MM U+ U- HM X * l * A » *f . ; , ^ j am Kranjsko • Slovenska KatoUSka Jednota ;« prra tn najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v A merilci Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških Posluje že 38. leto The largest Slovenian Weekly in the United States of America niimyyiiiiiiiiiipan GESLO K. S. K. J. JE: Vse za vero, dom i narod!" - in nit AND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC iiumiiiiiimmxmxp OF UNION at mi el rravMe4 tar la Bestfca IMS. Art October Ird, 1117, »na, I »II i Stev. 27 — No. 27 CLEVELAND, Om 7.JULUA (JULY), 1931 LETO (VOLUME) XVIL CLEVELANDSKE NOVICE —Eno izmed najstarejših slovenskih podpornih društev v Clevelandu, društvo sv. Vida, št 25 KSKJ priredi prihodnjo nedeljo, dne 12. julija na Spelko-tovem prostoru svoj redni letni piknik. Iz današnjega tozadevnega posebnega vabila posnemamo, da bo dobil vsak član društva na piknikovem-prostoru poleg že prejetih pivskih tiketov še za 50 centov takih tiketov in sicer zastonj. Ali ni to imenitno? Upamo, da bo ta dan pri Špelkotovih številno udeležen cev, ki se bodo lahko imenitno zabavali. Citajte tudi tozadevni oglas na drugi strani današnje izdaje. —Dne 1. julija se je podal na trimesečni obisk v staro domovino prvi kaplan fare Matere Božje v Collinwoodu, Rev. Milan Slaje. V prvi vrsti bo obiska) svoje sorodnike v Celju ter okolici, tako se gotovo tudi pridružil izletnikom K. S. K. Jednote, ko bodo dne 19. julija v Ljubljani praznovali velik Baragov dan. Srečno pot in srečen po-vratek. —Drugi sin urednika našega lista Vincent A. Zupan, kl je Bfl zadnji dve leti zaposlen pri department . veletrgovini Gimbel Brothers v Pittsfourghu, Pa., se bo koncem tega tedna zopet za stalno vrnil v Cleveland, ker je dobil službo pomožnega nakupo-valca hišne opreme pri znani Higbee department trgovini, ki gradi za več milijonov vredno poslopje in lokale poleg nove Union Terminal postaje. Med 60 ponudniki ali prosilci je bil navedenec izbran za to važno slifžbo. —Prvo zmago povodom slovesne otvoritve novega mestnega stadiona v Clevelandu je dne 3. julija dosegel ameriški Slovenec in sicer naš znani rokoborec Frank (Simms) Simončič. Tekom dveh minut je pri rokobor-bi podrl na tla svojega tekmeca Joseph Vincha iz Bostona, Mass. Vsi angleški lokalni listi so prinesli Frankovo sliko in o njegovi zmagi povoljno poročali. Mr. Simms je dobil za svoje junaško delo $1,000. Da, v resnici: Slovenska kri ne sfali! Smrtna kosa: Po daljši bolezni je preminul dne 29. junija Frank Mramor, star 53 let. stanujoč na 18224 East Park Drive blizu 185. ceste. Tu zapušča soprogo, hčer Mary, omoženo Heg-lar, sina Antona in brata v Wil-loughby. Ranjki je bil rojen v vasi Selšček, fara Begunje pri Cerknici, kjer zapušča stri. C levelandu je bival 24 —Dne 1. julija zjutraj je umrl State bolnici rq)ak John Sega. star 36 let in samski. Nahajal se je v tej bolnici celih 13. Doma jebil iz Zlebiča pri Ribnici V Ameriki je bival 18 let. Tu kaj zapušča brata Antona Sega, 700 E. 159th St., v stari domovini pa mater, brata Franceta in sestro Marjeto. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ.— Dne 3. julija zvečer je umrl Joseph Gornik (po domače Kon-dare), star 63 let, doma iz Mar-tinjaka pri Cerknici. V Clevelandu je bival 29 let. Tu zapušča enega sina, v starem kraju TRIUHF SLOVI PESMI In tako se je zopet zgodilo, da je naša mila slovenska pesem po radio donela širom Združenih držav iu Kanade in aicer po takem sistemu, da je isto lahko slišal vsak lastnik radio aparata ■ • , ' » V New Yorku, kjer imajo tu di izborne pevce in glasbenike, se je pred tremi tedni osnovala posebna skupina Jugoslovanov pod imenom "The Balkan Mountain Men," katero je najela zna na Narodna radio razpošiljeval na korporacija (National Broadcasting Corporation), da vsako nedeljo nastopi za pol ure i krasnim jugoslovanskim progra mom, in sicer od'2:30 do 3. ure popoldne Kar našim ušesom nismo mogli verjeti, ko amo zadnjo nedeljo popoldne z velike cleveland-ske radio postaje WTAM začuli eno izmed najbolj milih, znanih in ganljivih slovenskih narodnih pesmi "Po jezeru bliz' Tri-glavp," katero sta nad vse fine v duetu zapela dva člana navedene skupine naših '"Balkanskih gorjancev aH hribovca«? Tenor je pel Mr. Ivan RuMP.to-dom iz Domžal, ki je naši javnosti ie dobit) man po svojih nastopih pri koncertih ali po gramofonskih ploščah. Mr. Ribič ima v resnici krasen tenor. „ . > . i. Druga slovenska pesem je bi la znana zdravica "Bratci veseli vsi," katero se je proizvajalo v moškem zboru s spremi je vanj em tamburašev. ; Tudi ta pe sem zasluži vso pohvalo. Pri tem je treba vpoštevati dejstvo, da National Broadcast ing korporacija v New Yorku razpošilja potom drugih mrežnih postaj svoj program po cel* Ameriki; torej je biser naše slovenske pesmi zopet lahko čulo na milijone in milijone poslušal sev, ter se isti čudilo. Ne pozabite urediti svoj radio aparat zopet prihodnjo nedeljo NBC. oddajno postajo v New Yorku in sicer popoldne ob pol tretji uri; gotovo vas bodo naši vrli newyorški rojaki zopet iz-nenadiN. '' ' * ulija popoldne je umrla v Lakeside bolnici 16-letya . Kristin* Kranjc, starejša hčerka John jn Frances Kranjc, 1377 E. 47th St. Bolehala je tri.leta.na srčni bolezni. V bolnici, se je nahajala zadnje tri mesece. Poleg staršev zapušča tri sestre, Frances, Lena in Louise.—Dne 5. ju-zjutraj je umrla v Fairview bolnici 20-letna Sophie Madja-ki je prinesla na svet dne junija že tretjega otroka. Takoj po porodu so jo odpeljali bolnico, kjer je sedaj umrla, dočim otrok živi in je videti prav zdrav, poleg soproga Johna zapušča ranjka starše in brata. Naj v miru počivajo! —Dne 30. junija se je družina Dr. Antona Škurja v naši novi Ljubljani pomnožila za enega člana in sicer za prvega sinčka, Tončka Ivana, vsled česar je osobito sobrat Dr. Škurzelo ponosen. Naravno, da je mladega Tončka zelo vesela tudi srečna NADEBUDNA ROJAKA 1 i , Jk naše clevelandske metropole ae čuje večkrat kaj izvanred-rednega in posebnega; zadnje čase tudi iz krogov naše mlajše generacije. Za danes omenjamo dva slučaj* in sicer Mr. William F. Petroviča in Mr. Rudolph J. Groš la. Mr. W. F. Petrovič je bil te dni na priporočilo nekega ohij-skega kongresnika imenovan, da vstopi v Naval Academy, to je mornarična akademija, v ka l teri se vežbajo mladi fantje, da poatanejo častniki na ameriških vojnih ladjah. Mladi William F. Petrovič je sin dobro pozna tih Mr. in Mrs. Frank Petrovi^ k sta dba umrla, in brat Frank pfe troviča, 903 E. 137th St., Cleveland, O. Predzadnjo nedeljo je bodočega kadeta spremilo večje število mladinskih prijateljev na kolodvor, odkoder se jc odpeljal v Annapolis, Md., kjer se nahaja mornariška akademija. Tam so ga naj prvo zdravniško preiskali, nakar pridejo štiri leta težkih študij. Nekaj časa, predno je William odšel, so mu prijatelji priredili na domu Mr. m Mrs. Aftthotty YelfcrV 1*704] Astor Av^., Cleveland, prijetno zabavo, kjer so se veselo zaba vali. "Billy" je bil svoje dni učenec slovenske farne šole sv. Vida, kjer je dobil prvo vzgojo od šolskih sester Notre Dame. Pozneje je študiral v St Mary's šoli v West Parku, pod vodstvom St. Mary's sester. Gra-duiral je pa iz Collinwood višje šole v letu 1930 Mr. Petrovič je drugi ameriški Slovenec kot gojenec mornariške akademije; prvi je bil tudi naš Ohajčan Mr. Mirko Pav-lich iz Rittman, O. (blizu Bar-bertona), ki bo že prihodnje le-leto graduiral. Gorinavedeni Mr. R. J. Grosel je pa prvi diplomiran slovenski arhitekt v Clevelandu,, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. John Grosel, 14821 Pepper Ave. Mladi Mr. Grosel je dospel iz stare domovine dne 4. maja, 1921, in je tu Udcpj začel hoditi šole. Obiskoval j e naj prvo East Clark ljudsko šplo, potem pa CoUinwood višjo Š^lp, Dne 2L oktobra, ii#8 ,je, -dobil ,.od (Chicago Technical kolegija diplomo za načrtno risanje in pro-| računanje za stroške zgr^cfb. Dne 12. maja, 1929, je .dobil diplomo od Y. M. C. A. v Cleve-andu za arhitektične zgradbe, in 9. junija, 1931, je pa gradu-irai na Carnegie tehničnem kolegiju v Pittsburghu, Pa. Komaj deset iet v Ameriki, pa je prišel z odliko skozi ameriške tehnične višje Šole. Obema vrlima in nadebudnima mladeničema izražamo naše čestitke, tako tudi njunim ponosnim rediteljem. -—o- ____________ ______w_ mati in njegovi dve sestrici. Napa soprogo in tri hčere.—Dne 4. lie prav iskrene čestitke 1 r 20-LETN1CA SLOVENSKE ŽUPNUE Wilsonov spomenik na Poljskem Poznan, Poljaka, 4. julija.— Tukaj je bil danes na slovesen način odkrit spomenik pokojnemu ameriškemu predsedniku Woodrow Wilsonu, katerega je naročil Ignac Paderewski, prvi, oziroma. biyši predsednik Oljske republike,. Te slavposti se jo udeležila tudi soproga pokojnega predsednika Wilsona. * Dne 4. juliji so naši rojaki krasni naselbini Sheboygan, Wis., obhajali dvojen praznik spominski dan ameriške Neodvisnosti in 20-Jetnico, odkar je bila ondotna cerkev sv. Cirila in Metoda dfeidai*. Kakor znano,1 je bil ustanov nik te fare Rev. James Cherne, ki še vedno all do danes na isti i pastiruje v splošno zadovolj nost svojih ovčic. Rev. Cherne je v "Amerikan-skem Slovencu" priobčil nastopno krktko zgodovino svoje fare "Naša župnija je bila usta novljena v marcu, leta 1910. Prvo leto smo Začasno imeli službo božjo v kapeli sv. Petra Klaverja cerkvi. Prvo sv. mašo v slovenski cerkvi smo obhajal na cvetno nedeljo, 9. aprila, 1911. V jeseni, 26. novembra je pomožni škof Rt. Rev. Kou-delka blagoslovil cerkev sv. Cirila in Metoda. Father Sojar, tedanji župnik sv, Štefana v Chi-cagu je bil pri tej priliki slavnostni govornik. ; Leta 1913 smo naročili nove zvonave -V LjnAJjnni lati čas sem bil na obisku pri tvojih starših v domovini in sem čul čarobno zvonenje naših zvonov na ljubljanskem gradu. Slovesno so bili blagoslovljeni po nadškofu Rt. Rev. Sebastian Mess-mer 2. novembra, 1913. Krasni govor, ki ga je*imel ob tej pri ložnosti Rev. Sojar, je še sedaj v, spominu pri naših ljudeh*.- Naselbina je rastla in treba je bilo. misliti na lastno župnijsko šolo. Z delom se je začelo leta 1916. Bil je vojni čas; delo je bilo radi tega zadržano. Vogelni kamen je bil blagoslovljen leta 1918. Sola kot taka je bila dozidana na zunaj in je taka ostala več let. Leta 1919 in 19201 sem bil premeščen na hrvatsko župnijo v Milwaukee. Po nadškdfovem ukazu sem se vrnil Sheboygan z naročilom, da se šola s popolni za poduk. "Leta 1922 so se zavzele vse katoliške župnije in vse mesto za veliki bazar v prid naše šole. V blagajno za našo šolo je prišlo $9,000., Naši zvesti farani so se 'sto leto zavzeli za odplačevanje cerkvencjga dolga. Vse to je bilo &med vseh slovenskih naselbin najuspešnejši korak. Počutili tfrno.se vsi kakor ena srečna družina.., Leta 1923 je *bila otvor-jena šola v poduk slovenske mladine .pod vodstvom slovenskih sestra iz Maribora. . Naša šola je osemrazrednica in se je izkazala v teku svojega obstoja kot pravi blagoslov fare. Ne smemo pozabiti našega pokopališča in lege Zelene doline. Brez dvoma je to najlepše slovensko pokopališče v Ameriki. Naša slavna Zelena dolina ob žuborečem potočku, oprem-jena z novim vodovodom* turškim gradom in tremi modernimi stojnicami, katerih ena služi za pečenje klobas in še kaj boljšega, je nam v ponos in se v tem ne more nobena slovenska naselbina primerjati z njo. |Cdor pozna slovenske Taz-mere Amerike, ve, da ni nobena alovenska župnija napredovala v zadnjih 20 letih tako uspešno kot sheboyganska. Vsa Čaat in 12 KATOLIŠKEGA SVETA .-^•7-; 'Ji *- V V V Wellington^ Nova Zelandija živi najstarejši katoliški škof na svetu, in sicer Most Rev. Frančišek M. Redwood, nadškof, ki je star Že 93 let. V škofa je bil posvečen pred 57 leti. Ta starosta katoliških cerkvenih prelatov se je leta 1926 tudi udeležil mednarodnega evhari-stičnega kongresa v Chicagu Illinois. tRev. Karl Wohlfort, profesor jezikov v Nazareth Hall, St Paul, Minn., ima v svoji zbirki posebne vrste sv. Pismo, ki je spisand v Hindu jeziku na listih palmyra drevesa in sešito sku paj t Na svoji misijonski postaji v Shaowu na Kitajskem je bi nedavno od komunistov ubit nemški katoliški misijonar Rev Melhijor Geser, iz reda salvato-rijancev. tlz Pariza se poroča, da je sindikat francoskih časnikarjev an svoji letni seji dne 14. junija, 1931 sestavil in odposlal itali janski vladi oster protest zaradi krivičnega postopanja s sv. Sto-ico in katoličani v Italiji. tV Združenih. $*-av*h ame-rflkrh j«~*4Š katoliških semenišč, v katerih se je lansko leto učilo za duhovniško službo 17,-616 dijakov. tZnana De: Paul katoliška univerza v Chicagu, HI., je zopet otvorila za počitniško ali poletno sezono svoj pouk v 120 različnih razredih. To šolo obiskuje v tem času nad 2,000 dijakov. tKo je dne 19. junija Rev Van Helden maševal v kapelici sv. Jožefa, v Rice Lake, Wis., ga je pri tem zadela kap. Nesrečnež je z glavo udaril ob rob altar ja in se zgrudil mrtev na tla. tV mestu Providence, R. I., ima tamkajšnja telefonska družba posebno operatorico, ki kliče samo duhovnice v slučaju kake nesreče. Družba ima poseben seznam duhovnikov vseh veroiz-povedanj, da lahko ustreže na vsak klic. * ■ tBivši nadporoČnik avstrijske armade F. Lipa, ki se je udeležil tudi minule svetovne vqjne, je svojo vojaško uniformo zamenjal ž redoVniškb. Meseca junija letos, je daroval' novo sv.' ma- RAZNE VESTI. šo kot oče Theresluš v samostanu karmelitOvnaDiinaju. t V Parizu nameravajo zgraditi krasno katedralo v spomin rešiteljice Frimcije pv. Joane of Are (Device Orleanske). Cer-tev bo stala poleg kapele sv. Denisa, kjer je Devica Orleanska prvič molita dospevša v, Pariz. Častno predsedništvo odbora za gradbo nove cerkve je prevzela soproga francoskega predsedni ka P. Doumerja. priznanje našim dobrim fara-nom! Vašo požrtvovalnost je Bog obilo poplačal in mirno lahko zrete v bodočnost. V vaši cerkvi in šoli ste si postavili krasen spomenik, ki bo še vašim otrokom dolgo pričal o ljubezni njih staršev do Boga in sloven skega naroda. "Rev. J. Cherne." Uredništvo Glasilo kliče povodom te obletnice:' Bog živi in ohrani Vso vrlo sheboygansko župnijo! " '' Maz Schmeling zmagal Povodom otvoritve velikega mestnega stadijona v Clevelan du dne 3. julija, se je zvečer areni istega vršila tekma za svetovno prvenstvo v rokoborbi med Amerikancem W. L. Strib lingom in Nemcem Max Schmel ingom. Te rokoborbe se je udeležilo okrog 37,000 gledalcev, ki plačali $349,415 za vstopnino Sedeži so bili po $26, $12.50, $5 in $3. Od skupne svote bo dobi la zvezna vlada $75,000 na dav ku. Rokoborba se je vršila v 15 nastopih, trajajoča 45 minut, kateri je sijajno zmagal doseda nji svetovni šampijon Schme! ing, za kar je prejel $106, nagrade, njegov premagani na sprotnik Stribling pa $33,168. Schmeling se bo dne 17. septembra zopet spoprijel in sicer Italijanom Carnero, menda tudi v Clevelandu: iz Amerike je odpotoval dne 7. julija na parniku Hamburg American črte. o.- Nepopisno veselje v Nemčiji Berlin, 4. julija. — Ko se zvedelo, da je Max Schmeling ponovno postal svetovni šampi jon rokoborbe, je nastalo po celi deželi nepopisno veselje. Ljudstvo je ta dan z Amerikanci obhajalo praznik 4. julija, toda po svojem ali s tem, ker je proslavljalo Schmelingovo zmago. Vsi nemški dnevniki so prinesli sliko svojega rojaka Schmelinga na prvi strani in mu posvetili cele članke v pozdrav. Vest o Schmelingovi zmagi je Nemce bolj razveselila kakor pa ponudba Amerike o znanem moratoriju. o—-- Žrtve 4. julija Letos je v Združenih državah zahtevalo praznovanje 4. julija 354 človeških žrtev. Pri rabi umetalnega ognja je bilo ubitih osem* ranjenih 508, drugi so ta dan utonili, bili povoženi od avtomobilov ali so se ponesrečili v aeroplanih. , '. .' . --o- tProvincijalna vlada v Quebec, Kanada, je naprosila red dominikiancev, naj se bere slo- vesna šv. maša zadušnica za nedavno umrlim kardinalom Rou-leau-jem iz Quebeca, kar se bo vršilo dne 9. julija. tV mestu Augusta, Ga., je dne 29. junija, 1931 pel novo mašo Rev. Sebastian Doris, O. S. B. Nova maša kakega katoliškega duhovnika se ni vršila v označehem mestu že tekom zadnjih 60 let, kar je pač redek slučaj za tako veliko mesto. --o- Prebivalstvo Jugoslavije narašča Beograd, Jugoslavija, 20. junija.—Soglasno z zadnjim ljudskim štetjem, ima Jugoslavija 13,930,000 prebivalcev. Leta 1921 jih je imela dva milijona manj. .* -o- AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK 1 ' Ali fanate že svojega otroka zavarovanega pri naii Jednoti 7 ? AGITIRAfMO ZA MLADIN-ISR1 ODDELEK! VESTI IZ JUGOSLAVIJE Novi grobovi. Po zelo mučni bolezni je umrl 70-letni Franc Hrašar iz Ihana. — Preminul je v Gornjem gradu od kapi zadet Venek Janez, zidar v Dol-Suhi. — V Muro je v temi zašel in utonil trgovski pomočnik Josip Šinkovec, doma iz Viršta-nja v Šmarju pri Jelšah. — V Žabnicah pod Sv. Višarjami je 5. junija umrl kremenit krščanski mož g. Janez Ehrlich v visoki starosti 90 let. Njegova vera je bila globoka vera prepričanega katoličana, ki je povsod, v vsakem slučaju popolnoma neustrašeno zagovarjal krščanska načela in njihove predstavnike. — V Senožetih pri postaji Jevnici je odšel na drugi svet znani posestnik, gostilničar in trgovec g. Valentin Je-mec. — Za vedno je zapustil dolino solza g. Franjo Pograjc, ravnatelj podružnice Vzajemne zavarovalnice v Celju. — V Notranjih Goricah je preminula Helena Dolinar, rojena Novak, soproga gostilničarja in posestnika. — V Ljubljani je odšel po plačilo na drugi svet znani gostilničar g. Jožef Cotič, star borec krščanskega socija-tizma. Strela je ubila, ko je ob grmenju tekel, Alojzija Klasiftca, malega posestnika v Zlatoličah. Ko je ved ril pod neko streho. v Frankolovem je Udarila strela in ubila 35 letnega posestnika Ivana Novačana. Dva delavca je povozil brzo- -vlak, vozeč iz Maribora v Ljub-ljano in sicer na železniškem mostu pri Laškem. Delavca sta bila na železniškem mostu, j ko je pridrvel z ene strani oseb- ^ ni vlak. Temu sta se delavca ; umaknila na drugi tir. V tistem hipu je pridrvel z druge strani brzovlak, ki se je na mostu križal z osebnim in povozil oba delavca, ki sta bila takoj mrtva. Truplo enega je vrglo Savinjo. Oba ponesrečenca sta bila sezonska delavca. Eden Franc Košir, rojen 27. decembra 1903 v Dolu pri Hrastniku, drugi pa Albert Bukovec, rojen 24. aprila 1901 v št. Pavlu pri Preboldu. Oba ponesrečenca sta bila samska. Zgorela je lepa domačija posestnika Martina Ogolina iz Ce-rovca pri Metliki. Tri hiše so do tal pogorele na Ješenci pri Račah, v bivši štajerski. Prizadeti so posestnik Franc Viher, Ivan Prelog in Ana Vauhnikova. 220 ameriških Slovencev obišče koncem junija Jugoslavijo. V imenu Rafaelove družbe se bosta odpeljala rojakom nasproti v francosko pristanišče Cherburg gg. katehet Tome in dr. Vurnik. Ameriški Slovenci pridejo v Ljubljano 29. junija z brzovlakom z Jesenic ob 8.40 zjutraj. Ljudako štetje. Po uradnih poročilih šteje Slovenija 1 milijon 120.584 prebivalcev. Premoč ženskega spola znaša 40.-000. Narastlo je število ino-zemcev in južnih Jugoslovanov. Deveta obletnica poroke Nj. veličanstva kralja Aleksandra in kraljice Marije je bila 8. junija. — Kralj, kraljica in kraljeviči so prišli 14. junija na Bled. (Dali« na &. etraai) . . ■ V— T% vV*7 : ' tJ-JL-i-' C.;, w j..i % • t ' * ■ ' ' • Vabilo sa pflnft Vljudno vabimo vs€ id članice društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in vso druge rojaka in rojakinje od blizu in daleč, da ae udeležijo piknika, katerega priredi naše društvo v nedeljo, 12. julija na prijaznih Spelkotovib prostorih. Kakor še vselej, tako bodo tudi sedaj Vidovci vse najboljše pripravili za lačne želodce in suha grla, da bo lahko vsak zadovoljen. Kdor si bo hotel pete in podplate nabrusiti, se bo lahko zavrtel, ker bo dc/bro poznani Jack Zorcev orkester proizvajal vsakovrstne poskočnice. Torej bo dovolj zabave in prijaznega veselja. Nihče naj ne pozabi prihodnje nedelje 12. julija. Truk za delavce bo čakal pred Knausovo dvorano ob 10. uri dopoldne; in potem od 1. ure naprej bo truk čakal na koncu St. Clair-Nottingham poulične kare, da bo spremil goste in vas pripeljal do prostora piknika. Za one, ki se boste udeležili s svojimi avtomobili, pa vozite po St. Clair Ave. do prostora, ki se nahaja na 25580 St. Clair Ave. In še nekaj! Vsak član in članica, ki se udeleži piknika, bo dobil za 50 centov pivskih tike-tov brezplačno, kakor je bilo sklenjeno na letni seji; toda se mora vsak posamezni član ali članica sam osebno zglasiti pri tajniku na vrtu, ker je bilo sklenjeno na mesečni seji, da noben član ne dobi tikete za drugega člana, temveč vsak samo sam za sebe. Upamo, da je to dovolj pojasnila za vsakega in če kateremu ta sklep seje ne ugaja, naj se nikar ne pritožuje temveč se naj za naprej bolj redno udeležuje sej in naj izrazi svoje mnenje, da se bo potem tako ukrenilo, da bo za vse bolj prav. Torej ne pozabite dneva in čevanja in članic, sledni, da izvršujemo in članice tudi naše dolžnosti do društva. Naše društvo spada r Baragovo Zvezo. Kakor znano, bodo naši Jednotini izletniki obhaja li Baragov dan v. Ljubljani dne 19. julija, cto enem bo pa Baragov dan tudi v Lemontu, tli., na ameriških slovenskih ' Brezjah in sicer raVno isti dan (19, julija). Kdor ima čas in priložnost, naj se za 'gotovo udeležS te slav nosti v Lemontu. S pozdravom. Joseph Kremesec, tajnik. " 1 * 4 i ;i : 1 J Društvo sv. Družine, št. 109, West Aliquippa, Pa. Dragi mi sobratje in 'soseStre, osdbito oni, ki ste oddaljeni: Naznanjam vam, da smo izgubili enega sobrata iz naše sredine in sieer člana John Fatur, ki je bil tudi že predsednik našega društva. Dne 22. junija je doma oprav Ijal žensko delo, da je pral kot vsak teden, ker ima vedno bolj bolehno ženo. Ko je prišel po stopnicah gor, se je zgrudil zadet od kapi in bil na mestu mr-ob 1:30 popoldne. v strahu pričakovali, da bo tudi njegova žena podlegla smrti vsled prevelikega razburjenja in strahu, toda zdaj se ji bolestno stanje boljša. Pokojnik zapušča ženo Josipino, sinove: Johna, Edwarda in A dol fa ter hčer Ivanko.. , r* . V imenu našega društva se lepo zahvaljujem vsem, ki ste prišli pokojnika kropit in ki ste mu sobratakimi po-vdani: prostora in pripeljite s seboj tu-iznašli tako lepe vence v sad di svojo družino m sosede, ^ ^^ ^ hvaJa tudi vas bomo z veseljem pričakovali | in vam kličemo že naprej: Dobrodošli 12. julija na Spelkotovi farmi I • Na veselo- svidenje! Odbor. Iz urada društva Jezus Dobri Pastir, št. 32, Enamclaw, Wash. Na naši zadnji mesečni seji se je vršilo vse v redu; le žal, da se niso vsi člani in članice iste udeležili, kar dela dosti preglavice tajniku. Prosim vas torej, dragi mi bratje in sestre, udele-jte se seje, saj se ista vrši samo enkrat na mesec. To bi moralo vendar vsakega navdušiti in razveseliti, da se na seji kaj medsebojnega pogovorimo, kar je v našo lastno korist.. Dalje opozarjam one, ki še niso poravnali asesmenta, da to kmalu izvršijo; tajnik nikakor ne žeH, da bi se naša društvena blagajna krajšala ali manjšala; tega gotovo tudi ne želijo dobri člani in članice. Mislim, da je bolj lahko £la£ati vsak mesec sproti, kakor pa dva ali tri skupaj. Asesment mora biti Jednoti redno plačan vsak mesec kakor davki na sodni ji. Prosim vas torej, da to izvolite vpo-števati. S sobratskim pozdravom. John Polaynar, tajnik. nji pozdrav. Lepa društvu št. 122 SNPJ za venec in veliko udeležbo' pri pogrebu, Pogreb se je vršil 24. junija na pokopališču sv. Jožefa. Tako se tudi v imenu družine pokojnika lepo zahvalim vsem ki ste dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago. Dalje iskrena hvala vsem onim ženam, ki ste njegovo bo-lano ženo tolažile m bile pri nji ponoči. Torej še enkrat vsem skupaj srčna hvala! Tebi, pokojni nam sobrat pa kličemo: Mir in pokoj Tvoji duši! John Yager, tajnik je Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, IU. Članstvo našega društva vljudno vatbljfeno, da se udeleži polletne seje v soboto, dne 11. julija v navadnih prostorih. Na tej seji bo prečitan polletni društveni račun, in ni več kakor prav, da članstvo osebno sliši ter se prepriča o društvenem stanju ter poslovanju. V imenu društva upam in želim pozornost od strani istih čla nov, ki ste prejeli pismeni opomin glede poravnave asesmenta i* ki se še niste na ta opomin odzvali, da storite svojo dolžnost do društva ter tajniku prikrajšate nepotrebno pisarenje; to je neprijetno delo, ki obrodi tudi Društvo sv. Valentina, št. 14& Beaver Falls, Pa. r Ker je na minuli redni me sečni seji bilo jako malo članov, zato bom poročal tukaj, kaj se je sklenilo. Sklenjeno je bilo, da bo naše društvo letos obhaja lo 20-letnico obstanka in sicer meseca septembra. Kakor sem šele sedaj pronaše? i i zapisnika,' je bilo to društvo ustanovljeno dne 3. septembra, ^911, a ne 11. septembra, kakor označeno na društv;enih regalijah in na dru gih stvarehp Torej vas prosim, če je vam le mogoče, udeležite,se prihodnje seje dne 12. julija, da določimo, kdaj in kje hočemo praznovati svojo 20-letnico? To niso sicer dolga leta, toda koliko je naše društvo v tem času že prestalo; bilo je že na razpadu, toda hvala Bogu je precej močno in veliko za našo malo naselbino. Zgodovino ali začetek tega društva "bom v Glasilu pričel poročati že meseca avgusta. Dalje. Kakor vam je znano, smo imeli zaradi deževnega vremena piknik šale 21. junija. Sicer ni bila velika udeležba vsled slabih časov, toda vseeno smO naredili povoljen prebitek za našo društveno blagajno. Zato se v imenu društva lepo zahvaljujem vsem, ki so sa trudili za prireditev in postrežbo, da se je. stvar tako dbbro obnesla. Posebna hvala gre pa našim čla- aepo- sjednicu 12. ju-„ i »astre, ovu Ja polu-sjednica i biti če čita-pje izdatka i primitka ta šest mjeseci. Zato Je dužnost sva- Iog člana i članice da prisustvu-e. Po društvenih pravila svaki član i članica, koji ne prisostvuje trojmjesečni sjednici, spada pod globu 25 centi, isprika je samo bolest i rad. . palje bi,vas molio, koji ate zaostali svojom uplatom ^više mjeseci, da (Uplatite čim prije-vi znamo da su slsfoa vremena, ayy n slabih časi je više.^o- , |h i yiše mrtvih., ,Naš,odn jek je.zakppao u mater semtfu r| člane,i *Jve članice oye godi-* Tako i bolestne podpore is-pl^tio . veliku svotu % 1,410 za £est mjeseci. Svaki mora d« prizna, da bolest i smrt nema smilovanja prama siromaku, za to.što slabo radi. Vas, koji vi še mjeseci dugujete svoje ases-mente, opominjam da jih uplati te dok nije prekasno Vam javljam žalostnu vijest da je umro naš član Anton Komar i za- duge bolesti. Pokojni je bio rodjen godine 1891 u selu Suhi Dolac, Dalmacija. Pokoj ni brat je pristupio u naš odsjek 12. oktobra, 1924. Pokopan na 22. juna na sv. Nikole groblju u Millvale, Ps. Pokoj Ti vječni, brate! Bila Ti lahka zemlja, Tvojoj rodbini naše bratsko so-UČešce. l' Thomas Belanieh, tajnik. i * -. r / < - .. I' ZAHVALA Društvo sv. Jožefa, ftt. 109, Cleveland, O. V zadnji naši uradni zahval i smo pozabili izreči lepo zahvalo in. priznanje znani slovenski cvet&fcfski tvidki Slapnik A Si novi v Clevelandu, ker je pri proslavi naše desetletnice dala rože za cerkev brezplačno, da je bil na ta način altar lepo ozaljšan Tvrdko Slapnik & Sinovi vsem toplo priporočamo, ker gre našemu slovenskemu občinstvu v raz nih slučajih rada na roke. Za odbor: Pavel Kogovšek, tajnik. , i ■ • • ! ČESTITKE JEDNOTINEGA PREDSEDNIKA društvu sv. Jožefa, št. 169 k 10-letnici V zadnji izdaji smo pri poročilu o slavnosti desetletnice društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., omenili nekaj glavnih uradnikov, ki so poslali označe nemu društvu svoje čestitke. Zdi se nam umestno, da dobesedno objavimo lepo pismo, katero je poslal g|avni predsednik brat F)rank Opeka temu društvu povodom te* slavnosti in katero je bilo med drugimi prečitano popoldne lia banketu. Isto se sfedeČe: jeno društvo sv. Jožefa, 169: '7 odhoda v staro domo- vino, mi je nemogoče udeležiti se lepe slavnosti 10-letnice obstanka Vašega tako napredujočega društva. Želel bi biti danes med Vami, da bi z Vami proslavil ta pomembni dan, katerega obhaja največje društvo naše K. S. K- Jednote. "Ker me pa naša mati Jednota kliče v-staro domovino, da jo tamkaj zastopam, Vas prosim, da mi oprostite mojo odsotnost. Čestitam Vam na tako ogromnem napredku, katerega ste dosegli v teku 10 let in tako posta-i največje društvo spadajoče v našo Jednoto. Vaša mati Jednota se danes raduje z Vami in Vas blagoslavlja. V imenu Jednote iskreno čestitam vsem Uradnikom društva sv. Jožefa, št. 169 in vsem posameznim članom in članicam tega -lepega društva, ki tako agilno deluje tekom zadnjih let. Zaeno Vam kličem: Le tako ' '•;! ' fT .'.i • NAŠEMU POKOJNEMU SO->.» BRATU V SPOMIN Ambridge, Pa. — Na prazr (nik sv. Alojzija dne 21.- junija t 1. je solnce z vso svojo lepoto ogrevalo zemljo tako krabno, kakor je narava vse to Uredila. Proti večeru, ko se je čarno solnce ravno nagibalo k zatonu in nam pošiljalo svoj zad nji pozdrav izza gore* je zvon naše farne cerkve Presvetega Odrešenika žalostno naznanjal* da je z današnjim solnč-nim zatonom zatonilo v večnost tudi življenje našega dq-brega in blagega mladeniča, ki je za vedno vzel slovo iz te solzne doline. Smrt.--Kako občutna in strašna beseda, da skoro vsakega pretrese, če isto omeni! Le za hip se je oglasila označeni dan v naši naselbini, toda ta njen obisk je zanjo hil uspden. Iztrgala je iz naše sredipe uzor-nega, nadebudnega in življenja polnega mladeniča Josip svpj.naJdražjf zaklad •vetu, svojega ljubljenega Dobri Pa-je izgubilo vega in za af ter Jednote člana. ; pokojnika izrekam v imenu društva ter v svojem imenu globoko sožalje, pokojnik pa naj v( miru počiva in večna luč naj ipu s vetij Na praznik, sv. Janeza Kronika dne 24. jupjja se je začel sprevod poiskati pj*o£ ,farpi cerkvi, kj^r je daroval pptp sv. mašo z^dušnj^o naš dqmači duhovnik Rev. HerH«! iOb asistenci Rev. Sabujeyskij^. i^ .Rev. Slaje-ta. mašo je; naročilo društvo Reveliers, kojega je bil pokojni Jpsip tudi i dober član. Po sv. maši se • je začel sprevod pomikati^ i(dolg deset mestnih blokov), proti pokopališču sv. Martina v Fair Oaks. Istega se je udeležila, ogromnajmnoži^ ca ljudi, kar priča, da. je bil pokojnik zelo priljuhljen med Slovenci kakor tudi med tuje rodci. Svež, toda prerano izkopan grob je že oddaleč kazal zadnje bivališče našemu dobremu nepozabnemu Jos. Ro-senbergerju ml. Tam gori ob cerkvici b§li, smo v črno žemljico ga deli. . Pokojnik je bil neumoren delavec na društvenem polju, poštena, blaga duša, ki je vedno imel pred očmi dobrobit svojega bližnjega, ravnal se rad po zapovedi našega božjega Uče-nika:, Ljubi svbjega bližnjega f rr' Larveč se na fakirjeve znake giblje v zraku, dokler mu ta ne da znaka, da pade na zemljo. Druga umetni j a obstoji v tem, da se kos lesa vname kar sam od sebe, opazovalcu pa se zdi, da je ogenj planil z viška na les in ga za-žgal. Kot zadnjo posebnost pa fakir izlije vodo iz posode. Voda se ne razlije, marveč se nekaj časa kakor spoprijeta krog-lja vali po zemlji in se nato naglo razteče. Prof. Pertold je videl te Čudeže, ali ni jih mogel pojasniti, ker je bil preveč utrujen po celodnevni turi na višino 6000 metrov. Ko je drugi dan spočit iskal fakirja, da bi mu ponovil včerajšnje poskuse, ga že. več ni bilo najti. Vendar je profesor prepričan, da bi v spočitem stanju razrešil njihovo skrivnost -o Kako nastane straina bolezen steklina (lyssa) Od časov starogrškega učenjaka Aristotelesa (384-322 pred Kr. r.) so poznali že splošno to kužno bolezen, ki neprestano ogroža človeštvo in živalstvo. Vsaj se prijemlje steklina vseh toplo in mrzlokrvnih živali in posebej tudi" Človeka. Do novejše dobe so vendar mislili, da nastane lahko ta bolezen ne samo vsled okužbe, ampak tudi zaradi prevroče hrane, pomanjkanja pitne vode, zadržanega spolnega nagona, toda vse to je ovrgla sedanja znanost in dokazala, da je povzročitelj stekline v vseh slučajih neizrečeno majhno bitje (mikroorganizem) in njegov strup (virus). Kljub temu, da imamo dandanes povečevalne priprave (mikroskope), ki tudi najmanjšo stvar 6,000 in večkrat povečajo, še vendar niso dozrli tega tako malega, toda strašnega sovražnika živih bitij, ali spoznali so ga pa od vseh drugih strani, prav posebno pa se je dognalo delovanje njegovega strupa po okužbi. Povzročitelj stekline je razširjen po vsem svetu, edino daljni Avstraliji je dosedaj prizane-sel. Bolezen se vzdržuje in razširja najbolj med psi in mačka- i : mmmm izSla je SPOMINSKA KNJIGA izdana povodom štiridesetletni ce "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" 1. "Amerlkanskemu Slovencu" ob 40-letnld pozdrav: zložil Rev. p. EvstahiJ Berlec. O. P. M. 2. Predgovor. S. "Voščilo "Amerlkanskemu Slovencu." Rt. Rev. Ogulln. 4. Uvodne besede, J. Jerič. 5. Stiridesetletnica "Amerikanskega Slovenca"—kakor Je meni . mana, Very Rev. M. Šavs. 0: Razvoj ln pomen katoliškega časopisja za nas izseljence, Rev. J. Čeme. 7. Spomini iz prvih let "Amerikanskega Slovenca," Rev. Ciril Zupan, O. S. B. S "Amerikanski Slovenec"—kažipot. Rev. J. M. Trunk. .». Štirideset let. Rev. A Schiflrer. 10. Načelni programi "Amerikanskega Slovenca," ponatis pro- gramnlh člankov iz prvih Številk "Amerikanskega Slovenca." 11. Naie vojske in zmage. 12. Pomen katoliškega dnevnika za ameriške Slovence, Rev. SaL Olavnlk, O. P. II. »•■ 13. Ucodne posledice slabega tiska, Rev. Odilo Hajnšek.. 14. Waukegfcneka naselbina in "Amerikanski Slovenec," Prank Opeka. 15. K 40-letnici "Amerikanskega Slovnica," Josip Zalar. 18. Življenje, Marie Prisland. 17. Popotnik, kdo je tvoj spremljevalec, Anton Grdina. 18. Tiskovna družba Edinost." J. Jerič. 19. Potne črtice: Zanimiv potopis iz misijonskih potov Rev. Cirila Zupana. O. S. B.. iz leta 1881. 20. Krčmar ln njegov nos: Humoreska. 21. Pregovori. 22. Za telo ln smeh. Knjigo diči 44 slik od prvih pljonirjev, deloma od oseb poznejšega časa. ki so se udejstvovali na polju katoliškega tiska med ameriškimi Slovenci. Knjiga je zgodovinskega pomena in ker so z izdajanjem takih knjig velike težave, tako pri zbiranju vsebine, kakor tudi z gmotnega stališča, bo težko, če bo med ameriškimi Slovenci še kaka taka knjiga zagledala beli dan. Iz tega vzroka bi priporočali vsaki slovenski družini, da si jo nabavi. V tej knjigi so bogatt zgodovinski podatki, kl so zanimivi in važni *a vsakega 81ovenca. KNJIGA STANE 8 POŠTNINO:" BROŠIRANA____75 CENTOV V PLATNO TRDO VEZANA_$1.00 Naročila se poHlja na: "AMERIKANSKI SLOVENEC" Chicago, I1L 1849 West 22d Street mi, pa tudi med volkovi in lisicami, na druge živali in tudi na človeka prehaja skoro izključno po ugrizih navedenih steklih živalih. Ker je med psi najpogostejša — vsaj od 100 slučajev stekline je 80 slučajev pasje stekline —rse dostikrat govori le d pasji steklini. Y, prešnjih dobah je nastopala tr bolezen celo kot razširjena kuga ko pa je sedanj^ znanost razkrila tajnosti okužbe in so se izdali po v««1 m kulturnem svetu zakoniti predpisi o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, se je obseg otekline zelo zmanjšal, toda nikoli nismo varni pred izbruhi te bolezni in to prav posebno v naših krajih. Povzročitelj in strup stekline se nahaja pred vsem v osrednjem živčevju, t j. v možganih in podaljšanem možganskem mozgu, dalje v okuženih živcih, potem v žlezah slinavkah in posebno v slini, pa tudi v solzah, trebušni žlezi slinavki in celo v vimenu in mleku. V mišicah-(mesu) fa dosedaj še niso ugotovili, vendar še ni dokazano, da ga tu sploh ni. Uživanje mleka steklih živali je silno nevarno, tudi meso takih živali je vsekakor zelo sumljivo. Steklina nastane navadno le vsled, ugriza stekle živali* mogoča pa je okužba tudi na ta način, da pride slina stekle živali z lizanjem v rane in poškodbe telesne kože in služnih kožic v truplo. Zanimivo in važno je vedeti, da je slina okužene in navidezno še popolnoma zdrave živali pred izbruhom stekline že 2 do 13 dni strupena in torej nevarna. Ugrizi steklih živali niso vsi enako nevarni, v komaj polovico slučajev ima ugriz nevarne posledice, kar pa nas ne sme nikdar motiti in prezirati preteče nevarnosti in opustiti nujno pomoč pri najbližnjem zdravniku oziroma živinozdravniku. V pomirjenje ugriznjenim ljudem bodi povedano, da dostikrat kljub ugrizu ni prišlo okužilo v rano človeka obvaruje pred okužbo dostikrat debela in gosta obleka, močna obutev (škornji), dalje je znano, da skozi nepoškodovano telesno kožo ne prodere strup stekline v telo, toda najmanjša, mogoče očesu nevidna poškodba zadostuje, da človek ali žival okužita. Okužbe se prepreči tudi na ta način, da se s tekočo krvjo rane (ugriza) od- plavi strup, tudi je mogoče, da se je ta strup izprašali pokončal pri prvi pomoči šli zdravljenju rane. Celo jo je mogoče, da zdravo telo samo uniči strup, ki je zašel v život seveda ne sme biti preveč tega okužila. Dalje so^ uzgrizi glede nevarnosti kaj različni, najnevarnejše so poškodbe, kjer je veliko živcev in mezgovnih žil in čim bliže so ti možganom in hrbtnemu mozgu. Sorazmerno so najmanj nevarni ugrizi v spodnjih delih nog, že bolj nevarne so poškodbe (ugrizi) na rokah, najnevarnejše so pa v licah, ustnicah in na nosu. — Strup stekline se širi od rane (poškodbe) dalje v telo le po poti živcev in gre vedno dalje proti živčnemu središču, t. j. do možganov in hrbtnega mozga, in šele potem gre zopet po živcih od označenega središča na obkrajne dele telesa. Ko je strup dosegel možgane ali možganski hrbtni mozeg, je izbruh stekline neizogiben, Če ni bil poškodovanec pravočasno cepljen zoper to kužno bolezen.' V necepljenem telesu deluje strup povzročitelja stekline nevzdržno dalje, dokler ne nastopi edina rešiteljica, neizbežna in strašna smrt, katere se reši edino le z zaščitnim cepljenjem po sedaj izpopolnjenem načinu slavnega Pasteurja. Še enkrat pa naj poudarim, da se mora cepljenje po ugrizu prej ko mogoče izvršiti, da ni prepozno. H. L -o- Incident med rokoborbo V Pragi na Cehoslovaškem se je nedavno vršila rokoborba med Italijanom N j z z o 1 a in Francozom Francoin. Domačini ali Čehi so najbolj ploskali Francozu. Med gledalci je bil navzoč tudi tajnik italijanskega poslaništva v Pragi s svojim štabom. Ko je Nizzojb v roko-borbi dobro nastopil, je eden izmed Italijanov zaklical: "Evi-va Mussolini!" Takoj zatem je pa neki Ceh, sedeč blizu tajnika italijanskega poslaništva zaklical: "Eviva Macaroni!" To je tajnika tako razkačilo, da je vstal in prisolil Cehu krepko zaušnico, kar je povzročilo splošen nemir v dvorani. Tajnik italijanskega poslaništva je odšel tudi s krvavim nosom iz dvorane v zaščiti policije, še predno je bila rokoborba zaključena, inače bi ga bili Cehi do dobra pretepli. ef fee U AA. OHIO gj? Foreign iMriy. bWii.,11.- Own ill iM i JlLOj' ZLATA KNJIGA K. S. K. JEDNOTE — Za zelo prijetno, častno in pomembno delo smatra u red ni-Itvo posel z Jednotino Zlato knjigo, ki se vrši vsakih šest mese cev. Gotovo je pri tekmah in zmagah z nagrado obdarjeni naj bolj vesel, tako je pa navdušen in ponosen tudi oni, ki mu nagrado |zroča ali po o nji poroča. Jednotino Zlato knjigo se je vpeljalo kmalu po ustanovitvi lastnega Jednotinega glasila; torej je v veljavi že 17. leto. Prepričani smo, da si šteje vsako naše krajevno društvo v posebno čast in ponos, ko navajamo v Glasilu, da smo ga vpisali v Zlato tn^go, kar bi po angleščini nazivali Roll of Honor. Društvo, ki doseže to priznanje, ima dvojno plačilo, oziroma korist: prvič čast it drugič dobi tudi primerno denarno nagrado iz Jednotine bla gajne. Ali zamorete še kaj več in lepšega zahtevati? Javnosti je že znano, katera društva so bila deležna določenih nagrad za prvo polovico tekočega poslovnega^ leta, oziroma za >rvih pet mesecev. Dobri stvari na ljubo prinašamo njih ime-J* še enkrat na tem mestu: Za marljivo delovanje in pridobivanje članov aktivnega od-delka je dobilo v tem času prvo nagrado naše znano lokalno dru štvo sv. Jožefa št. 169 v Collinwoodu (Cleveland, O.) Druga na #ada je bila prisojena kanadskemu društvu sv. Štefana št. 284 v Norandi, Ontario; tretja pa društvu sv. Jožefa št. 7, Pueblo, V mladinskem oddelku je dobilo prvo nagrado tudi naše dič-no društvo sv. Jožefa št 169 v Collinwoodu; drugo nagrado je odneslo društvo sv. Elizabete št. 171 v New Duluth, Minn., in tretjo pa društvo Marije Pomagaj št. 165 v Waukeganu. Vsem tem društvom izraža uredništvo svoje čestitke, uradno zahvalo in priznanje za njih agilno delo jim je sobrat glavni tajnik že v svojem polletnem poročilu iaffczH Kot običajno, prinašamo tudi danes seznam vseh onih društev, katerih imena se bliščijo v Jednotini Zlati knjigi kot sledi: 25-krat: Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland (Collinwod) Ohio. * 20-krat: Društvo sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa. 18-krat: Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, Ohio. 16-krat: Društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., in društvo sv. Frančiška Sal. st. 29, Joliet, HI. 10-krat: Društvo sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111. 7-krat: Društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., in društvo sv. Lovrenca, št 63, Cleveland, O. ^ 6-krat: Društvo Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa„ in društvo sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111 54rat: Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, Di.; društvo sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., in društvo Presvetega Srca Jezusovega, št 172, West Park, Ohio. H^H 4-krat: Društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, HI.;.društvo sv. Jeronima, št 153, Canonsburg, Pa., in društvo sv. Ane, št. 150, Cleveland, Ohio. • 3-kral: Društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland, Ohio, in društvo sv. Jožefa, št 146, Cleveland, Ohio. ------2-krat: Društvo sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa.; društvo Vitezi sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111.; društvo sv. Frančiška Serafinakega, št. 46, New York, N. Y.; društvo sv. Jožefa, št. 56, Leadvile, Colo.; društvo sv. Cirila in Metpda, št. 59, Eveleth, Minh.; društvo Marije Pomagaj^ št. 78, Chicago, 111.; dru štvo Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111.; društvo Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo.; društvo sv. Jožefa, št 110, Barberton, Ohio; društvo sv. Ane, št. 120, forest City, Pa.; društvo Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111 ; društvo sv. Ane, št 156, Chisholm, Minn.; društvo Marije Pomoč. Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis!, in društvo sv. Cirila in Metoda št. 191, Cleveland, O. Po enkrat: Društvo št. 5, 14, 38, 43, 55, 64, 103 105, 109, 123, 135, 144, 147, 157, 164, 171, 174, £07, 215, 216, 218, 219, 226, 227, 230 in 234. Iz polletnega, oziroma šestmesečnega poročila brata gl. tajnika navajamo dalje nekaj največjih društev obeh oddelkov po stanju članstva z dne 31. maja t. 1. Prvo največje društvo aktivnega oddelka je žensko društvo sv. Marije Magdalene, št. 162, v Clevelandu, Ohio, z 788 članicami in člani; drugo mesto zavzema društvo av. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., s 739 člani, tretje pa društvo sv. Jožefa,'št. 169, v Collinwoodu s 713 člani. Označena tri druitva štejejo skupaj 2240 članov aktivnega oddelka. V mladinskem oddelku je na prvem mestu društvo sv. Jožefa št 169, Collinwood, O., s 440 člani; drugo je društvo sv. Frančiška Sal. št. 23 v Jolietu, 111., s 372 člani, in tretje je društvo sv. Jožefa, št 2, Joliet 111., s 346 člani; vsa ta društva štejejo 1,158 članov mladinskega oddelka, skupno število vsegg članstva teh, peterih društev pa znaša 3398, Po skupnem številu članstva so sledeča tri društva največja: sv. Jožefa, št 169, Collinwood, 1153 članov, sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, 1080 članov in društvp av. Frančiška Sal., št. 29, Joliet, flL, 1018 članov. Vsa U tri društva zastavami 8246 člai\pv. - j _ Seveda gre pri tem krona, palma in največ priznanja dru štvu sv. Jožefa, št 169, kar je v resnici največje in j« tudi ia naj imajo pod svojimi ino« zemcev je naenkrat p&lo v grozeče ospredje in postalo je predmet brig in skrbi za tuje-rodce vdaj v eni državi. Država Michigan sedaj prednjači v pri zatfevaftju, da se uvede prisilna registracija inozemcev. Do se-daj je uvedenje registracije propadlo v kongresu, pa je dr žava Michigan uvedla za sebe. Vzlie mnogobrojnim protestom je mkhiganska legislature sprejela hi governor podpisal drastičen registracijski zakon, ki v praksi uvaja nekak pasportni «istem za tujerodce v državi Michigan. Ako bodo sodišča priznala veljavnost mlchiganskega zakona, kateremu ugovarja iz ustavnih razlogov, je pričakovati sličnih registracijskih zakonov tudi v drugih državah. V teh časih nezaposlenosti prevladuje tendenca izrivati tujerodne delavce. Do sedaj je bilo izvrševanje mkhiganskega zakona ustav Ijeno vsled začasnega ukaza federalnega sodnika Ernesta O'Briena. Zaslišanje o predlogu za stalno injunkcijo proti uveljavljanju tega zakona se bo vršilo pred predsedujočim sodnikom federalnega priziv-nega sodišča v Cincinnati. Ta pravda, ki naj določi ustavnost registracijskega zakona, je bila začeta od strani raznih socialnih organizacij, ki imajo podporo s strani rasnih ameriških in tujerodnih žuraalistov in drugih odličnih ljudi. Na drugi strani mnogo michiganakih organizacij zagovarja ta aakon. Za istega je v legfelaturi glasovala pretežna večina 84 proti 7 v zbornici in 25 proti 8 v senatu. Nekatere določbe mickiganeke- Najznačilnejša določba mi-chiganskega zakona je prisilna registracija vseh inozemcev, stanujočih v državi. Inozemec mora zaprositi za registracijski certifikat v roku 60 dni po spre-i jetju tega zakona, oziroma te-com 30 dni po vstopu v državo. Registracijske certifikate izda commissioner ofpublic safety" onim inozemcem, ki so—kakor zakon pravi—dokazali iz zapiskov priseljeniškega urada, da so zakonito prišli v Združene države. Omenjena državna oblast, kateri je poverjena vsa registra cija, sme zahtevati fotografije, odtis prstov in druge dokaze za identifikacijo. . Pruge važne določbe so kratkem sledeče: Nikak inozemec, ki je prišel nezakonito v Združene države, sme stanovati v državi Michigan kot "legalni resident." Oseba, rojena v inozemstvu, ki nima pravice do zakonite residence" v državi Michigan, ne sme biti zaposlena ali poslovati v tej državi. Tvrdke, korporacije ali zasebniki ne smejo imeti v svoji službi nikake osebe, rojene v inozemstvu, ki nima praviee do zakonite residence" v državi, niti se ne sme združiti s tako osebo v svrho posla ali drugih svrh. Policijski uradniki države, okrajev ali občin smejo aretirati vsakega ipozemca, ki ni bil naturaliziran, kateri nima cerr ifikata o svojem zakonitem prihodu, in ga pridržati, dokler se ne dokaže, da je upravičen do registracije, oziroma dokler niso sodišča odločila o njem. Slične kazni so zagrožene elodajalcem, ki ne bi ubogali egg zakpna. Ena določba zahteva, da delodajalci morajo zahtevati od tujerodnih delojemalcev dokaz, da so zakoniti stanovalci, in da morajo nazna- e, ki takega dok*za nimajo, oziroma ki imajo certifikat, ki je bil izdan komu drugemu. * i v 1 Aka naj sa sodi j>o teh določbah, ta zakon države Michigan pripravlja mnogo težav velike-mu številu tujerodcev, ki žive tej državi. Izvrševanje tega zakona bo donašalo mnogih komplikacij, ki grozijo celo onim inozemcem, ki so prišli zakonir to v Združene države, in celp naturaliziranim državljanom. Da se to ilustrira, treba le pomialiti, da inozemci, ki so prišli nezakonito med 3. junijem 1921 in 1. julijem 1924, sicer ne morejo postati ameriški državljani, toda niso podvržen deportaciji po federalnem za konu. Michiganski zakon pa jih proglaša kot podvržene de portaciji in jih izključuje iz bi vanja in od dela v državi Mich igan. - Na drugi strani inozemci, k so prišli zakonito pred 20 al več leti, ki pa ne morejo doka zati zakonitosti prihoda iz za piskov priseljeniške oblasti, ne bi mogli dobivati registracij skih certifikatov, dočim v dru gih državah jih nihče ne moti in smejo mirno bivati in delati Zakon daje'obširne pravice policiji za aretacijo inozemcev brez registracijskih certifika tov, in to utegne prizadevati tu patam celo' naturalizirane državljane in njihove sinove, ki nftnajo navade nositi vedno s seboj dokaz o državljanstvu. Razni pravdniki so odkril precej protislovij v michigan skem zakonu, ki se ne ujemajo a konstitucijo in s federalnimi zakoni. Na primer, kakor pravdniki trdijo, ta državni zakon hoče urejevati imigracijski zakon, ki spada le v federalni delokrog, in izključuje inozemce pred enakopravno zaščito zakona, kar se protivi 14 amendmentU ustave. Ugovori s strani ameriških socialnih organizacij* urednikov in raznih tujerodnih dru štev gredo preko samega prav niškega stališča. Oni protestirajo proti registraciji inozemcev, ker so mnenja, da se protivi ameriškim načelom in tra dicijam in da ogroža svobodo in pravice vseh. Mr. Read Lewis, ravnatelj Foreign Language Information Service, je v svojem pismu na governerja države Michigan poudaril: Tak zakon bo pod vrgel zakonito pripuščene inozemce, naturalizirane državljane in celo tukaj rojene Ame-rikance ponižujoči stimnji in sitnostim in odprl vrata špijo-naži, graftu, zatiranju in ogorčenosti. Registracija inozemcev postavi v poseben razred ravno oni del prebivalstva, ki ga hočemo najbolj vključiti v skupno življenje dežele in to zakasni naturalizacijo.—FLIS. ■-"-0- Dr. Fr. Grivec: 11 Življenja sv. Cirila in Metoda (Nadaljevanje in konec) Sv. Ciril in Metod sta tako globoko posegla v evropsko versko in kulturno zgodovino, da ju polovica Evrope slavi kot svoja apostola in prosvetitelja, a vendar se niti v latinskih" niti v grških spomenikih one dobe skoraj nič ne omenjata. To je dokaz, da ju niti. na Vzhodu niti na Zapadu niso razumeli. Bila sta osamljen pojav. Okoli sebe sta zbrala malo čredo zvestih učencev, V krogu teh učencev sta spisana njuna starosloven-ska življenjepisa: "žitje Konstantina (Cirila)" in "*itje Me-todija." Znanost imenuje ta dva spisa legendi, a dokazano je, da sta legendi bolj po preprostem slogu in po neposredni na- j € nekol llco razumljivo, . Metoda nj. po smrti sv lo na Moravakem tako razdajalo. Vprašanje o narodnosti sv. Cirila in Metoda je postranskega pomena. Gotovo je, la sta dobro poznala slovanski jezik, a prav tako gotovo je, da sta bila bizantinska patriota. V verskih vprašanjih pa sta bila pristaša grških menihov, Iti so v ebram bi svete vere radi iskali zavetja v Rimu in tyli vpeti »ristaši vesoljnega cerkvenega eŠiastva med Vzhodogi in Zapadpfti. Kakor so grški /nenihi one dobe radi priznavali vesoljno cerkveno edinstvo s središčem v Rimu, tako sv. Cirilu in Metodu pot Rim ni bila samo posledica skrajne sile ali cerkveno-politi čne nujnosti, marveč jfe bila v soglasju z njunim notranjim prepričanjem. O tem notranjem prepričanju zadosti jasno govore odlomki Ciril-Metodove teologije in terminologije, ki je ohranjena v star o slovenskih spomenikih; iz njih je razvidno, da sta priznavala apostolski zna čaj rimskega prvenstva in da sta rimskega škofa kot nasled nika apostola Petra smatrala za poglavarja, vesoljne cerkve. To zvezo slovanskih apostolov Rimom je potrjevala velika sorodnost papeških in Ciril-Me-todovih cerkveno-političnih načrtov; obdJ'i> so se skladali tem, da so se hoteli zavarovati proti frankovskemu in proti bizantinskemu imperializmu in čuvati vesoljnost Kristusove cerkve. Cek> slovansko bogoslužje je bilo izraz te ideje.^ Zato ie bilo mogoče, da sta sveta brata v Rimu dosegla potrditev slo-vanskega bogoslužja. A to Sta mogla doseči samo na ta način, da sta neposredno občevala rimskim papežem. Samo rimski škof, kadar je nepoeredno poučen gledal to vprašanje višine apostolskega prestola in ocenjeval važnost tega vpraša nja za vesoljno edinost je mogel razumeti važnost in oportu-nost slovanske litargije; dru gim se je zdela slovanska litur gija nevarna novost A ker to vprašanje ni dogmatično, marveč vprašanje oportunosti in je odvisno od političnih razmer, zato je umevno, da so papeži v tem vprašanju omahovali, posebno takrat kadar sveti Metod ni mogel neposredno in osbe-no braniti svojih načrtov. Gotovo je, da je Ciril-Meto-dovim načrtom in slovanski li-turgiji nedostajalo krepke po-itične opore. Rastislav najbrže ni mislil na slovansko bogoslužje ; Svetopolk pa gotovo ni cenil važnosti slovanskega bogoslužja in Metodove cerkvene organizacije. Niti Rastislav niti Svetopolk nista bila na toliki višini politične moči in modfrost, da bi mogla dajati zadostno politično oporo Ciril-Metodovi cerkveni organizaciji. Čudno se zdi, ka co je mogoče, da je Svetopolk Metoda cek> indirektno tožil pa pežu Ivanu VIII. A te nam postane razumljivo, aka pomisli mo, da je Svetopolk tiolel svojo državo postaviti pod pokroviteljstvo papeževo (to se omenja pismu papeža Ivgna VIII.), da bi se zavaroval proti nemškemu cezaropapističnemif imperializmu; zato je hotel odstraniti vse, kar bi moglo vzbujati dvome o njegovi pravo vernosti; za-o ja bil pripravljen žrtvovati tudi sv. Metoda, do katerega ni mel posebnih simpatij. Konflikt sv. Meioda z nemškimi škofi je imel stvarno ppd-ago. Papež Hgdrijan II., ki je postavil sv. Metoda za panon-sko-moravskega nadškofa, je s tem res posegel v pravice solno-graškega in pasayskega škofa, m meji politični tega lmperia-na višini cer-; to so v ra na Nemški škofje bi bili morali svoje pritožbe predložiti papežu in čakati njegove razsodbe. Mogoče je, da je sgm Svetopolk sv. Metoda izročil Namcem. ? • Doslej še niso odkrili groba sv. Metoda, a prav verjetnb je, da je pokopan na Velehradu. Ni resnih razlogov, da bi dvomili o tradiciji, ki govori za Velehrad. A pdmniti moramo, da je sedanji Velehrad samo neznatna, točka v okviru yelikih' utrdb in ae-lišč ndkdanje Rastislavove glavne trdnjave. Grob sv. Cirila je v stari spodnji cerkvi sv. Klementa v Rimu, a je prazen. Stara slika sv. Cirila nad tem grobom priča, da je to res oni grob, o katerem govori staroslovenski živ-ljenjepisec in latinska rimska legenda. Truplo sv. Cirila so prenesli v novejšo zgornjo cerkev. Tam so svetinje sv. Cirila oplenili francoski vojaki, ki so leta 1798, stanovali v cerkvi sv. Klementa; svetinje našega apostola so izginile. Manjši deli Cirilovih delkvij so bili že prej prineseni na češko in Moravsko; tam so še ohranjeni v Pragi (sveti Vid), Brnu, Olomucu in na Velehradu. Slovani pri opisovanju življenja in delovanja velikih slovanskih apostolov radi krepko udarjajo po sovražnikih Slovanov. A premalo pomislijo, da je večkrat nar&d sam sebi največji sovražnik. Žalostne zgodovine sv. Cirila in Metoda niso krivi samo sovražniki, marveč tudi Slovani. Glejmo, da bomo popravili, kar so zagrešili prejšnji rodoyi.. Pripravimo sv. Cirilu in Metodu primerno mesto v srcih in na oltarjih našega naroda. o Rev. Frane Bernik: SREČNI BODIMO! "Kakor človekove duše" — tako lepo piše sv. Teofil — "ne moreš videti, ker je nevidna za ljudi, ampak jo zamorci zaznati le na premikanju in delovanju telesa, tako tudi Boga ne moreš videti s telesnimi očmi, temveč ga moreš spoznati le iz njegovih del. če vidiš, da ladja na morju pravilno naprej plove in gledaš, kako varno se v pristanišču vkrca, takoj veš, da je na njej krmar, ki jo vodi. Tako moraš tu di Boga imeti za vladarji vesoljnega sveta, če g« tudi s telesni mi očmi ne moreš videti." Celo o nevernikih trdi apostol Pavel, da nimajo izgovora, če Boga nočejo spoznati, ker se je tudi njim Bog sam razodel. "Za-kaj, kar je nevidljivega na njem, se od ustvarjenja sveta sem po tem, kar je ustvarjenega, spozna in vidi, tudi njegova večna-moč ih božanstvo." (Rimlj 1, 19, 20). Zato sv. pismo izreka ostro sodbo: "Nečimerni so vsi ljudje, v katerih ni spoznanja božjega, kateri ne morejo iz vidnih dobrot spoznati njega, kateri je. tudi glede na dela ne spoznajo, kdo je njih Stvarnik, če so mogli priti k toliki razumnosti, da so mogli preudarjati svet, kako, da niso toliko fažje našli njih Gospoda?" (Modr 13, 1, 5, 9). Vatikanski cerkveni občni zbor pa je naravnost proglasili "če kdo trdi, da ni mogoče Boga, edinega in resničnega Stvarnika in Gospoda našega, iz tega, car je narjenega, z naravno lučjo človeškega - razuma gotovo spoznati, bodi izobčen!" (a. 5). Poglejmo torej, kako stvarstvo samo priča, da je Bog. 1. že s tem, ker stvarstvo biva, dokazuje, da mora biti tudi njegov Stvarnik, Bog. Prosta pamet nam pove, da mora vsaka stvar, ki biva, imeti vzrok svojemu bivanju. Brez vzroke ni ničesar. Vzrok bivanja je ali v stva- hhb&s da živimo? Ne. Saj amo šele malo časa. Tudi smo po vseh svojih duševnih lastnostih omejeni, spremenljivi, v vsem svojem življenju in delovanju odvisni od zunanjih stvari. Glej majhnega otroka, kako je odvisen od matere, glej bolnika, starčka* kako kar naprej potrebujeta oskrbe in pomoči drugih! Druge stvari okrog nas? So mar te same iz sebe? živali, rastline, drevesa, kamenje? Se manj kot človek, ker stoje vse stvari nižje kot človek s svojim mislečim umom, a svojo prosto voljo. Pridejo, so nekaj časa, iftinejo. . Nobena stvar pod solncem torej nima vzroka svojemu biva--nju sama v sebi. Ima ga v nekom drugem izven sebe. Ti ga imaš v svojih starših, tvoji starši v njihovih prednikih. In tako dalje nazaj do prvega človeka. Enako pri vsaki živali, pri vsakem živem bitju. Brez konca pa v te j vrsti na-' zaj ne moremo iti. že modrijan Aristotel je spoznal, da ni' mogoče s takimi v3roki (eden od drugega)' iti v brezkončnost, ampak, da mora biti neki prvi vzrok vsem nadaljnjim, brez katerega bi tudi drugih poznejših vzrokov ne bile. Veriga, katere prvi člen nepritrjen visi v zraku — saj to sploh ni mogoče —vendar ne more tudi drugih členov v zraku držati. Brezkončna vrsta bitij, ki vsa so začela enkrat biti, je prav tako velika, kakor vsota, ki jo dobiš, če skupaj postaviš in se-šteješ nebroj — ničeL Odkod torej prvi človek, prva" žival, prvo živo bitje? Samo iz sebe? Nemogoče, ker jc bila to bitje prav tako omenjeno, spremenljivo, odvisno. Mora torej imeti vzrok izven sebe. In sicer v bitju, ki edino nima vzroka svojemu bivanju v drugem, ampak ga ima samo v sebi, ki je neodvisno od vsa-k?ga drugega bitja, ki je ne-ustvarjeno, samo od sebe, in se zato tudi nič ne spreminja, v bitju, ki ni nikdar začelo biti, ampak je — večno. In to bitje je Bog. 2. življenje v stvarstvu priča, da mora biti Bog. Odkod je življenje? Naravoslovci so jasno dokazali, da je bila v davnih časih na zemlji tolika vročina, da na njej življenja sploh biti ni mogle. že pri 78 stopinjah vsa kri zavre. t Je torej čisto izključeno, da bi bilo življenje brez vsakega začetka. Enkrat se je moralo začeti, A kako in od koga? Qd stvari, ki same v sebi ni- majo življenja, ampak so ga prejele od drugih? Nemogoče! Kako naj to, kar nima življenja, da življenje? Kedaj je še mrtev kamen koga oživil? Pa pravijo, da je življenje nastalo iz gibanja. Kakšen odgovor pa je to? Saj smo po njem prav tam, kot smo bili« prej, pri vprašanju: Odkod gibanje v naravi? Samo od sebe? Nemogoče! če se tudi sto, tisoč krogel v vrsti ena za drugo začno premikati, jasno je, da se prva ni mogla sama za sebe pričeti gibati, ampak je moral vzrok njenemu gibanju, kakršenkoli sunek, priti od zunaj. Prav nič ne de, če ti tega vzroka ne poznaš! če roke, od katere je prišel prvi sunek, ne vidiš, ali boš potem trdil, da te roke sploh ni? Začetek življenja more torej biti le On, ki ima življenje v sebi, ki je življenje samo, po njegovem lastnem zatrdilu: Jaz sem življenje." (Jan 14, 6). (Dalje prihodnjič) • ' ; - v - ' - . I .» ' -tJB / H^***''.',' '""»''s- "mam, aktivnega Od ustanovitve do 1.' Joliet, m.; dopise, pa na ^oubilo P. Hugo: Baragova puma Baragovo književno delo (Ponatis la "Ave Maria," junija, 1031) Se predno se otvori pravi proces za beatifikacijo kakega služabnika božjega, pusti cerkvena oblast izbrati in natančno preiskati njegove spise, če je kaj pisal, se li strinjajo s katoliškim naukom ali ne. To z več strani ni lahko delo, posebno če je do-tični pisal v jeziku, ki ga člani najvišje tozadevne komisije ne razumejo in se niti pričakovati ne more, da bi ga razumele. V talcih slučajih zahteva cerkev, da se njegova dela prevede v latinščino. Tudi glede Slomškove beatifikaeije, kakor smo šoti, je stavila to zahtevo, a *je pisneje od nje odstopila. Zadovoljila se bo z natančnimi referati v to pooblaščene komisije bogoslovcev. Saj ko bi se ne, bi bil Slomšek težko kedaj blažen. Kdo bi naj celo knjižnico njegovih def v latinščino prevedel in kdo šele založil. Tudi naš Baraga je precej spisal, četudi ne toliko bogoslovnega kot Slomšek. In kot ta je pisal v jezikih, ki jih bodoča kardinalska komisija ne razume in se tudi zahtevati ne more, da bi jih razumela. A kakor je cer-1 kev v Slomškovem slučaju spre-gledalai prevod njegovih del v latinščino, tako ga bo sigurno tudi v Baragovem slučaju. V. tem oziru se nam tedaj ni bati zaprek. Pač pa je potrebno, da vemo, kaj je Baraga spisal in skušamo čim prej zbrati, da določeni komisiji ne bo treba šele zbirati, kar zadevo lahko bistveno zavleče. V poštev pride vse, karkoli je spisal, knjige, pisma, poročila, dopisi. Kar tiče njegova večja dela, knjige, smo bili splošno mnenja, da je njih seznam, katerega podaja slovenska bibliografija, zaključen. A eden naših prvih baragoslovcev je izrazil slutnjo, da temu najbrž ni tako. Po njegovem mnenju Baraga ni pisal samo v slovenščini, nemščini, angleščini in indijanščini, ampak tudi v francozščini. Meni osebno se nikoli ni zdelo verjetno. da bi bil on izdal tudi kako francosko delo. Bil je pač »možen francozščine v besedi in pismu, vendar ne tolike, d« bi se mogel na njenem književnem polju udejstvovati. Saj je gotovo vedel, kako delikatna ušesa imajo v tem oziru Francozi; za malo se jim sdi, če kdo njih jezik kakorsibedi maltretira. Kljub temu me je mnenje onega gospoda napotilo, da sem začel zasledovati Partpove. književno delo tudi v tej smeri. Kar mi naš navdušeni in agilni ameriški baragpvec Mr. Gregorič Jr pokaže neko doktorsko dizerta cijo washingtonskega vseučili- šča. Naslov ji je: Cath< M is iona ry Activities in Northwest 1818-186*., Washington, D. C., 1930. Predložila jo je za doktorat, iz modroslov-ja frančiškanka S. Marija Ak-vina Norton. Iz naslova sem po pravici sklepal, da morajo v njej tudi naši misijonarji igrati svoje vloge in ne postranskih. Ko listam za stranmi, na katerih opisuje njih delo, naletim na stran 47 na neko Baragovo pismo. Znani ameriški cerkveni in misijonski zgodovinar John Gilmary Shea, ki je med mnogim drugim napisal History of the Catholic Missions aftiong the Indian Tribes of United States, 1529-1864, New fork, 1899, se je obrnil na Barago« naj mu sporoči, kaj vse je v indi janskem jeziku napisal. Ta mu je v svojem odgovoru navedel ne samo kar je napisal v indijanščini, temveč vse, kar je v kateremkoli jeziku objavil. * '; Izvirnik tega Baragovega pisma hrani arhiv georgetownske-ga vseučilišča med takozvano Sfieajevo zbirko 41-5. Ker je imenovana pisateljica dobesed-navaja, bo morda zanimal njegov dobesedni prevod. Tako-le se glasi: 1 "Dragi gospod: "Radi ene ali druge okoliščine sem Vaše cenjeno pismo od zadnjega julija šele včeraj prejel. "Ce še ni prepozno, Vam hočem na Vašo željo podati seznam svojih del, ter kedaj in kje so bila tiskana. ~ , • "Svoje prvo indijansko delo sem spisal v Arbre-Croche, okraj Emmet, Mich., ter je obelodanil v Detroitu, 1832. Bil je to molitvenik, cerkvene pesmi in katekizem, vse v enem zvezku. Pozneje sem istotam objavil štiri izdaje istega dela za naše indijanske misijone. * ' "Moje drugo indijansko delo je bilo izvleček iz sv. pisma sta* re in nove zaveze, vsebujoč Živ Ijenje Jezusa Kristusa, Ur Liste in 'Evangelije celega leta. Objavljeno v Detroitu in Ljubljani, Avstrija, 1837 v drugi izdaji leta 1846. "Tretje delo je bilo en zvežek. 712 strani, naukov in premiŠlje. vanj o vseh katoliških resnicah izdano v Detroitu, 1849. "Četrto delo Je bik) slovnica čipevaOskega jezika, njegova popolna slovnica v enem zvezku s 576 gtranmi, objavljena v Detroitu, 1849. "Peto, besednjak istega jezika* s 662 stranmi čisto drdbne-ga tiska, minion, izdana v Cin cinnati, 1852. ' "Spisal sem tudi šest knjig v ilirskem jeziku, ki je moj materin jezik in eno v nemškem, Indijancih. Ta je bila prestav« ljena v ilirski in francozki jezik. Njen naslov bi se v angleščini [glasil: 'History, Character and se mi, da bi radi vedeli naslove mojih del. prvega je: 'Anamie Ma-drugega: 'Gete Diba djhiowin, gaie Jesus o bimadi-aiwin oma aking/ tretjega: 'Ka tolik Enamiad o nanagatawen-damowinaa,' "Slovnica in slovar imata angleški naslov. "To je vse, kar hočete, gospod, vedeti o mojih skromnih delih.: In sedaj: Bog Vas bla-goslevi. "Vam udani, "Friderik Baraga, "škof in A. t. (apoirtotoki vikar Zgornjega Michigana), Saut St Mary,' 1».' septembra, 18MH ' Ker je Baraga sam pač , najbolj« Vedel, koliko in kaj je spisal, j<* tetikj seznam njegovih večjih književhfh' «del kohčnoveljavno zaključen. W letu 1854, ko je bilo to pismo pisbno, ni ničesar nove&a več izdal. V francozkem prevodu je izšla samb njegova "Geschichte, Charakter, Sitten und Gebraeuche der nordameri-kanischen Indier." A tega prevoda ni sam oskrbel, kakor tudi slovenskega ne, s katerim ga stavi v isto vrsto. Slovenski prevod je flelo J. Keka, za fran-cozkega mi ni znano. S tem pa seveda ni rečeno, da tudi kakih, francozkih pišem ali poročil ni pisal. Naša nadaljna raziskavanja o njegovih pisanih delih bo tedaj treba usmeriti za njegovo še neznano korespondenco in drugimi zapiski. Nedvomno se bo v Ameriki še precej tega našlo. Mislim pa, da so tukajšnji še neznani pisani viri bolj uradnega značaja, kot njegov "Dnevnik" y M^rquettu.. Njegovq svetniška duša se najlepše zrca-< li iz korespondence s sestro Amalijo* Ki.je^pa med njegovim prvim obiskom domovine 1836-Vi in njeno smrtjo 1862 zelo revna, dasi je bita vedno bogata- Poiskati, bo treba pogrešana pisma iz te dobe na Amalijo. Nekdaj so bila v posesti njegove sorodnice gospe Dr. Sajovičeve Ljubljani. Rajni Dr. France Lampe si jih je izposodil, a so po njegovi smrti neznano kam prešla. Za Baragovo mladeni-&ko dobo, bi bil velikega pomena njegov pfrvi Memorandum, na katerega se v drugem, ki ga imam v prepisu, sklicuje. Sam >ravi, da je tisto, kar je v njem zabeležil—nepozabno. P. Hugo — V.°H.s češčenje sv. Antona pri Slovencih Konec. Da pa je bil sv. Anton ljubljenec naših bratov in ljudstva, nič manj plemstva kot* preprostega naroda, nam pričajo kronike našega bivšega ljubljanskega samostana, ki se je nahajal na Vodnikovem trgu poleg škofijskega dvorca.. (Samostanska cerkev je(fbila posyeČena Marijinemu Vnebovzetju. Sv! Anton pa bi moral UhjgH.v njej vsaj svojo kapelo* Tako sp želeli bratje in Ljubljančani, tedanji kranjski pokrajinski poglavar Volfgang Engelbert grof Auersperg, vreden naslednik-svojih prednikov, ustanovitelj samostana, je prevzel tVae stroške- Kapelica z oltarjem sv. Antona je bila posvečena 4. oktobra 1655. Pet let nato je bila v tej kapelici po želji častivcev velikega Čudodelnika ustanovljena posebna bratovščina. Kakor je razvidno iz ustanovne listine papeža Aleksandra VIL, 1660, je bila to popolnoma nova bratovščina sv. Antona, obdarjena s posebnimi odpustki. Bratje in sestre so prejeli popolni odpustek na dan vstopa v bratovščino, ob nedeljah, v osmini praznika sv. Antona in ob smrti. Razen tega pa še veliko nepopolnih odpustkov ob drugih praznikih pod pogojem, da -se bratovščina, n« na^bra- j« bi prenfhpli *jen| posebni odpustki, Značilno je dejstvo, da so Člani prvega odbora nove bratovščine samo tedanji ljubljen ski nlemiči. Volitev odbora se vršila l 1668. Za predsedni bil imenovan ustanovitelj pele sv. Antona Volfgang En gelbert grof Auersperg, za odbornike pa Friderik grof Atth ems, kranjski vicedominus, Er-hard Leopold Urzin grof Bla-gay, pokrajinski svetnik in ko-tnornik Iv. Kveringer pl. Roen-berg, mestni konzul. Iz tega je razvidno, da je imel sV. Anton goreče častivce tudi med tedanjim plemstvom. Ta kapelica je postala zibelka častivcev «v. Antona med 9k> Verici; Za milosti, ki so jih ljudje prejemali na njegove pri-prošnje, so ga bogato nagradili. Mnogi so se ga spominjali v svojih oporokah. Kapelica je imela mnogo srebrhega posodja in okraskov. Vsak torek ves dan, vsak petek popoldne ob času li-tanij in ob svetnikovih praznikih je v svetišču gorela zaobljub-(jena luč. Razkošno razsvetljavo ob času devetdnevnice je preskrbela Ana Marija Snedic, roj. pl. Hoffstetter, kf je v ta namen svoji oporoki zapustila 2200 zlatov. Veličastne svečanosti so se vršile v tej kapelici ob veliki udeležbi ljudstva. Znani zgodovinar Sv. Gore A. Clarus Pasco-, ni, v L 1725—1728. gvardijan v Ljubljani, nam je v svojem delu Natata," ki je ohranjeno v rokopisu, zapustil točen opis, kako so se te pobožnosti vršile. S posebno slovesnostjo se je javil njegov god dne 13. junija. Slavnost se je pričela na praznik in je trajala skozi celo osmino. Pi$d godom so se bratje postili, kakor aa praznik sv. Frančiška. Popoldne ob poluštirih je veliki zvon svečano vaW k pobožnosti, ki se je pričela ob štirih. Najprej je bila slovesna pridiga.— Plemstvo, ki je -bilo prežeto z nemškim duhom, ni prihajalo k svečanim govorom. Ko je bila pridiga končana, so oddali posebno znamenje, da se bodo pričele kmalu litanije in nato so prišli tudi plemiči k slovesnosti. Ob času slovesne pobožnosti je bila cerkev svečano okračena. Vsa je bila zastrta s preprogami, na poseben način pa so ozalj-šali kapelo sv. Antona. Na glavnem oltarju, pred. bogato okrašeno sliko sv. Antona, je ves dan gorelo devet sveč. V razsvetljeni kapeli je bila ob petih zjutraj ,* pozneje pa ob pol sedmih pred izpostavljenim ' Najsvetejšim prva sv. maša in slovenska pridiga.' Druga slovesna sv. maša, ki jo je daroval običajno tuji cerkveni dostojanstvenik z nemško pridigo, je bila objjeve-tih, kasneje ob desetih. 8ruga sv. maša pred izpostavljenim sv, Hešnjim Telesom je bila razen tega skozi vse dni osmine. Popoldne so se ravnotako skozi celo osmino molile litanije na čast sv. Antonu. Tudi sklepna po-!x)žnost je bila vedno zelo svečana s pridigo in zahvalno pesmijo. V nedeljo v osmini praznika sv. Antona je bil.po odločbi papeža Aleksandra VII., glavni in največji praznik bratovščine. Zjutraj je bila slovesna sv. maša s slovensko pridigo, popoldne slovesne litanije, slovenska pridiga in nato procesija, ki se je razvila do pokopališča blizu samostana. Ta slovesnost je bila dobro obiskana in zgodovinar pproča "o številni udeležbi ljudstva."' Na ta dan so tudi ver« nike vpisovali y bratovščino sv. Antpna. Na enako slovesen način, toda le en dan, so praznovali praznik ''Prenos sv. Antona". 15. februarja. Vsak torek v letu je bila v kapelici sv. Antona peta sv. ma4« in vsak petek, ako ni Wl kak drug večji praznik, pa »o bile Htanije sv. Antona in procesija. Iz Ljubljane se je češčenje sv. 1- tudi po drugib ------incije. iti posebne kapelice, kakor na primer na Trsatu, so mu posvetili vsaj oltar ln nato ustanovili njegovo bratovščino. Iz zapiskov naše provincije razberemo, da je bila bratovščina sv, Antona ustanov ljena v Klanjcu leta 1664., na Trsatu leta! v Kamniku 1668,, v Berdovcu 1. 16?2., v Pa-zinu 1. 1676., v Karlovcu 1743. Vsi našteti pa tudi drugi samostani so postali središče češče-nja sv. Antona daleč naokoli. Zaradi dveh čudovitih dogodkov, ki sta se odigrala v Klanjcu, je tamkaj nastala na čast sv. Antona prava božja pot, Ko je leta ^716. vsled požara, ki je uničil vse, samostap do tal pogorel, je ostuda slika sv. Antona, četu di je bila iz papirja, nepoškodovana jo cela., To slik? 40 kasneje prenesli y njegovo lUpeljoo, kamor je ljudstvo romalo od vseh strani. Vero v velikega svetnika pa je čudovit dogodek 1 1787. še bolj utrdil. Zadeta od kapi je deklica Jedert Strasner na pri-prošnjo sv. Antona takoj ozdravela. Posebna komisija je dogodek strogo proučila in prišla je do zaključka, da si tega čudodelnega ozdravljenja naravnim potom ne moremo razložiti. To omenjam samo mimogrede, ker se je zgodilo izven meje Slove nije — na Hrvaškem. To goreče češčenje sv. Antona je trajalo prav do dobe jan-zenizma in Jožefa II. Obenem z drugimi je bila ukinjena tudi bratovščina sv. Antona, razne epe slovesnosti pa vsled strogosti janzenistov prepovedane. Pozneje se je na Slovenskem češčenje sv. Antona zopet obnovilo, toda nikdar več se ni tako razcvetelo.' Središče češčenja — naš ljubljanski samostan — v bil uničen, frančiškani pa Vendar niso bili izgnani.« Dobili so današnji samostan, kjer so bivali db cebiiVjd Jožefa II. oo. av-guštinci. Na sv. Antona niso pozabili. Zopet je dobil svojo kapelo, ki pa za ljudi ni bila več tako privlačna, kakor ona v starem samostanu. Morda zato, ker ni bila na novo oživljena bratovščina sv. Antona in ker* niso tako slovesno obhajali godu sv. Antona kakor nekdaj. Iz Časov Jožefa I., se more brati v kroniki, da je bila na praznik sv. Antona v njegovi kapeli slovesna sv. maša. Toda to je bilo tudi vse. Ko je duh jožefinizma in janzenizma zavladal v slovenski zemlji, je češčenje sv. Antona že prešlo v ljudski živel j in to češčenje je bilo tako globoko ukoreninjeno, da ga dvorski dekreti niso mogli uničiti. Dokaz za to so mnoge župne cerkve, še v večji meri pa podružnice. V Primorju sem našel preko 15 cerkva, ki so njemu posvečene. V bivši Kranjski, današnji ljubljanski škofiji, imamo 4 župne cerkve in 13 podružnic, ki imajo sv. Antona za svojega pa-trona. Kdo bi' mogel prešteti, v koliko kapelicah kraljuje naš sv. Anton, ki j(h je v Sloveniji nešteto in koliko kipov in slik zre na nas! Težko boš našel konservativno krščansko družino pri Slovencih, kjer v hiši ne bi imeli ali kipa ali slike sv. Antona. V ljubljanski škofiji je vredno imenovati tri cerkve, ki so posvečene sv. Antonu: na Viču pri Ljubljani, v Prečni pri Novem mestu in v Stangi pri Litiji. Prvi dve spadata med najlepše cerkve v Škofiji. Cerkev na Viču je zgradila provincija za tamošnjo župnijo-hčerko. Posvečena je bila cerkev 13. junija 1910. Treba je bilo mnogo odločnosti in podvzetnega duha v provinciji, da se je zgradila s požrtvovalnostjo in trudom žup-ljanov tako ponosna hiša božja. Zidanje cerkve v Prečni je vodil tedanji še živeči župnik g. An« toii Smldovnik, veliki častivec sv. Antona. Zares je cerkev bolj trajen spomenik, kot je spomenik iz brona —, ponos je za ome- njenega g. župnika in za župlja-ne. Cerkvica v Stangi je najstarejša, temeljni kamen je bil po-stavljen 1. 1677, znamenita pa je bila predvsem radi tega, ker je najbolj znamenita božja pot sv. Aniona v Sloveniji. Utrudljiva je pot do tja, vendar pride tja ob treh glavnih romanjih toliko častivcev velikega čudodelnika, da trije spovedniki od srede opoldne pa do polnoči in od treh zjutraj pa skoro do opoldne neprestano spovedujejo. Posebno popularen pa je postal veliki svetnik v zadnjih desetletjih tudi pri nas po svojih "kruhih sv. Antona." Močno bi se motil, kdor bi v kakšni cerkvi ali v kakem njenem kotu našel sv. Antona nad skrinjico z napisom: "Kruhi sv. Antona," in bi iz »tega sklepal, da je tu frančiš-kartska eerkev.t Ta napis beremo tudi v mnogih drugih cerkvah, svetnih in redovnih, in nad vhodih različnih samostanov. Vsak dan in ob vsaki uri vidiš pri tem zaščitniku ubožcev, ljudi s potrtim srcem, z velikimi in malimi prošnjami, često tudi s smešnimi željami. Cesto zdrkne v skrinjico zadnji novec, s katerim podkrepi častivec svoje molitve v trdnem upanju, da mu bo sv. Anton stokrat poplačal. Seveda pa je potrebno skrinjice večkrat izprazniti, ker jih sicer izprazne kdo drugi, ki se ga ne tikajo. Mogoče večkrat tudi samega sebe priporoči sv. Antonu, da se mu posel posreči in mu cesto obljubi, da mu v tem slučaju nekaj vrne. Ko bi nam sv. Anton razodel vse prošnje, ki se dvigajo k njemu, gotovo bi bile tudi take in tem podobne vmes. Zato prav gotovo ni popolnoma neopravičeno, ko se često čti-je, da je današnje češčenje sv. Antona preveč materijalistično. Mislim, da na vsak način po naši krivdi. Predvsem moramo poudariti na naše domače, slovenske razmere. Resnici na lju bo moram priznati, da mi slo-ski frančiškani nimamo več prve in glavne besede pri češčenju sv. Antona. Že to je značilno, da največja božja pot sv. Antona v Sloveniji v Stangi pri Litiji ni in tudi nikdar, prej ni bila v naših rokah, ampak je svetna župnija. Naša lepa, sv. Antonu posvečena cerkev na Viču pri Ljubljani, pa se sploh ne more imenovati božja pot, kar bi po vsej pravici lahko bila. Njegova bratovščina še vedno počiva, tudi pobožnosti k sv. Antonu so bolj redke. Naši predniki so svojih govorih njemu na čast imeli priliko, da pouče ljudi, kačo se sme in kako se ne sme častiti sv. Antona. In ker njih ni več, se je češčenje v resnici v nekem oziru materijaliziralo. Želeti moramo ih upam, da ne bo ostalo samo pri želji, da bi mi za 700-letni6o, ki se približuje, ponosne prevzeli glavno vlogo v njegovem češčenju, ki nam na vsak način tudi pripada. Zopet je treba oživeti bratovščino in jo spojiti z nadbratovščino v padovanski baziliki, ki je bila ustanovljena leta 1894. Obenem i njo pa moramo obnoviti tudi nekdanje slovesnosti.. Tedaj se nam bo nudila ugodna prilika, da moremo ljudem razložiti, kako človek ne živi samo od kruha in da sv. Anton ni, ne more in tudi noče biti zaščitnik materi-jalizma, ki ga je sam v življenju tako bičal. Kakor je bil že v svojem življenju velik zaščitnik sirot, toda samo zato, da pridobi njihova srca za višje cilje, tako toliko bolj sedaj s čudeži še v večji meri sprejema in s svojimi priprošnjami lajša telesne težave in podeljuje časne dobrote, da bi po njih še z večjim zaupanjem odkrili in potožili svoje duševne težave. Dal Bog, da se ob priliki 700-letnice njegove smrti v tem zmislu obnovi in ponovno oživi njegovo češčenje med nami. Vpoitevajte veliko kampanjo mladinskega oddelka! Ustanavljajte nova krajevna društva! (vas Zupan; • ~ • f F '"Ju ODRU ; ' V-H* Na odra v operi -vse pevcu ploska glasno. -Pozdravi mu done, 1 ko prejme kupo krasno. V priznanje šopkov več dobil je ta umetnik, . proslavljen, čislan že, Čeravno še začetnik. Na stara leta pa na odru je mrtvaškem, zapuščen ležal ves, » po stanu prav beraškem. -o- Ivan Zupan: KOČA IN PALAČA y,koči borni, skromni vaški večja tam živi družina, srečna je in zadovoljna, ker dobili spet so sina--- Tam v palači pa razkošni par zakonski le sameva; > prave sreče ne pozna on-- src mu mladež ne ogreva. -—o- Ivan Zupan: NAJDRAŽJI POLJUB . Šopek rož za god moj zadnji sem dobil jaz od dekleta, in poljubček v objemu-- O j, nebesa ve, deveta! Veste, kdo me sploh osrečil je povodom imendana? To je bila brhka, ljuba, ' draga hčerka moja—Ana. -o- Narodna šo!a Davorina Jenka. Cerklje pri Kranju — Gospod minister prosvete je te dni odobril, da nosi cfsnovna šola v Cerkljah, okraj Kranj, naziv: "Davorin Jenko." Novi naslov se uvede .slovesno na Vidov dan ob šolski proslavi 140 letnice in ob odkritju spominske ploščo Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku po Glasbeni Matici, oziroma Združenju gledaliških igralcev. Ob tej priliki izda šola obširno spomenico s temeljitimi životopisi cerkljanskih veljakov: Davorina Jenka, Ignacija Borštnika. Mateja Ravnikarja, Antona Kodra, Jakoba Bedenka, Andreja Vavkna, Simona Robiča, Ivana Franke-ja, Ivaita Železnikarja, fvana Hribarja, Franca Barleta, bratov Hacinov, Josipa Jenka, dr. Fr. Kimovca, Ivan Mežana, Jakob Hočevarja in drugih, ki so jih opisali po večini strokovni znanstveniki. Božji rop. V temni viharni noči je splezal božjeropni tat na visoko cerkveno okno župnijske cerkve v Studenicah pri Poljčanah, ga odprl ter se nato spustil v cerkev. Vdrl je v ta-bernakelj ter pobral dva cibo-rija s Presv. Rešnjim Telesom, ograjena z lepimi plaščki. Enako tudi gotsko monštranco, ka-tcri je pa odvil stojalo in ga pustil na altarju. Po isti poti je nato izginil. Edina sled za božjeropnim zločincem je bila visoko z okna viseča vrv, ki je bila, opremljena s številnimi vozli. Oba ciborija, od katerih je bil eden napolnjen s približno 500 hostijami, sta bila lepa izdelka pozlatarja Karla Tratnika. Za bogokletnem roparjem se vrše poizvedbe. Starokatoliška cerkev. V listu "Slovenski Narod" čitamo: Po ustavi starokatoliške cerkve se je vršila v nedeljo 24. maja t. 1. volitev župnega odbora slovenske staro-katoliške cerkve za*Dravsko banovino v Ljubljani ter so bili soglasno izvoljeni gosuodje: Brodar F. železniški uradnik, za predsednika; šabec Alojzij, železniški uradnik v pokoju, za podpredsednika ; Kranjc Roman, železniški uradnik v pokoju, za blagajnika; Tomaiin Fran, urad-pik v pokoju, za tajnika; Rebolj Stanislav, zasebni uradnik in Romih Ivan, trgovski potnik za odbornika. Župnik je gospod Lavrinc Ferdinand." Kot golob ja jajea debela toča je padala 9. junija zvečer po nekaterih krajih nad Trebnjem in Ponikvo na ~ Dolenjskem. Je napravila veliko škodo. ; /sanes,u N* Veliki Šmaren zgodaj je ^^ _ _______ _____ Ml pripravljen vos, ki me jeod- 05apa]10et> "tedaj vam menda ne bo treba čez leto dni več takole hoditi, ker je cesta ie zmerjena in jo začno spomladi delati." Zahvalil sem se gostilničarju za pojasnilo, poklical polič vina v slovo, da sva ga izpila s soro-jakom voznikom in izročil sem svoje reči v varstvo v hišo. Voz nik mi je kmalu nato podal svojo žuljavo desnico, zahvalil se aa vse ter počasi obrnil voz. Ko je Izginil za prvim ovinkom, mi je bilo, kakor bi me zapustil ves svet Strma steza se je vila navzgor takoj konec ceste. Izhojena je bila in ni se bilo bati, da bi iz grešil cilj, ko sem krenil po nje; rajši nego po kolovozu. - Začetkom še ni bilo tako hudo, ker je bilo dovolj sence in je tudi vela rahla sapa naproti. A čez pol ure je bilo nenadoma konec hrastovega gozda in zazdelo se mi je, da sem stopil v razbeljeno peč. Pod mano in nad mano, tja daleč dokler je segal moj pogled, povsod sama pečina, stena nac steno. Curkoma je začel liti pot po mojem obrazu in životu, in ustnice so se mi sušile. Toda s slboj nisem imel ničesar in tudi ni bilo misliti, da bi našel studenec. Le s težavo in počasi sem stopal dalje, višje in višje. Od daleč iz doline se je ogla silo zvonenje ,odmevalo je od sten in se izgubljalo v jarkih in prepadih. A nato je bilo vse tiho, od nikoder nobenega glasu-ne jeka. Niti ptice ni bilo, ki bi bila zafrfotala nad mojo glava Ta samota mi je porajala stotero neprijetnih, žalostnih misli, zlasti še zato, ker ni bilo tukaj nobenega pravega razgleda, zakaj od vseh strani so štrleli v ozadju proti nebu temni zarastli vrhunci. Kako težaven je samb nastop moje prve služ be, Bog ve, kaj mi še vsega hudega ne prinese bodočnost! Skoro bi bil postal malodušen, a tedaj sem zbral vse moči in posrečilo se mi je, da sem se otre-sel otožnih misli. Kaj bi pove-šal glavo, Bog ti je dal moč in zdravje, prenesel boš vse, in delo ti bo v srečo in blagoslov. Tako sem si dejal naposled, in moja noga je stopila dalje čvrsteje, minila je utrujenost, kakor bi se bil skopal v bistrem studencu. Preden sem se zavedel; sem bil že na vrhu. In tu sem bil obilo poplačan za prejšnji trud in niti zaslužil nisem takšnega plačila za toliko prejšnjo malo-dušnost. Ko sem se ozrl, se je odprl pred menoj razgled, ki ga ne more popisati pero. Da se samo uživati in užival sem ga, priklenjen na prostor, ki sem bil obstal na njem, toliko časa, da se je jelo nižati soince na zahodu in je pod njim v daljavi zabli-ščala svetlomodra krpa našega morja, morja Adrijanskega. In ako bi ne bilo ničesar drugega našega, a bi bila naša samo dežela, ki jo je bilo videti z onega mesta, in samo ona bleščeča ravan, kjer je zahajalo soince, tedaj bi že bili bogati in nikakor ne zadnji med narodi. Kdo bi ne ljubil take dežele, kdo bi neki hotel iti iz nje lahkomiselno?! Tam pod hribom sem zagledal začrnel zvonik in ko sem dospel na pot, ki je tu zopet začenjala, se je zasVetilo naproti nekoliko belih hiš. To je Craa, sem si dejaUn sem pospešil korake. V 20 minutah sem bil tamkaj. Kaj naj zapišem o prvem vtisku, ki ga je napravil name ta kraj? Ko bi bil najrajši krenil nazaj in porabiti sem moral vse svoje moči, da sem ostal miren. Večerilo se je že in hladen veter je pripihal čez gozdove, ko sem dospel na prostor pred cerkvijo, kjer je stalo na eni strani župnišče, a na drugi šolsko po* slopje. Oboje je bilo na zunaj skoro enako, srednjeveliko, ohranjeno in oskrbovano z naj peUal od doma, prvič v življenju takorekoč za vedno. In ob te; misli se mi je storilo nehote ko. Za vedno! Kaj naj so namreč še trenotki, najsi bodo tudi dnevi in celo nekateri tedni, ko se mi bo morda posrečilo priti v hišo očetovo, da se odpočijem za hipec od truda in skrbi, ali pa morda samo zato, da tam zacelim skelečo rano, ki mi jo vseče nezgoda. Izgubljen je dom zame, moj delež je tujina. Kako hudo bi šele bilo, ako bi bila ta tujina celo last ljudstva, govorečega tut mi jezik, da ne bi slišal več one sladke govorice, ki je duši moji najljubša na svetu in tolažba srčni moji žalosti. Izgubljen je zame dom, moj delež je tujina In Bog ve, kje bo zašlo soince mojih dni, kje se bo sklonila moje trudna glava k potrebnemu . počitku... črna! Kje je to? Kakšen je kraj sam na sebi in kakšni so ljudje tam? Kakšni bodo tan moji dnevi? Cesarski gozdov so naokoli, to je edino, kar je gotovega. Toda kakšni so ti gozdovi, kod se razprostirajo in kaj krije in hrani zame njih globoči-na, kdo bi mi vedel povedati naprej? človek potrebuje po na pornem delu poštenega razvedri la, potrebuje človeka, da se vča-si opre nanj, potrebuje družbe, da ne zaostane, potrebuje toli ko in toliko reči, ki ga lahko povzdignejo in okrepe njegove pojemajoče sile. . Ali naj dobim kaj enakega tam gori? Vajen mestnega življenja, olikane govorice in medsebojnega spoštovanja, — ali so tam gori tla za kaj takšnega? — Tesno mi je bilo ob takem razmišljanju in od govora ni bilo od nikoder. Voz pa je ropotal dalje, vedno enakomerno, počasi in uspavajoče, j Pri vozili smo biUt pod goro Tam je ob cesti mala krčma, v senci pod velikim orehom. Bila je videti prazna in zapuščena in nihče nas ni sprejel, ko smo obstali pred njo. Toda ko sva stopila z voznikom v vežo, sva zagledala družino, zbrano pri obedu okoli javorove mize. "Ali lahko malo od poči jemo?" je vprašal voznik. "Konj je lačen, morda mu daste nekoliko ovsa in tudi nama z gospodom bi se nekaj spodobilo, ako imate."N Gospodar, še mlad mož resnega pogleda, odloži žlico in tako store za njim tudi drugi. Pokri-ža se, odmoli z družino in nama stopi naproti. "Kaj bi, gospod? Gosposkega nimam, pri nas se malokdaj zgla-si človek, ki bi si dal postreči s čim boljšim. Ako želite košček svinjine, vam lahko postrežemo. Za konja se ni bati." Bil sem zadovoljen in tudi voznik ni ugovarjal. Bila je dobra in okusna jed in zraven čedno pripravljena, da sva bila zadovoljna oba. "Od kod in kam, ako smem vprašati?" je dejal gostilničar. "Vas še nisem videl, še niste hodili tod. Pa tudi voz kaže, da ste od daleč." "Iz Planega in gremo v Črno," sem odgovoril. "Koliko je še do tjar "Do črne V1 se je zamudil gostilničar. "Koliko naj bo? de tri ure boste hodili, preden ste na vrhu. A potem še po} urice do cerkve." Ustrašil sem se. ' "Torej tako daleč r "Seveda, saj se ne morete vo žiti a kohjem. Cesta je izpeljana le ie četrt ure, tja do mlina, a navzgor je samo kolovoz in pa steza. Kdor hoče kaj spraviti gor, mora vpreči voli, drugega pomočka ni.*' Obstal sem kakor okamenel. Torej v takšen kraj pridem, daleč od ljudi, daleč od življenja! ' "Najbolje je, da greste peš in pustite reči tukaj. Kadar pridejo gorjani doli, vam jih oddamo," je svetoval gostilničar. "Brez skrbi ste lahko, vsak den so vozniki tukaj, in celo po večkrat" Jo popravljeno pri Poljancu, kakor sem dobil poročilo še na dom. To mi je bilo do sedaj edino znano ime v Črni. Tam je namreč stanoval moj prednik, ki je bil prestavljen nekam na Primorsko. Se preden sem za gotovo vedel, da pridem v črno, sva se bila dogovorila pismeno, da se je pogodil tam za stanova nje i zame, svojega naslednika. Toda sedaj sem pomislil, ali bi ne bilo prav, ako bi stopil h gospodu župniku in se mu predstavil. Sicer ni bil pravi čas za to toda morda mi ne zameri. Kre-nil sem torej skozi vrt in stopil v vežo. Preden sem se utegnil ogledati v polutemi, sem zašli šal prijazen glas: "Dober večer! Le naprej, kdorkoli ste, znanec ali tujec, in pozdravljeni v Bogu v tej hiši V Tedaj sem zapazil iz veže na desno odprta vrata in vstopil sem v pritlično sobo. Pri mizi sem nerazločno videl dva gospoda, katerih eden se je takoj ob mojem vstopu dvignil ter mi stopil naproti. Bil je župnik. "Po hoji poznam, da ste tujec v tej hiši in preden vas vprašam po vaši želji, dovolite da napra vim luč." Prižgal je svetilko ter dejal: "Talco, sedaj se vidimo in sedaj lahko govorite!" Opazil sem, da je nekoliko osupnil, ko je zagledal pred seboj gosposkega človeka in sklepal sem, da so morali biti takšni ljudje pač redki gosti v župni šču na Črni. "Prestavil sem se mu ter ga prosil oprostila, da ga nadlegujem tako pozno. A tako," se je razveselil, "me veseli, zelo me veseli, gospod gozdar. Z vašim prednikom sva bila dobra prijatelja, upam, da postfcneVa fttdt midva. Toda ravno prav, glejte tukaj je tudi naš gospod učitelj, opravili ste dva pota naenkrat." Dvignil se je od mize srednje star mož in predstavila sva se drug drugemu, lahko in skoro srčno. "Sedaj pa sedimo!" je dejal župnik veselo, primaknivši mi stol. • , Nato je stopil v kuhinjo ter se čez nekoliko hipov vrnil. Nocoj boste večerjali z nama, drugod bi itak ničesar več ne dobili." Kmalu se je razvil pri mizi živahen razgovor. Župnik je bil častitljiva oseba, že nekoliko osivel, a odkritosrčen in ves vnet za svoj vzvišeni poklic. Vsaka njegova opazka je pričala, da pozna syet kakor malokdo in zlasti sem se moral čud:ti njegovi visoki naobraženosti. Učitelj je bil resen mož, svest si dolžnosti svojega stanu. Sicer si pa bode čitatelj lahko sam ustvaril popolno inv jasno sliko o teh dveh možeh, ki mi jih je pripeljala naproti sreča prvi dan zame začenjajočega se novega življenja, o možeh, ki jih ne pozabim nikdar, tudi ako bi živel večno. Ko smo povečerJMi in še posedeli pri kupici vina, ko smo prerešetali že različne politične in druge važne dogodke tedanjih dni, tedaj se je župnik zopet obrnil proti meni ter dejal: Gotovo se ne motim, gospod gozdar, ako domnevam, da je napravila črna današnji dan, ko ste jo zagledali prvič, na vas jih selišč. Začutili ste, da ste prišli v prognanstvo, v Sibirijo, in z bridkostjo se je napolnila vaša duša. To ni nič čuditega, tudi meni se je godilo tako in tukaj gospodu učitelju nič bolj-i še. Toda verujte mi, da kmalu izgine tesnoba vašega srca io bridkost vaše duše, zakaj v kratkem se prepričate, da ste prišli v kraj, kakoršnih le malo premore naša mala domovina. Ne mislim naravnih krasot, teh najdete sami in najdete jih ob vsaki stopinji. Ne razumite me napačno, ne, niti teh naših naravnih krasot ne bi hotel in mogel več pogrešati, ne bi pe mogel prostovoljno ločiti od njih, a sedaj hočem govoriti samo o ljudeh, o naših ljudeh tukaj, črna sama šteje petindvajset hiš. Videli ste jih večino, morali ste iti mimo njih. K njej spada nekaj oddaljenih zaselij, ki jih boste spoznali v kratkem, in posamezne po gori raztresene hiše. Tukaj so doma Poljan-ci, Tratniki, Trnovci, Gagrovci in celo Lsjaki. Vsaka hiša in vsaka rodovina tukaj ima popolnoma samosvoj značaj, se bistveno razlikuje od drugih, a vse skupaj, kolikor jih je, živijo med seboj v slogi in ljubezni. Vsaka rodovina dela in skrbi zase ter si utrja blagostanje, a vse skupaj, kolikor jih je, živijo za eno, ako je potreba in ako pride nenadoma ura nesreče. Vsaka hiša ima svojo povest, gospod gozdar, ne morda povesti polne divjih in razburljivih prizorov, polne grozote in teme, pač pa povest, tekočo gladko in mirno kakor potok po dolini. Sami se boste prepričali, da je črna neko kraljestvo samo zase, kraljestvo miru in ljubezni in da ni čez njene meje zasejal še sovražnik svoje ljulike." župnik se je. ItfLv svojem govorjenju razgrel in njegov obraz je sijal kakor zarja večerna. "In komu se ima ljudstvo zahvaliti, da je takšnor sem vprašal ter se nagnil proti župniku. (I*rjde še.) na za potovanje Is dopisovanj« Je razvidno, da bo v Prihodnjih mesecih odpotovalo v stari kraj precej rojakov, ki so to pomlad in poletje zastonj pričakovali boljših časov in—dels. Tem bo posebno dobrodošlo znižanje cen retur-kart, ki stopi sopet v veljavo s L avgustom. Tem. kakor tudi vsem drugim našim potni kom nudimo sledeče najboljše paroike 11. julija—U« de France na Havre 16. julija Berengarta na Cherbourg 18. julija—Paris na Havre 23. Julija—BreaMa na Bremen 2». julija—Aqaitania na Cherbourg )0. Julija—Valeania na Trst • 31. julija—Majestic na Cherbourg L avgusta—Skapne petevaaje aa ILK OB KftANCE pa tur 1. a 5. a _____ a »avgusta garat na Bremen H. avgusta—Cleveland na Hamburg 12. avgusta—Maaretaaia na Cherbourg 1«. avgusta—Paris na Havre It. avgusta—A«ritaaia na Cherbourg 19. avgusta—Lavtalhaa na Cherbourg 21. avgusta—Satani la na Trst 21. avgusta—Majestic na Cherbourg 22. avgusta—Bremen na Bremen 27. svgusta—New York na Hamburg 28. avgustsr—De de Fraaee na Havre u*l prsv So Ljubljane te Zagreba g Ekerovtt od Canard Linije. Cene retur-kart sniiane 2. septembra—Parte na Havre a septembra—Vaieania na Trst 1L septembra—Qe de Fraaee na Havre Za cene in druga pojasnila se obrnite na: LEO ZAKRAJSEK Mid town Bank of New Yorb •SO—Otb Ave. New York, N. Y. slovenska banka v Cleveland) GLAVNI URAD: 1 PODRUŽNICA: 6131 St. Clair Avenue 15601 Waterloo Rd. GLAV NIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV 4 Na tfj slovenski J>anki vložite denar bre zskrbi in vam nosi lepe obresti. Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljite ga najceneje po naši banki. ' SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POŠTI ZANIMIV slovenski dnevnik imata v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo 'Ameriška Domovina' »retovne novtoe. ™ ««la iawrlka. krasne, orl-tfwUne Povesti, članke ter doeti cs šalo in sa pouk. Naročite •e. Naročnina po Ameriki le (MO aa odo leto. Lepe tiskovine lahko naročite ob vsakem času ? tiskarni "Ameriška Domovi-na." vam bodo točno ln po 8e priporočamo. '•i 'f*** Ameriška Domovina «117 St Chir Avs. CLEVELAND, a KOSE Is najboljiega Jekla, a rin-Ckom, 24, 36. at, 30 in 22 palcev dolge------------------$SJt Best ko« pa----------$LT5 orodje po fLSS tal ILM po M in------M ' m ftp-------- «Jt Brusni Wflifn "Bergamo"_______ tJt Ribeten m repo g dvema :....................... LIS Poit ulna prosta MATH. PEZDIR 772 City Hal St* New Yerk, N. Y. |_ HTose Je" nakratko popisana *i*een5u*boste nalli U drugih koristnih stvari. Garantirane starokrajske kose in drugo orodje razpošiljamo na kraje. Kose, svane "KOMET" so rešila, da jim niso nobene druge par. Cine so: Kose "KOMET." s rinko in ključem 2t. at, 3t, 33 palcev dolge, $2.50 Ako vsamete t kos skupaj, so po $2.35. Kose "POLERANKE,- malo Okie M do 21 palcev dolge, pa $1.50. Kosttfrs prav lepo iadelana is jsvo-rovsga lesa, po $100. Kkpalno orodje, ročno kovano m teško, po $2.00. BrijsUni "Bergamo" kamni, po 50 eentajv, ved JI po 75 centov. Motlke, ročno kovane. Poskusite te In boste hoteli več ameriških. $1.40. veliki sa klepatl, po M center repo ribati, po $L brlvne blitve, garantirane. g naročnino pošljite poštno nakas-| nioo (Money Order), poštnino plača- 010 STEPHEN STONKH P. O. Box 368 CHISHOLM, MINN hz NEGLEDE KJE ŽIVITE, V KANADI AU ZDRUŽENIH DR2AVAH je varno in pripravno, zato koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 procente, ie s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih... Naalevljenci nrejmejo torej denar doau, kres zamade t asa, brez nadaljnib pon^ in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče prt delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnijl v start domovini. Sakser State Bank 83 Cortlandt St. 1 NEW YORK, N. Y. TeL BArclay 0380 »...»»..»»»»»».ti.lMIlfl uiiiiii»»iinmj DOMAČA ZDRAVILA. t aatod tanam jedilne dOave, ječmenovo kavo ta tan-sdrsvila, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK fUlte po bresplašnl estak. v ka- Našim trgovcem fa dobre saaaa aQadao postrežba nsie banka. Ugodao-sti, U Jih prejemajo od aes potom svojega Čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi sts lahko istih deležni ako Imate ULOtKN DDI AS KA ČEKOVNI RAČUN tar M nas veselilo vam dati nsdaljna pojasnila v ti zadevi Mnoga naša druitva pisčdfejo tvoje Izdatke • čeki, izdaaimi aa aaie banko; istotska K. S. K. Jenots v sadovoijnoet potujete, izmenjatetahk?^oveed J varni kol denar, kar 1 aavadni papirnati denar. Vendar so bol) varnU^* *denar: kar »evsak ček regis t ro vso t Valim podpisom, sko bi gs v slučaju ixgubUL eoetn!? & ,Wt"1 k* $74Mtt. |o ssak tat- JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON Bi. fa todmoad, 11 JOUST, gE& a tufflt. - ' ' niiLoaAvsoti JULY WH iciii*<»-r. m. i I've written »o much onhew to f*t publicity for the lodge that I feel you might be interested in approaching the subject from the negative aide. So I have taken for my title of this little heart-to-heart talk, "How to Keep Your Lodge From Being Known." I use the word "lodge" in its generally accept-ed term in the fraternal benefit field. * X The Richard R^nar.^^^^ "Yes, she left this tqwn about a year ago, while ydu were still in the trenches," replied the postmaster. "I • wonder" began Dick, "could it have been the letter I wrote her at that time?" "If I am not too inquisitive," said Postmaster Jackson, "What i was the nature of the lett^?" There are two separate aqd "Well, there was nothing distinct ways to keep your j much to it, though I said that lodge from being known in the' it would probably be the last community. One is to appoint j letter that she woult} C$£r$ff> a press correspondent who is a You see, it was a miracle, that flat tire. The other, not to ap-; ever escaped." point any at all. Of the two, 1 "Oh!..She may- hi^e act^l prefer the former. Then, if | on that letter but who ! "'I've dpnfe; eve Sible to find her, Capt. R*339*-. "I All papers of wide some outstanding event does take place in the lodge, and some of the members look fof an account in the local papers, their disappointment will be f here and^ abroad, more acute. Knowing that there: who are: living is a press oorrespondent, the know- nothing of hfr, Wlsere* members will naturaly expect i abouts. I hope and prpfy jthat H«r some-day I will find he*. » "I feel sorry for you," sympathized Jackson. "Still, your untiring effotts are bound to be rewarded." * « > "If I don't find her soon, I'll present newspaper man and have to gjye her up as-r-<-" • thereby get an unexpected "Don't1 say that," admon-writeup. ished Jackson. "I know jhpw In appointing a press corre- J™ feel. Courage, don't give up r »• that the publicity for the event has been taken care of, whereas were there no such animal, some member might accident* ally let drop a word into the ever-listening ear of an omni- spondent, always name someone who doesn't seem to fit into any other office in the lodge. Preferably, someone whom you feel sure should have some of- He did not give up. For thirteen years he continued to search for her, but ad the year^ rolled by without any r§&Jt$, fice or other, but is apparently he became laxed ufitll finally too dumb to learn the duties of the sPirit died withi* him. • any. It is also a good idea to "Yes' she must be d^ad^ he select as a press correspondent would sadly say. His interest one who attends lodge only oc- was taken UP »n another >o-casionally, but gets all the in- man. She was lovely indeed, formation on the proceedings Just like his cherished hop* of^°*»P „ second-hand. Above all things. wl">m he-was now almost"cer *r*«k Muhien. name one who has literary as- tain that she lived no more, pirations—one who has-writ- "WeU' what is the u8e ten poems or special what-nats^^" he would for th^ap^^^^H^ bes^Sp*^^,, were ever published-or not" He was.a,changed man now doesn type is gifted ful use of superlatives in de- whom he was about to be en-scribing the most commonplace gaged. His conscience . gave incident. » him no rest. "What if your law- His or her account of a meet- ful spouse still ^ lives?" the prompter would say. "But she is dead," he would retort. At length it seemed that he had quieted his conscience. He would not give in to it. No! Absolutely not! Why should ever puonsnea or nui- a man^u ma« nun. . * ft matter in the le.,t.Thi*: that he had given up all hope, '' mBt" = 09tm~ 1 is gifted with the bounti-| and was courting a new girf, to '^rchant,: Mar ing would read something like this: "One of the most delightful meetings in the history i4' i ^ Lunch- Ootrtlterf-Mrs: Anna^ Grahek1, ttaV tfiibuca*, ^ h ana 'Prosen^^efco^katera n« more priti,' naj si' &m& namestnico,t«;^ • Come jfdr&y W the^nfe next Tuesday.^W^ ne&d^fyour advise—we mkist sirr*hg«'iufine running order*-------- -——- - ■■if J VII KBl'fer ; WiH Picnic •• 'n'.-X^f ^ r ""jj; tfl ' A grand a^d gleriou« picnic has been arranged for July 12 by the Holy "Cross Lodge, No 214, of Cleveland, O. France Zeleznikar's grove has been chosen as the site. The committee announces that refreshments will be aplenty and so will the program of entertainment be interesting. ~ ' i)ue to the prevalent finan cial condition,, admission will be free. Memberšs and their friends are qpr^jaHy invited to attend this affair. *** ——~ ' — SWIMMING PARTY FATAL TO KSKJ-ER By O. P. Correspondent God." Therefore,« every parent who upholds its supernatural end cannot deny the right of a child to procure the religious training to attain this end. What'would it avail the child to learn, while its mind is still in the formative stage, a fundamental course for a classical or any of the other various courfees now prevalent in the multifarious seats of learning, if it hears naught of God, the Author of all things? They would be doing the ehild an injustice by not placing it in «uch an institution where religion is combined. Before going further in our subject it wguld be well to have clear before our minds what we understand education to be. "In a broad sense of the word," says E. A. Pace, "it includes everything by which intelligence is developed, knowledge is acquired, and character formed." To put this synoptic definition in a more concise form, "it is the training of oneself physically, mentally and morally." And unless one has developed all three faculties he cannot in any true sense of the word call himself educated. His education would be imperfect if only one of the faculties would be trained to the' exclu-Sion of the others. So we can readily conclude that we cannot possess a perfect education if we are not well grounded in all that relates to the welfare of our apiritual nature, although we>f may Jftffi .fathomed the depths of material things. . "Knowledge acquired and character formed." These two faculties must work hand in hand. Knowledge without the impulse received by religion is simply the placing into one's hands of the means of working incalculable mischief. Speaking of the ignorance of true virtue in a man who has cultivated his mental powers, Gladstone says, "A man educated intellectually, but not morally, may be more dangerous than before." Did not God create us according to his image and likeness? Surely this does not hold good only for exterior likeness, but that we ought to strive to perfect and develop the powers of our soul. And this only a religious education can do j All our faculties are God-given. Therefore, mental culture is not the prime factor to be developed to the exclusion of the others, especially that of strengthening ourselves morally,-to Jearn to discern right from:Jwrong. Herbert Spencer's words are very appropriate here, "It works grave mischief time'btf&lV his fridnds recof ered the boi^ds; organized a swim ming party -that -led to'his Anton' iGrandevec,' his pal, immediait^ dbv6 in, but rescue was~4m»oasit)ie< It was some whenever-intallectualization precedes moralization." # ' A true system of education, then, is one directed to the formation of character, to the training of man to perfect himself in discipline and the personal mastery of himself. And such a system of learning is' found in the curriculum of the Catholic schools. It possesses! true education, whose aim is £he guiding of human beings from the state of imperfection to the state of perfection. "It is the development of man according to the highest attainable standards, the discipline of the soul and body into the best that can be had." Great stress is laid on training, the | chief means of f orpiUig character, in the system of the paro-cttcl schools. So we s?e that (Continued on Pa«e 8; Tonček was 7. His mother put "ajdove žgance" on the table. But he didn't like plain "ajdove." "Jas nočem ajdove; dajte mi krompirjeve." His mother told him to eat what he gets and be thankful. Tonček pouted. Up came his "trma." When he was mad, Tonček's red -face was his "trraa-meter.'' With his elbow he brushed his piece of bread to the floor. Now in all her years, Tonček'? mother never saw any of her children fail to pick up a fallen j piece of bread. They always j lifted it from the floor to tlieir j lips . and kissed it . . . because it was a symbol of another Bread ... the Bread of Angels. "Kušni kruhek," their mother always said, "if you respect common bread, you will never disrespect the Bread of Heavern" , But Tonček was too mad now to obey this sacred tradition. He did not kiss the bread. He did not even pick it off the floor. I That night his father sent him to bed with a memorable thrashing and no supper. Tonček always picked up his bread after that. . . and kissed it *• * * " The same month Tonček and the second grade went to the altar rail for the first time. The boys wore white ties; the girls white veils. "Domine non sum dignus," said the priest. But Tonček heard only his mother's oft-repeated words: "Kušni kruhek," while his soul whispered, "Lord, I am not worthy \ ... to kiss you." But the Lord came to Tonček, and Tonček kissed Him in the Sacred Bread —not only with his lips, but with his very soul. e * • Twenty-six years later Ton-, ček was Tony, one of the riveters amid the steel girders of the new 83-story Booklovers' Building. They lunched on the l-beams. Tony was glad when the lunch whistle silenced the clattering, clangoring, almost maddening air-hammers. He would be twice as glad at quitting time when he could go home for a "nip and k nap" ... i drowning the noisy echoes of the day in "bottled sleep." "Pay checks tonight* Tony it's Saturday," said Tony's burly bucker. "The drinks are on me . . . we'll stop at Frank's on the way home. What a fellow on this job needs is a two-night jag to knock these machine guns out of his ears." Tony agreed. A two-night sleep—a booze snooze—over Sunday.. . . what Could be sweeter? Just then the bucker decided he had eaten enough sandwich and tossed the remainder away. Tony watched the bread roll over the girder and land on a concrete form. It reminded him of something years ago ... and he wondered just a little what the bucker thought of him as he climbed down to the concrete form, picked -up the bread ... kissed it . . . and slipped it into his pocket. "Kušni kruhek" .... mother's words came back to him. Oh, how long since he had kissed bread ... The quitting whistle blew. While his bucker was changing into street clothes, Tony did, wait to change, but took the elevator to the ground, afternoon, somewhere in _____, behind a wire grating, spoke a voice sincere and firm: "This is nineteen years since my last worthy confession" ... while a burly buck- j er waited in vain at Frank's. | Next morning Tony rose early. Once again he was Tonček of old, the Tonček whose! mother had taught him to "ku I šni kruhek." Yes, he was on his way to kiss again with his soui the pread of Life and Joy. And he didn't mind the noise pf yesterday's rivet hammers ringing The Knights of Trinity have this past week purchased two shares of stock frOm the Slovenian-American Auditorium of Brooklyn. Thus we are members of a corporation from now on. "Whoopee!" Some people may probably say, "What are two shares compared to the amount the rest of the societies hold?" Well, now, that's a horse of a different color. You must bear in mind, my dear friends, that the Knights are existing only since the beginning of this year. The bigger we get, the more money we have in the treasury, the more shares we'll eventually buy. At the present time we have an open drive for new members. There are, I know, hundreds of young Slovenian-American chaps spread all over the boroughs of Brooklyn and Queens who are in ignorance of this new organization and ita purpose. We are a society of young men who stepped forward to continue the KSKJ activities and responsibilities our fathers are gradually leaving to us. Now you, mladi' Slovenci, snap out of it. If you have any Slovenian blood trickling in your veins, you'll certainly heed our call. Don't be afraid of us, we're not inviting for the purpose of biting you or anything like that, but we're here ever ready to extend you a glad hand and to call you brother. Once with us, never regretted. In a very short time we aim to inaugurate all kinds of athletic sports. No doubt there are some among you who are very capable baseball, basketball, handball, tennis ball players, swimmers, boxers, bowlers and billiard sharks. If you wish to' partake of these sports, put on your'WHer skates and let's see you. * I am pretty certain that some of our western KSKJ brothers and members of various teams are itching for some Brooklyn competition. Now if all of us Brooklyn Slovenes get together we certainly can give them some keen competition and thereby we'll be able to travel and meet our western friends personally. - Perhaps you are in ignorance as to where and how to meet us. Just call at the Slovenian-American Auditorium, corner Irving Ave. and Bleeker St., on one of our meeting nights, which we hold every second and fourth Tuesday of the month. So once more I ask you to think it over and at the close of your thoughts you'll admit that I am right. It isn't so very*hard to miss a show, or to close your thrilling story book, or to leave your radio, or to postpone a date just for one night, because after you meet us you will real ize that it certainly was worth it. Wiggle yourself into your coat; tilt your hat to one side, look into the mirror and say, "Well, now I'm going to meet a real gang." That's the stuff! Baraga Day in Lemont Baraga Day will be celebrated July 19 by the KSKJ excursionists, who will gather in Ljubljana, Jugoslavia, for that purpose. Simultaneously with the celebration in Europe American Slovenes will do honor to the saintly bishop on the same day in a program to be given at Lemont, 111., under the auSpices of the Baraga Association and the Franciscan Fathers of Lemont. All KSKJ lodges in the vicin ity of Chicago are cordially invited to participate in'this program. » in his ears as he walked along to church. It via while on a business trijf in New York that the unexpected happened. While he was there, he decided to purchase some imported jewelry. Going in one of these business houses, he made his purchase. While writing out a check for the required amount, a crash was heard outdoors. Everyone seemed to be anxious to. what it was about, rushed out into the large crowd hacF, ered around the S^ene of th< accident. Voices were heai Peter Krantz Jr., 16 years old,- son of Mr. Peter Krantz Sr. of Sparland, HI., drowned in the Vermillion River near Oglesby on Monday, June 29, while vacationing at the home of his uncle, Mr. Ed Livek of Black Hollow. The lad was seized with a cramp as soon as he entered the water and sank out of sight. The funeral was held from the home of his uncle in Black Hollow to St. Roch's Catholic h in La Salle, where a m High Mass was said remains at 9 o'clock y, July 2. The Rev. Fa-Wlnkler, assistant pastor, ther yelling, "Does anyone know | efficiated at the Mftgs Burial her? Where does she live? Is she hurt bad?" Richard was now already in the thick of the crowd. / "Back away! Give her air!" The ambulance had arrived. As they raised the pale form of the woman into the ambulance, Dick shrieked out: "Why, it's Clara!" Tears were flowing down his cheeks as he tried to get to her. With the aid of a trooper he was soon by her side, but she was unconscious. As soon as . they arrived at the hospital he secured the best specialists in • the city to insure life for her. Seconds seemed to drag like weeks. They reported her condition to be very critical. Dick began to pray—to pray as he never prayed before. ' Finally after what seemed like an eternity to the anx iously waiting young man, the efforts of the specialists were rewarded in so far as Clara was regaining consciousness. Rich ard was not allowed to be too close fbr fear that she might recognize him and the shock prove too great for her to with stand. In her semi-consciousness she was murmuring foi^e-thing. ,» » "What is she saying, nurse? inquired Richard. • | "Can't make out what it is yet," she answered quietly. But as the hours passed on she grew more audible. "What is she saying now?'' inquired Richard again. "Why," exclaimed the nurse "She is calling your name and saying something about Saint Anthony!" A streak of light flashed through Capt. Raynar's brain. It began to reel with activity. Now he could see. He was beginning to understand. "Saint Anthony, the Wonder-worker, has brought us together," 'he mused nervously. Thoughts of their wedding day came to his mind. That promise— Yes. and how he had brought them together. "Surely," he said hopefully. "She cannot die." As the weeks passed, she became better. She was to live. Dicky was by her side every day. "Wasn't it wonderful how Saint Anthony brought us together!" she would say. "It indeed was," he would answer. "Soon we'll be able to fulfill our promise. Remember the pilgrimage?" "Certainly, and we are going. This is the 700th anniversary of his death, you know." "My dear, you are as loving as ever." "And you, why, you are as sweet as ever." A little kiss, a little hug, and that was the way that evening ended. The next day she was taken out of the hospital. She was as beautiful as spring and as sweet as the fragrance of May flowers. This was a source of joy for Dick, but he had a, m bothersome thought, which , ,. 7 has his. gave him no peace. Arguing j with himself for a while, he finally decided not to ten Clara of his love affair in Winbloom. was ffifcde Cemetery. in St. Vincent's Oglesby Slovene Expires John Adams, 59, a resident of Oglesby for the past 18 years, died at St. Mary's Hospital in La Salle after an illness of six months. He was removed to the hospital on the day of his death, but his condition was so serious at that time that little hope was held for his recovery. He is survived by hjs wife, Mrs. Mary Adams, one daughter, Molly, at home, and a stepson. Louis Ptetchnik of Chicago. The funeral was held from the family home on E. First St., Oglesby, to St. Roch's Catholic Church in La Salle. Burial was made in St. Vincent's Cemetery. " . j • La Salle Slovenes to Lemont On July 19 La Salle Slovenes will pilgrimage to Lemont, 111., to take part in the celebration of last year's Baraga centenary. A great crowd will leave La Salle by automobile, and it is rumored that probably a special car is to be chartered for, that day. The La Salle boys, members of the Holy Name Juniors, are working in Lemont the past few weeks. The work in process is the erection of a grotto which is to be part of the display on the 19th of this month. Chalk That. Up ' Pat O'Hara and Mike Mur phy had taken jobs at a colliery. Pat broke his shove) when he was down in the mine Too lazy, however, to take it to the Surface he left it for his friend, writing: 4 Take my shovel out, Mike. I've forgotten it!" Michael knew Pat of old, and refused to be caught by such a trick. He rubbed the message off and substituted one of his own: Take it out yourself. I've never seen it." A city chap went to work for farmer out in one of the western counties of Kansas recently. At 3 o'clock the next morning the farmfer dalied him to begin the day's labors. A few minutes later the young man came out of the bedroom carrying his grip. "You ain't a-goin' to take that grip with you to work, air you?" asked the farmer. "Naw," answered the man with fine scorn, "but I'm goin' to find some place to stay all night!" I porter and very peeved- about five minutes he arose and quietly left the room. The secretary is still wonder ing why there wasn't some account of that important meeting in the paper the following morning. She »used one of the bert methods I know of for completely stifling publicity. That reporter reported back to the city editor just what kind of a reception he received. The next time that organization asks the city editor to send over a reporter, he will politely tell them to go to that place where the fire department is ineffec tual. Another good type of b*ess correspondent is the one who couldn't recognise a news item if it came up,and spoke to him. HI illustrate. Some years ago, I won't tell you; how many,- 1 was a reporter on a Michigan paper. A reporter was sent out to cover a political meeting. Around midnight he returned. The city editor asked him where his story was. He said there wasn't anything to write about, because they didn't have the meeting. Further inquiry brought forth the fact that a fight occurred at the outset of the meeting in which the police were called in to separate the combatants and sort out a few, of the delegates for hospital treatment. A press correspondent of this type, in the event that your lodge decided to appropriate a certain sum of money for a public wading-pool for the children in the poorer section of the community; or to provide s fund to-furnish milk for the undernourished school children, wouldn't feel that there was anything *orfl) fttfting about in such action. That, I consider, the ideal type of press correspondent . to keep *your lodge from being known.—Selected. Mjlfr Šm*kCUw*t Waakogans Chicago at Jfc. list. JoljrWt Mirt at gan.... BIRTHSTONE3 Thank You On behalf of the Joliet Baseball Club and the Joliet KSKJ people I take this means of extending sincere thanks to the Chicago players who .were so accommodating in presenting to us the Our Page Follies. Special thanks and commendation is due Mr. Joseph Gregorich, through whose efforts the show-was made possible in Joliet. Again we say, "Thank you!" Joliet People, per John A. Churnovich. Here is the New Guide to Birthstones : For laundresses, the soap-stonai ' !H'.'i- v t,, \ , "I For diplomats, the boundary-stone. i * » -' For architects, the cornet* stone. i ' For cooks, the puddingstone. For 'Bolsheviks,, the : bloodstone. For the' rugas dealers,» the sandstone. 1 • I |' , - > For taxi drivers, the milestone. * For grouches, the bluestene. ' For Irishmen, the Blarney stone. For boi^-owers, the toucb-stone. For pedestrians, the paving stone. For stock brokers, the curbstone. For shoemakers, the cobblestone. N k For burglars, the keystone. For manicurists, the pumice stone. ... For tourists, the Yellowstone. For beauties, the peachstone. For geniuses, the tombstone. For most of us, the grind stone-—Interborough Bulletin. --—o- Pena State Qraduste included m the list of grad uates from Pennsylvania State College was John Bevqc ; -, Peru, July 2?, 29, 30« Nat tiona) Independence Days.« - • - --O—-►- $t. Vitus' Picpic v f u \ • M St. Vitus' Lodge, No. 25, will hold ite annual picnic Sunday, July 1£, at' Spelko's Grove on St. Clair Ave. Needless to say, the Vitus »boys, always stage a real picnic, with plenty of refreshments. Val Turfc will feature the program with his dance music: Come early and don't miss a dance. John Urbanch of 1012 Canal St., La Salle, 111., jumped into Illinois River to his death while temporarily deranged, turday, June 27. Mr. Urbanch Was 45 years old and single. It was said that the excessive heat of the past few weeks temporarily deranged the man's mind. He is survived by a sister in Chicago. The funeral was held on Wednesday, July 1, from the bachelor quarters to St. Roch's Catholic Church. ^Burial was made in St. Vincent's Cemetery. He was a member of St. Martin's; Society No. 75 KSKJ. -—o- Mrs. Shebat Expires Letter Hunt Hans: Vot is dot breeches of promise suit I see about in der papers? Fritz: If you order it dot's der pair of pants you don't get "My wife is an ardent pursuer of new vitamins," said1 the husband of the food faddist "She has discovered I's in potatoes. O's in doughnuts, Q's in pigtails and X in hash. But she's still hunting for V's in trousers pockets." y k Mrs. Shebat, who was the widow, ofthq late Frank Shebat, who died. in 1928, succumbed after being ill for the past two years with a complication of diseases. Her condition became serious about two months ago. . Born in Jugoslavia Jan. 21, 1873, Mrs. Shebat came to La Salle 25 years ago. She was a member of the Holy Family Society No. 5 KSKJ, the Slovenian Ladies' Union No. 24 and the Christian Mothers' Society of St. Roch's Catholic Church. Surviving are six children, Mrs. Louis Kuntarich of Gary, Ind.; Mrs^ Laurence Urancich, La Salle; Frank, Agnes, Rudolph and. Henry at home; also the Rev. Father Plaznik, s cousin of the deceased. The funeral was held on Monday, July 6, from the fam ily home on Si^th St. to St Roch's Catholic Church. Burial was made in St. Vincent's Cemetery. ,, Pariah Has Anniversary The 20th anniversary of the. SS. Cyril and Methodius jChurch of Sheboygan, Wis., was impressively celebrated with a High Mass July 4 by the Rev. James Cherne. In 1911 the first Slovenian church was blessed by the Rt. Rev. Msgr. D. Thill of Sheboygan, and the first Mass was read on April 9, 1911. Appropriate hymns were sung by the church choir during the services. SHAMPOO AND SINGE --By G EE dee-" The story thus far: Gee Dee on a liner bound tor Europe hears beckoning vo|co call "Gee!" Thinking be was summoned, he locates a "sweet young thing," who tell* him that she a calling her dog. To make amends the couple arrahge to breakfast the fol lowing day. f • » >; ; . «•»-* / , Amazing But Trne Irate Father: I can see right through that chorus girl's intrigue. Lovesick Son: I know, dad, but they all dress that nowadays. way Teacher: Tom Wallace, you inherited your laziness from your father. No, ma'am; he still But something had to be done about it. (To Be Continued) she was,' fumbling with the silverware and glancing around like a mechanical doll, wondering if I would keep thl appointment. Did I? Well, it was a grand morning and I felt nothing less than like a peep cracking through an egg shell. I ran my glance over the tables and finally saw my appointment. • , A few seconds and I presented myself. "Good morning, Mr. Gee," she said. I smiled like the man in the moon and beamed, "Good morning, Miss—a—a—" "Ansonia is the name," and she petted her dog. I gave a quisitive nod, "My, how sweet! May I call you Ansie?" "Yop had better be seated or you will not be in tike for lunch." "Thank you." I propped the chaifr, fumbled with the napkin and continued, "Don't tell me that you are traveling alone.' 1 imagine it must be rather lonesome." »•• i i ' J T Well," and she smiled, "not with Gee around—-I mean my little dog." "Pardon, Ansie, j but. why don't you try feeding him dog biscuits? Imagine his, embarrassment if he ever, bites into a wooden leg by mistake." We exchanged words, looks, smiles, etc., and everything was rosy until the waiter yelps, "Monsieur." I was a bit perturbed and made it known with "Je ne combien de," and like back in Cleveland, added, "I'll have two and turn them over. Po cream in the coffee." I used my fingers everything trying to make him understand that I wanted eggs. I even dtyw a picture of a chicken on the menu, and, of course, the hen-fruit, b$fore he "Oui-ouied" me. Little fish on the big ocean. That's what they cduld name me as I beg** to nibble on the bait. "D«r ;jrou know*^hee," Ansie sigh«« pathetically,. "J haven't a thihg to d6 this after- noon. -1 am just dying to play a little bridge." Just'like the writing on the wall, I saw through it. "Well, said I. "mayfcbft cdultf kelp you out'? I'wasiabeufc'to tap my coffee when like a cyclone Gigolo, her purp, ups on the tableland;1 according to bathing rales1, dips his tail in my coffee. I have heard of socks in coffee, but this 'is the first time for a tail/- -n • ' ' ' I had td be polite, so I sharped 'my napkin and began to wtye the purp's tail. That made 2 to 0'for the purp, and If I tflay bridge with her this afterftOOn, thought I, perhaps T can even up the score. So 1 smiled and said meekly, "What time shall I call this afternoon?" She was pleased, "Cabin No. 18 at 1:37." And we parted, as I had a report to send in to Our Page and it was past due. An American and a Scotch man were discussing the cold experienced in winter in the north of Scotland. "Why, it's nothing at al compared to the cold we have in*the States," said the Amer ican. "I can recollect one win ter when a sheep, jumping from a hillock into a field, became suddenly frozen on the way, and stuck in the air like a mass of ice." . . "But, man," exclaimed the Scotchman, "the law of gravity wouldn't allow that." , • know that," replied the American, "but the law of gravity was frozen, too." t. Described Visitor (speaking of little boy): He has his mother's eyes. . Mother: And his father's mouth. Child: And his brother's pants. -—o- "I rather pride myself on one thing," said "Shorty." "Although I have the brightest, cutest, best youngster I ever saw, I never brag about him." dead, I am Next week; G ^e plays bridge with „ Ansie. What kind of a hand do you_thlnk he hold? Don stallment! "So your husband ia Mrs. Jolly? I am sure sorry for your loss." "There ain't no loss, ma'am. We got his insurance." --—o- McGinty: J'.ve a terrible corn on the bottom off my foot, will . Pat: That's a foine place to it "Nobndy can step on it bat you. -- EDUCATION (Continued from Fa«e 7) * ' the Catholic system of education, strictly followed, is merely, a perfect combination of all God-given faculties, body, mind and soul. "Down with the parochial school,!" is the cry of the fanatics. They wish to do away with .the doctrine, "Render unto Caesar the things that are Caesar's, to God the things that are God's." They would have "Render all to Caesar." And if the training of children was left to them, to be taught principles in conformity with their own whims and fancy, what would be the inevitable result? A nation whose principles would read: "Think and do as you please!"—rn atheistic nation !' "What the school is, the na-Uon will be," says one writer. Eliminating parochial or religious schools is simply a certain step toward the overthrow of a government. France is a practical example. She trifled with the school, she "blew out the lights of heaven." And what were tKe results? Francis Cann depicts them thus: "She became a childless nation, striving in vain to repepulate her land. God had been taken out from the lives of the children, had been placed in a secondary position, with the result that she became an atheistic nation." In our own present day this principle is being carried out in Russia. It simply convinces one of the saying, "History repeats itself." Let us recall the words, "Render to Caesar the things that are Caesar's, and to God the things that are God's." How of -8 it not heard that Catholics are unpatriotic, that the parochial school is a menace to patriotism. Was it not Columbus; a Catholic, who discovered America? Was it not Maryland, which was the only Catholic colony, the first to give that which now is a fundamental principle of this nation—freedom of conscience to all? History will convince an intelligent and broadminded reader that the Catholic educational system does not teach unpatriot-ism, nor are its parochial schools detrimental to the nation, but contrarily, they are a blessing. The church at all times deemed it necessary that the children should be taught letters along with the principles of faith and morals. To show the strictness of the church in this regard we shall cite the following, given forth from the Third Plenary Council of Baltimore in 1884: "A parochial school must be erected near each church." The Council further decreed, that all Catholic parents are bound to send their children to parochial schools. The aim of Catholic education is not to separate the Catholic body from their citizens, but to keep them loyal to God and worthy tff their country. Truly the better Catholics we are the better citizens we are. To be good citizens we need but to carry out the precepts of God and of the Church. Therefore, Catholic parents bear in mind: "As you rear and educate your children, so will they be.". Give the child the religious education to which it is entitled so that in later life it may not falter in its duty to "give to God the things that are God's, and to Caesar the things that are Caesar's." "Waiter, take this salad away, there's a hook-and-eye in it." "Yessah. Yessah! Dat's a part of de dressing, sah." In the old days, a Ford was a place where you crossed the river. Now it is every place you try to cross the street.