Slo/enski
hmeljar
S™«™ » »oS * Prvi strokovni list za hmeljarstvo ♦
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—. za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon196
Leto Vlil
Celje, dne 1. oktobra 1937
Štev. 20
K vnovčenju pridelka
Že ponovno smo poudarili, da izgledi za vnovčenje letošnjega pridelka hmelja že v začetku niso bili slabi. Le prekomerna popustljivost hmeljarjev sploh, zlasti pa onih na Češkoslovaškem, je povzročila, da se za letošnji pridelek žlahtnega hmelja še niso dosegle višje cene. Medtem pa vprav iz Češkoslovaške poročajo, da so se izgledi za vnovčenje in gibanje cen še izboljšali. Takole piše »SHuBZ& z dne 25. pr. m.:
Poročila, da je treba cenitev letošnjega pridelka hmelja v Ameriki precej znižati, se potrjujejo. Dočim se je v trgovinskih krogih prvotno cenil pridelek na 185.000—200.000 stotov, se računa sedaj zaradi obsežnega pojava plesni le še na 150.000. To je sicer še vedno 37.500 stotov več kot lani, toda lani je bila letina izredno pičla. Sicer pa moramo pri presojanju ameriških razmer računati z vedno večjim konsumom piva in vedno večjo porabo hmelja. Tvrdka Barih ceni porabo hmelja v USA za leto 1937 na okroglo 195.000 stotov. Potemtakem bo morala Amerika uvoziti kakih 45.000 stotov hmelja, če ne upoštevamo zalog, kar je upravičeno, ker se iste morajo itak zopet izpolniti.
Medtem pa znaša tudi pridelek hmelja v Evropi letos za 50.000 stotov manj kakor lani in mora priti zato v kratkem na kontinentu do znatno večjega povpraševanja. Izgledi na vnovčenje in ceno evropskega hmelja so se pod vplivom manjše ameriške letine vsekakor bistveno izboljšali.
Iz Anglije poročajo, da bo letina bolj pičla kakor lani, in sicer se ceni le na 115.000 stotov
Prodajajte počasi in previdno ter zahtevajte vedno odločno najvišje dnevne cene!
proti lanskim 128.000. Poraba hmelja v Angliji in Irski za leto 1936/37 znaša po Barthu 152.500 stotov in se je medtem še zvišala. Tudi tukaj so torej izgledi ugodni.
Za srednjeevropske hmeljarje tedaj absolutno ni nobenega razloga prodajati hmelj izpod cene, tem manj, ker so glavni okoliši že močno razprodani. Vprav narobe je pričakovati večjega povpraševanja najmanj po sedanjih, verjetno pa tudi po višjih cenah.
Hmeljevino v ogenj!
Obrani so naši nasadi in le hmeljevina je še ostala, da se posuši in da medtem rezervna hrana odroma nazaj v koreniko, se tam nakopičiti in pride prihodnje leto zopet rastlini v prid. Toda znano je, da se vprav na bmeljevim razvijejo sedaj zimske klice peronospore, ki se potem, ko listje docela uvene, porazgube in prezimijo v zemlji, da spomladi zopet okužijo mlade poganjke. Zato pa ne smemo na ta način širiti in gojiti peronospore, da pustimo hmeljevino predolgo ležati v nasadu.
Največ rezervne hrane pride nazaj v koreniko, dokler listje na hmeljevini ne porumen i. Zimske klice peronospore pa odpadejo in se porazgube v zemlji večinoma šele potem, ko listje že popolnoma uvene.
Porežimo torej hmeljevino takoj, ko listje porumeni ter jo na mestu sežgimo!
Samo na ta način bomo namreč obilo oskrbeli koreniko z rezervno hrano, obenem pa tudi uničili zimske klice peronospore, da nam prihodnje leto ne bo povzročala preglavice.
Ne uporabljajmo torej hmeljevine za steljo ter gnoj in tudi ne za kompost, ker s tem le širimo
in gojimo peronosporo. Sežgimo dosledno vso hmeljevino takoj, ko listje porumeni, ker na ta način prav izdatno zatiramo tako nevarno peronosporo in si s tem prav lahko prihranimo marsikatero škropljenje v prihodnjem letu.
O letošnjih cenah
Cene hmelju letos splošno niso visoke. Zato pa je prav zanimivo vprašanje, kateri hmelj se prodaja letos najdražje. Upoštevati moramo pri tem seveda le hmelj iz tistih držav, kjer je hmeljska trgovina svobodna; Nemčija in Anglija torej tu ne prideta v poštev, ker imata monopolno vnov-čenje hmelja, kjer se uradno določijo obvezne cene.
Za presojanje najvišje cene hmelju pridejo torej v poštev le Češkoslovaška, Jugoslavija, Francija in Poljska; prav tako spadata sem tudi še Belgija in Amerika, vendar so tod cene navadno precej nižje, le lani je bila v USA tozadevno velika izjema. V navedenih državah pa se plačujejo zadnji čas za najboljše provenience naslednje naj-
višje cene:
Češkoslovaška (Žalec — 20 Kč) ... 30 din
Jugoslavija (savinjski)...............26 din
Belgija (Alosl — 17 bfrs).............24 din
Poljska (Lublin — 2,60 Z!)............23 din
Francija (alzaški — 15 ffrs) .... 22 din Amerika (Oregon — 0,30 dol) ...	13 din
Kakor razvidno, je torej žateški hmelj najdražji, kakor navadno. Seveda se cene 28—30 din za kg tudi v Žalcu plača le izjemoma semterije kakor n. pr. pri nas nad 26 din, sicer pa se trži hmelj po nižjih cenah. Toda vkljub temu je žateški hmelj še vedno najdražji, četudi le za nekaj dinarjev kot savinjski.
Toda v ČSR sodijo drugače. Zadnja »SHuBZ« namreč tudi primerja gornje cene in ugotavlja, da je žateški hmelj zopet n a j c e n e j š i na svetu. Najboljši hmelj iz Jugoslavije in Poljske da se je tržil vedno ceneje kakor slabo srednji žateški, letos pa se celo dražje. Sicer pa tudi cena za najboljši hmelj zaostaja pri nas le 2—3 din za ono v Žalcu.
Tako je torej z letošnjo ceno hmelja!
O hmelju 1936/37
V Roudnici je bilo glede barve blago lepše kakor v Ušteku, vendar je tako v barvi kakor zrasli zaostajalo za pridelkom 1935. Kupčija se je
gibala podobno kakor v Ušteku, vendar so bile cene za 1 Kč (1,52 din) pri kg višje. H koncu leta 1936 je bilo neprodanih le še nekaj sto stotov. Ne-obranega je ostalo kakih 10% pridelka.
V	Dubi je bilo blago pretežno prav slabo v barvi. V začetku se je plačevalo do 7 Kč (11 din), h koncu septembra do 11 Kč (17 din), v oktobru 6,50—8 Kč (10—12 din) in v novembru za še preostalo in večinoma slabše blago po 5—5,50 Kč (7—8 din) za kg. Neobranega je ostalo kakih 12% pridelka.
V	Tršicih je znašal pridelek 1800 stotov in se je obralo vse, četudi je bil pridelek zaradi pero-nospore slab v barvi. Prodajalo se je po 7 —11 Kč (10—17 din) za kg in je bilo h koncu novembra neprodanih komaj še 100 stotov.
Četudi v ČSR povečanje nasadov iz leta 1935 v leto 1936 zakonito ni bilo dovoljeno, se je površina vendar povečala za 69 ha, to je na 11 tisoč 364 ha, ki je razdeljena na 7430 občin in 16.551 hmeljarjev. V letu 1937 se nasadov ne bo povečalo ter površino strogo nadziralo. Načrt za ureditev vnovčenja hmelja sicer še obstoja, vendar je večina prišla do prepričanja, da se izvoz hmelja, na katerega je ČSR pri tako razširjenem hmeljarstvu navezana, mora prilagoditi) svetovnemu trgu in zato z eventuelno ureditvijo vnovčenja v notranjem prometu ne sme biti nikakor oviran.
Glede kakovosti se je pridelalo lani v ČSR la hmelja v Žalcu 35%, v Ušteku 10%, Roudnici 15%. Dubi 5% in v Tršicih 25%, Ita hmelja pa 40, 20, 30, 40 in 50% ter slabšega 25, 70, 55, 55 in 25%.
Izvozilo se je iz ČSR v času od 1.9. 1934 do 31. 8. 1935 skupno 51.595 stotov, v času od 1. 9. 1935 do 31. 8. 1936 pa 51.124 stotov in v času od 1. 9. 1936 do 30. 4. 1937 še 81.085; uvozilo se ni nič.
V	Jugoslaviji je bilo vreme v začetku spomladi razmeroma še precej ugodno.
V	Sloveniji se je pričelo z obrezovanjem h koncu marca. V aprilu je bilo vreme najprej deževno, potem pa precej suho, v maju pa zopet deževno in hladno, tako da se je rastlina le polagoma razvijala. Šele h koncu junija je postalo bolj toplo in sončno, tako da je rastlina hitro dosegla vrh opor in bila sredi junija že v polnem cvetu. Nekaj obrobnih krajev je precej poškodovala toča. Bolhači, katerih je bilo dovolj, in uši, ki so se pojavile semtertje v višjih legah v večjem obsegu, niso povzročile znatnejše škode. Proti pe-ronospori se je do 70% nasadov do petkrat škropilo. V neškropljenih nasadih je trpel hmelj na barvi in peronospora se je prvič pojavila tudi v
višjih legah. Z obiranjem se je pričelo deloma predčasno že 6., splošno pa 16.8 in je bilo do konca avgusta pri prav ugodnem vremenu vse obrano. Pridelek je bil glede množine, barve in kakovosti precej isti kot v letu 1935. V letu 1937 se bo površina nasadov najbrže zopet povečala za kakih 5%.
Vnovčevanje se je vršilo izredno naglo, pretežno za angleški in ameriški račun. Že h koncu oktobra je bilo neprodano v prvi roki le še kakih 500, in h koncu novembra le še kakih 200 stotov. Začetna cena 25 din za kg za najboljše blago se je držala nekaj tednov nespremenjeno in se potem polagoma dvignila do konca novembra na 32 din za kg. Slabše blago se je prodajalo po 10—15 din za kg. Proizvodni stroški se računajo na kakih 14—16 din za kg.	iDalje prihodnjič.)
Razno
Izvoz našega hmelja v Nemčijo je zadnja leta zaradi raznih plačilnih težkoč zelo nazadoval. Lani je bilo sicer v Nemčiji precej zanimanja za naš hmelj, izvozilo pa se ga je le malo, ker je morala Nemčija naš tranzitni hmelj plačati v devizah in ne v kliringu. Banovinska hmeljska komisija je zato podvzela vse potrebne korake in na zadnjem zasedanju stalnega ju-goslovansko-nemškega odbora, ki je pričelo 10. in bilo zaključeno 28. t. m. v Dubrovniku, je bil sklenjen dogovor, po katerem bo Nemčija večjo količino našega tranzitnega hmelja lahko plačala tudi v kliringu. Podrobnosti tega dogovora, ki stopi menda že danes v veljavo, še niso znane. Vsekakor pa so s tem odstranjene največje ovire in se bo verjetno izvoz našega hmelja v Nemčijo hitro zopet dvignil.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Pri stalnem, semtertje prav živahnem in potem zopet bolj mirnem zanimanju in povpraševanju za vse vrste blaga se nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka in plačuje za res izbrano prvovrstno blago 25—26 din, za dobro srednje 24—25 din, za srednje 22—24 din, za slabo srednje 19—22 din iri za slabše do 19 din za kg. Računa se, da je prodanih doslej iz prve roke že do 85% pridelka in da so zlasti večje partije boljšega blaga le še v bolj čvrstih rokah. Zadnje dni je bilo več povpraševanja le za cenejše blago, dočim so za najboljše cene le bolj nominalne.
Vojvodina: Končno se je le tudi za naš letošnji pridelek nekako razvila kupčija in se plačuje za najboljše blago 14—16 din, za srednje 10—14 din in za ostalo 5—10 din za kg.
Češkoslovaška: Pri bolj ali manj živahnem zanimanju in povpraševanju se nadaljuje z nakupovanjem
in se računa, da je prodano doslej iz prve roke v Žalcu že blizu 70% in v Roudnici do 95% letošnjega pridelka, dočim neprodane zaloge v Ušieku ne znašajo več niti 1000 stotov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in letošnji boljši in najboljši žateški hmelj noiira slejkoprej 20—30 din za kg, četudi se najvišje cene 28—30 din plača le izjemoma semtertje. V Ušieku in Roudnici se plačuje za letošnji pridelek 15—23 din, v Dubi do 18 din in v Tršicih do 15 din za kg. Položaj na tržišču se je nekoliko izboljšal, ker je prekomerna ponudba že precej ponehala.
Nemčija: Kupčija je nadalje precej živahna in računa se, da je prodanih doslej iz prve roke že precej nad 80% letošnjega pridelka, ki bo po zadnji cenitvi znašal le 88.725 stotov proti lanskim 100.478. Največ povpraševanja je bilo za boljše in najboljše blago ter so zato nekateri okoliši že skoro popolnoma razprodam, dočim je v ostalih, kjer ni več boljšega blaga, postala tendenca bolj mirna. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in za doma se plačuje po odbitku 20% izvoznega davka za letošnji Hallertau 42 do 47 din, Spalt 42—55 din, Hersbruok, Aischgrund, Rheinpfalz, Württemberg in Baden 35—40 din, Jura 42—50 din in Tettnang 41 — 46 din za kg. Posamezne pivovarne plačajo pri direktnem nakupu semtertje tudi nekaj več.
Francija: Po končanem obiranju se je izkazalo, da pridelek ne bo prekašal cenitve. Pridelalo se je namreč v Alzaciji na 1400 ha 15.500, Nord na 170 ha 2800, Lotaringiji na 85 ha (lani je bilo še 170 ha) 800 in v Burgundski na 60 ha (v letu 1929 je bilo 880 ha) 900, skupaj torej 20.000 stotov. — Kupčija se je hitro razvila in je nad polovico pridelka iz prve roke že prodano. Cene so se ustalile ter se plačuje iz prve roke 15—22 din za kg. Tendenca je čvrsta, ker so zaradi uzakonjene uredbe o prisilni porabi domačega hmelja postali zadnji čas hmeljarji bolj rezervirani.
Poljska: Po zadnj; cenitvi bo znašal letošnji pridelek skupno kakih 18.000 stotov. — Kupčija se je polagoma razvila in se plačuje za res izbrano prvovrstno blago 20—23 din, prvovrstno 15—20 din, srednje 10—15 din in za slabše do 10 din za kg. Tendenca je čvrsta, ker so hmeljarji zelo nepopustljivi ter le počasi prodajajo.
Belgija: Kupčija se je hitro razvila in se računa, da je prodano že 25% letošnjega pridelka. Hmeljarji se drže še zelo rezervirano ter so zato tudi cene čvrste in se plačuje za letošnji pridelek iz prve roke Alost po 16—24 din in Poperinghe po 12—17 din za kg.
Anglija: Obiranje se nagiba h koncu in po zadnji cenitvi bo znašal letošnji pridelek le 112.000 stotov, I. j. za 16.000 stotov manj kot lani, ko je znašal 128.000 stotov. Četudi je pridelek manjši, pa je glede kakovosti splošno prav dober, večinoma boljši kakor lansko leto.
Amerika: Obiranje se nagiba h koncu in po zadnjih cenitvah letošnji pridelek ne bo znašal nad 150.000 stotov. Plesen, ki-se je zadnji čas pojavila v kobule, je namreč velik del pridelka docela uničila. — Tržišče je slejkoprej mirno in je zanimanja in povpraševanja še malo. Za letošnji domači pridelek je le že prišlo do
nekaj zaključkov po 9—13 din, sicer pa notira lanski 11 — 16 din, predlanski 10—13 din, letnik 1934 pa 8 do 10 din in starejši letniki 6—8 din, že zacarinjen ino-
zemski pa lanski 39—44 din	in predlanski	30-35 din
za ikg.		
Najvišje cene, plačane	zadnji čas za	1 kg naj-
boljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:		
	letos	lani
Nemčija (Spali) . . .	. . 55	78 din
Češkoslovaška (Žalec)	. . 30	29 din
Jugoslavija (savinjski) .	. . 26	26 din
Belgija (Alost) . . .	. . 24	26 din
Poljska (Lublin) . .	. . 23	23 din
Francija (alzaški) . .	. . 22	23 din
Amerika (Oregon) . .	. . 14	44 din
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«.
Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.
Za razvedrilo
Pomagaj si sam.
»Verjemite, da mi delajo dolgovi take skrbi, da ne morem nobeno noč spati.«
»Za božjo voljo, kako pa morete vzdržati?«
»Spim podnevi!«
V šoli.
Učitelj: »Janezek, ti si pa nalogo ,Naš pes' popolnoma prepisal od svojega bratca.«
Učenec: »Ko pa sva vendar opisovala istega psa.«
:
s Hranilnica Dravske banovine |
i Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor «
• m m i       n im i   ............—-
3	Pupilarno uaren zauoč.
8	Obrestouanje najugodnejše.
3 Za vloge in obresli jamči Dravska banovina 3 5 z vsem premoženjem in vso davčno močjo, i
Sprejema hranilne vloge in jih ob r!e s t u j e najbolje Denar jeprinjej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim p r ebno ž e n j e m
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana. zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRAN I L N I C A
(v lastni palači pri kolodvoru!
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivosl strogo zajamčena.