2,4 × 2,9 cm. SE 1, čišče- v droben gumb. Dl. pribl. 7,5 cm. SE 19, kv. E3. nje. PN 76/5 (neinventarizirano). Inv. št. AG 12247. 98 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 23 24 25 26 28 29 27 30 31 32 33 T. 4: 23, 30 železo, 33 bron, M 1 : 1; 24–29, 32 keramika, M 1 : 2. Tabla 4 23, 30 železo, 33 bron, M 1 :1; 24–29, 32 keramika, M 1 :2. 99 Monografije CPA 3 34 Odlomek ročaja amfore. Barva preloma: 2,5Y 38 Odlomek železnega žeblja. Dl. 3,8 cm. SE 33, kv. 7/4, bledo rumena. Prečiščena glina, v prelomu or- B2–D2. PN 81/3 (neiventarizirano). ganski delci (fini, posamezno), delci srebrne sljude (fini, zmerno), delci zdrobljene keramike (fini, posa- 39 Bronast prstan. Pr. 2,5 cm. SE 33, kv. D2. Inv. št. mezno). Oksidacijsko žganje, srednje trdo, površina AG 12249. ni prahasta, na otip gladka. Dl. 21,5 cm. SE 29, kv. E3. Inv. št. AG 12243. 40 Odlomek, verjetno diska oljenke, okras ni prepo- znaven. Barva preloma: 5YR 5/8, rumenkasto rdeča. 35 Železen žebelj. Dl. 7,8 cm. SE 33, kv. C2. Inv. št. Prečiščena glina, v prelomu vidna zrna apnenca (fina, AG 12250. posamezno). Oksidacijsko žganje, kalup, mehko, po- vršina srednje prahasta. Vel. 2,6 × 2,5 cm. SE 33, kv. 36 Železen žebelj. Dl. 8,4 cm. SE 33, kv. B2–D2. C2. Inv. št. AG 12248. Inv. št. AG 12251. 37 Železen žebelj. Dl. 4,5 cm. SE 33, kv. B2–D2. Inv. št. AG 12252. 100 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 34 35 36 37 38 39 40 T. 5: 35–38 železo, 39 bron, M 1 : 1; 34, 40 keramika, M 1 : 2. Tabla 5 35–38 železo, 39 bron, M 1 :1; 34, 40 keramika, M 1 :2. 101 Monografije CPA 3 Grob 1 43 Srebrna pasna spona. Obroč okroglega preseka je 41 Pozlačena srebrna ločna fibula z okrasom, izdela- ovalne oblike in stanjšan na delu, kjer je nanj pritrjen nim v tehniki klinastega vreza. Polkrožno oblikovana trn. Trn je na enem koncu ravno odrezan, na drugem glava fibule s petimi roglji je okrašena z vrezanima sega čez rob spone. Vel. 3,9 × 1,8 cm, dl. trna 2,4 cm. simetrično postavljenima spiralama. Osrednji greben Inv. št. AG 12201/1. loka je rahlo dvignjen, vanj so vrezani neenakomerno razporejeni trikotniki, okrašeni v tehniki niello. Rom- 44 Okrogel svinčen obroček štirikotnega preseka. basto oblikovana noga je okrašena z vrezi, rob pa z Pr. 1,8 cm. Inv. št. AG 12202. dvojnim nizom nasproti si postavljenih vrezanih tri- kotnikov. Na vsaki strani noge je okroglo ležišče za 45 Odlomki zapognjene srebrne pločevine (okov?) okrasni kamen; ležišči sta delno poškodovani, kamna in zakovica. Rob je okrašen z iztolčenimi pikami, na nista ohranjena. Noga se zaključuje s stilizirano ži- dveh odlomkih je okrogla luknjica za zakovico. Rek. valsko glavico. Na hrbtni strani fibule so nosilec igle dl. 2,2 cm, š. do 1,1 cm. Inv. št. AG 12204. in ležišče zanjo ter ostanki železne igle, ohranjeni pa so tudi ostanki tkanine, najverjetneje lana. Vel. 7,3 × 3,45 cm. Inv. št. AG 12199. 42 Pozlačena srebrna ločna fibula z okrasom, izdela- nim v tehniki klinastega vreza. Polkrožno oblikovana glava fibule s petimi roglji je okrašena z vrezanima simetrično postavljenima spiralama. Osrednji greben loka je rahlo dvignjen, vanj so vrezani neenakomerno razporejeni trikotniki, okrašeni v tehniki niello. Rom- basto oblikovana noga je okrašena z vrezi, rob pa z dvojnim nizom nasproti si postavljenih vrezanih tri- kotnikov. Na vsaki strani noge je okroglo ležišče za okrasni kamen; ohranjen je le en okrasni kamen rdeče barve – granat. Noga se zaključuje s stilizirano žival- sko glavico. Na hrbtni strani fibule so nosilec igle in ležišče zanjo ter ostanki železne igle. Vel. 7,2 × 3,4 cm. Inv. št. AG 12200. 102 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 41 42 43 45 44 T. 6: Grob 1, 41–43, 45 srebro, 44 svinec, M 1 : 1. Tabla 6 Grob 1: 41, 42 pozlačeno srebro, 43, 45 srebro, 44 svinec, M 1 :1. 103 Monografije CPA 3 46 Srebrn žebljiček z okroglo glavico. Na zunanjem V polnilu groba še: dva majhna odlomka stekla robu glavice je izrezana polkrožna luknjica. V. 0,55 (rumenkasto in prozorno), odlomek tanke železne cm, pr. 0,75 cm. Inv. št. AG 12201/2. palčke in 17 drobnih odlomkov lončenine (odlomek novoveške lončenine, 16 odlomkov grobe kuhinjske 47 Odlomek bronastega predmeta okroglega pre- lončenine). seka, ki je na enem koncu rahlo uvit. Dl. 1,9 cm. Inv. št. AG 12235. 48 Odlomek železnega paličastega predmeta pravo- kotnega preseka. Dl. 5,2 cm Inv. št. AG 12206. 49 Odlomek železnega predmeta nepravilnega pre- seka. Dl. 2,65 cm. Inv. št. AG 12207. 50 Jantarna jagoda, okrogla ploščata. V. 0,8 cm, pr. 1,6 cm. Inv. št. AG 12203/1. 51 Jantarna jagoda, okrogla bikonična. V. 1,3 cm, pr. 2,35 cm. Inv. št. AG 12203/2. 52 Koščeno vretence, okroglo ploščato, na delu zuna- njega oboda okrašeno z vzporednimi vrezi. V. 1,05 cm, pr. 3,15 cm. Inv. št. AG 12205. 104 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 46 47 48 49 50 51 52 T. 7: Grob 1, 46 srebro, 47 bron, 48, 49 železo, 50, 51 jantar, 52 kost, M 1 : 1. Tabla 7 Grob 1: 46 srebro, 47 bron, 48, 49 železo, 50, 51 jantar, 52 kost, M 1 :1. 105 Monografije CPA 3 Grob 2 59 Odlomka železnega noža s trnastim nastavkom 53 Srebrna pasna spona. Obroč ovalnega preseka je in z ostanki lesenega ročaja. Dl. 8,5 cm, š. do 1,6 cm. ovalne oblike in stanjšan na delu, kjer je nanj pritrjen Inv. št. AG 12211. trn. Trn je na enem koncu ravno odrezan, na drugem sega čez rob spone. Vel. 3,2 × 2,1 cm, dl. trna 2,6 cm. 60 Odlomek železnega predmeta. Dl. 3,8 cm. Inv. št. Inv. št. AG 12208/1. AG 12212. 54 Odlomek zapognjene srebrne pločevine (okov?). 61 Kresilni kamen zelene barve in trikotne oblike. Rob je okrašen z vtolčenimi pikami; na zgornjem Vel. 2,4 × 1, 8 cm. Inv. št. AG 12213. delu sta pritrjeni dve zakovici, ki spenjata spodnji in zgornji del okova. Dl. 1,9 cm, š. do 1,5 cm. Inv. št. V polnilu groba je bilo tudi pet odlomkov časovno AG 12214. nedoločljive lončenine. 55 Srebrn žebljiček z okroglo glavico. V. 0,5 cm, pr. Grob 3 glavice 0,6 cm. Inv. št. AG 12208/2. (ohranjenega samo pol groba) Brez najdb. 56 Bronasta pinceta s trapezasto razširjenima konce- ma krakov. Kraki so pravokotnega preseka. Na pre- Grob 4 hodu v razširjen del krakov so štirje vzporedni vrezi. (uničen) Dl. 6,8 cm, š. krakov do 1,7 cm. Inv. št. AG 12210. Brez najdb. 57 Majhna bronasta spona ovalne oblike z ostankom trna in s sledovi pozlate na površini. Vel. 1,55 × 1,2 cm. Inv. št. AG 12209 (del istega predmeta kot kat. št. 58). 58 Odlomek zapognjene bronaste pločevine z zako- vico – jermenski zaključek oziroma okov z vložkom iz tankega prozornega stekla ledvičaste oblike. Vel. oko- va 1,5 × 1,2 cm; vel. steklenega vložka 1,0 × 0,6 cm. Inv. št. AG 12209 (del istega predmeta kot kat. št. 57). 106 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 53 54 56 55 57 58 59 61 60 T. 8: Grob 2, 53–55 srebro, 56–58 bron, 59, 60 železo, 61 kamen, M 1 : 1. Tabla 8 Grob 2: 53–55 srebro, 56–58 bron, 59, 60 železo, 61 kamen, M 1 :1. 107 Monografije CPA 3 Grob 5 62 Odlomki uvitega srebrnega pločevinastega tra- ku in bronast obroček. Na obodu traku so ohranje- ni trije drobni narebreni okovi, speti z zakovico. Na okroglem bronastem obročku je obešena zanka v obliki črke omega. Dl. traku ok. 27,5 cm, pr. obročka 1,8 cm. Inv. št. AG 12216. 108 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 62 T. 9: Grob 5, 62 srebro, M 1 : 1. Tabla 9 Grob 5: 62 srebro, M 1 :1. 109 Monografije CPA 3 63 Srebrna pasna spona. Obroč ovalnega preseka je ovalne oblike in rahlo stanjšan na delu, kjer je nanj pritrjen trn. Trn je na enem koncu ravno odrezan, na drugem sega čez rob spone. Na spodnjem delu obroča spone so ohranjeni sledovi tkanine – lana. Vel. 4,15 × 2,3 cm, dl. trna 3,3 cm. Inv. št. AG 12215. 64 Odlomek bronaste pincete. Ohranjen je okrogel obroček z zanko paličaste oblike z odlomljenima kra- koma. Pr. obročka 1,4 cm, ohr. dl. krakov 3,3 cm. Inv. št. AG 12217. 65 Železen nož z ravnim hrbtom in s trnastim na- stavkom za ročaj. Dl. 12,8 cm, š. do 1,7 cm. Inv. št. AG 12218. 66 Kresilni kamen rumeno rjave barve, z ostanki rje na zadnji strani. Vel. 2,6 × 2,4 cm. Inv. št. AG 12219. V polnilu groba so bili še sedem odlomkov časovno nedoločljive lončenine in drobci železa. 110 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 63 64 65 66 T. 10: Grob 5, 63 srebro, 64 bron, 65 železo, 66 kamen, M 1 : 1. Tabla 10 Grob 5: 63 srebro, 64 bron, 65 železo, 66 kamen, M 1 :1. 111 Monografije CPA 3 Grob 6 67 Železna pasna spona ledvičaste oblike. Zgornja površina je okrašena z vzporednimi poševnimi vrezi. Posamezni prečni vrezi so vidni tudi na presegajo- čem trnu. Na hrbtni strani spone so bila ohranjena posamezna vlakna tkanine – prepoznavna je platnena vezava, vrsta tkanine je nedoločljiva. Vel. 5,0 × 3,0 cm, dl. trna 3,0 cm. Inv. št. AG 12220. 68 Železna pasna spona. Obroč okroglega preseka je ovalne oblike in rahlo stanjšan na delu, kjer je nanj pritrjen trn. Trn sega čez rob spone. Na obroču spo- ne so bili ohranjeni sledovi nedoločljive vrste tkanine. Vel. 3,0 × 1,7 cm, dl. trna 2,1 cm. Inv. št. AG 12221. 69 Železen okov torbice. Zaključka na obeh straneh sta zavita nazaj, osrednji del z zaponko je poškodo- van. Dl. 8,8 cm. Inv. št. AG 12222. 70 Odlomek rezila železnega noža. Dl. 10,7 cm, š. do 2,0 cm. Inv. št. AG 12223. 71 Železno šilo z zanko. Dl. 7,4 cm. Inv. št. AG 12224. 112 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 67 68 71 69 70 T. 11: Grob 6, 67–70 železo, M 1 : 1. Tabla 11 Grob 6: 67–71 železo, M 1 :1. 113 Monografije CPA 3 72 Odlomek rezila in držaja železnega noža. Ohra- njen je tudi del lesene obloge držaja. Dl. 9,8 cm, š. do 2,2 cm. Inv. št. AG 12225. 73 Odlomek železnega predmeta. Dl. 5,0 cm. PN 42/7 (neinventarizirano). 74 Odlomek železnega predmeta. Dl. 4,5 cm. PN 42/8 (neinventarizirano). 75 Kresilni kamen z ostanki rje na obeh straneh. Vel. 2,6 × 2,4 cm. Inv. št. AG 12226. 76 Lonec z izvihanim ustjem in ravnim dnom. Bar- va preloma prehaja od svetlo rjave k sivo rjavi. Glini so pridani vključki apnenca (zrna do velikosti 1 mm, obilo), vidna so posamezna zrna zdrobljene kerami- ke in posamezni črni vključki. Trdo žgano. Posoda je narejena na lončarskem vretenu. V. 11,6 cm, pr. ustja 10,2 cm, pr. dna 9,1 cm. Inv. št. AG 12228. V polnilu groba so bili še pet odlomkov rimskodob- ne lončenine, odlomek dna z ostenjem novoveške posode (inv. št. AG 12236), drobci železa in odlomek brezbarvnega stekla. 114 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 72 73 74 76 75 T. 12: Grob 6, 71–74 železo, 75 kamen, M 1 : 1, 76 keramika, M 1 : 2. Tabla 12 Grob 6: 72–74 železo, 75 kamen, M 1 :1; 76 keramika, M 1 :2. 115 Monografije CPA 3 Grob 7 82 Steklena jagoda nepravilne okrogle oblike, temno 77 Železna samostrelna fibula s trdnim nosilcem modre barve z rdečimi in belimi vložki. Pr. 1,2 cm. igle. Kratek lok je polkrožnega preseka, ploščata Inv. št. AG 12232/1. noga je na koncu odlomljena. Ohr. dl. 4,8 cm, v. 1,9 cm, š. loka 0,5 cm. Inv. št. AG 12229. 83 Jantarna jagoda, okrogla ploščata. V. 0,95 cm, pr. 2,6 cm. Inv. št. AG 12232/2. 78 Železna samostrelna fibula s trdnim nosilcem igle. Kratek lok in noga sta ploščata, zaključek noge 84 Steklena jagoda, okrogla ploščata, modro zelene je zavit, del igle je odlomljen. Dl. 4,7 cm, v. 1,9 cm, barve. V. 0,8 cm, pr. 2,05 cm. Inv. št. AG 12232/3. š. loka 0,6 cm. Inv. št. AG 12230. 85 Steklena jagoda, okrogla ploščata, zelene barve. 79 Železna pasna spona. Obroč je ovalne oblike, V. 0,5 cm, pr. 1,2 cm. Inv. št. AG 12232/4. okroglega preseka na delu, kjer je nanj pritrjen trn, na drugem delu ploščat. Trn je ravno odrezan, na drugi 86 Steklena bikonična jagoda, prozorna. V. 0,4 cm, strani sega čez rob spone. Vel. 5,0 × 2,8 cm, dl. trna pr. 0,6 cm. Inv. št. AG 12232/5. 3,55 cm. Inv. št. AG 12231. 87 Jantarna jagoda podolgovate oblike, ploščata. 80 Železen žebljiček z okroglo glavico; trn je odlo- V. 0,4 cm, pr. 1,1 cm. Inv. št. AG 12232/6. mljen. Pr. glavice 0,8 cm. PN 68 (neinventarizirano). 88 Odlomek bikoničnega glinenega vretenca svetlo 81 Odlomki steklenega kozarca s tankimi stenami, sive barve. V. 1,8 cm. Inv. št. AG 12233. prozorno prosojno steklo. V. vsaj 5,75 cm, pr. ustja 7,0 cm, pr. dna 3,9 cm. Inv. št. AG 12234. 116 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 77 78 79 80 81 82 83 84 85 88 86 87 T. 13: Grob 7, 77–80 železo, 82, 84–86 steklo, 83, 87 jantar, 88 keramika, M 1 : 1, 81 steklo, M 1 : 2. Tabla 13 Grob 7: 77–80 železo, 81, 82, 84–86 steklo, 83, 87 jantar, 88 keramika, M 1 :1; 81 steklo, M 1 :2. 117 Monografije CPA 3 V zasutju groba 7 (SE 39) 94 Odlomek narebrenega ostenja amfore oblike 89 Odlomek ustja sklede z vrvičastim okrasom. Gli- LRA 3. Barva preloma: 2.5YR 4/8, rdeča. Prečišče- ni so pridani vključki apnenca (fina zrna, zmerno), na glina, v prelomu vidni delci srebrne sljude (fini, zdrobljena keramika (posamezna zrna) in vidni so obilno) in temni delci (fini, posamezno). Oksidacij- delci srebrne sljude (fini, zmerno). Redukcijsko žga- sko žganje, srednje trdo, površina je na otip gladka in nje, trdo. Vel. 2,5 × 1,7 cm. Inv. št. AG 12240. se ne otira. Vel. 3 × 4 cm. Inv. št. AG 12239 (del iste posode kot kat. št. 93). 90 Odlomek ostenja lonca. Okras: metličenje, nav- pične linije. Glini pridani vključki apnenca (zrna ve- 95 Odlomek ostenja lonca. Okras: metličenje, nav- likosti do 1 mm, zmerno) in vidni so delci srebrne pične linije. Glini pridani vključki apnenca (zrna ve- sljude (fini, posamično). Redukcijsko žganje, srednje likosti do 0,5 mm, obilno) in vidni so delci srebrne trdo. Vel. 4,0 × 2,6 cm. PN 88 in 93 (neinventarizi- sljude (fini, posamično). Redukcijsko žganje, srednje rano). trdo. Vel. 3,3 × 2,8 cm. Inv. št. AG 12242. 91 Odlomek klekastega ustja in ostenja steklene 96 Odlomek izvihanega ustja kuhinjskega lonca. čaše, olivno zeleno steklo. Pr. ustja 11 cm. Inv. št. Glini so pridani vključki apnenca (zrna velikosti do AG 12237. 0,5 mm, zmerno) in zdrobljena keramika (posame- zna zrna). Stihijsko žganje, srednje trdo. Vel. 1,9 × 92 Odlomek ročaja afriške amfore. Barva preloma: 1,5 cm. Inv. št. AG 12241. 5YR 5/6 rumenkasto rdeča. Prečiščena glina, v pre- lomu vidni vključki apnenca (fini, posamezno). Oksi- V polnilu groba so bili najdeni tudi kovinska krogla dacijsko žganje, mehko, površina se skoraj ne otira. (naboj), drobci stekla, tanka železna palčka, 28 od- Vel. 4,6 × 3,5 cm. Inv. št. AG 12238. lomkov rimskodobne lončenine in 33 odlomkov gro- be kuhinjske lončenine. 93 Odlomek ročaja amfore oblike LRA 3. Barva preloma: 2.5YR 4/8, rdeča. Prečiščena glina, v pre- lomu vidni delci srebrne sljude (fini, obilno) in temni delci (fini, posamezno). Oksidacijsko žganje, srednje trdo, površina je na otip gladka in se ne otira. Vel. 3 × 3,2 cm. Inv. št. AG 12239 (del iste posode kot kat. št. 94). 118 Miren. Grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev 89 90 91 92 93 94 95 96 T. 14: Grob 7, 89–96 keramika, M 1 : 2. Tabla 14 Zasutje grob 7: 89–96 keramika, M 1 :2. 119 Document Outline 1 Uvod _GoBack OLE_LINK3 OLE_LINK4 _Hlk485376470 _Hlk485376641 _Hlk485376799 _Hlk485377320 _Hlk485377359 _Hlk485377810 _Hlk485377847 _Hlk485378018 _Hlk485378002 _Hlk485378123 _Hlk485378507 _Hlk485379062 _Hlk485379128 _Hlk485379392 _Hlk485379619 _Hlk485460251 _Hlk485379696 _Hlk485455118 _Hlk485455747 _Hlk485455867 _Hlk485455974 _Hlk485456156 _Hlk485456328 _Hlk485456490 _Hlk485456566 _Hlk485456585 _Hlk485456721 _Hlk485457212 _Hlk485455559 1 Uvod Vesna Tratnik 2 Geografski in zgodovinski oris najdišča Vesna Tratnik 3 Predhodne arheološke raziskave na Japnišču leta 2009 Tomaž Fabec 4 Metodologija in potek izkopavanj leta 2011 Vesna Tratnik 5 Poznoantično obdobje – obdobje preseljevanja ljudstev Vesna Tratnik, Špela Karo 6 Novoveško obdobje Vesna Tratnik 7 Opredelitev najdb Vesna Tratnik, Špela Karo 7.1 Rimska doba Vesna Tratnik 7.2 Obdobje preseljevanja ljudstev Špela Karo 7.3 Novi vek Vesna Tratnik 8 Analize 8.1 Preiskave kovinskih predmetov: kovina, okrasni kamen in tekstilije Sabina Kramar, Katja Kavkler, Matej Dolenec 8.2 Antropološka analiza skeletov Petra Leben Seljak 8.3 Živalski ostanki Borut Toškan 9 Zaključek Vesna Tratnik, Špela Karo 10 Miren – the Japnišče Archaeological Area Vesna Tratnik, Špela Karo (prevod: Meta Osredkar) 11 Literatura (uredila: Vanja Celin) 12 Katalog najdb Vesna Tratnik, Špela Karo