floyic JUfiJeka , • ‘fia /-a* C,t*D ®9®t0 LETO IV. - it 26 V KOČEVJU 20. JUNIJA 1959 Cena 10 din USPEŠNO DELO ŽELIMO III. Iran Mm komunistov Slovenile KONGRES BO V PLENUMU IN KOMISIJAH OBRAVNAVAL POROČILO CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS O DELU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE MED III. IN IV. KONGRESOM TER POLITIČNO POROČILO CENTRALNEGA KOMITEJA. — DELO KONGRESA BO TRAJALO OD 23. DO 25. JUNIJA. . V torek, 23. junija, se bodo v unionski dvorani v Ljubljani zbrali delegati iz vse Slovenije na IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Obdobje od III. do IV. kongresa, to je razdobje od maja 1954. leta do junija 1959. leta, označuje močno povečanje proizvajalnih sil v naši republiki, v zvezi s tem nadaljnje spreminjanje strukture prebivalstva, naraščanje osebne potrošnje prebivalstva in porast blagovnega prometa, porast kmetijske proizvodnje in bistvena okrepitev socialno-zdravstvene službe, uvajanje šolske reforme in razširitev založniške dejanosti. V boju za nadaljnji razvoj socialistične demokracije, ki je prav tako zelo značilna za razdobje med obema kongresoma, je Zveza komunistov vložila posebne napore v to, da je delavsko samoupravljanje postalo eden glavnih nosilcev našega političnega in gospodarskega razvoja Poleg izgradnje komunalnega sistema, kjer so bili napori za porajanje nove družbene skupnosti za STANOVANJSKE SKUPNOSTI Poročali smo že o posvetovanju o uveljavljanju stanovanjskih skupnosti kot samoupravnih organizmov, ki je bilo nedavno v Ljubljani. Na koncu poročila ir. plodne razprave so bili sprejett zaključki, ki jih povzemamo v glavnih obrisih. v skladu s sprejetim zakonom nai stanovanjske skupnosti pove-Zujejo splošna prizadevanja komune pri reševanju vsakodnevnih Potreb državljanov. S tem bo stanovanjska skupnost vplivala tudi na povečanje produktivnosti in s tem na zboljšanje življenjske ravni. Kljub nekaterim uspehom pa se pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti kažejo določeni problemi, m pomanjkljivosti. Tako še vedno niso v zadostni meri povezani interesi kolektivov s prizadevanji za ustanavljanje takih skupnosti. Prav tako se tu in tam vidi, da se pri ustanavljanju in sestavljanju programov stanovanjske skupnosti ne upoštevajo dejanske potrebe in želje prebivalstva. Spričo tega tudi razpoložljiva sredstva večkrat niso najbolje izkoriščena. Sodelovanje ko-ni bil° vedno in povsod takšno kot bi želeli. Zlasti ni prišla povsod do izraza koordinacija pobud, želja in potreb, pa tudi občinski ljudski odbori niso vedno v zadostni meri razpravljali o delu in ustanavljanju stanovanjske skupnosti. Zato sklepi ugotavljajo, da so za ustanavljanje in razvoj stanovanjskih skupnosti odgovorni ljudski odbori. Naloga političnih organizacij pa je, da mobilizirajo Pripravljenost vseh državljanov Pri njihovem uveljavljanju. Politične organizacije, zlasti pa Socialistična zveza, morajo vzgajati Pni državljanih zavest solidarno-sti in občutek za družbeno reševanje življenjskih problemov družine in posameznika. Seveda pa ie treba povedati jasno in odločno, da stanovanjske skupnosti brez materialne osnove ne bodo mogle zaživeti. Pri tem pa lahko v znatni meri pomagajo prebivalci sami, bodisi v obliki posrednega ali neposrednega samoprispevka. Naloga organizacij Socialistične zpeze je še v političnem pripravljanju zborov volivcev, na katerih vaj bi razpravljali o ustanavljanju novih in uveljavljanju dosedanjih stanovanjskih skupnosti. Sklepi predvidevajo smotrne načrte dela, pa tudi to, da naj bi se organizacijska struktura Socialistične zveze prilagodila obsegu stanovanjske slcupnosti. komuniste preizkušnja' organizacijskih sposobnosti, zvestobe in marksističnega znanja. Zveza komunistov se je tudi v preteklem razdobju močno trudila, da bi se Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije uveljavila kot splošna politična organizacija in da bi kot taka tudi zajela izvršitev vseh glavnih političnih nalog. Po III. kongresu Zveze komunistov Slovenije je živahen proces čedalje pestrejšega in hitro razvijajočega se družbenega življenja ob stalnem poglabljanju demokratičnosti v našem javnem življenju sicer res nekaj časa prehiteval notranji razvoj v ZK, vendar pa je po VII. kongresu ZKJ prizadevanje za poglobitev ideološkega dela, organizacijska krepitev in idejno-politična enotnost ZK skupno z uspehi, ki , smo jih dosegli na sredstva za 90 odstotkov, da se je število zaposlenih povečalo za 55.000 aili 20 odstotkov in da je vrednost narodnega dohodka narasla za preko 47 odstotkov od leta 1954 do leta 1958. V teh letih je industrijska proizvodnja naraščala letno povprečno za 9,9 odstotkov, -kar je z ozirom na to, da je naša. republika industrijsko bila že prej precej razvita, močan odstotek povečanja. To pa je vplivalo na nadaljnje zmanjšanje kmečkega prebivalstva za 2,3 odstotke. Izboljšanju življenjske ra v mi je mnogo pripomogla preusmeritev -investicij, za katero se je septembra 1955 zavzel plenum Izvršnega komiteja CK ZKJ in pa znatno povečanje delovne storilnosti, ki je od VII. kongresa do danes narasla v celoti za 24 odstotkov. Oboje je omogočilo povečanje o-sebne potrošnje za skoraj eno tretjino. Z ustvarjanjem zdravstvene zaščite dajemo danes 4,3 odstotke celotnega narodnega dohodka! V teh letih je bil dosežen velik na-predek v strokovnem delu zdravstenega -kadra, uspehi pa bi bili gotovo mnogo večji, ako bi bilo sodelovanje med temi kadri in komuno tesnejši. Pomen te službe vedno bolj narašča. Danes je v Sloveniji 63,5 odstotkov vseh prebivalcev že socialno zavarovan ih, pripravlja pa se uvedba splošnega zdravstvenega zavarovanja za vse državljane. (Nadaljevanje na 2. strani) V Ljubljani, v glavnem mestu Slovenije, se bo v torek, 23. junija začel IV. kongres Zveze komunistov Slovenije Predsednik Tito v Kopru glede življenjske ravni-, bistveno komunalnih skladov in skladov pni vplivala na splošno izboljšanje razpoloženja množic. To, da se razne pomanjkljivosti, ki so se pojavile v delu ZK po VI. Kongresu ZKJ, niso močneje razpasle, dokazuje idejnio moč in veliko moralno silo pretežnega dela članstva Zveze komunistov. Zveza -komunistov Slovenije se je v razdobju med obema kongresoma tudi številčno močno okrepila-, sa-j je za eno četrtino povečala število članstva iin je štela 30. aprill-a -letos skupno 60.279 članov 1q se s, stalnim sprejemanjem še nadalje krepi i-n to predvsem s sprejemanjem mladih iz vrst delavcev. Petletno razdobje o-d zadnjega kongresa Zveze komunistov Slovenije j d bilo v splošnem razvoju naše podjetjih so dane realne možnosti, da se urejajo mnoga vprašanja, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven. Čeprav je naša republika v pogledu žit in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov še vedno odvisna od uvoza 'iz drugih republik, je bilo tudi na tem področju že zalo- mnogo storjenega, saj smo kmetijsko proizvodnjo povečali za več kakor polovico v zadnjih petih letih. Posebno pomembno vlogo s-o pri tem odigrala družbena posestva, ki so dala 12 odstotkov vseh tržnih viškov, čeprav posedujejo le 5 odstotkov kmetijskih površin v republiki. Sedanji na-pon; za kooperacijsko sodelovanje med zadrugami in privatnimi kmetovalci naj republike izredno bog-a-to, saj so Xbi- zajamčili nadaljnjo rast te prose materialni in družbeni temelji izvodnje. socializma močno okrepili. Močna rast proizvajalnih sil v naši republiki je dokazana, ako vemo, da so narasla v teh petih letih osnovna sredstva za 34 odstotkov, obrat- Sooialno-zdravstvena zaščita se je v teh letih bistveno okrepila, saj se je samo število postelj v bolnicah povečalo za 2000,' število zdravnikov pa za 461. Za stroške Preteklo nedeljo je bila v tovarni Tomos v Kopru lepa svečanost. Rednemu obratovanju so izročili tovarno motornih koles Tomos. Slavnosti so se udeležili tudi predsednik republike Tito, Miha Marinko, Prane Leskošek-Luka, Boris Kraigher in drugi visoki gostje. Predsednik Tiit-o je imel ob tej priliki tudi govor. Po slovesnosti je bilo v menzi Tomasa kosilo, ki so se ga udeležili poleg tovariša Tita tudi tovariši Miha Marinko, Franc Leskošek, Boris Kraigher, Ivan Maček, Ivan Regent, Marijan Brecelj iin drugi gostje. Med kosilom je predsedniku iilu nazdravil -predsednik koprskega okraja Albin Dujc. Predsednik republike Tito se je najprej zahvalil za zdravico, potem pa je imel krajši govor. Med drugim je dejal, da je zelo srečen, da ima priložnost prisostvovati začetku dela v tako pomembnem podjetju, -kakor ,je tovarna motornih koles-, ki bo imela še mnogo možnosti, da se bose nadalje razvijala. Dejal je, da so se naše nekdanje sanje že začele v polni men izpolnjevati. Ko je v zadnjih dneh po- toval po vzhodni Srbiji, je bil prevzet ne samo spričo velikanskih podjetij, ki so tam v gradnji, temveč v prvi vrsti spričo ondotniih ljudi, ki dihajo s prav istim enotnim dihom, kakor ljudje v naših najbolj razvitih industrijskih krajih. V svoji zdravici je tovariš Tito tudi -dejal, da ra-d prihaja med delovne ljudi, da jih posluša, da se uči in spoznava pravo stanje. Zato rad zahaja med delovne kolektive, kadarkoli je le mog-oče. Med njimi se dobro počuti. Na kraju je zaželel, da bi bilo vsem našim delovnim ljudem, vsem kolektivom, zlasti pa njihovim voditeljem jasno, da smo dali naša podjetja v upravljanje kolektivom in da tega nismo storili zato, da bi izvlekli iz delavcev čim več fizičnega dela, temveč da bi bil delavec, ki se trvidi in dela v svojem podjetju, nagrajen po svojih zaslugah. 7 V V jutru 13. junija je bilo nebo oblačno, izpod oblakov pa je pršel dež. Upali smo, da se bo vreme zvedrilo. In res je bilo tako. Sonce je pretrgalo koprene na nebu. Naredil se je lep dan, tak, kakršnega sm-o si želeli, da naj bi bil na veliki proslavi v Kočevju. Tega dne se je odelo Kočevje v zastave. Ponosno so vihrale, v mestu pa je bilo že v jutranjih urah živahno bolj kot druge dneve. Naj-lepši del mesta — p-rostor p-red Samskim blokom, je bil pripravljen za zborovalce. Ves prostor je -bil okrašen z zastavami. Pripravljena je bila častna tribuna za gostp in oder za nastopajoče. Kmalu po 10. uri je bila v hotelu »Pugled« slavnostna seja delavskega sveta »Tekstilane«. O pomembnih dogodkih pred 24. leti, ko so se morali delovni ljudje v takratni tekstilni tovarni »Horak« boriti za osnovne pravice, je govoril predsedn-ik delavskega sveta Ivan Šolar. Tovariš Šo-lar je med drugim tudi dejal, da mora biti se- Koča Popovič, državni sekretar za zunanje zadeve, se je mudiil na tridnevnem uradnem obisku v prijateljski Grčiji. Tovarišu Popoviču in njegovemu spremstvu so v Atenah pripravili lep sprejem. Koča Popovič je imel na obisku v Atenah razgovore s predstavniki grške vlade. Med predstavniki, obeh držav je bilo sklenjenih več sporazumov o nekaterih vprašanjih s področja gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Grčijo in Jugoslavijo. Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, se je vrnil v -domovino po tritedenskem --------------------------------------------------------------------- obisku v skandinavskih državah. , . . Rezultati -obiska v teh državah bo- aanji rod hvaležen svojim pred- stilni »Beljan« nekdanji udeleženci do nedvomno močna vzpodbuda v m kom za vse, kar so storili v boju stavke, med njimi je bilo največ nadaljnjem medsebojnem sodelova-za izvajanje pravic in kasnejše v bivših delavk, v njihovi sredi p-a je n ju med Jugoslavijo in skandinav-NOv kjer so bila kronani uspehi bil tudi podpredsednik Zvezne lj-ud. skimi deželami, kakor tudi dolgoletnega boja zatiranega delav- skupščine Franc Leskošek-Luka in Veličastna proslava velike obletnice stva. drugi visoki gostje. Tovariš Lesko- Za njim je govoril star komunist šek se je z udeleženkami stavke in aktivni udeleženec stavke tek- dalj časa razgovarjal in se zanimal stilnih delavcev v Kočevju leta 1935 za njihovo sedanje življenje. x ix t -j— ” J-,J Kmalu po 10 tovariš Lojze Komerički. V daljšem govoru je orisal takratno stanje v tekstilni tovarni, o izkoriščanju j:n neznosnem stanju zap. delavcev. Govoril je tudi, kako je prišlo do stavke -in kako je bilo v času stavke. Začela se je 23. maja, za- v prizadevanjih za reševanje zapletenih mednarodnih problemov. Pretekli teden so francoski varnostni organi na pariškem letališču brez vsakršnega pojasnila aretirali uri so začeli pri- sekretarja Centralnega sveta Zveze morali vtotTp^večatf^ 500 ctr,, — xi— sindikatov Jugoslavije Mišo Paviče- ];,onov mar[( viča. Izpustili so ga šele po tri in J bajati na slavnostni prostor člani delovnih kolektivov na čelu z zastavami. Ves prostor med Samskim blokom in kavarno »Zvezdo« je bil poln ljudi — mladih in starih. Bila je prelepa slika ob pogledu na več Ferhat A bas, predsedn-ik začasne alžirske vlade, je pred -kratkim ponovno sprožil ponudbo vodstva osvobodilnega gibanja glede razgovorov s Francijo, da bi rešili alžirski spopad. Omenil je, da je njegova vlada pripravljena- poslati svoje predstavnike na razgovore z odgovornimi francoskim,; predstavniki na nevtralno ozemlje, in sicer še pred prihodnjim zasedanjem Generalne skupščine OZN. Na volitvah v pokrajinsko skupščino na Siciliji, se je spremenilo prejšnje razmerje političnih sil. Prišlo je do določenega premika na levo in do koncentracije okrog velikih strank. Največ glasov je pobrala demo-krščanska stranka, M je dobila 39 odstotkov, Komunistična partija Italije 22 odstotkov, krščan-sko-socialna unija 11 odstotkov g lasov itd. Zahodna Nemčija bo porabila letos za vojaška raziskovanja 375 milijonov mark, obrambni minister te dežele Strauss pa je -izjavil, da bi mi- ključila pa z zmagovitim koncem tisočglavo množico iin na številne stavkajočih 7. junija. Stavko j-e or- zastave. Povsod si čutil praznično ganizirala KP, celotni potek stavke razpoloženje. Iz zvočnikov se je oglašala pesem in glasba, ko je pa ta prenehala so zaigral; godbeniki pa je uspešno vodil tovariš Franc Leskošek-Luka. Na kraju je zaželel v imenu nekdanjih tekstilnih delavcev Tekstilne tovarne platina in tiskanin Kočevje delavskemu svetu, upravnemu odboru in celotnemu kolektivu »Tekstilana« veliko uspehov pri delu. V -istem času so se zbrali v go- rudniške Svobode. (Konec na 2. strani) pol urnem priporu. Pavičevič je namreč prispel na kongres Generalne -konfederacije dela Francije. V Francijo je prispel z redno francosko vhodno vizo. Tak postopek francoskih oblasti do našega vodilnega sindikalnega ne moremo označiti namerno maltretiranje. Zaradi takega postopka je vlada FLRJ vložila pni francoski vladi protest. REPUBLIŠKO ATLETSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V KOČEVJU Pozdravljeni slovenski atletil Tovariš Leskošek govori na zborovanju v Kočevju Prebivalstvo mesta Kočevje in zlasti članstvo telesno vzgojnega društva »Partizan« prisrčno pozdravljamo vse, ki ste prihiteli- na tekmovanje ;in vam kličemo dobrodošli! Z veseljem in ponosom Vas sprejemamo v našo sredo z željo, da bi se počutili med nami kot doma! S tem, da je bila organizacija republiškega tekmovanja posameznikov A. Z. S. za leto 1959 za moške in ženske poverjena našemu društvu, je bilo dano priznanje dvigu telesne vzgoje v novi socialistični domovini. Kot dosledni pobom iki smernic iin sklepo-v I. kongresa telesne kulture v Beogradu smatramo tudi to prireditev kot doprinos k zbližan ju vseh delavcev na polju telesne kulture in s tem tudi velik doprinos k zadnjim sklepom Okrajne zveze »Partizan« V Ho-nikongu je povzročilo deževje več smrtnih nesreč. Poplave so odnesle nekaj lesenih stanovanjskih hiš, 23 ljudi je izgubilo življenje, veliko pa je bilo ranjenih. Veliko poplave so bile tudi v Av-funkoionarja jstriji. Donava in druge -reke so pre-drugače kot stopile bregove in na mnogih krajih preplavile polja, ceste in železniške proge. Do poplav je prišlo zaradi dolgotrajnega dežja, ki je padal teden dni. V planinskih predelih na Tirolskem in Brenner ju so mnoge ceste neprehodne. Ogroženemu prebivalstvu so nudile prvo pomoč vojaške enote, prostovoljci in helikopterji. Na britanski ladji za polaganje kablov »Ocean Layer«, ladja ima 4500 ton nosilnosti, je nastal požar, in sicer 700 milj od severozahodne francoske obale. Vsa posadka z ladje se je pravočasno rešila. V Italiji beležijo v prvih štirih mesecih letošnjega leta porast prometnih nesreč. V tem času je izgubilo življenje 2044 oseb, poškodovanih pa jih je bilo nad 45.000. Število žrtev se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 17 odstotkov! V severnem delu Čila je bil močan potres, ki je povzročil precejšnjo paniko med več tisoč naseljenci. Močni potresni sunki so bili tudi na območjih ob mejah Peruja in Bolivije. Zaradi prekinitve eleiktrič- TVD »Partizan« nih naprav je prišlo do več po- Kočevje žarov. Ljubljana iin Okrajne športne zveze Ljubljana o združitvi v enotno telo t. j. Okrajno zvezo za telesno vzgojo Ljubljana. Letošnji plemeniti boj atletov in atletinj iz vse Slovenije bo še bolj navdušil in navezal mladino našega mesta na šport, s čemer boste storili vsi skupaj veliko delo propagande za razvoj i-n utrditev atletike na podeželju. Želimo -iskreno vsem telovadcem veliko uspeha in veselo bivanje med nami! Želimo tudi, da bi ponesli -iz Kočevja najlepše vtise, tako za samo bivanje in organizacijo prireditve, v kar smo vložili vse skromne sile podeželskega društva. ZdravoJ Zunanjepolitični komentar — Pred IV. kongresom Zk Slovenije Obletnica stavke (Nadaljevanje s 1. strani) ženju naših delovnih ljudii. Lota velike socialistične izgradnje Nezadržen gospodarski razvoj im dežele so posvečala malo skrbi pro- vsesplošna krepitev osnov za nasveti kulturi in šolstvu. To se je daljnjo graditev so močno okrepili močno spremenilo po III. kongresu, zaupanje delovnih ljudii v Zvezo vendar pa šolstvo še vedno dobiva komunistov in v pravilnost politike, v prihodnjih letih, v katerih bo treba nadalje razvijati socialistične družbene odnose in ustvariti boljšo življenjsko raven za vse naše de- lovno ljudi, da bi občutili rezultate cem prijazno odzdravljal. Politično dolgoletnih naporov v izgradnji de- zborovanje je začel sekretar Občin- mani sredstev kakor jih potrebuje, ki jo zastopa. To je privedlo mnoge žele in se veselili sadov vloženega skega komiteja ZK Kočevje Boris čenrav znašajo že sedaj stroški za mlade ljudi, da so vstopili v vrste truda ter burno snovali in uresni- Mikoš. Pozdravil je člana Izvršnega r _ ' _ Sl..«,«-« Cnmrv <> 1 inftiro Z'.rl ntico m a A 1 Iliri mil f~"LS 71/T in rvn,H nr pri eoH ni kn šolstvo 20 odstotkov proračuna. Zveze komunistov. Samo v dveh le-Kulturno-prosvetno dejavnost in tih je vstopilo v Zvezo preko deset zanimanje za delavsko kulturno tisoč novih članov, predvsem mla-tradiiciio so še prav posebno raz- dih, saj je 83 odstotkov vseh spre-uiba'e priprave za proslavo 40-ob- jetih bilo mlajših od 30 let. To letnice KPJ. Pa Je najlepši dokaz zaupanja, ki Radio in tisk kot najbolj mno- ga organizacija ZKS užilva. V ko-žična oblika političnega mobilizi- čevski obojni smo v .istem času ranja množic za socialistično g ra- sprejeli 177 novih članov v naše ditev sta se močno okrepila. Radio vrste. ima danes 236.000 naročnikov, štirje Veliki uspehi doseženi med dve-voddllmi dnevniki pa so imela 150.000 ma kongresoma Zveze komunistov izvodov naklade. Hkrati se je močno S'ovemije potrjujejo pravilnost poti, okrepila založniška dejavnost, saj za katero se je naša organizacija danes izidejo v dveh dneh 3 knjige, ves čas zavzemala, potrjujejo prasko obsežna je ta dejavnost. Število vilnost borbe za materialni in kul-marksistiičnih" del se je prav tako turn* napredek našega ljudstva in močno povečalo in bo letos izšlo pravilnost boja ZKS za splošni sosed emkrat več takih del kot pred etatistični razvoj naše republike. Vse petimi leti t0 pa Post-av|.ia Pred naše delegate Z naraščanjem materialnih sil so- in kongres kot celoto dolžnost, da etatizma se ie delavski razred s po- skrbno in podrobno oceni vso de-močio delavskega samoupravljanja javnost preteklega razdobja in dfi vedno bolj uveljavljal, tako da da- navodila in priporočila za naše delo čevaAi nove odnose boljše in lepše. med ljudmi, B. Mikoš Nastop pevskega zbora in recitatorja na pros'avi pred Samskim domom nes v delavskih svetih sodeluje 21.113 članov. Vpliv delavskega upravljanja pa se ni čutil le v gospodarstvu, ampak se vedno bolj čuti v komunalnem gospodarjenju in življenju sploh. Kljub pomanjkljivostim in napakam sta neza- Besede Franca Lesftoš&a na proslavi Na veličastnem zborovanju 13. »Ko sem govoril pred 24. leti v boriti dobi. Danes vse, kar delamo, --------- ... . junija v Kočevju je govoril mno- času stavke stavkajočim delavkam delamo za lepše življenje nas vseh. držna rast delavskega upravljanja tovariš Franc Leskošek-Luka, in delavcem, so bili takrat dru- »Borba Komunistične partije Ju- in spoznavanje neposrednih proiz- ppi]jubijeni delavski voditelj, prvi gačni časi koti so danes. Takrat smo goslavije je bila slavna. Ni bilo vajalcev s problemi upravljanja in komandant partizanskih enot Slo se tu na Kočevskem borili za raz- Partije razen Komunistične partije gospodarjenja v podjetjih dali po- venjjCj podpredsednik Zvezne ljud- redno in nacionalno svobodo. Danes v Sovjetski zvezi, ki je šla skozi seben pečat dobi med obema kon- ske skup§gine) ki je njegov prihod svobodno govorimo, svobodno od- gresorna, _ _ ._ . na častno tribuno burno pozdravila, ločamo in živimo v svobodni do- Visoki gost je v svojem govoru movini.« Tovariš Leskošek je Obtikovanje komun in uvajanje komunalnega sistema je bila resna šola za komuniste, hkrati pa ena najbolj množičnih političnih akcij v 'tem času. Z novo upravno-teni-toriaino razdelitvijo so bili ustvarjeni v splošnem boljši materialni pogoji za samoupravljanje komun. V tem času je bilo odpravljenih 14 okrajev in 286 občin, tako da imamo sedaj le 8 okrajev in 92 občin. Lokalne težnje so in _ še zavirajo proces zrašča,nja v večje ekonomsko zaokrožene teritorialne enote dejal med drugim: dalje dejal, da živimo v zelo raz- BREZATOMSKA CONA NA BALKANU Balkansko področje je postalo vnovič predmet razprav in razglabljanj svetovnega tiska, odkar je sovjetski premier Hruščev ob nedavnem obisku v Albaniji sprožit vprašanje raketnih oporišč v Italiji in Grčiji. Sovjetska vlada bo prisiljena razpravljati z albansko in bolgarsko vlado o vprašanju podobnih oporišč v teh dveh deželah, če jih bo Italija obdržala, Grčija pa uresničila namero o njihovi postavitvi. Hruščev je ob tej priložnosti poudaril, da vse balkanske dežele vštevSi Jugoslavijo, nasprotujejo takim oporiščem. Hkrati pa je predsednik sovjetske vlade sprožil zamisel o ustanovitvi brez-atomske zone na celotnem področju balkanskega polotoka. Zamisel o ustanovitvi brezatom-skih pasov kjerkoli po svetu, še posebej pa v neposredni bližini naših meja, se povsem sklada s koristmi in stališči naše• dežele. To, da je treba ustvarjati brez-atomska področja, je našo stvar, to so naša stališča, je de ja’ predsednik Tito pred nekaj dnevi v Smederevu in dodal, da je tem bolje, če se ta stališča skladajo s stališči Sovjetske zveze. Znano je, da je Jugoslavija že pred dobrim letom prvič opozorila vlado sosednje Italije na nevarnost za mir, ki se skriva v njeni nameri, da postavi na svojem ozemlju naprave za raketne izstrelke, ki bodo naperjeni v smeri proti Jugoslaviji. Tudi v referatu tovariša Tita na lanskem VII. kongresu ZKJ beremo v poročilu o prijateljskih odnošajih s sosednjo Italijo tole: »V zadnjem času temni naše odnose edino postavljanje raketnih oporišč v Italiji, ki objektivno lahko zagrozijo neodvisnost in varnost Jugoslavije.« Malo pred tem je predsednik Tito v intervjuju, ki ga je dal dopisniku New York Timesa, poudaril, da so realne možnosti za ustanovitev širšega neat črnskega področja v Evropi. Tako dosledno stališče Jugoslavije proti raketnim oporiščem in za ustanovitev brezatomskih področij, ki preprečujejo medsebojne spopade, ne izhaja iz kakšnih taktičnih, trenutnih političnih nagibov, marveč je zapopa-deno v temeljih naše celotne miroljubne politike. Da je temu res tako, izpričuje vsa naša vsakodnevna politična praksa celotnega povojnega obdobja. Jugoslavija ne namerava postavljati raketnih oporišč, zato je njeno ozemlje že samo po sebi brez-atomska cona. Ker smo v načelu proti vsaki tekmi v oboroževanju, smo še toliko bolj proti tekmi v postavljanju in graditvi raketnega orožja. Prav zato menimo, da bo zamisel o ustanovitvi balkon ske brezatomske cone, dobila realno vrednost le tedaj, če se bodo vanjo vključile vse dežele balkanskega in jadranskega področja, torej poleg drugih tudi Italija in Grčija. Vsako novo področje, ki bi ga iztrgali iz rok raketni oborožitvi, bi zmanjševalo nevarnost vojne in olajšalo pot k atomski razorožitvi sploh. Nasprotno pa je vsako novo oporišče ali njegova nadeja že sama po sebi ovira miroljubnim prizadevanjem in ^tFcFtem jFnedavno^ovora tudi Otvoritve razstave »40-let KPJ« s0 se poleg domačih funkcionarjev sodnik in Oto Vodušek. Po potrebi predsednik Tito v Smederevu. udeležili tudi gosti iz Ljubljane m Črnomlja. Govoril je Peter Sobar pa pokličejo se strokovnjake. 3eoeoeoeoioeoeoeoeoioeoeoec3eoecDec>Bc>ectecDac>eo«c>eo*c:>lc:)eoec,ec3ec:)ec3 (Nadaljevanje s 1. strani) Prihod tovariša Leskoška in ostalih gostov na častno tribuno je množica pozdravila z dolgim ploskanjem. Visoki gost je zboroval- Leskoška-Luko, podpredsed. Okrajnega odbora SZDL Ljubljana Andreja Petelina, znanega kočevskega revolucionarja in komunista Dušana Bravničarja in ostale goste. Potem je mladinski pevski zbor iz Kočevja pod vodstvom prof. Humeka ob spremljavi rudniške godbe zapel »Internacionalo«. Sledila je re-komiteja CK ZKJ in podpredsednika citacija revolucionarne pesmi, ki jo Zvezne ljudske skupščine Franca je doživeto recitiral Lado Planinc z Rudnika. Na vrsti je bil nastop dveh harmonikašev, potem pa je mladinski pevski zbor zapel še dve pesmi. Zborovalcem je najprej govorila udeleženka stavke Draga Lunder. Omenila je, da je današnja proslava posvečena 40-obletnici KPJ in obletnici stavke kočevskih tekstilcev iz leta 1935. Obudila je spomin na tiste težke dni, ko so bili delavci brezpravni. Takrat so delali tudi po 11 ur dnevno ob slabi plači. Govorila je tudi o vlogi KP in tovariša Luke pri organizaciji in uspešno izvedeni stavki. »Vse ženske, kar nas je bilo v tovarni, smo vztrajale v stavki. Nismo se bale ne žan-darjev, ne takratnih oblastnikov — in zmagale! Vemo, kaj smo si priborile žene v času NOV, zato moramo in znamo ceniti težko priborjene pridobitve«, je na zaključku dejala tovarišica Lundrova. Množica ljudi je izvajanje tovarišice Lundrove živahno odobravala. Potem so žene — udeleženke stavke podarile tovarišu Leskošku velik šopek nageljnov — kot skromno zahvalo za vse, kar je storil v času stavke za stavkajoče delavke in delavce. Spregovoril je predsednik Občim-^ ^ skega odbora SZDL Nace Karnič- tako težke case, napore in trpi je- fijk Najprej se je dotaknil velikega nje, kot je bila naša Partija. Ko- uspeha stavke, ki je bil om munisti so se morali nenehno boriti V tem boju se niso ustrašili trpljenja, preganjanja, zaporov. Padale so žrtve.. . Komunisti pa so bili enotni, vztrajni. Res je, je dejal nogočen z vztrajnim delom Komunistične partije, ki je pripravila vse potrebno, da je stavka bila organizirana in da je uspela. Dalj časa je delu KP v obdobju med Sindikati k tarifnim pravilnikom —L;;k^k -da 2smj; z^a: govoru ou=.u ^ obema voinama in zlasti o težkem ______ r____________ _ O delu komisije pri sindikalnem ^ delu Partije od leta 1928 dalje. dajejo zadnja soglasja k novim ta- svetu v Kočevju nam je član ko- ~ ostreiši boi proti iz- 0P°zoril je na veliko vlogo tovariša Komisije pri sindikalnih svetih Povedati je misije in tajnik ObSS Rudi Orel so kolektivi povedal: »Od 33 tarifnih pravilni- rifnim pravilnikom, treba, da tam, kjer razumeli osnovno zahtevo nove ta- kov ‘je komisija aam soglasje ze . senkrat nrinravliaTs or- so uelim K da sc osebni pre- k 24-tim. Skoro vsi kolektivi bodo ^tija je že takrat Popravljala or m režim dn njihovo orodje - spre- 9amzJran boj proti tasizmu, ki se crožniki dušil vsako napredno gi- banje. Kljub vsemu terorju in pre- kov ‘je komisija dala soglasje že ™U,, .Ir?' so delali komunisti, ko je vlada- ti f ne politike, da se osebni prejemki lahko zvišujejo samo z na- morali opraviti še nekatere SK° nroizvaialcev ob- raščanje produktivnosti dela, ni mambe, na kar bo soglasje šele ve- JK v'll ‘ el l hnri Mm voini ie co- '38n.ie' Kljub vsemu terorju in pre- ,. zy,h h,.dekih odborov predstavlja bilo posebnih težav. Zanimivo je, Ijalo. Povsem brez prioomb so bili . , , ,jk borcev Veliko ie 9anianiu pa 50 se vrste komum- vJ^taliant ^f^zi mrf pr^ da so v Kočevju le redkim pod- samo tarifni pravilniki Poslovne d^val° L ev toda lončno je n^I stov stalno krepile. Z delom so za- izvajaloi in komuno, ko ti odločajo JetJem zavrndli tarifne Pravilnike. ^e. Avto-servlsa^KZ Predgrad, narod ^al. Res je, dali smo ve- !le. obl gospodarstvu podjetja m izvajalci hkrati v komune. Zveza komunistov je posvetila posebno skrb rasti in krepitvi ne samo Socialistične zveze delovnega ljudstva ampak tudi sindikatov, Ljudske mladine in drugih druž- Občinski ljudski odbor je določil čevljarstva, Kleparstva, Mesnine, '>a™u zmagal. Res je dali smo ve- niku r tekstilni tovarni, lesnih ob-lz”e uslužbence, ki J, kolek«- Pekarne in’ Kovaštva. K^smfse tortii smo brneli pred ratih. Ustanovitev KPS leta 1937 je vom takoj in sproti pojasnjevali, Vse premalo so kolektivi pred- svctPl cil1 1_ svobodo dal'° novlh spodbud tudi kočevskim kak naj bo način izdelave in kakš- videvati nagrajevanja po učinku, Franc Leskošek-l uka ie' potem komunistom, da so se odločneje za-• ■ ■ * ‘ ~ ■ ’ * — * besedni deli _ __________ju..; n- i____ prebili za delo. ne možnosti kolektivi dejansko površno so izdelani imajo za zvišanje prejemkov. tarifnih pravilnikov, ponekod sploh Tako so pred komisijo pri ob- ni dokumentacije o LeKoa sploh 9°vori!% povojni graditvFkfk^ 91"^«^3‘drugim poslovanju, tudi dejal, da je bil boj komunistov Ljudske mladine in drug,l n aruz- laKo so preo Komisajo pri ou- ™ ------J-V- , ' , ., pornega acia. vojna je pustna za borbe za boliše živ- beniih organizacij, ki so kolektivni činskem sindikalnem svetu prlišUr manjsai podjetja so celo prcdvide- seboj veiiko razdejanje. Komuni- , 1 ^ ■ delavcev tudi za člani Socialistične zveze. Tako so tarifni pravilniki le z manjšimi in vala nedovoljene deputate elanom stična partija je organizirala mno- Pnqcionalnih pravic Sloven- sodte o^aniMcije uveljavile in bi- spregledanimi ^napakami in komi- sona1večqre_ lice,‘“dalmo obn^ill’ tar“je' bilo ivmeujsKe zaaruge so največ gre m uraCeno. Ustavili pa se 7Wr,va1pi c,0 nozdravili govor z V dOTalf za° Zo mS Ppre" ™smo samo pri obnovi; zgradili smo dJbotrajnim ploskanjem in skan- videvali za osnovo mesečne pr nove ceste, železnice, tovarne itd. diranjenj Tito-Partija, Tito je naš. stveno prispevale h krepitvi soda- sija je limeta lažje delo ter je foi-tističnih sil in političnemu razpolo- treje dajala soglasje. jemke in ne urne, kot je to prav. Pri KZ Fara pa so določili nenavadno nizke postavke, n. pr. za upravnika zadruge, ki mora biti visokokvalificiran, samo 16.000 din mesečno. železnice, tovarne itd. V podjetjih imamo delavske svete. Imamo zakone, ki ščitijo delov- Viharno pozdravljen je sprego- amo zdKone, ki acmjo ue.vv- udeležencem proslave tovariš nega človeka. Delavci danes sami vorn uueieze^________„„ no „aP_ prikazuje vojnega zločinca župnika okupatorji ali domači izdajalci. V Josipa Pravharja, ki daje fašistič- posmeh vsemu pa se tedaj ljub-nim oficirjem navodila za strožje ljanski škof Rožman ljubeznivo ro-postopanje proti udeležencem na- kuje z nemškim krvnikom Rbse- Velilca razstava ob 40-letnici dela KRI V Kočevju je bila v nedeljo ob rastla moč in ugled Partije F« letu ^^vobodilnega gibanja"'v Lo- nerjern. ve Qovoriti le 61ovek ki1p bil ,i[Mh obletnic iO. uri svečano odprta razstava, ki 1937, ko je postal generalni sekre- škem pot()ku. sled:i streljanje tal- Razstava ^rikaaije _tudi_ solstvo delovni dovel Tedno naiM.lif čevje, »Mizar« in »Mesar«. K tarif- Danes je tesno sodelovanje med pove zadnje besede so utonile v nim pravilnikom »Tekstilane«, Rud- ljudmi. Da nam bo boljše, je od- p oskanju vec tisočglave množice, njka, »Zidarja« daje soglasie Okraj- visno od vseh nas, če bomo bolj Tovariš Boris Mikoš pa je potem v nti s-indikalni svet za »E-lektro« pa enotni in delovni, boljše nam bo. imenu prebivalcev Kočevja zaprosil republiški forum. Vse to, kar imamo smo sami ustva- tovarna Leskoška, da pozdravi prea- Povemo naj še, da v sindikalni rili, če si bomo več ustvarili, več sednika Tita komisiji delajo: Feliks Vidmar, bomo imeli... Želim vam velikoi zdrave delovnih Uudi tega K^ja. predsednik ObŠS, Rudi Orel. tajnik uspehov pri delu,« je zaključil go- Po'lticno zborovanje je bilo za inž. Saubah, Janko Pezdirc, var tovariš Leskošek. Zadnje be- ključeno s himno, Ki jo je zapei sede so utonile v viharnem odobra- mladinski nevski zbor ob sprem-vanju več tisoč glave množice, ki ljavi rudniške godbe, ga je tudi med govorom večkrat Tako je bila zaključena velika prekinila z vzkliki in odobravanjem politična manifestacija delovnih lju-njegovih besed. di Kočevja — proslava 24-letnice Besede tovariša Leskoška bodo stavke in 40-obletnice KPJ. Mno- vsem, ki so se udeležili proslave, žica ljudi se je razšla na domove — ostale še dolgo v spominu. Bile so vsi z veselim občutkom, da je bilo vsem razumljive, domače, tako kot. zborovanje res lepo in dostojno ve- svetai, prikazuje 40-let slavne poti KPJ tar KPJ tov. Tito, tako da je na Kočevskem. Otvoril jo je v pri,- ob razpadu stare Jugoslavije spo-sotnosti predstavnikov Kočevja to- sobna prevzeti politično vodstvo m variš Lah, član Okrajnega komiteja organizirati vstajo na Kočevskem. ciiuLcii ui ZKS Ljubljana. Razstava je bogata Ob kapitulaciji stare Jugoslavije d matematike lin fizike, slavi- Najbolj se je razvila razprava ob ; čebelarstva. Zadruga je začela v Vrbovcu z gradnjo čebeljnjaka. Tu stike in nemščine), ki so bili or- vprašanju, kako povezati prosvetni ganizirani lani, so poročali o svo- kader v občini. Podobne težave Potrošniški svet trg. podj. »Merkur« bodo imele čebele dovolj paše, saj jem delu. Strokovni aktivi so pri- imajo tudi v drugih občinah. V ta so v neposredni bližini gozdova. " * .......... tov in Občinskega odbora sestali ter se ponovno dogovorili, kako naj bi se organizirala prodaja sadja in zelenjave v Ribnici, da bi bila vsaj večina potrošnikov zadovoljna. Po krajši in plodni diskusiji” so se sporazumeli, da vso prodajo sadja in zelenjave prevzame trgovsko podjetje »Merkur« v svoji po- proslava v počastitev 100-letnice tov. Šegi. Po predavanju filmskih čevju vključene tudi šole dz Fare samo prosvetnim delavcem. V njem V soboto, dne 13. t. m., pravili več vzornih nastopov. V namen bo organiziran klub prosvet-skupnih razgovorih so ugotovili ni h delavcev. Klub naj bi omogočal slabosti učbenikov. Tli vsiljujejo družabno življenje učiteljstva v ob-predavateljem metodo, ki ni naj- čini. To naj bi bila nova ob-boljša. Aktivi so se zedinili, da bodo lika kulturno-prosvetnega izživlja-nepotrebno gradivo odstranjevali in nja prosvetnih delavcev, zvečer rije«, dosed a j ni tajnici občinskega iskali nove oblike. Klub bo moral dobiti prostor, ki Praznovanje Rdečega križa v Sodražici je bila v dvorani TVD Partizana RK Zal ki Popovič in predsedniku V te aktive so poleg šol v Ko- hi bil en dan v tednu namenjen i _ r . •, _ -i An i o. —: —. . ? s n „ ~ • . i i - v ... s: _i • _ n i. „: j — t r — J —^ siovalnici »Živila«, ker ima edina Rdečega križa in Dneva krvoda-pogoje za to stroko, poleg tega pa jalstva. Slovesnost je začel pred- slavo, že dolgoletno prakso, saj se bavi s sednik Obč. ORK Sodražica Alojz Šega, ki je pojasnil pomen praz- no vos tj je predsednik zaključil pro- in Ribnice. P Strokovni aktivi so ob novi re- 75 let gasilstva v Livoldu hi imeli ob drugih dnevih svoj prostor tudi mladina, pionirji in drugi interesenti. Tako hi bil prostor polno izrabljen. Klub bi moral imeti razne revije, vodstvo pa bi moralo poskrbeti za ... V Livoldu se pripravlja na pro- je je njegovo delo nadaljeval njegov predavatelje, ki bi pomagali pri potrošnikom samo v tej posloval- našnje svetovne organizacije kakor slavo 75-obletnice delovanja Pro- sin. Naslednje leto po ustanovitvi prosvetnem delu. Člani bi si lahko niči, je kolektiv trgovine organizi- tudi o pomenu krvodajalstva tu- stovoljnega gasilskega društva 4. in gasilskega društva je gorela hiša, izmenjali izkušnje in se tako do- ■=- kajšnji zdravnik dr. Ciril Kumelj. 5, julija. Do takrat bo urejen stari sedaj Ožboltova. Nova brizgalna je palnjevalii v svojem delu. Klub pa bo moral biti povezan tudi s strokovnimi aktivi, s svetom za kul- storih doma. Gasilci so imeli v* na- letnico obstoja. Za obletnico so se turo in prosveto pri ObLO in sin- prodajo sadja in zelenjave že od -leta 1950. Ker pa kljub veliki pri- n-ovanja, nakar je imel lepo in za-zadevnosti kolektiva te trgovine ne nimivo predavanje o pomenu Rde-morejo ustreči s postrežbo vsem gega križa od ustanovitve do da-potrošnikom samo v tej poslova' niči, je kolektiv trgovine organiz ral prodajo sadja im zelenjave _ ____ __ ___________________ dopoldanskih urah tudi na tržnici. Predavanju o razvoju te največje del" doma, novi del pa je" že se- uspešno opravila svoje delo. Tako bo mogoče vsem potrošnikom, humane organizacije so navzoči sle- zidan. Proslava bo v novih pro- 1924. leta je društvo slavilo 40 dili z največjim zanimanjem. posebno še gospodinjam, ki se jim navadno dopoldne mudi domov Po dveh občuteno podanih reci- Črtu, da bodo do tega dne adap- zidali gasilski dom, ki stoji še da- dlikati. Doslej so bili prosvetni1 de- ugoditi, da bodo s sadjem in žele- tacijah -podmladkarjev Rdečega kri- tirali orodišče. To so opravili še nes. njavo hitro postrežene. Nekaj negodovanja od strani po- ža je predsednik Šega v kratkem pred rokom. 1938. leta so kupili motorno briz- dikatov. lavai preveč ločeni od drugih sin- orisal veliko pomoč RK, ki so je Za lepi jubilej svojega društva galno im zgradili gasilski stolp. Naloga kluba naj bi bila tudi ta, trošnikov je tudi na račun češenj, bili deležni socialno ogroženi v naši se gasilci v Livoldu vestno priprav- Delo društva je za-vrla druga sve- da rešuje -probleme, ki nastajajo pri Vsi vemo, da letošnji pridelek ni -občini. Posebej pa je še poudaril ijajo. Omeniti moramo tudi izpite tovna vojna. Prišli so Italijani. V vsakodnevnem delu prosvetnih de- takšen, kot je bil druga leta, či- moralno zavest krvodajalcev, ki se za izprašane gasilce, katere je opra- jeseni 1941 so sie Kočevski Nemci lavcev. tamo pa v dnevnih časopisih, da vsako leto odzivajo v velikem šte- vilo pred kratkim 10 gasilcev. odpravljali na odhod v »obljublje- _ V jeseni bo organizirana tudi je tudi v drugih krajih preskrba, s vilu pri krvodajalski akciji, zave- pa še nekaj zgodovine iz delo- no Hitlerjevo deželo«. S seboj so šola za odrasle v dveh stopnjah, češnjami otežkočena. Želim,p torej, dajoč se, da darovana kri rešuje Vanja PGD Livold. Gasilsko druš- hoteli odpeljati tudi brizgalno in Omogočila bo izpopolnitev šolske da bi tudi potrošniki pokazali malo bližnjemu življenje. V znak prizna- tvo je bilo ustanovljeno leta 1884 drugi gasilski inventar. To so jim obveznosti vsem, katerim zaradi razumevanja, ter uvideli težave, ki nja so bile podarjene diplome da- na pobudo naprednih livoldskih va- preprečili takratni tajnik društva različnih vzrokov doslej to ni bilo jih ima trgovski kader pri preskrbi rovalcem krvi: kolektivu »Galante- ščanov. Istega leta so zgradili tudi Rudolf Vrabič, pokojni Martin Ko- mogoče. Tudi tu bo potrebna potešeno orodišče. Stalo je na kraju, ruzar, Anton Košmrlj in drugi čla,- vezava. kjer stoji sedaj gasilski dom. Ta- ni društva. Kasneje so livoldski Problemi^ nastajajo tudi z vaje"' krat so kupili tudi ročno brizgalno, gasilci odpeljali motorko in jo sko šolo. Število vajencev je ptc ki sto jo vsi vaščani slavnostno skrili v jamo v Iskri pri Moravi, raslo gimnazijce in se bo v pri' sprejeli. vendar so jo Italijani našli in vzeli, hodnjem letu še povečalo. Težave Predsednik društva je bil Franc Kasneje so pobrali tudi ročno briz- so tudi v tem, ker nimajo stalnih Klun, gostilničar iz Livolda. Pozne- galno. Gasilci v Livoldu so jo dobili predavateljev. Klub prosvetnih depo osvoboditvi nazaj, bila, pa je ob lavcev se bo moral pozanimati tudi ----------------------------------- bombardiranju Kočevja poškodova- za to strokovno šoto, ki je edina 30 ŠTEVILK ZA KONFEKCIJO na. „ V °b5Im' a V naši državi se sedaj okrog 30 Po osvoboditvi je začelo društvo Iz vsega tega lahko razberemo, da odstotkov ljudi oblači s konfekcijo, delo znova. bo delo kluba raznovrstno in pe- K0 bodo od prvega julija dalje Kronika o delu in življenju h- stro m da bo klub nova oblika uvedli več številk oziroma nove voldskih gasilcev je precej obši-r- združevanja prosvetnih delavcev na standarde, bodo potrošniki še bolj na, zato jo bodo izdali v posebni področju kočevske občine, segali po konfekciji. Sedaj so mo- knjižici, ki bo izšla pred jubilejem, ške obleke delali največ v šest različnih velikostih, po novem pa jih bodo izdelovali v tridesetih različnih številkah. SPOMINSKI DNEVI V poletnih mesecih 1932 je začelo v Novem mestu za dolenjsko okrožje izhajati ileg. partij, glasilo »Boljševik«. Poleti 1935 je bila v Ljubljani, v kleti frančiškanske cerkve, pokrajinska konferenca SKOJ za Slovenijo. 20. junija 1943 je bila v Ljubljani zadnja množična ženska demonstracija pred »Visokim komisariatom« in pred škofijo. 22. junija 1941 je CK KPS ustanovil Glavno poveljstvo. N-il »Avto« Kočevje SPREJME V UK; 4 vajence za strojno ključavničarstvo, 2 vajenca za kovinostrugarstvo in 2 vajenca za livarstvo. POGOJI: uspešno dokončan 7 razred osemletke. Prijave pošljite do 15. julija 1959. V DELOVNO RAZMERJE PA SPREJMEMO: 4 kvalificirane kovinostrugarje. lurjevški gasilci imajo prapor POZOR Predzadnjo nedeljo so imeli- gasilci jevice ob sodelovanju gasilcev iz v Jurjeviči lepo slovesnost. Razvili sosednjih gasilskih društev. Po mi- so prapor in proslavili 50-letnico moh-odu je ljudski poslanec in po~ delovanja Prostovoljnega gasilskega krovitelj proslave tovariš Matija V Kočevju dam v najem trgovski društva Jurjeviča. Maležič razv-iil novi- društveni pra- lokal ali eventualno tudi prodam. Kmalu po drugi uri oopoldn- je por in .imel krajši nagovor. No- Naslov v upravi Novic, Kočevje. bil mimohod gasilske čete iz Jur- vemu praporu so botrovale tri botre. Po govoru tovariša Maležiča so , j-. j . 1 govorili še gasilski funkcionarji iz Obratna nezgoda na Rudniku delo LRS -in raziskali vzrok delili tud-i odlikovanja in diplome RAZPIS V uk sprejmemo tri vajence grafične stroke: 1 ročnega stavca 1 strojnika 1 knjigoveza Kandidati morajo imeti dokončano osemletko in zdravstvene pogoje za to stroko. Prošnje je treba vložiti do 30. junija 1959 na naslov »Časopisno založniško podjetje Kočevski tisk«, Kočevje, Ljubljanska 14 a. Minuli ponedeljek, 15. junija se za je po osmi uri zjutraj pripetila v nezgode, kovačnici Rudnika Kočevje težja obratna nesreča. sedmim ustanovnim članom PGD V glavnem so komisije ugotovi- Jurjeviča, le, da gre za povsem slučajno ne- Ng s]avnos(|i je srečo" za katero ni mogoče doto- ™ sm'™. Je igrala gasilska Za lokomotivo, staro nad tride- .. . / . godba -iz Ribnice, vihrale so za- um Krivca. ----------------stave in povsod je bilo slavnostno VREMENSKA NAPOVED razpoloženje. Slovesnostim je prf" Stoletni koledar napoveduje za sostvovalo precejšnje število pre- set let, so popravljali bat, ki se je pri segrevanju, ki je bilo potrebno, če so hoteli izvleči babnico, razletel in težje ter lažje poškodoval več teden od 20. do 27. junija: v soboto bivalcev m gasilcev. Po uradnem delavcev Težnje poškodbe, pred- 20. VI. stanovitno, za nedeljo isto, delu proslave je bilo ljudsko ravsam na očeh, sta dobila Franc M ponedeljek toplo, za torek oblač- Janje. Prizadevnim gasilcem na Jur-Reberšek in Franc Bgrtolme in sta no_ za sredo dež, četrtek jasno, pe- j evict, ki so pred nekaj leti zgrabila takoj prepeljana v ljubljansko tek jasno in isto za soboto-. dili nov gasilski dom, želimo se bolnišnico. Štirje delavci pa so bili Meteorologi pa napovedujejo, da nadalje lepe uspehe pri njihovem lažje ponesrečeni. bo še nadalje nestalno vreme, s delu! Takoj po nezgodi so prišle ko- pogostimi padavinami in ohladiit-mdsije iz Kočevja -in Ljubljane, vami. Razjasnitve ne bodo trajale med njimi tudi državni sekretar več kot dva dni. DOPISUJTE V »NOVICE« Letošnjo jesen bo poteklo 16 let, •dkar so na našem Kočevskem zaživele prve partizanske šole, predhodnice današnjih šol na tem ozemlju. Takoj po italijanski okupaciji so te šole nekaj časa mirovale, ker so učitelji večina biti premeščeni s tega predela. Šele ko so se decembra 1941 odselili od tod Kočevarji-, bo v te šole prišli večina učitelji-begunci in začeli s poukom. Vendar je bil pouk v teh šolah kaj malo vreden, tembolj, -ker so fašisti zahtevali pouk v njihovem duhu. Tudi akcija vključitve v GILL ni uspela na Kočevskem, za kar je bil vzrok v delu OF s svojimi aktivisti, med katerimi so bili tudi že nekateri učitelji teh šol. V Borovec je prišel z Gorenjskega za učitelja 1942. leta tov. Zmago Mokorel,^ ki je kmalu pretvoril tamkajšnjo šolo v prvo partizansko šolo pod Krem-po. Kot aktivist OF je v pouk vnesel že prve oblike nove šole in učenci borovške šole -so prvi na Kočevskem že 1. 1942 postali tudi pionirji. Ko so v juliju 1942 Italijani zažgali vas, je zgorela tudi njihova šola in tov. Zmag-o je svoj pouk prenesel v Inlauf in pod smreke pod Kremno. V tej novi šoli so se pionirji učili tudi o borbi in kot so mi kasneje sami povedali, so prav v tej šoli pri tov. Zmagu spoznal j način pomoči pionirjev. Res je, da je pravi učni pro- Marjan Tratar-Učo: Obletnica partizanskega šolstva na Kočevskem gram zamenjal z akcijami, prenašanjem vesti in da so postali ti pionirji zelo vestni kurirji in nekateri so postali tudi borci-par-td-zani. Šele od jeseni 1943 pa do konca 1944 so hodili otroci iz Borovca v partizansko šolo v Gornjo in kasneje tudi v Dolnjo Brigo. Tov. Zmago pa je postal sekretar Raj. odbora OF in je leta 1944 v aprilu padel kot aktivist blizu Sodražice. Na ostalih šolah tega sektorja pa je pouk potekal nekoliko drugače. Medtem ko v Brigi rednega pouika do jeseni 1943 ni bilo, je v Štalcanjih i-n Kočevski Reki pa tudi v Gotenici bil, vendar tudi tu zelo okrnjeno. Okupator je bil preblizu. In ko je maja 1942 tu nastalo prvo osvobojeno partizansko ozemlje po prvi zmagi partizanov v bitki pni Petrinji—Brodu In -so Italijani zapustili vse to področje in šli v Kočevje, so tudi te šole smelo zaživele. V šolah so že govorili o partizanih, bili so prvi mitingi in otroci so čuli prve partizanske pesmi, ki so jih peli naši partizani. Vendar je trajala ta svoboda kaj malo časa. Italijani so julija zasedli znova večino teh vasi in se tudi zabarikadirali, šola pa je izgubila svoje ime ... No, naši pio- nirji pa so se le učili doma od staršev in postali so kurirji ter pridno prenašali vesti k partizanom. Ker so hoteli vise vedeti, so jim Italijani tudi radi pokazalii-svoje orožje in naši pionirji so kaj kmalu zrni kali posamezne dele ter tako večkrat onesposobili orožje za akcijo. Tudi so lahko opisali vsa njihova strojna gnezda in so tako r.aši borci vedelj za točen položaj v teh vaseh in število orožja. To je bila prva partizanska šola posebne oblike na tem delu Kočevske. Ko pa je Italija jeseni 1943 kapitulirala, so vsi ti pionirji našli svoje mesto in pomagali partizanom kot kurirji, stražarji In tudi učenci partizanskih šol so postali. V Gotenici, kjer je bil pisec kot učitelj, so si pionirji že izbrali svoj štab in čez dan v septembru pridno stražili, zbirali za partizansko bolnico zelišča, -sadje ter tudi postali kurirji. Tudi drugod so bili otroci vedno med najvnetejšimi pomagači takratni naši novi oblasti — terenskim odborom, OF ter partizanskim ediimcam. Oktobra, ko se je vživelo novo delo in jco so zaživele tudi vse organizacije, je okrožni odbor OF Ribnica že izdal prve okrožnice za začetek nouka na vseh partizanskih šolah. Učitelji so do- bili od IOOF prve nastavitvene dekrete dm pričelo se je delo. V okviru terenskih odborov OF je bil sestavljen poseben šolski svet, ki je pomagal učitelju, da se je pouk lahko začel (drva za pouk, oskrba učitelja, vpis učencev in event, šolski material). V Gotenici smo imeli 15. oktobra svečani miting, 16. se je pričel pouk. Vendar ga je nemška ofenziva ustavila; novembra 1943 je bil spet nekaj časa, a zaradi češčih nemških hajk je bil odložen do 6. marca, 1944 in, je trajal vse do konca junija. 5. julija so na zaključnem mitingu prejeli tudi prva partizanska spričevala, ki pa so imela to značilnost, da sta bili za vse predmete le dve oceni »izdelal« ali »mi izdelal«. V Gotenici jeseni zaradi premestitve učitelja ni bilo pouka, pač pa so se otroci po posebnih instrukcijah pisca učili doma, drugače pa so kot pionirji pridno pomagali OF in partizanom. Pomladi 1945 je pionir, učenec 6. razreda, Tonček Šega samoiniciativno začel svoje vrste pouk pisal igrice in jih učil ter režiral, ucn tudi deklamacije in petje. Torej svoje vrste partizanska pionirska šola v Gotenici! Kljub takemu posebnemu pouku sta y svobodi 1945 odšla v gimnazijo v Kočevje dva pionirja Tonček Šega in Olga Lavrič, ki sta tudi postala učitelja, pa tudi drugi pionirji so šli študirat in so danes odrasli ljudje. Kakšno je bilo organizacijsko delo partizanskega šolstva, naj povedo še vtisi iz -takratnega dela. Da se pouk v naših novih šolah poenoti, je RO OF v Banja Loki sklical za 16. januar 1944 prvo učiteljsko konferenco vsega rajona pri tov. Železnikovi v Novih selih. Tam smo bili najbolj skriti in smo se v primeru hajke lahko hitro spustili v Kolpško dolino. Vendar je vsa konferenca potekala v miru. utvo-ril in vodil jo je takratni rajonski sekretar OF, pok. tov. Zmago. Konferenci pa so prisostvovali partizanski učitelji in učiteljice: za Bosi jivo Loko, in Osilnico tov. Turkova, ki je izmenoma učila na teh dveh šolah, za Kočevsko Reko Moravo tov. Ljuba Berce, za Škrilj-Kostel tov. Štrukljeva, za Vas-Faro Janez Knol in tov. Vida Mihelič, za Banja Loko tov. Železnikova in Ivo Štrukelj in za Gotenico podpisani. V Brigi do takrat še ni bilo rednega pouka. Tov. Zmago je na tej konferenci razložil osnove novega partizanskega pouka, pisec je dal nekaj smernic za posamezne predmete in vpeljali smo v pouk tudi-posebno uro, ki je obravnavala partizansko borbo in položaj v svetu. Iz tega predmeta je nastal po vojni moralni pouk. Pomenili srno se o učilih, zvezkih, kredi, kar je bilo vse problematično, saj knjig nismo imeli in smo uporabljali stare iz bivše Jugoslavije, kolikor jih je pač bilo, sicer pa smo »tali takratna tisk in tudi prvi list Pionir. Papir so aam oskrbeli partizani iz svoje tiskarne »Triglav«, poleg tega Pa smo si pomagali tudi z ovojnim papirjem, kolikor smo ga dobili-Zvezke pa smo dobili s hrvaške strani, enako nekaj svinčnikov, za katere pa je bilo treba dati živila, krompir. Pomenili smo se še o enot' nem ocenjevanju in določili, da bi naj bili dve ocenii: izdelal ali ne-Nova šola ne bi bila res nova, da nismo postavili že osnovnih teme' ljev sestavi roditeljskih svetov — današnjim šolskim odborom, v katerih sestav so prišli zastopniki staršev, TOOF, ZSM, SPŽZ, ki so bili v pomoč učitelju tako materialno kot tudi politično. Z novimi pobudami smo se vrnili na delo in uspehi niso izogtjiU- 20; februarja 1944 je bil v Kočevski Reki I. Plenum kulturno-prosvetne dejavnosti naših organizacij in smo tudi učitelji sodelovali pri ustanovitvi vaških kulturno-propagandnib odborov-VKPO, ki so na vasi Pre' vzeli vso to dejavnost in smo se vključili tudi učitelji v te odbor6 za izvenšolsko delo. Ti odbori so bili predhodniki današnjih Svobod in kulturnih društev. (Konec prihodnjič)