CERKVENI GLASBENIK
GLASILO CEC1L1J1JNEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI
ŠT. <1, 12	NOVEMBER ♦ 1932 ♦ DECEMBER	LETO 55
Josip Janežič:
Cerkvenoglasbene razmere ljubljanske škofije v očeh nadzornikov organistov.
(Konec.)
II. Predlogi za bodočnost.
Ko smo pregledali položaj naše cerkvene glasbe in spoznali njene nedostatke, se bomo nujno vprašali po sredstvih, s katerimi naj jih odpravimo. Tudi teh so nam nadzorniki pokazali dovolj. Najvažnejše je brez dvoma vprašanje organistov in to tako v pogledu njihove izobrazbe, kakor tudi gmotnih sredstev. Pri izobrazbi moramo razlikovati splošno od strokovne. Splošni izobrazbi smo posvečali doslej vsekakor premalo pažnje, dasi njen pomen ni tako majhen. Prvič tvori neposredno podlago strokovni izobrazbi in drugič ima za organista še poseben pomen, ker ga šele ona usposablja za primerno postransko službo, katero, kakor smo že ponovno ugotovili, nujno potrebuje. Da je večina postranskih služb, v katerih so sedaj zaposleni, zanje, ki naj se smatrajo za duševne delavce, manj primernih, je razumljivo, a do boljših mest ne bodo mogli priti, dokler njihova splošna izobrazba, ki ima posebno v današnji dobi vodilno vlogo pri določevanju položaja v človeški družbi, ne bo višja. Ako bomo torej hoteli zadovoljivo rešiti vprašanje organistov, bomo morali misliti predvsem na temeljito preosnovo njihovega šolanja. Po sedanjih prilikah bi moral imeti vsak organist najmanj dovršeno meščansko, ali kako drugo nižjo srednjo šolo. S tem bi se mu odprla pot do mesta občinskega tajnika, nameščenca pri posojilnici, banki, zavarovalni družbi, kakor tudi nameščenja v državnih ali drugih, bodisi javnih ali zasebnih podjetjih. Skoraj v vsaki večji župniji je gotovo eno ali drugo mesto in marsikje bi se dalo doseči — kakor je ponekod že dejanski urejeno — da bi se gotova mesta stalno vezala z organistovsko službo. Prav tako pa bo treba izpopolniti tudi strokovno
izobrazbo. Predvsem bodo morali polagoma izginiti samouki, ki svoji nalogi nikakor niso in ne morejo biti kos. Vsak, kdor se je učil glasbe zasebno ali pa tudi na kakem svetnem glasbenem zavodu, bi se moral, preden dobi zaprošeno mesto, podvreči izpitu pred posebno komisijo, kjer naj dokaže, da obvladuje vse, kar se zahteva za to službo. Naj bo že enkrat konec mišljenja, da je za organista dovolj, da zna nekaj igrati, dočim o liturgiji, koralu in ostalih cerkvenih spevih in predpisih lahko nima niti pojma. V zvezi s tem bi se deloma izpremenil tudi učni načrt na orglarskih šolah. Odpadli bi nekateri predmeti, kakor: lepopisje, knjigovodstvo itd., ki učencem brez prave podlage gotovo ne prinašajo toliko koristi, kolikor jim ugrabijo dragocenega časa. Pridobljene ure bi se mogle koristneje uporabiti za poglobitev v glavnih predmetih. Učno dobo bi kazalo podaljšati vsaj za eno leto, kajti tri leta, kakor so predpisana sedaj, zadostujejo komaj za izredno nadarjene. Pri tem pa ni treba, da bi se tudi učna snov kaj posebno razširila, važneje je, da bo zares izbrana in temeljito predelana. Koristna bi bila tudi redna predavanja o splošnih in praktičnih potrebah organista, kakor na pr. o skrbi za orgle, odstranjevanje raznih malih nedostatkov, dalje o sestavljanju sporedov, ljudskem petju, postopanju s pevci itd. Slednjič mislimo, da bi tudi ne bilo pretirano zahtevati po nekajletnem službovanju še poseben teoretično-praktičen izpit, ki bi pri-moral organiste, da bi vsaj prva leta po končarti šoli še prav posebno posvečali svojemu lastnemu napredku. Take izpite zahtevajo sedaj že skoraj v vseh strokah in bodo tudi našim organistom le v korist. Temeljita izprememba je končno potrebna tudi pri nastavljanju organistov. Razna mesta bi se morala javno razpisovati in naj bi jih oddajal samo škofijski ordinarijat po zaslišanju in na priporočilo komisije za opravljanje orga-nistovskih izpitov. S tem bi dosegli, da ne bi na taka mesta prihajali nepoklicani in nesposobni elementi, dalje, da bi organisti svojevoljno ne menjavali tako pogosto svojih mest kot sedaj, in končno, da bi boljša mesta dobili sposobnejši in vrednejši. S tem bi bilo podano nekaj gradiva, ki naj služi posebno prizadetim, da je premišljujejo in stavijo še boljše in točnejše predloge. Posebnih ugovorov proti izvedbi takega načrta ne vidimo, ako izvzamemo onega, ki ga že dobro poznamo: kje namreč vzeti sredstva za šolanje. Na to pa moremo zaenkrat odgovoriti le, da edino skozi žrtve vodi pot do sadov in uspehov, ter da se z dobro in resno voljo vse doseže. Sicer pa, dokler bomo še vedno, vsako leto, prostovoljno izdajali tolike vsote za popolnoma nepotrebne stvari, tudi nismo upravičeni tarnati nad razmeroma majhnimi izdatki, ki bi jih morali utrpeti za stvar, ki je potrebna in se nam bo tudi bogato obrestovala.
Glede cerkvenih zborov se je predlagalo, naj se župnijam naroči, da ne ovirajo razvoja z nepotrebnim omejevanjem. Vsak, kdor ima sposobnost in dobro voljo, naj dobi dostop na kor. Ker pa je to vstop v cerkveno službo, se je treba pri cerkvenem predstojniku, oziroma organistu prijaviti. Slednji mora voditi tudi poseben zapisnik o cerkvenih pevcih, ki naj obsega vsaj najvažnejše osebne podatke, dan vstopa, vrsto glasu itd.
Olikan pevec bo vedno tudi pravilno javil svoj izstop in ne bo enostavno izginil, kakor se žal skoraj redno dogaja. Take navade obstajajo v vsaki urejeni družbi in ne vemo, zakaj naj bi bili cerkveni zbori v tem oziru izjema. Nadalje je predvsem važna vzgoja pevskega naraščaja, brez katerega je obstoj in napredek cerkvenega petja nemogoč. Ta dolžnost spada k redni službi in jo tudi škofova okrožnica izrečno predpisuje. Ker pa so taki mladinski zbori v zadnjem času zelo redki, naj.se župni uradi opozorijo tudi na to. 0 petju v tehničnem smislu ne bomo posebej govorili, ker se vprašanje skoraj redno obravnava. Omenili bi le še predlog nekaterih, naj bi se uvedle od časa do časa posebne tekme organistov na orglah, kakor tudi skupni nastopi cerkvenih zborov. Misel je pametna in naj bi se izvedla v obliki cerkvenih koncertov. Pevovodje in zbori bi se drug od drugega marsikaj naučili in dobili pobudo za nadaljnje delo. Na vsak način pa bi moralo ob takih prilikah odpasti vsako ocenjevanje z razvrščanjem po kategorijah in stopnjah, ki navadno vzame tem prireditvam pravi namen in jih spremeni v navaden lov za rekordi. Vrednost takih nastopov je bolj navidezna. Zbori vežbajo leto za letom skoraj iste pesmi, dosegajo z njimi sicer znatne uspehe, a razen njih ne zmorejo skoraj preproste pesmice. Kaj podobnega bi mogli doseči končno tudi s ščinkavci in je zato le obžalovati, da je moderni duh začel zadnje čase, tudi nekatere naše — posebno svetne — zbore, obračati v smer, ki je popolnoma zgrešena.
Vprašanje o koralu in latinskih mašah bomo obravnavali kar skupaj. Kakor smo že v prvem delu ugotovili, se v tem oziru cerkvena določila najbolj kršijo. Zato mnogi — med njimi tudi upoštevnejše osebnosti — kar naravnost zavzemajo stališče, da greh ni tako velik, ker vladajo v naših krajih v tem oziru pač že od nekdaj posebne navade, do katerih je ljudstvo že nekako upravičeno, naj zato tudi naprej poje v domačem jeziku domače pesmi, kot je navajeno. Kakor je tak zagovor na prvi pogled zapeljivo prepričevalen, ga vendar ne smemo sprejeti brez vsakega premisleka. Kar se tiče navad samih, moramo pač priznati/da se dajo tudi odpraviti. Pomislimo samo na ljudsko petje, ki je bilo še nedavno tudi pri nas popolnoma v navadi, pa ga danes ni več in se moramo na vse načine truditi, da ga spravimo zopet v navado. Važnejše pa bo, za kakšne navade gre, dobre ali slabe. Ali bomo morda s pravilnim liturgičnim petjem vpeljali kaj slabega, ali vsaj slabšega kot je sedaj? Tega najbrž nihče ne bo mogel trditi, posebno ako pomisli na namen, ki ga hoče doseči Cerkev s to svojo zahtevo. Njena želja je, da se v vsem tako vzorna enotnost in svojstvenost pokaže vsaj ob gotovih prilikah tudi v petju. Vsak vernik naj bi >se počutil vsaj pri slovesnem opravilu v kateremkoli katoliškem božjem hramu kakor doma. Ker imamo dovolj prilike, da popolnoma uveljavimo tudi domače petje, zato nikakor ni pretirana zahteva, da se vsaj včasih nekoliko žrtvujemo tudi v korist skupnosti. Pa bo kdo ugovarjal, češ: vse je lepo, a kaj nam pomaga skupnost in enotnost, ako pa ljudstvo jezika ne razume Sn sploh ne ve, kaj se pri maši poje. Tudi to je res, a spomnimo se na,
prva leta po vojni, ko se je delalo na to, da bi se tudi pri nas uvedlo bogoslužje v domačem jeziku. Tedaj nismo zahtevali slovenskega, hrvaškega ali srbskega jezika, ampak staroslovenski. Tedaj ni nihče ugovarjal, da tudi tega jezika ljudje ne bodo razumeli, ampak zopet se je v prvi vrsti poudarjala enotnost, ki se drugače sploh izraziti ni mogla, kakor da smo se morali odločiti za jezik, ki nam je bil vsaj nekoč skupen. Pa tudi, ko bi hoteli izvesti bogoslužje v slovenskem jeziku, bi se morali odločiti zopet le za knjižni jezik, ki je končno tudi le nek skupni jezik, ki ne odgovarja točno posameznim narečjem. Iz tega vidimo, da je v vsaki družbi nujno treba žrtvovati nekaj svoje individualnosti in da se žrtve večajo z velikostjo družbe. Tako gre pri vprašanju cerkvenega jezika predvsem za to, ali se hočemo smatrati tudi v tem oziru za celoto, ali pa se razcepimo v večje ali manjše skupine. Cerkev se je odločila za prvo, zato načelno ne more dovoljevati izključne rabe domačega jezika. Pa recimo, da smo dosegli tudi to. Zelo dvomimo, da bi bilo potem petje pri službi božji zares liturgično pravilno. Besedila, napevi, harmonije, skratka vse bi ostalo nespremenjeno, samo jezik bi bil drugi. Ostale bi še vedno vse težave, v katerih bomo morali končno priznati tudi glavni vzrok, da so nekateri tako proti latinskemu petju. Kar priznajo naj, da jim je latinščina samo dobrodošel izgovor, ki pa ga niti sami ne priznavajo. Da jih bomo bolj prepričali o istinitosti te trditve, j|ih vprašamo samo, zakaj ne zahtevajo, da se odpravi latinsko petje tudi na pr. pri blagoslovu. Nasprotno, akoravno je že dovoljeno slovensko petje in imamo na razpolago tudi besedila in dovolj lepih napevov, pojo ob slovesnejših prilikah skoraj povsod še vedno: O salutaris hostia, Pange lingua, Tantum ergo, Lauda Sion Salvatorem itd. Zakaj? Napevi so preprosti, domači, besedilo kratko, kritično, pa gre. Latinski jezik jim ne dela nobenih težav in tudi ne pritožuje se nihče, da ga ljudje ne razumejo. Latinske maše jim ne diše le zato, ker so dolge in navadno težje ter zahtevajo predvsem nekaj več sposobnosti, pa tudi pridnosti, da se lepote, ki jih skrivajo, poiščejo in pravilno podajo. S tem pa se nam že sam po sebi obenem podaja tudi ključ za rešitev tega vprašanja. Potrebujemo nekaj latinskih maš v prikuplji-vem domačem tonu, ki bodo lahko izvedljive tudi za najšibkejše zbore. V Gloriji in Čredo, ki delata največ preglavic, bi bilo priporočati čim več enoglasnih mest in menjajočih se dvo-glasnih spevov, tako da bi le posamezne dele prevzel štiriglasni zbor. Podobno naj bi se priredili tudi spevi za spremenljive mašne dele in sicer za vse nedelje in praznike, za katere je predpisano slovesno opravilo. To naj bi se izdalo v skupnem zvezku, ki bi vseboval poleg navedenega še vse ostale liturgične speve cerkvenega leta (božič, velika noč itd.). Posamezni deli naj bi bili tudi koralni, eno- in večglasni. Tako bi bilo za vsako priliko vse pri rokah, odpadlo bi nepotrebno iskanje in listanje in izginile bi tudi zastarele in neuporabne knjige z oficiji, čez katere slišimo še vedno toliko pritožb. Ta zbirka bi bila tudi nekak abecednik za učence orglarske šole, v katerem bi moral biti temeljito podkovan vsak organist;
prav tako bi bila obvezna za tiste kore, ki ne bi zmogli kaj težjega. Glede korala pa moramo še posebej pripomniti, da pač ni drugega pripomočka, kakor da ga začnemo temeljito študirati. V tem oziru bo od Cerkve težko doseči kako olajšanje, pa tudi, ako bi je dosegli, bi prizadeli cerkveni glasbi le neprecenljivo škodo. Ker pa sedanjih razmer ne bo mogoče kar čez noč spremeniti, bi kazalo dati za posebne primere neke prehodne odredbe. Posameznim župnijam naj bi se na posebno prošnjo, v kateri bi dokazale, da nimajo sposobnega organista, in po zaslišanju pristojnega nadzornika izposlovalo začasno dovoljenje, da pojo kot so navajeni. Čim pa bi se mesto izpraznilo, bi bilo treba nastaviti izšolanega organista, ki bi moral začeti tudi s pravilnim petjem. Z vztrajnostjo in potrpežljivostjo-bi mogli v nekaj desetletjih tudi v tem smislu enotno urediti vso škofijo.
Preostaja nam še nekaj besed glede orgel in pevskih arhivov. Za prve bi nujno predlagali, da postavi škofijski ordinarijat posebnega strokovnjaka, orglarskega mojstra, ki bi stalno in redno pregledoval orgle po vsej škofiji, oskrboval sproti mala popravila in uglaševanja ter predlagal potrebna večja dela. S tem bi preprečili ogromno škodo, ki se dela z zanemarjanjem majhnih nedostatkov ali pa s tem, da se dajejo orgle za drag denar v popravilo raznim »zasebnim mojstrom«, ki narede navadno več škode nego koristi. V tem oziru so razmere v naši škofiji skrajno pomanjkljive in se samo z nasveti in prigovarjanji malo doseže. Če ni drugega razloga, pa pravijo, da ni denarja. Vendar pa opažamo, da se za zvonove, renoviranje cerkve in razne manj potrebne stvari prav hitro dobe potrebna sredstva, le za orgle in ostale potrebščine kora jih ni mogoče dobiti. Tukaj lahko vse škriplje, cvili in milo prosi pomoči, pa naleti največkrat samo na gluha ušesa. Kar s strahom stopa, kdor ima malo tanjša ušesa, v cerkev in kar oddahne si, ako naleti vsaj včasih na cerkvi primerne glasove. Odločni ukrepi so tukaj nujno potrebni, ako nočemo oropati v doglednem času naših cerkva ene največjih dragocenosti. Enako naj se župnim uradom naroči, da bolj pazijo na notne arhive in sicer ne samo, da se ne bo delala nepotrebna škoda na obstoječem inventarju, ampak da se bodo arhivi tudi redno primerno obnavljali in dopolnjevali z novimi deli. To nikakor niso samo sitnosti ali reklama za boljšo prodajo v knjigarni ali pri založniku nakupičenih neprodanih zalog, ampak upravičena želja in potreba organista in pevcev. Verjemite, da se težko dela ob razglašenih in zanemarjenih orglah z vedno istimi, raztrganimi in zastarelimi notami v rokah. Kakor vsak, potrebuje tudi pevec vsaj včasih sveže hrane. Zato naj bi vsaka župnija določila skromno vsoto, s katero bi nabavila vsako leto vsaj eno novo zbirko. Hvaležnost kora se bo takoj pokazala v boljšem petju, ki bo ugodno vplivalo tudi na splošno razpoloženje, ki je posebno v današnjih časih gotovo več vredno, kot žrtve, ki bi bile potrebne za to. Ker smo že pri tem, pa naj dodamo še besedo za cerkvene pevce, dasiravno se skoraj bojimo, da ne boste izgubili potrpežljivosti radi samih prošenj in moledovanj. Vendar, ker toliko žrtvujejo, ne da bi zahtevali kakega plačila, jih nikakor ne smemo prezreti. Res je,
da v mnogih krajih njihovo delo pravilno cenijo in jim skušajo na razne načine pokazati priznanje z majhnimi nagradami, pogostitvami, izleti itd. Pa je tudi res, da marsikje ne dobe prav nič, niti primerne ustne zahvale. Ali bi ne bilo zato prav, da bi se splošno uvedel tudi nekak praznik cerkvenih pevcev? En dan v letu naj bi bil posvečen tudi njim, ki nam poveličujejo in razveseljujejo praznike celega leta. Ta dan naj bi jih župnije svojim močem primerno razveselile in jim dale poguma za nadaljnje delo. Prepričani smo, da je želja dovolj skromna in v primeri z njihovim trudom nikakor ne zahtevamo preveč.
S tem bi zaključili tudi poglavje s predlogi nadzornikov organistov. Niso izčrpni, ker je njihov namen predvsem ta, da podajo nekaj glavnih misli, okrog katerih naj bi se razvila še nova, temeljitejša razmotrivanja. K temu so povabljeni vsi, ki se zanimajo za cerkveno glasbo in imajo še boljši vpogled v posamezne zadeve in jim bodo prišli na misel še primernejši in lažje izvedljivi predlogi. V zvezi z novim slovenskim obred-nikom, ki ga bo najbrž že v kratkem odobrila sv. Stolica, nameravamo namreč izdelati za našo škofijo tudi nov pravilnik o cerkveni glasbi. Njegov namen in pomen smo na kratko označili že v 3.—4. številki letošnjega »Cerkvenega Glasbenika«, ko smo govorili o cerkvenem ljudskem petju. Danes njegovo potrebo ponovno poudarjamo, ker ga smatramo za temeljni kamen, na katerega bomo v bodoče gradili svojo stavbo. Ako naj bo svoji nalogi kos, mora biti predvsem trden, to je, izvirati mora iz naših dejanskih potreb pa tudi zmožnosti, da ne bo stal samo na papirju, ampak se bo tudi v resnici izvajal. Tak pa more postati le z našim vsestranskim in skupnim sodelovanjem. Zato vzemimo stvar resno in brez oklevanja. Ne držimo križem rok, kadar gre za našo stvar, in ne tarnajmo samo nad slabimi časi. S tem se ne bo še nič izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Napredek ni odvisen samo od spremenljivih zunanjih okoliščin, ampak v prvi vrsti od naše volje in vztrajnosti. Tudi zgodovina in izkušnja nam pričata, da so se posamezniki, kakor tudi celi narodi mnogokrat ravno v najtežjih dobah in v borbi za obstanek najbolj dvignili in dosegli najlepše uspehe. Zato pa bi bil naravnost čudež, da bi mi ničesar ne dosegli, posebno, ako bomo poleg upoštevanja zdravih načel delali še v zaupanju na božjo pomoč, ki pri našem delu tudi ne more izostati.
Dr. Jos. Manluani:
Zgodovina cerkvene glasbe.
(Dalje.)
To vrsto zaključujejo Angel Predieri (1653—1731), Iri je bil drugi učitelj Martin i jev, Ivan Albert Histori (1692—1738), ki je zložil za cerkev 15 maš, 3 rekvieme in mnogo motet, vise v slogu svoje dobe, in končno Ivan K r s t. M a r t i n i (1706—1784), miinofit, ki je veljal niuzikalnemu svetu svoje dobe kot proročisče v glasbenih zadevah; za cerkev je zložil 9 maš za 2—8 glasov in orgle, 3 rekvieme 4—8 glasne z .orglami, imairijanske antifone za zbor, orgle in 2 violini, nad 300 cerkvenih spevov (psalmov, ihimnov, gradualijev, responzorijev, Te Deum in dr. v.), litanije in 18 orgelskih
sonat. — Neprimerno več pa je njegovih teoretičnih spisov in skladb za. svetno rabo. Njegove cerkvene skladbe so liturgično vse porabne, a imuzikalično ne posebno globoke. — Vsekako je bil najsvetlejši zvezdni utrinek gornje-i.talijanskih šol, posebno z oziram ma njegovo čudovito visoko in splošno naobrazbo, to pa na teoretičnem in tehničnem poprišču.
Seveda so gojila tudi ostala mesta gornje Italije glasbo, kakor n. pr. Bergamo, Brescia, Ferrara, Florenca, Genova, Mantova, Milan, Padova, Pistoia, Verona, Vinceriza in še druga — a te vodilne vloge, kakor smo jo ugotovili pri gori imenovanih mestih, nimajo.
Posebno važno vlogo imajo pa v zgodovini glasbe Benetke. To mesto je bilo v stiku in trgovskih zvezah z vsem svetom, zapadnim in iztočnim. Razen drugih kulturnih panog je gojilo tudi od pamtiveka glasbo. A v 16. stoletju je zarisalo na podstavu razvite nizozemske tehnike posebno smer, jo neprestano izpopolnjevalo in dalje z modernim okusom spravljalo v sklad. Tu nahajamo blagoglasno polnozvočje v večzbornih kompozicijah, smelejše nadomeščanje diatonike s prostejšo tonaliteto in celo s hromatiko; tu zastavi tudi razvoj samostojne instrumentalne glasbe in tudi monodija (samospev) izvrši prve korake. Vodilni umetniki te šole so nastopni:
Adrian W i 11 a e r t (izg. Vilart), rojen Nizozemec (ok. 1485 do 1562). Učitelja v glasbi sta mu bila Ivan Mouton (Muton) in Josse de Pres. L. 1527 je postal kapelnik pri stolnici sv. Marka v Benetkah. Tam je uvedel »deljene zbore«15 na svojem koru in je to tehnično sredstvo dovedel do viška. Odrvenele kadence (klavzule) je začel odpravljati in rabiti hromatiko v večji meri, posebno v madrigalih. — Za cerkev je zložil 5 štiriglasnih maš, dve knjigi štiriglasnih, eno knjigo petglasnih, eno knjigo šestglasnih in dve knjigi štiri- do sedemglasnih motet; potem vrsto štiriglasnih himnov, štiriglasne večernične psalme in komplet. Za orgle: fantazije, ricercari (izg. ričerkari) in contrapunti.
Njegov naslednik v službi je bil Ciprian de Rore (1516 do 1565). Rojen Nizozemec, učenec Willaertov. Bil je kapelnik v Ferrari, Antwerpenu, Parmi, pri sv. Marku v Benetkah in končno spet v Parmi. De Rore je eden najsmelejših, pa tudi najuplivnejših novotarjev svoje dobe, posebno v madrigalu in hromatiki. Za' cerkev je napisal eno knjigo štiri-do šestglasnih maš, štiri peteroglasne maše (v rokopisu), eno knjigo štiriglasnih psalmov, mnogo motet in en pasion po sv. Janezu.
Trajnega pomena je — ne le za benečansko glasbo, ampak za mu-žično umetnost sploh — Jožef Z ar lin o (izg. Carlino; 1517—1590). Bil je redovnik-frančiškan. Glasbe se je učil pri Willaertu; 1. 1565 je sledil svojemu součencu De Roreju kot kapelnik pri cerkvi sv. Marka v Benetkah. — Bil je dolgo nedosežen teoretik, ki je prvi jasno izrekel, da je bistvo harmonije v dvojnosti durovega in molovega akorda. Poleg svojih teoretičnih študij je bil pa tudi plod ovit skladatelj; a njegove kompozicije, ki so bile večinoma ohranjene kot rokopisi v arhivu stolnice pri sv. Marku, so žal izginile brez sledu. Kar se je ohranilo, so le ostanki
15 Prim. C. Gl., 1932, str. 44, opomba 14.
bogate zaloge. Ti so: ena maša (rokopis); ena knjiga petglasnih motet, 20 številk (tiskanih 1549); ena knjiga šestglasnih motet, 21 številk (tiskanih 1566); tri lekcije mrliškega opravila (tiskane 1563); dve peteroglasni mo-teti (tiskani pri Torchiju); 20 cerkvenih spevov v rokopisih, a 9 po raznih zbornikih. Vkupe imamo torej še vendar 76 kompozicij, ki pač ne nudijo vpogleda v bogato delo Zarlinovo, pač pa dopuščajo sodbo o kakovosti njegove umetnosti. Razen cerkvenih skladb imamo od njega tudi 7 madrigalov in za orgle'12 ricercari. — Njegovo nevenljivo slavo pa oznanu-jejo njegova teoretična dela, s katerimi je prehitel tri stoletja.
Baltazar D o n a t o (ok. 1525—1603) je sledil Zarlinu v služb; stolnega kapelnika v Benetkah. Bil je (že 1550) pevec v stolnici, potem učitelj dečkov-pevcev in ravnatelj »malega zbora«. Po Zarlinovi smrti j? postal njegov naslednik in je vodil sloviti zbor pri sv. Marku do svoje smrti. Sprva je bil zelo plodovit skladatelj, pozneje pa je njegova tvorna sila popustila. Za cerkev ni zapustil mnogo skladb, vkolikor smo poučeni, a vse izvrstne; poznamo pa eno mašo (rokopis), eno knjigo pet- do šest- in osemglasnih motet, tiskanih 1597 (44 številk) in 31 cerkvenih spevov, ki so raztreseni po raznih zbornikih.
Janez Croce (izg. Kroče, ok. 1557—1609) je bil Donatov naslednik na koru sv. Marka. Učenec Zarlinov, pevec pri sv. Marku, duhovnik in 1603 kapelnik. Zelo plodovit in mnogostransk skladatelj. Za cerkev je zložil 11 maš pet- do osemglasnih, 64 motet tri- do osemglasnih; 8 Magni-ficat šestglasnih, dalje štiriglasne lamentacije in improperiie, sedem šestglasnih spokornih psalmov, vse psalme za terco in za večernice, vse osmero-glasne, prav tako tudi komplet. To vse je tiskano. Razen tega v rokopisih devet maš, pet- do šestnajstglasnih, 80 motet dvo- do osemglasnih, psalmi itd. — Razen tega je skladal tudi za svetno rabo madrigale, kanconele in podobne glasbotvore.
Vzgleden je frančiškan Konštancij Porta, ki ga moramo šteti med člane benečanske šole, dasi je rojen v Cremoni (Kremoni; ok. 1530 do 1601), a se je učil pri Willaertu v Benetkah. Za cerkev je zložil 21 maš za 4—6 glasov, introite, petglasne, nad 156 motet za 4—8 glasov, himn^ za vse leto, štiriglasne, lavretanske litanije, sedem- do osemglasne, večer-nične psalme, osemglasne, Salve regina, šestglasne. — Poleg tega tudi štiri knjige madrigalov za 4—5 glasov. Porta je bil cerkven kapelnik v raznih mestih: Osimo, Padova, Ravenna, Loreto in končno spet v Padovi, kjer je tudi preminul. Važen je tudi zato, ker je vzgojil več slovitih glasbenikov,-njegovi učenci so bili Ludvik V i a d a n a , Tomo G r a t i a n i (izg. Gra-ciani), Ludvik B a 1 b i — ti so bili vsi frančiškani — in še drugih več. Porta je bil tudi učen teoretik in je spisal delo o kontrapunktu, ki pa ni bilo tiskano.
Med najuplivnejše mojstre te šole in te dobe spada Andrej Gabri e 1 i (ok. 1510—1586). Rojen Benečan, učenec Willaertov, pevec na koru pri sv. Marku, potem drugi organist. V harmoniji je zelo napreden, se ne drži ozkosrčno stare diatonike, ampak se poslužuje dokaj izdatno
tudi hromatičnih prostosti; tako postaja njegova glasba zanimivejša in pestrejša, kakor je je bila navajena njegova doba. Kot skladatelj se je udejstvoval v vseh panogah one dobe; za cerkev je zapustil nastopne tiskane kompozicije: štiri šesteroglasne maše (1572), 37 štiriglasnih motet in cerkvenih spevov (1565), 29 drugih štiriglasnih popevk za cerkev (1576), Svete speve za 6—16 glasov (1578), spokorne psalme, šesteroglasne (1583) in kompozicije za orgle (Canzoni alla francese) 1571 in 1605. — Ostale skladbe so madrigali in podobni spevi za svetno rabo; tudi tri- do šestglasne dramatične zbore za žaloigro »Samovladar Oidipus« je zložil (1588).
Še naprednejši kakor Andrej je njegov nečak Janez Gabrieli (1557—1612), rojen Benečan, učenec svojega strica, od 1. 1585 dalje prvi organist pri sv. Marku. Kakor njegov stric stremi tudi Janez po polno-zvočju, ki je tudi doseže v izredni meri; spevi na 3 ali štiri četveroglasne zbore so pri njem že navadni — poleg drugih seveda. Tudi v kontrapunktu izrablja dani motiv v raznih kombinacijah. Vendar se pa pridružuje tudi, posebno od 1. 1600 dalje, novim načelom, t. j. homofoniji16 in monodiji17; to je uporabljal tudi pri cerkvenih skladbah, n. pr. pri maši, ki jo je zložil ok. 1600. — Za cerkev je zložil: Svete speve, šest- do šestnajstglasne, tiskane 1597; zbirka ima kot dodatek še 16 skladb za orgle; — Svete speve, tiskane 1615; obsegajo 32 številk za 6—19 glasov; 79 motet, zloženih za 6—18 glasov, raztresenih po starih rokopisih raznih knjižnic in arhivov; tri Miserere mei Deus, za 3—8 glasov, pet Magniiicat za 8—20 glasov; kancone in sonate za orgle, tiskane 1615, zložene za 3—22 glasov, šest fug, več ricercari itd. Končno štiri maše, eno za 12, dve za 8 glasov, a eno monodično; pri poslednji se glasi >Kyrie« tako:
I. Gabrieli, maša, komp. ok. 1600.
Ky - ri - e e - lei	- son, Ky-ri-e Ky-ri-e e-le-i-son, e-le-i
tt_-r ^-r
I--- I II	I I
t afc -fz^====*======2===i
\ ---£---©— —»—» —O--S------------P---3
I ~—1 II	f s	f
1B H o m o f o n s k e so skladbe, v katerih stopa e n glas v ospredje kot napev, doeim imajo ostali glasovi bolj (podrejeno važnost in vrše nalogo harmoničnega spremljevanja.
17 Monodiija je samospev, dodeljen navadno človeškemu glasu, a spremljajo ga glasbila.
Pogosto se poslužuje J. Gabrieli tudi že orkestra, pa ne po stari šegi, da bi predstavljal pevske glasove, prenesene na glasbila, ampak zbor glasbil vrši svojo samostojno nalogo: da podčrtava, dviga in obigrava vokalni zbor. Komponist se ozira pri tem na obseg in na zvoko-barvenost posameznih instrumentov. Tako je izvedel odločen korak do individualne prostosti v glasbi. To se je pripravljalo že dolgo, a tako boječe in neodločno, da je bilo treba močne osebnosti, ki naj oprosti glasbo takih spon — in to je bil Janez Gabrieli: položil je temelj za nadaljnji razvoj v tem pravcu.
Na pol Benečan je bil Janez Matej Asola, rojen v Veroni (ok. 1540—1609). Bil je duhovnik in deloval kot kapelnik v Treviso, pozneje v Vicenzi (izg. Vičenci) in se je kmalu po 1. 1581 preselil v Benetke, kjer je tudi umrl. Pomen njegov je v njegovih številnih kompozicijah; za cerkev je zložil 60 maš, to pa za 3—8 glasov, štiri rekvieme, introite (štiriglasne) za vse leto, motete, himne, dele brevirskega oficija, posebno psalme, kompletorij, laudes, vespere, lamentacije, pasijone in popolna opravila za mrtve. Sklada pa za 2—8 glasov; samo v izdaji psalmov za večernice ima eno dvanajstglasno skladbo. Za svetno rabo ima le tri knjige madrigalov (to pa dvo-, tro- in šestglasnih, vkup 80 spevov).
Razen teh zastopnikov benečanske šole imamo seve še mnogo drugih, ki pa niso posegali tako globoko v razvoj te smeri, dasi so bili dobri glasbeniki in vsega spoštovanja vredni skladatelji.
Koliko vpliva je imela benečanska šola, je videti najbolj iz dejstva, da se je opiralo na njo dokaj slovitih glasbenikov drugih šol, bodi neposredno, bodi posredno in jih je treba omeniti na tem mestu. Najprej Italijani, kakor H o racij Vecchi (izg. Veki) iz Modene (ok. 1550 do 1605). Bil je duhovnik, kanonik in slednjič dvorni kapelnik. Razen svetnih stvari je zapustil kot mojsterska dela za cerkev: sedem maš (šest-do osemglasnih), mnogo motet (štiri- do desetglasnih), lamentacije (štiriglasne) in himne (štiriglasne). — Orfej Vecchi iz Milana (1540 do nekako 1603); ta se je pečal pretežno s cerkveno glasbo in zapustil tri knjige petglasnih maš, 1 zbirko osemglasnih maš, štiri- in šestglasne
motete, šestglasne spokorne psalme, potem večernične psalme, Magnificat, .antifone in dr. v. — Tekmec tema je bil Marko Anton I n-g e g n i e r i (izg. Indženieri) iz Verone (ok. 1545—1592), stolni kapelnik v Cremoni (izg. Kremoni). Bil je potomec benečanske obitelji; učitelj mu je bil Vincenc Ruffo. Za cerkev je zložil eno knjigo maš (za 5—8 glasov), eno knjigo peteroglasnih maš, eno knjigo štiriglasnih svetih spevov, eno knjigo petglasnih, eno knjigo šestglasnih spevov (med temi eden za 12 glasov) in eno knjigo sedem- do šestnajstglasnih motet; dalje lamentacije in responzorije za veliki teden, vse štiriglasne, končno dve knjigi štiriglasnih himnov in večernične psalme, zložene za osem glasov. Za svojo dobo je bil Ingegnieri smel harmonik, dasi ne vsiljiv in je s tem zelo vplival na sodobnike. Njegov učenec je bil sloviti Klavdij Monteverdi. — Odličen in važen mojster za prehodno dobo med vokalno polifonijo in koncertantnim slogom je bil Leon Leoni iz Vicenze (ok. 1560 do ok. 1616), ki ga pogosto krivično podcenjujejo. Za cerkev je zložil eno knjigo šestglasnih in drugo osemglasnih motet (1603, 1608), dve knjigi dvo- do štiriglasnih in dve knjigi eno- do tro-glasnih motet, oboje z b. e.; dalje zbirko spevov pod naslovom Aurea corona (= Zlat venec), za deset glasov: štiriglasni zbor in šest glasbil (1615); tudi vse psalme za večje praznike (pod naslovom: »Omnis psalmodia solemnitatum«), zložene za osem živih glasov (1613). Razen tega eno knjigo petglasnih duhovnih madrigalov.
Vpliv benečanske šole je segal tudi daleč preko italijanskih meja: tudi Nemci in Nizozemci so hodili v Benetke, da se izpopolnijo v glasbeni umetnosti, to so bili cerkveni in operni komponisti. Najvažnejši izmed nemških cerkvenih skladateljev, ki so se izpopolnili v Benetkah, so nastopni. Blaž A mm on (ali Amon) s Tirolskega (?—1590). Sprva pevec v zboru nadvojvode Ferdinanda (diskantist), nato več časa v Benetkah, najbrž na stroške Ferdinanda, in je stopil pozneje v frančiškanski red; umrl je na Dunaju. Iz dobe njegovega življenja imamo od njega knjigo petglasnih introitov, ki jih je dal na svetlo 1. 1582 na Dunaju; eno knjigo štiriglasnih maš, 1588; po smrti je prišlo na svetlo: zbirka štiriglasnih maš (Patrocinium musices) 1591; ena knjiga štiri- do šestglasnih motet, 1590; ena knjiga izbranih štiri- do šestglasnih motet, 1593; ena knjiga štiriglasnih nedeljskih introitov, 1601; posamezne kompozicije so raztresene tudi po raznih zbornikih. — Ammonov sodobnik Gregor A i c h in g e r (izg. Aihinger) iz Regensburga (1564—1628) je študiral v Ingolstadtu, je postal organist v Augsburgu pri Sv. Urhu in sv. Afri, potem pri Jakobu Fuggerju, se je dal posvetiti v duhovnika in je bival v letih 1584—1587 v Italiji, to pa v Benetkah pri Jan. Gabrieliju in potem še v Rimu. Vrnivši se v Augsburg je bil stolni vikar in naposled kanonik. Aichinger je bil morebiti najbolj poučen in izvežban glasbenik južne Nemčije v svoji dobi. Njegova glasba je svečana, iz r a z i t a in blagoglasna; držal se je pa dolgo načel stare polifonije; do monodije ni prodrl, & se ji je vedno bolj bližal. Za cerkev imamo dve knjigi maš štiri- in
šestglasnih, in 21 obsežnih zbirk motet in spevov, psalmov, antifon, Magnificat, popolnih oficijev, Marijinih spevov, obhajilnih — skratka, cerkveno glasbo za vse prilike, to pa kompozicije za 2—12 glasov. — Istotam — pri Jan. Gabrieliju — se je dolikal v kompoziciji tudi Janez Leon Hasšler iz Niirnberga (1564—1612). Šel je v Italijo istodobno, kakor Aichinger, tam je prilagodil svoje nemško čuvstvovanje italijanskemu, a vendar tako, da ga ni zatajil. Odlikoval se je kot organist in skladatelj, nemških pesmi, vendar je zložil tudi več spevov za katoliško bogoslužje, kakor »Svete, speve« (t. «j. motete) za 4—8 in več glasov (1591); maše za 4—8 glasov (1599) in »Svete popevke« (= motete) za 5—12 glasov; ostale cerkvene pesmi v nemškem jeziku so namenjene protestantskemu bogoslužju. Njegove kompozicije za orgle so ohranjene samo v rokopisih, a čakajo skorajšnjega obelodanjenja v »Spomenikih nemške glasbene umetnosti« na Bavarskem. Kar je Hassler zložil za katoliško liturgijo, je vse veličastno, izrazito, globoko pobožno in čudovito blagoglasno. — Kakor Hassler sta tudi Jakob Meiland (Mailand), Lužicam (1542—1577) in Lenart Lechner (ok. 1550—1606), Tirolec; vendar daleko zaostajata za Hasslerjem.
Z Nizozemskega je prišel Jan Sweelinck (= Svelink), sin organista Petra Sweelincka (1562—1621), v Benetke in je tam postal Zarlinov učenec. Skladal je za orgle fuge, ki se grade na eno zasnovo, kateri se pridruži polagoma več protizasnov. Zložil je tudi za katoliško cerkev speve (motete) za pet glasov z b. c., tiskane kot »Cantiones sacrae« 1619. — Odgojil je mnogo organistov, a nobeden izmed njih mu ni mogel slediti; šele Fr. Ant. Buonporti (1660—1741) ga je dosegel, a J. S. Bach je obliko fuge privedel do viška.
Stanko Premrl:	j Ignadj Hjadnik
(Konec.)
III. Vrednost Hladnikovih skladb.
Po dosedanjih izvajanjih o Hladniku mi preostaja izpregovoriti še o< vrednosti njegovih skladb. Pregledati hočemo predvsem, kaj pravijo v tem oziru razni Jlladnik o vi ocenjevalci.
Glavno besedo o Hladnikovih skladbah je imel dolgo časa pokojni Anton F o e r s t e r kot urednik prilog »Cerkvenega Glasbenika« in naš prvi mojster na cerkven »glasbenem polju.
Hladnikove štiri Marijine antifone (op. 1) Foerster hvali. Poudarja dober okus pri izbiri cerkvenih motivov, moti ga nekaj trdot. — Skladbe so res lepe in plemenito cerkvene, »trdote« pa so nekateri prosti zadržki in prehodi, ki jih strogi cecilianizem takrat še ni uporabljal. Pri oceni Mis sa e pro defunctis (op. 2) Foerster Hladniku svetuje, naj prej dobro pregleda, kar izda. To mu je tudi pozneje še večkrat priporočal. K Te D e u m u (op. 3) pravi Foerster, da harmonizacija ni vedno primerna in pravilna, a vendar delo v celoti hvali ter priporoča kot v cerkvenem duhu zloženo. Štiri Velikonočne (op. 4) Foerster odklanja, češ, da so preveč posvetne bodisi po melodiji, bodisi po harmoniji. Jaz bi tega ne trdil, ker te pesmi so le bolj živahne-
recimo naravnost — bolj slo ven sike; sličijo nekako C veko vi »Skalovje groba« in Riharjevim. — Pri latinski maši v čast sv. Trojici (op. 5) Foerster hvali Hladnikovo spretnost v obvladanju oblike, treznost v modulo-vanju in cerkven slog. Nekaj kratov rabljeni kvartsekstakordi, ki jih Foerster Hladniku očita kot neumestne, kot napake, so po današnjem bolj prostem na-ziranju pravilni, melodijo v basu še 'požive. Tri božične (op. 6) Foerster oceni kot bolj v prostem slogu zložene. Latinske speve za praznik sv. R e š n j e g a Telesa (op. 7) Foerster hvali kot s pazljivo -marljivostjo zložene in v cerkvenem duhu. Le zadnji, dodejani Tantum ergo odklanja. Te skladbe so res izvrstne. S 1 a v n o s t n o h :i m n o v čast sv. Očetu Leonu XIII. (op. 8) Foerster imenuje ugodno skladbo, zloženo za veliki zbor in za. spretnega organista. Pri Missa »L a e t e n t u r coel i« (op. 9) Foerster hvali polifonijo, ki je zanimiva in ne pretežka, živahna in efektna. Op. 10 — 5 Tantum ergo, o masnih, 10 Marijinih in 2 Te De um a — Foerster odklanja. To delo ga je osupnilo. »G. Hladnik hodi po svojem potu, misleč prikupiti se ljudskemu okusu.«1 Foerster graja 13 vzporednih terc, non-akorde itd. S to Foersterjevo oceno, oziroma odklonitvijo dela, se ne strinjam. Kakor že pri gori omenjenemu op. 4. je Hladnik tudi v tem delu po večini le živahen, nekaj skladb je kontrapunktičnih, vse pa so dobre, oziroma prav dobre in brez nadaljnjega sprejemljive.
Dve fugi (op. 12) Foerster hvali in je ž njima jako zadovoljen; graja le nekatere pogreške, ki bi se v strogem stavku ne smeli dogajati, in pa nekoliko šibko modulaoijo proti koncu skladbe. To napako. je Hladnik večkrat tudi drugod zagrešil. Več Hladnikovih skladb, med-njimi Requiem (op. 13), je Foerster sprejel v »C. Gl.« in bil ž njimi brezdvomno zadovoljen. 15 obhajili ni hi (op. 14) Foersterju splošno ugaja, le Inekaj posameznih postopov mu ni všeč. Pri oceni 20 Marijinih (op. 15) je Foerster obžaloval, da jih ne more bolj pohvaliti, češ, da so različne vrednosti, dasi splošno dostojne. Potrebovale bi še več pile. — Meni se ta zbirka zdi kot ena izmed Hladnikovih posebno značilnih in pomembnih. Razen št. 20., ki je modulacijsko šibka, zaslužijo ostale veliko hvalo. V tej zbirki se nahajajo danes tolikanj cenjene in splošno priljubljene pesmi: »Marija, skoz življenje«, »O Marija, moje želje«, »Bodi nam pozdravljena«, »Vsi zbori zadonite«, »Tebe, Marija, hvalimo« in druge, zložene v jafco melodičnem in iskreno občutenem ljudskem slogu. — Latinsko mašo v čast sv. Petru in Pavlu (op. 16) Foerster s pohvalo priporoča. Hvali gladko izpeljavo, prijeten kontrapunkt, nedostatkov omenja malo. Končno želi, da bi jse naši cerkveni kori bolj ozirali na dela domačih skladateljev, jih podpirali ter spodbujali k drugim delom. Jako umestno Foersterjevo besedo podpisujem z obema rokama. Čas bi res že skoraj bil, da bi znali bolj ceniti našo slovensko glasbo, zraslo na domači grudi.
Pet Tantum ergo in pet masnih (op. 17) Foerster deloma hvali (prve), druge manj ceni. Omenja nekaj slabih modulacij in preveč rabljen poskočen ritem. Mašne so res slabejše, tudi glede melodične iznajdljivosti. — Štiri božične (op. 18) Foerster ocenjuje kot v prostem slogu narodnih (tudi nemških) pesmi zložene. Po večini so res zelo blagoglasne, božično razpoloženje budeče skladbe. — Z Missa s s. R o s a r i i (op. 19) Foerster ni popolnoma zadovoljen, a jo označuje kot melodično lahko. Maša je res kar moč preprosta, primerna za podeželske zbore. Doživela je še tri ponatise. — Pri oceni 23 ce r k veni h napevov za moški zbor (op. 21) očita Foerster Hladniku večkratno slabo modulacijo in druge pogreške. Potem pravi: »Rajse seižemo po skladbah istega skladatelja, v katerih ima priliko tematično razvijati fantazijo; ondi je na svojem mestu, ker se ravna po strogih pravilih. Pri malih
1 C. GL, 1888, str. 72.
skladbah pa pogrešamo večkrat primerne oblike in pravega duha.«2 — Regina coeli v op. 22. (skupaj z velikonočnimi in Te Deumom) Foerster hvali kot zelo dobro in efektno. Pesmi mu niso tako všeč. Te Deum pa preveč razkosan. — 17 Marijinih (op. 25) označuje Foerster kot precej dobre; fantazija živa, oblika povsod spretna. Pri oceni drugega natisa pravi, da je ta opus eden najboljših. V tej zbirki se nahaja krasna »Večerni zvon« (v As-duru).
Latinsko mašo v čast sv. Družini (op. 28) Foerster »iz srcac zelo pohvali. — Pri oceni treh božičnih in štirih o f e t to r i j e v (op. 29) hvali zlasti ofertorije. — Fantazijo za orgle (op. 33) označuje kot veličastno in spretno zloženo skladbo. — Missa »olemnis (op. 38) priporoča kot delo, ki se popolnoma strinja z načeli cerkvene glasbe in priča o marljivosti moža, katerega spretno pero nam je podalo že mnogo dokazov praktične izobrazbe posebej v cerkveni glasbi.3 Enako priporoča Foerster op. 39 »O s a c r u im c o n v i v i u ni«, zbirko 36 obhajilnih pesmi. »V zbirki veje povsod dostojni cerkveni duh, tudi je harmonična oprava trezna in gladka.«* V tej zbirki se nahajajo tri ponarodele: »Usmiljeni Jezus«, »Presveto Srce« in »Nebeški duhovi«. — Pri 15 Marijinih Foerster obžaluje, da skladatelj 45. opusa ni pazil več na čisto harmonijo in na okusno in spretno izpeljavo posameznih stavkov. Nekatere pesmi Foerster pravilno označuje kot »landlerje« in »jodlerje«. — Te D e u m (op. 47) imenuje Foerster zanimiv, »R e g i n a coeli« (op. 49) zelo dobro in efektno, R e q u i e m (op. 52) dostojno skladbo, vredno, da si jo cerkveni zbori naroče. — Je res zelo lep, značilen, krepak Re-quiem. — Pri op. 54. — 10 postnih — želi Foerster več intimnega postnega značaja. V to zbirko je Hladnik sprejel tudi štiri postne naših starejših skladateljev: eno Cvekovo, eno Riharjevo, eno Vavknovo in eno Levičnikovo. O Vavkriovi »Kraljevo znam'nje« pravi Foerster, da »ploh ni cerkvena, kaj šele postna. Toda tu se je pošteno zmotil. Zakaj ta pesem je danes ena prvih našemu ljudskemu petju namenjenih pesmi s prekrasnim refrenom: »O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ« itd.
Ko je izšel 1. 1908 Hladnikov »Ecce sacerdos« (op. 37) v drugi izdaji, je Foerster zapisal: »Naš list je svojedobno prvo izdajo pohvalno omenjal.« To je bila zadnja Foersterjeva v »C. Gl.« izrečena beseda o Hladnikovih skladbah. Le malo Hladnikovih del je Foerster odklonil, in še te ne ravno vse po pravici, večino pa jih je pohvalil in izvzemši nekaj pogreškov kot dobre in uporabne priporočal. Priznal je Hladniku nadarjenost, marljivost, spretnost in po večini za cerkev primeren slog.
Nadaljnje Hladnikove cerkvene skladbe sva v »C. Gl.« ocenjevala z dr. Ki m ovce m. Dr. Kimovčeva ocena Slavnostne himne s-v. Očetu P i j u X. je spričo raznih očitanih pogreškov preostra in ne povsem opravičena. Foerster je to himno, v prvi izdaji poklonjeno Leonu XIII., ocenil kot ugodno, učinkovito, ki rabi spretnega organista. Podpisani sem jo ponovno pregledal in preigral in jo smatram kljub njeni harmonični in melodični preprostosti kot sprejemljivo in dobro uporabno. Orgelsko spremljanje je poliodno, to se pravi: različno glasno. Konec posebno slovesen.
Petero prošenjih M a|ri|j in i h ob vojnem času (op. 65), 97. p s a 1 m (op. 66), Zdrava Marija (op. 69), Te Deum (op. 71) in pet fugiranih slavnostnih iger za orgle (op. 61) sem ocenil podpisani kot skladbe boljše vrste. V delu »Tri Marijine kantatec (op. 73) dr. Kimovec pripozna Hladniku napredek zlasti po harmonični plati in pohvali posamezne odstavke, v celoti pa z delom ni zadovoljen. Ko je pa
2	C. Gl., 1894, str. 96.
3	C. Gl., 1900, str. 72.
4	O. Gl., 1901, str. 40.
slišal letos ob koncu aprila pri cerkvenem koncertu visokošolk v stolnici tretjo izmed teh kan tat — ki sem ji jaz na enem mestu spremljanje nekoliko izpopolni 1 — je bil za skladbo kar navdušen. Z malimi popravki bi na ta način pridobile še mnoge druge Hladnikove skladbe. Meni se to Hladnikovo delo zdi zelo zanimivo; je v izrazu plemenito, v izdelavi močno kontrapunktično, samo v mo-dulaoiji parkrat šibkejše.
O Hladnikovi latinski maši v čast p r e s v. T r o J le i je pisal v »C. Gl.« 1889 (2. štev.) Josip L a v t i ž a r v posebnem članku. Je ne hvali, pa tudi ne graja. Pripozna j<i v večjih potezah napredek. Priporoča za v bodoče več enotnosti in manj kvartsekstakordov. Vendar so kvartsekstakordi — kakor sem že omenil pri Foersterjevi oceni — grajani brez pravega vzroka. Hladnik jih rabi kot obrni t ve trizvoka, potem menjalno, prehajalno in kot zadržke; potemtakem čisto pravilno in v redu.5 Zanimivost harmonij in pravilnost v postopanju glasov, je tej maši pripoznal Danilo Fajgelj, ki je z »Zvonu« hvalil tudi mašo »Laetentur coeli« in Dve fugi ter bil spričo teh zadnjih dveh del začuden nad toliko dovršenostjo v kontrapunktičnem oziru."
Še lepšo pohvalo daje Hladniku Emil Hochreiter, ki je v »Novih Akordih« 1913 <1., 2. zv.) pisal o takratni slovenski cerkveni glasbi. Poročal in ocenjeval je Foersterjeve, Sattnerjeve, Gerbičeve, Kimovčeve, moje in Hladnikove skladbe. 0 Hladnikovih petih f u g i r a n i h slavnostnih igrah za orgle (založil Ant. Bolim & Sohn, Augsburg u. Wien) pravi: »Zadnje delo, ki ga omenja moje skromno pero, so Hladnikove fuge ; ne morem si kaj — p-iece de resistance; relativno najimenitnejše delo izmed vseh ocenjenih. Oe bi se le bujnejša fantazija smehljala iz teh komadov! Ali dospe »gospod Nace« — kakor ga zavejo včasi v dolenjski metropoli — še kedaj do od nas zaželenega cilja ? Ali se bo še dvignil do skladatelja z modernejšim naziranjem, z globokejšim čuvstvom, z bujne j so fantazijo? Upamo, da bo še napredoval. Toda poglejmo ;si le skladbe! V stavbeno-tehničnem oziru so mojstrske; to je polifonija po vseh pravilih Richterjevih, Bellermannovih. In tudi lepa je ta polifonija, fuge imajo kri in meso, in ne ugajajo samo očem, ampak tudi ušesom. Zakaj ne pozna gospod »Nace« v prvih treh fugah razen tonike, dominante in subdominante nobenih drugih harmonij? Zakaj tako malo kromatike in modu-lacije? Ali živimo v dvajsetem ali sedemnajstem stoletju?« Potem Hochreiter fuge analizira. Imenuje jih »dovršeno, temeljito, mojstrsko delo. Fuge kažejo, da ima Hladnik muizikalno teorijo fuge in kontrapunkta v malem prstu.«
Enako pohvalo daje ravno omenjenemu delu tudi znani nemški skladatelj Peter Gri e.s b a c h e r.
Tudi o Hladnikovem 97. p s a l m u se je Hochreiter prav laskavo izrazil. V oceni, ki se nahaja med Hladnikovo glasbeno zapuščino, namenjeno najbrž za kak list, berem sledeče: »Tudi to najnovejše večje delo zasluži, ne le da se Slovencem objavi, temveč tudi, da se o slovesnih prilikah na večjih karih izvaja. Tudi v koncertni dvorani bi naredilo velik vtis.« Zbore imenuje Hochreiter izrazite, ne težavne, mestoma grandiozne. »Seveda novejšega sloga iščemo zaman. Toda to nič ne de, saj Slovencem ugaja hkrati še vedno starejša glasba bolj ko
5	V svojem tretjem rokopisu je Hladnik k omenjeni maši pripisal tudi ocene Foersterja, Fajglja in Lavtižarja. G-lede očitanih mu kvartsekstakordov pravi: »Zaradi ,'/«akordov so me vsi trije karali, da sem preveč predrzen z njimi, pa moj okus in moje prepričanje s tem nieo omajali. "/» akord je najlepši poleg zmanjšanega septakorda in sekstakorda. Le globoko mišljenje in lepa diatonična harmonizacija je najlepša. Če mi Bog da zdravje in zmožnosti, hočem vedno svoje načelo držati.«
6	Zadnji dve oceni citiram po Rakuševi knjigi »Slovensko petje v preteklih dobah«, stran 153.
modernejša. Orgelski part je precej samostojen, a 'težaven, kontrapunkt je lep. Slovenci imamo le malo enakih skladi), segajmo torej po tem lepem delu!«
Omembe vredno je tudi, kar je zapisal dr. Gojmir Krek, urednik »Novih Akordov«, o Hladniku, ko je ocenjeval njegovih Desetero moških zborov v narodnem tonu. Pravi," da je Hladnik ustvaril že mnogo 'boljšega, in da to delo ni popolnoma izpiljeno. Prizna mu pa »nežno, pietetno roko za obdelovanje narodnih motivov. Hladnik razpolaga tudi z onim mehkim, narodni pesmi lastnim čuvstvovanjem, ki ga kvalifikuje v sprednji vrsti za narodnega skladatelja. ... Ravno Hladnik bi bil ahog svojega zdravega, na-rodnonaivnega naziranja v prvi vrsti poklican, pridobivati večje mase za pravo narodno glasbo.«7 Nekateri Hladnikovi ocenjevalci, n. pr. P. H u g ol i n Satt-ner, ki tje v »C. Gl.« 1906 (1. štev.) ocenil njegovo mašo »Salve Regina«, so se izpodtikali nad Hladnik ovim narodnim tonom in narodnim duhom, češ, da je preveč fantovski; a ne vedno po pravici,8 ker v jedru in načelno mu moramo njegov narodni ton odobravati in pohvaliti, kakor je storil to dr. Gojmir Krek.
Na Hladnikov spominski večer v ljubljanskem Radiu 16. aprila 1932, ko je pevski zbor škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano pel Hladnikove cerkvene pesmi, prof. Matija Tome pa izvajal nekaj Hladnikovih orgelskih skladb, je dr. Anton Dolinar spregovoril o Hladniku kot organistu, pevovodju in skladatelju. Med drugim je dejal: »S polno pravico lahko rečemo: Če bi vseh njegovih 75 opusov9 ne eksistiralo, tudi če bi ne bilo njegovih večjih orgelskih del (n. pr. pet slavnostnih iger), Hladnikovo ime bo med Slovenci vedno živelo, dokler bodo živele njegove najlepše s polno pravico ponarodele cerkvene ljudske pesmi. Hladnik je znal prisluhniti ljudski struni in to tako oživotvoriti kot pri nas težko kdo do sedaj. Isti značaj pristnosti, domačnosti in ljudskosti nosijo njegove božične pesmi, ki so na siv. večer i. 1931 donele iz našega študija in bile tisočem Slovencev v tujini prava tolažba — kot poročajo došli spisi. Druga odlika, ki jo je treba zlasti o Hladnikovih orgelskih skladbah poudariti, je njegov kontrapunktični slog. Res so njegove fuge samo nakazane, neizpeljane, njegove linije po harmonijah brutalno10 uničene, toda usmerjenost je zdrava m prava in le obžalovati je, da ni šel njegov razvoj, v tej smeri naprej.«
Fran Ferjančie je ob 50 letnici Hladnikovega glasbenega delovanja zapisal v »G. Gl.« med drugim: »Hladnikove skladbe ne stoje vse na enaki višini. Mnoge so se mu res posrečile, nekatere pa so zlasti v modulacijskem oairu manjše vrednosti. Zanimivo je, da one skladbe, v katerih ni porabil Hladnik nobene modulacije, so se najbolj udomačile in prikupile, n. pr. »Usmiljeni Jezus«, »Marija, skoz življenje«, »Večerni zvon« in druge.« V nadaljnjem poudarja Ferjančie, da se Hladnik ni dosti zmenil za nasvete kritikov. Marsikatera skladba bi potrebovala le nekoliko pile, pa bi bila prav dobra.. Tako pa marsikateri manjka one uglajenosti, ki je znak vsestranske dovršenosti.
Dr. Božidar Sir o 1 a je zapisal o Hladniku v »Sv. Ceciliji« 1922 (6) v razpravi »Glazba i glazbenici kod Hrvata, Srba i Slovenaca«: »Skladao je vrlo »mnogo, osobito na polju cerkvene glaabe. Njegove skladbe nisu sve jednake vrijednosti, no mora se priznati, da se vrlo mnogo pjevale i pjevaju se i danas.«11
7	»Novi Akordi«, IX. letnik, 1900, 1. zv.
8	Ravno »Christe eleison« v omenjeni maši, ki naj bi po Sattnerjevem mnenju bil fantovski, je po mojem občutju prav nežen in plemenit.
9 Pa jih je še več, kakor smo videli.
10	Malo prehud izraz!
11	iKako priljubljene so bile nekatere Hladnikove skladbe, pričajo mnogi ponatisi. »Štiri božične« (1918) so bile petkrat natisnjene, »Missa ss. Rosarii« štirikrat, »Marijine* (op. 25) trikrat, op. 36 in op. 43 pa dvakrat itd.
Dr. Josip Mantuani je v razpravi ,»0 jugoslovanski glasbi« (Zbori, 1927, III., 5., 6. štev.) označil Hladnika kot skladatelja takole: »Na Kranjskem hodi Ignacij Hladnik v svojih umotvorih lastna pota, posebno v cerkveni glasbi, ki jo je obogatil z latinskimi in slovenskimi spevi. Zložil je pa tudi več komadov za orgle, ki jih tehnično suvereno obvladuje; vendar pa svetnega po-prišča nikakor ne zanemarja.. Tudi kot učitelj; ima velik krog učencev.«
Urednik hrvatske »Sv. Cecilije«, stolni kanonik in ravnatelj nadškofijske pisarne Janko Bar le je Hladnifcu posvetil isledeče besede: »Hladnik bio je vanredno glazbeno nadiaren te je živio u glazbi i samo za glazbu. Bio je izvrstan orguljaš, na daleko poznat. No još je više došao na glas sa svojim mnogobrojnim kompozicijama, fcoje su -se kao nekada Riharove neobično brzo proširile medju Slovencima i osvojile mnoge korove. Hladnik bio je neobično plodan, lako je komponirao i njegove mnogobrojne melodije zavolio je puk, kao da su potekle iz duše naroda. Svake je godine izdao po koju zbirku pjesama, najviše crkvenih — preko 70 opusa. Prigovaralo se je mnogim njegovim po-pjevkama, da su premalo crkvene, a u isto su vrijeme Rihara ponovno izdavali i danas se još pretiskavajo Riharove popijevke. I strugi sudac mora priznati, <la ima medju Hladnikovim kompozicijama mnogo odličnih stvari, fcoje če ga preživjeti i fcoje če mu sacuvati trajnu spomen u povijesti slovenske glazbe.«12
Prof. Marko Bajuk se ie v zadnji številki »Pevca«, 1932 (3.—6.), spomnil Hladnika s toplim članeičem. Obžaluje, da Hladnifcu prezaposlenost in pa razmere niso dale prilike, da ibi se bil mogel posvetiti globljemu študiju glasbene umetnosti, ki je imel zanjo toliko božjega daru, kakor malofcateri njegov vrstnik. »Zato je v njem vse, kar je pognalo, nekako samoniklo in velikokrat le bohotna bilka, čvrsto pognala — dobra invencija — premalo izoblikovana in dozorela. — — Ce bi bil dozoreval v današnjih razmerah, bi bil pokazal Nace gotovo svojo umetnost drugače, v drugi obliki in na širje. Nace spada pač v sredo naše glasbene generacije — samoukov, ki morda že izumirajo, ki pa imajo za naše ljudsko — svetno in cerkveno — glasbo neizmerne zasluge.«
Za svojo osebo moram izjaviti, da Hladnika danes mnogo bolj oenim kot sem ga pred leti. Pri ponovnem natančnem pregledovanju njegovih tiskanih skladb se mi je odkrila marsikatera lepota, bi je prej nisem opazil. Med rokopisi pa istotafco tiče še mnogi, javnosti nepoznani biseri.
Če Bog da, bom ob priliki o Hladnifcu še fcatero povedal. Gradiva, opirajočega se zlasti na njegove zapiske, imam še precej. Za sedaj naj bo ta razprava končana!
V krogu slovenskih skladateljev zasluži Hladnik spričo vsega, kar smo o njem navedli, častno mesto. Slovenski narod pa mu dolguje hvaležen, trajen spomin.
Adolf Grobming:
Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike.
(Dalje.)
Razen navefdenih glasov artikuliramo z jezično konico tudi sonornika r in l. Najtežja je vsekakor artikulacija r-a, ker zahteva od konice največ gibčnosti in prožnosti. Lep, zvočen jezični r je prav tako težko izgovoriti, kakor zaigrati zaokrožen, tekoč trilec na kakšnem glasbilu. Zato ni čuda, da se marsikdo vse življenje r-u ne more privaditi. Slovanom, ki jim je jezični r že prirojen, ne dela ta glas nikakih težkoč, saj so mu prepustili
12 »Sveta Cecilija«, 1932, 3., str. 118.
v nekaterih besedah (smrt, vrt, prt i, dr.) celo važne vokalične funkcije. Križe in težave pa imajo z njim tista ljudstva, ki ga ne poznajo (Kitajci), ali ki uporabljajo zanj kakšen surogat, kakor n. pr. Nemci in Francozi. Za pevca je jezični r nekak »preizkusni kamen« in človek,se mora čuditi, kako lahko vre iz grla šolanih pevcev. (Kdor se Zanima za to, lahko opazuje vzorno izreko r-a slavnih pevcev Calusa, Battistinija i. dr. na gramofonskih ploščah.1)
Gladko je mogoče artikulirati r le tedaj, ako so jezične mišice pasivne. Jezik ima pri r-u (če izločimo drdranje) nekako isto obliko kakor pri d-ju. Glavna jezična masa ni koncentrirana v konici, ampak v srednjem delu jezika. Konica je sploščena in nazaj obrnjena, ima torej žličasto obliko. Drdranje, ki je značilno za r, nastane tako, da poganja zračni tok konico naprej, prožnost pa jo vrača v prvotno lego. Toda to drdranje ni nikako menjavanje zapore in pripore, ampak je bolj podobno prhutanju (trepetanju) papirčka na prepihu ali zastavice v vetru. Zato vpliva najmanjša napetost jezičnega mišičevja in celo pritisk v korenu, jezika, kvarno na izreko. Čim rahlejše so jezične mišice, tem hitrejše in prostejše je tre-petanje. Hitrost drdranja ni pri vseh osebah enaka in se giblje, kakor so ugotovili fonetiki z raznimi pripravami med 15. in 35. tresljaji v sekundi.
Pri r-u, kakor smo ga vajeni v vsakdanjem govoru, napravi jezik seveda mnogo manj tresljajev: v zaglasu mogoče 2—3, v medglasu 3-4, v doglasu 2 ali celo 1 samega. Natančno se to ne da določiti, ker je odvisna artikulacija od načina izreke. Tudi pri našem zlogotvornem r-u ni število tresljajev kdovekako. veliko. V zapadni izreki, kjer se izgovarja zlogctvorni r vedno v zvezi s polglasnikom: v a rt, zatrepeta jezik mogoče samo 2—3 krat. Včasih skoraj ni mogoče ugotoviti, kateri glas je dlje časa trajal, ali po-lglasnik ali sonornik.2 Vsekakor zategnemo v krajših zlogih bolj^sonor-nik, v daljših pa bolj polglasnik. Več tresljajev, mogoče 4—7, ima zlogo-tvorni r v vzhodni izreki (na vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju), to pa zato, ker se tam izgovarja brez polglasnika, tako da izpolni r vso zlogov-sko dolžino, ki jo mora na zapadu deliti s pol glasnikom-
Problem zase tvori izreka zlogotvornega r-a v petju. Rešiti je treba tu predvsem vprašanje, ali naj damo prednost zapadni ali vzhodni izreki, t. j. izreki s polglasnikom ali brez njega. Občeveljavnih pravil ne bo mogoče postaviti, ker se je treba ozirati na smisel besed, na značaj skladbe In na lepoto zvoka. Včasih bo bolj prikladna izreka s polglasnikom, včasih izreka s sonornikom. Polglasniku gre prvenstvo zlasti v resnih skladbah, in v besedah, kakor: vrt, smrt i. si., dočim se v nekaterih humorističnih skladbah
1 Sploh mislim, da bi morali gramofonu pri pevskem pouku prisoditi važnejše mesto, kakor ga doslej zavzema. Tudi naš konservatorij bi si moral nabaviti dober aparat in nekaj vzornih plošč. Pevski učitelj ne more vsega, kar bi rad, dopovedati učencu. Treba je vzorov in zgledov, kajti pevski pouk je -osnovan v nemali meri na posnemanju.
(Prim. Kvvartin: Prinzipien fiir Stimmbildung und Gesang, str. 136.)
3 Broch sam je v dvomu, komu bi dal v dolgih zlogih prednost, ali polglasniku ali r-u. (Prim. Slav. Phonetik, str. 95—96.)
prav lepo prilega drdranje r-a, tako n. pr. v Forsterjevem Spaku »kozla črnega«. — Ker se bom natančneje s tem vprašanjem bavil pozneje na prikladnejšem mestu, naj omenim le še, da ni v interesu lepega petja, ako predpisujejo skladatelji r-u predolge note: ne polglasnik, ne r ne zvenita kdovekako prijetno, ako jih mora ubo< dlje časa poslušati.
Mnogi se posvetijo petju, ki ne znajo.izgovarjati jezičnega r-a, ampak ki uporabljajo zanj kakšen nadomestek. Zato najdemo v vseh pevskih šolah, pa tudi v fonetičnih spisih, razne pripomočke, ki imajo namen, pomagati pevcu preko prvih težkoč. Ker ne gre pri teh pevcih za okorelost mišičevja, ampak le za nov način artikuliranja, stremijo vsi pripomočki za tem, da napeljejo pevca na pravilno artikulacijo. Kakor hitro se človeku zablisne, t. j. kakor hitro doume, kako mu je treba drdrati s konico, je prišel preko najhujšega. Izmed mnogih pripomočkov naj navedem v naslednjem le nekaj najvažnejših. Ellis8 priporoča kot uvodno vajo za r glas s. Učenec naj izgovori krepek zveneč s, naj ga po možnosti podaljša in obenem opazuje napetost v konici pri artikulaciji tega glasu. Nato naj poskuša izgovoriti isti glas, toda z rahlo konico, dokler se pojavi drdranje. Mislim, da bi bila uspešnejša sledeča modifikacija te vaje: Učenec naj izgovarja z sicer zveneče, toda s slabim zračnim pritiskom. Potem naj dvigne nenadoma jezično konico, kakor bi hotel artikulirati d in naj požene obenem s prepono močan zračni tok skozi priporo, da spravi konico v vibriranje. Takoj ko se pojavi trepetanje, naj po možnosti zrahlja jezično konico. Pri trdo vratne j ših jezikih bodo uspešnejše uvodne vaje s i-jem in d-jem, kakor jih priporočajo Tanna, Reinecke i. dr. pedagogi. Tannejeva metoda je sledeča: Najprej si izberemo primerno besedo, ki začenja s skupino tr, n. pr. črava (Tanna ima besedo čravail). Besedo zapišemo, in sicer tako, da zamenjamo r z d-jem, torej idava, Misel na r je'najbolje povsem izbrisati iz spomina. Nato izgovorimo večkrat t in d ločeno, ter dodamo vsakokrat na koncu končnico -ava. Ker se vrine pri počasni izreki med t in d polglasnik, se izpremeni dvozložna beseda neopazno v trozložno: p-da va. V tej obliki je treba besede toliko časa vaditi, dokler jo izgovorimo brez napetosti v jeziku. Nato vadimo izreko iste besede v eni sapi ta dava. Brzino polagoma stopnjujemo, dokler nam jezik sledi. Pri zelo hitri artikulaciji odpade polglasnik sam po sebi, tako da sta zapornika t in d tesno spojena. Paziti je treba, da pada glavni poudarek (zračni sunek) na prvi glas (t). Z vztrajno vajo se na ta način iz d-ja, ki se polagoma izgubi, razvije nevede r. Podobno sredstvo priporoča Reinecke: Za uvodne vaje artikulacije tdid in tilit, nato r v zvezah, kakor: pipipi-prrr, fififi-frrrT tititi-trrr itd. R naj se v začetku energično artikulira, tako da se drdranje nekako izsili, šele ko jezik sluša, naj vadimo tiho izreko. Z zadnjim predpisom se ne strinjam povsem. Vaje s t in d imajo vendar namen razgibati jezično konico, zakaj bi jo torej umetno krepenili? Seveda je dobro, ako ne gre drugače, izsiliti drdranje, toda vaditi takšne energične artikulacije
3 Jespersen: Lelirbuch der Phonetik, str. 39.
ne smemo, drugače zaidemo iz ene napake v drugo, ki ni mogoče nič manj neprijetna kakor prva. Zelo drastično je sredstvo, ki ga je rabil, kakor nas uči zgodovina, Demostenes. Ta slavni govornik je baje s kamenčki v ustih vadil r, ki ga ni znal lepo izgovoriti. Na žalost pa nam zgodovina ne pove, kako je treba to klasično sredstvo pravilno uporabljati.
Učitelju petja nudi jezični r izboren pripomoček za urjenje jezičnih mišic. Tisti r, ki ga prinese učenec s seboj, ni kaj dosti prida. Navadno je okoren in se težko spaja z vokali in konzonanti, dočim je r šolanega pevca mehek ter zmožen vseh odtenkov od pianissima do fortissima. Tu čaka učitelja in učenca zelo težka naloga. Treba je predvsem izuriti jezične mišice tako, da ohrani jezik svojo rahlost tudi tedaj, ako zapoje učenec na r daljšo frazo ali melodijo. Jezik nešolanega pevca se dolgemu drdra-nju upira in kmalu otrpne. Zato se ne sme siliti začetnika k petju daljših fraz na r, temveč naj se začne s kratkim r-om v zvezi z vokali: ra, re, ri, ro, ru itd. Važno je pri tem zastavljanje, ki ne sme biti prisiljeno in trdo ampak mehko in rahlo. Slabo je, ako se začne r s poudarkom, ali celo s polglasnikom (ar), kakor se večkrat sliši pri začetnikih. Šele ko gre petje takšnih zlogov gladko, naj poskusi učitelj z daljšimi frazami. R je treba toliko časa uriti, da zapoje učenec lahko nanj cele melodije v vsem svojem obsegu, piano in forte. Komur se to posreči, temu tudi drugi konzonanti ne bodo delali neprilik.
R je mogoče artikulirati proti vsem onim mestom, kakor d. Najlaže artikuliramo r proti alveolam in grebenu, težje proti zobem, dočim je interdentalna artikulacija nemogoča ali vsaj silno težka.
Na enak način kakor zapornike d, t, n, artikuliramo tudi sonant l. Vendar se pri tem glasu stranski robovi jezika ne dotikajo alveol in zob, kakor pri omenjenih zapornikih, ampak prepuščajo zraku neoviran prehod. Zato se ob jeziku zračni tok razdeli v dve veji, kar iahko opazimo na dlani, ako jo držimo med izreko pred usti. L, pri katerem uhaja zrak v dveh curkih iz ust, se imenuje dvostranski ali bilateralni. Pogostejši kakor dvostranski l je enostranski ali unilateralni. Pri tem l-u je poleg konice naslonjen na nebo tudi kakšen stranski rob jezika, bodisi levi ali desni. Na zvok pa te razlike v artikulaciji nimajo velikega vpliva, ker tudi naj-l-u, dočim nam dajo primerno široke odprtine lep votel, vokalu podoben sonant.
Ivan Mercina:
Svojstva zvonov in zvonil.
iZvon je glasbilo posebne vrste. Velika teža tresljajoče snovi mu daje posebno stališče med drugimi glasbili, da se imu po svojem bistvu niti približati ne morejo. Mogočna tresljajoča iijuasa inu daje možnost, da sega edino njegov glas v velike daljave. To mogočno tresljanje daje njegovim alikvotniim tonom (zlasti nižjim) toliko izrazitost, da jih je slišati s prostim ušesom, česar druga glasbila ne zmorejo. Prav tako imajo druga glasbila le en glavni ton, samo. zvon ima dva: glavni harmonijeki ton in udarni meilodijiski ton, ki sta v dobrem zvonu vedno.istoglasna. Iz te podvojitve prihaja zvonu velik del izredne slišnosti.
V pooči tavanje, da nastane ton zaradi tresljanja snovi, naim služi najbolje struna. Nje tresljanje je našim čutilom najlaže dostopno. Struna je tonsko telo, ki ima imalodane le eno dimenzijo: dolgost. Znano jie, da treslja struna pO' Svoji dolgosti kot celota in iz nje zadoni nje najmočnejši ton. Vemo pa tudi, da se istočasno deli v dva, tri -in tudi več delov in da z vsakim delom proizvaja nov ton. Čim več delov je m čim bolj postajajo zaradi tega manjši, tem višji, pa tudi šibkejši postaja ton, ki ga skupno proizvajajo. Tb so delni ali.^likvotni toni, imenovani tudi harmomijski toni, ker stojie (vsaj prvi in poglavitni med njimi) h glavnemu ionu v čisto harmoničnemi razmerju. Iz tresljanja čete strune vidimo, da donijo vsi alikvoitni toni, da jih pa posamezno ne slišimo, ker se zlivajo v glavni ton, ki jih kot izvod tresljajev cele strune preglasa.
Vprav tak način tresljanja najdemo tudi pri krožni plošči, ki ijo v sredi vodoravno' držimo, potem z lokom podrgnemo, da ji izvabimo donenje. Razločno se vidi, da plošča ■ne treslja kof celota, ampak se sama deli v več delov, od katerih se vsak enakomerno sem in tja pregiblje. Deli ise delijo popolnoma pravilno kot krogovi izseki, tako da se radiji raztezajo od središča do periferije in sicer nastopata po dva in dva (izseka) (— 4, 6, 8 itd.) ter tresljata po dva sosedna dela v nasprotni smeri enako struni. Tudi pri plošči izvaja vsak izsek svoj ton, ki je tudi -čudovito nežen, mehek, podoben flavtnemu zvoku. V eni točki pa je med njima velika razlika: struna daje slišati vedno le harmonično zveneče tone, plošča pa le med seboj disonantne tone.
To neugodno tonsko razmerje se je preneslo tudi na zvon. Zvon namreč ni drugega kot upognjena in zavihana krožna plošča. Vsa svojstva .matere prehajajo na sina. Disonance v delnih tonih so za zvon »izvirni greh«. Različnost disonaaic vseh delnih tonov zvona je prav tako velika kot se more profil zvona raznovrstno upodobiti. In kako upodobiti? To je vprav veliko vprašanje, ki je varofc tolike razlike v dobroti zivonov in ki ne daje niti najboljšemu zvonarju zanesljive gotovosti za perfekten uspeh v zvono-litiju. Je res, da vpliva na ta uspeh kakovost zvomovine, način in vročina nje topljenja, toda glavni vpliv pripada le profilu. Niso pa še znana ne sredstva ne poti, da bi se dala določiti pravila, ki vladajo za razmerje med dobroto glasu in obrnemo veličino profila. Le zavisnost druge od druge je gotova. Zvonar mora torej s ponovnimi poskusi izvesti toliko izprememb v merah debelosti telesa zvona od »podaji navzgor, v krivinah in v slokostih črt obločnic profila, dokler se ne oglasijo tudi v alikvotnih tonih harmonični intervali.
To bi se dalo že še poizkušati, če ibi ne zahteval vsak ponesrečen poizkus velike izgube časa in še večje denarja. Tako kar v celoti izpremiinjati profil bi bito blazno. Disonanca ne nastopa le -med melodijo in harmonijo, ampak tudi med hanmonijskimi intervali. Kako naj to zasledi zvonar rokodelec, fci ne ve, da harmonijski toni sploh eksistirajo? Kako naj ocenjevatelj takemu zvonarju obrazloži intervalno razdrapanost v glasovni vsebini neuspelega zvona? lAtlli naj morda od zvonarja rokodelca pričakujemo, x da se bo začel učiti matematičnega, fizikalionega in muzikaJičnega znanja? Izključeno? .Taki zvonarji upajo še nadalje ribariti v motni vodi, ki jo jim prav postrežtjivo motijo nevedni naročniki. Kako se ti zvonarji z lahkim srcem otresejo svoje dolžnosti, je pokazal zvonar sedanjih svetogorskih zvonov, ki so uspeli slabo, zlasti veliki zvon (g — 43 q), katerega glavni (bučalni) ton je za dobrega poTtona previsok proti melodijskeimu (udarnemu) tonu. Cerkveno predstojništvo (zadnje slovensko!) je zahtevalo preliitje tega zvona. Zvonar pa je odgovoril, da ni zmožen kaj boljšega uliti in da bi utegnil novi zvon še slabši biti.
Ko je prestopil zvon v kristjansko bogoslužje, je začel poleg volumena izpre-minjati tudi svojo fiziognomijo. V tem ižpreminjevanju ste zabeležiti dve obliki: ob /lika uljev eg a koša in potem oblika slad k o r<j e v eg a čoka. Ti obliki niste prinesli zvonu ničesar, kar mi v njam dandanes občudujemo. V teh dveh oblikah ni dal zvon niti zaslutiti, do kake slave ga privede prihodnost. Glas je ostal oduren, nestrpen, skratka slab. iPa že v XIII. stoletju so se .pojavili prvi sledovi v sloikovanju rebrovja, kar je privedlo do tretje — gotske oblike. Ta oblika šele je dala zvonarjem aaslutit i, da se da slaba dediščina krožne plošče odpraviti ter izboljšati v zvonu glasovna
vsebina, ki mu daje dušo. Pojavili so se v zvonu važni alikvotni toni: temeljni ton na * krilu, Oktava na vratu in terca nad krilom. Visokost zvona se je bistveno zmanjšala, bok tanjšal, blizu od srede dol elegantno nazven slokoval, krilo pa podebelilo in navzdol poostrilo. S tem je nastal še en alikvotni • ton — spodnja oktava. Za njo so pozineje stopali na dan še drugi alikvotni toni.
Pot v izboljševanju glasu zvona je bila odprta." Žal da je tako težavna 'in dolgotrajna, da traja že stoletja in ni še dospela do zaželenega smotra. Slučaj in negotovost stavita na pot nepremagljive zapreke. Znanstveno izobraženi zvonarji-uimetniki so se temu idealu zelo približali. Žal da jih je jako malo in da jih v njih plemeniti težnji in direktno zavirajo slabi zvonarji in nevedni naročniki zvonov.
Pot nam je odprta do teh zadnjih s splošnim poukom' za preprosto ljudstvo in za inteligente, kar izvršuje »Cerkveni Glasbenik« že več ilet. Ko bo začela sedamja nevednost o zvonovih izginjati, ko se bodo začela glavna svojstva zvonov in zvonil spoznavati, takrat bodo začele izginjati tudi obskurne zvonar ne. Treba je torej, da se nevešči naročniki zvonov dobrovoljno podvržejo nasvetom bolje vednih sonaroonikov in zanesejo na pomoč poklicanega strokovnjaka.
Na vsak način se morajo pri naroebi upoštevati glavna, tu spodaj navedena svojistva dobrih zvonov.
'Dober zvon je vlit dz 78% elektrolit-bakra in 28% čistega cina, druga primes sme znašati 3% ali kvečjemu do 5;
mora biti v raztopitvi dovolj razgret (ne pod 1200° C), pridno mešan in na površju dobro čiščen, če ne, postane bron luknjičav;
ne sme biiti na prelomnim debelo raskav ne stekleno gladek, ampak drobno zrnat; mora biti po ulit ju na površju brez luknjic in popolnoma gladek kot bi bil iz enega kosa; drobne žilice niso škodljive, ker so odtiski prediva, primešanega kalupu;
sme biti stružen (ko je dvignjen iz livne jame) po roki spretnega in veščega zvonarja umetnika 'in sicer na mestu, kjer ima sedež iharmonijski ton, ki pa je diso-naniten proti drugim tovarišem. Ostruženo mesto bodi kolikor mogoče neopazno za prosto oko;
ima malo napisov in okraskov in le na vratu. Spodnja polovica zvona bodi te navlake prosta, izvzemši par lepotnih obročkov;
ima spodnji rob pod krilom zelo ostro vlit, ne piljen;
ima kembelj iz kovnega železa, zasufcljiv, primeren zvonu po teži, obliki, dolgosti in" debelosti;
ima poleg glavnega (barmonijskega) tona istoglasen udarni (malodijski) ton, ki daleč preglasuje barmonijske tone ter daje zvonu svoje tonsko ime. On je poglavar,-vsi drugi so služabniki;
ifcna poleg glavnega tona spodnjo oktavo (ne septimo ali seksto) in gorenjo malo teroo (najvažnejši harmonijiski ton nad krilom);
ima še višje harmonijske tone, vendar pa so iz manjših zvonov težko izvabi; i vi; ne sme biti za volumen ne predebel ne pretenek. Ako je za svoj glas predebel, se takoj zapazi, da vsebina glasu ne odgovarja vsebini tresljajoče snovi, da se zdi, kot bi glas ne mogel iz zvona, ampak bi obtičaval v njem; ako je za svoj glas pretenek. -potem dobi nad krilom nesrečno kvarto namesto terce in druge napačne kamioni jske tone, ki mu dajejo zaradi pretenkega okrilja rezljajoči kotlasti glas;
ima svoji velikosti primerno izdatno, dolgotrajno in mirno resonanco (brenčanje) brez valovanja in sunkov.
Dobro zvonilo je v naših krajih skupina dveh, treh in štirih zv>ona>-. katerih glasovni-obseg je stisnjen (z intervali: velika sekunda, mala in velika terca);
ima vse zvonove zvočno izenačene {enake zvočne barve in enake slišnosti), noben zvon ne sme drugega preglašati; le v61iki zvon, ki je vedno tonika v zvonil u, naj zmerno prevladuje manjše tovariše, zato je potrebno, da je v zvonilu med njim in sosedom največji interval, zato ni zvonilo: veliki trizvok z vpleteno sekundo, posebno priporočljivo;
mora vsebovati ali same -mol-zvonove ali same -dur-zvonove. Te splošne navedbe pa ni vzeti dobesedno. Te obče zahteve morajo veljati kot vzor, ki "se da praktično le deloma doseči. Malenkostne (netočnosti se ne smejo preveč rig-orozno soditi. Zavrnitev zvona na podlagi nesoglasij v harmo-nijs-kih -tonih bi bila okrutna strogost. Celo proti nesoglasju m-ed glavnim in udarnim tonoim je umestna prizanesljivost vklijub veliki važnosti tega vprašanja. Da se velikemu delu zvonske obrti naenkra-t ne izpodma-knejo tla, se morajio- danes žal dopuščati celo septi-mmi zvonovi (namesto oktavnih).
Toda pri vsakem zvoni-l u je brezpogojono zahtevati: 1. Čista u glasba udarnih tonov; 2. zadostnost resonance; 3. vladajoče stališče iti-emiljne-gja (velikega) zvona; i 4. ,izkl|jiudi®ev perverznega nerazmerja v' tonski moči zvonov din 5. izločitev neznanih zvočnih pog-rešk-ov, ki posegajo v rezljajoče rezkosti.
iTa obilica predpisov iti zahtev nanp drastično dokazuje, kako delikaten in plemenit je zvon.
Kaj hočemo več kot dejstvo, da se tonska lep-ota drugih gUs-b-il preso-ja s sl-u-hom, kolikor toliko odvisnim od osebnega slušnega okusa, tonska lepota zvona pa po iz vabljenih, delnih tonih, fci so razločljivi ne le po sluhu, ampak so postali s kom-petentriim instrumentom razsodljivi -mnogo bolj občutljivemu in zanesljivemu vidu. To glasbilo bi zaslužilo med nami več spoštovanja in več pozornosti kot -jo uživa.
Podrobni seznam pesmi, nahajajočih se v rokopisih Kokošarjeve zbirke pod zap. št. 84, 85, 86,
87, 88, 89 in 90.
(Izpisal R. Pahor.)
Zap. štev. 86 Kokošarjeve zbirke.
Knjiga označena z XHI in XV ter Ms IV.
ROKOPIS IZ PODMELCA
okoli 1810
-obe zbirki (Štefana H-a-dalina).
Pejfem cd Lubeeni -Bcsh-je. (Nap. 222.) (O moj Bog jelt tebe lubim — S zele pamet nu mozhii.) (9 (kitic.)
2	Peilem Od svetiga Relhniga Telesa. (Nap. 250.) (Mi ledej tukej vidimo — Praviga
shivig-a Boga.) (24 kitic.)
3	Pejlem Od Boshih zhednoft. (Nap. 2i26.) (O Golpod nar poprej — Moje shnable mi
odpri.) (7 kitic.)
4	Pejfem Od sodbe. (Nap. 252, 57.) (Prolim te o zh-lovek milo — pul-ti enkrat Ivejt na
f-tran.) (214 kitic.)
5	Pejlem od Ivete -Marie Magdalene. (Nap. 232.) -(Enkrat Magdalena — Ushgama od
plemena.) (8 -kitic.)
6	Pejlem Na Bknk-ufhtm pond-ellk. -(Nap. 357.) i(Kral ©aviid -klagu... — Zhe je lih Bogu
fvest.) (12 ikitic.)
7	Peilem Grefhnika -pruti Materi Boshi. (iNap. 358.) '(Mati zhaftitleva k -tebi ne Imem —
Kir li-m reshalil jest v tvojga finu.) (114 kitic.)
8	Pejlem Od žila inu konza tiga zhl-oveka. (Nap. 266.) (Gospod Bog m-e je ftvari-1 —
Sa fvoj-o flushbo.) (18 kitic.)
9	Pejfem od tih nedolshnih Otrozhizheu. (Na-p. 232.) (Ena sapoved je ufta-la — Od
herodesha (Krala.) (8 kitic.)
10	Pejlem od dobro-tliviga Jesula. (Nap. 225.) (Jesuf imoje velelje — Sladkult inojga
serza.) (10 kitic.)
U. Pejfem eniga Mifjonarje Od britkioeti katere zhakajo eniga terdouratniga greffaiiika. |(Nap. 242.) (Ti ftari m ti nnladi na fvejti — Sa gvilhno morejo umreti.) (20 kitic.)
12	Ta nova Veiikanozhna Pejfem. (Nap. 35.) (Premilli o iub kriftjan Aleluja — doni ta
veleli dan Aleluja.) (7 kitic.)
13	Pejfem Od svetiga Marka Evamgalifta. (Nap. 361.) (O frezhen je gvilhno leta —
Katedri mir s Bogam ima.) i(16 kitic.)
14	Pejfem Na Ivet Vezher. (Nap. 2ftl.) (Ena sapoved je vunkej Ihla — Od zefarje
Auguftula.) (18 kitic.)
15	Pejifem Na velik Ihmaren dan ali na dan u Nebu usetje Matere Boshje. {Grelhnik
shalaftnu — S mano premifM to.) (5 kitic.)
16	Pejfem Od poslednib rezhi tiga zhloveka. (Ta grenka fmert pride enkrat — Nebefhka
fladkolt pekleinfka grenkost.) (15 kitic.)
XV.
Bostbizhna Pejlsem ta perva. (Ta dan je vfega velela — Diviaa je rodila.) (5 kitic.) Ta druga Boshizhna Pejlem. (Cecilija p. 160.) (Enu je dete rojemu aj rojenu — Notri v tim mejiti Betlehem.) i(10 kitic.)
5	Pejfem Od shaioltne Matere Boshje. (Nap. 7.) (Shaloltna je Mati vltaila — Pod
krisham milu jokala.) (14 kitic.)
6	Veiikanozhna Pejfem. (Nap. 288.) (Jesuf je od fmerti vita:l — Od njega britke martre.)
)(lll kitic.)
7	Pejfem Na dan Jesuloviga v Nebuhoda. (Nap. 340, 181.) (Jesuf je fhal gori v Nebu, —
Velelise Maria.) (14 kitic.)
8	Pejfem Od svetiga Duha. (Nap. 306.) (Prid fveti Duh s tvoj m i darmi — Serze tvojh
vernih napolni.) (7 kitic.)
9	Pejlem Od Matere Boshje Marje Divize. (Nap. 186.) (Tausheritkrat H ti zhefhena —
0 Maria roshni zvet.) (6 kitic.)
10	Pejlem 'Od Matere Boshje kater je Angel Gabriel osnanu Sina Boshiga. (Nap. 230.)
'(Eno novo polhto, inu vesele — Is Nebef na seimlo Gabriel nefe.) (7 kitic.)
11	Pejfem f katero ise Maria zhalti inu na pomozh klizhe. (Nap. 274.) (Maria! Maria! —
ti premagafh fonze fvitlo.) (8 kitic.)
12	Pejlem Od Marie Dime. (Nap. 297.) .(Od Marie sapejti — Moja dufha sheli.) (7 kitic.)
13	Pejlem od Mar.ie Divize. (Nap. 291.) (O kaku lejpa si — o Maria ti — tvoje glihe
na semli ni.) (5 kitic.)
14	Pejfem Od Marie Divize. (Maria Rosha Boshja — od shlahtniga rodu.) (7 kitic.)
15	Pejfem Od Maria Divize. (Nap. 307.) (Maria ti! vfa fvetla li — de glih fonze v fvoj
mozhi.) {15 kitic.)
16	Ta Nova Pejfem per Sveti Malhi. (Pred Itolam tvoje milosti — Toj verni Folk
klezhi.) i(19 kitic.)
17	Pejfem Od Marie Divize. (Nap. 194.) (/O/ Marija shlahtna Roshiza — Trofhtarza
igrefhnikou.) (6 kitic.)
18	Pejlem Od Matere ©oshje. (Nap. 294.) (Ta fvetli fonzhni fhajn — od Nebef je poflan
Maria.) (12 kitic.)
19	Pejfem od Marie Divize. (Kaj je to za eno velele — Ktero v Nebefih snajde le.)
(5 kitic.) Pripis: Stephan Hadalin.
20	Pejlem Od Svetiga Refhniga Teleta. (Nap. 411.) (Gore gore, sbudimo le — mi verni
Kriftiani.) (5 kitic.)
21	Pejfeim Od fvetiga Refhniga Telesa. (Nap. —.) (Na kolena padimo — Refhno Teto
hvalimo.) (5 kitic.)
22	Pejfem iPrut Jesufu inu Marji. (O prelubi moj Jesuf — Jeft padem pred tje.) (5 kitic.)
23	Pejfem Od fvetiga Refhniga Telefa. (Nap. 410.) (Na kalema padimo — Inu profimo
Marie Divize.) (3 kitice.)
24	Pejfem od Serza Jesuloviga. (Pertezite vli Kriltjani — K lerzu tega shiuleinja.)
(9 kitic.)
25	Pejlem Od Ivetiga Stephna. (Nap. 356.) (O fveti Shte.ph.an pomozhnik — pozhefhere
■vlaki dan bodi.) (5 kitic.)
26	Lam en tat ion. (Jerusalem, o lubesniva JJulha: ahtengo dej, prou eamenkaj, kajl jelt
tvoj Bog »dej tebi povem ...) (12 odstavkov.)
27	Pejlem Od Ivetiga Joanesa Kerftnika. (Prasm-uvan bod danalhni dan — Svetga Janesa
Kerftnika.) (10 kitic.)
28	Pejlem Od Matere Bashje. (Nap. 287.) (Bcshja Mati te zhaltimo — Poglej na nalhe
solze.) i(4 kitice.)
29	Pejlem Od Ivetiga Relhniga Telela. (Op. Kok.: Misijonar pred 70 leti cf. Dolinar
God 211.) (iBruimni verni krdltjani — Pridite s veleljam lam.) (5 kitic.)
30	Martvaihka Pejlem. (Strafhini dan bo dan plazhila — semlje 'bo le uprah sdravila.)
(18 kitic.)
31	Pejlem Od Marie Divize. (Raj oahemo danal sapejti — K zhalti Marie Divize.) (7 kit.)
32	Pejlem od Marie Divize. (Nap. 237, 408.) (Rad bi othel zhaltiti — Maria po urednoltd.)
(9 kitic.)
33	Pejlem te sahvale Ivetiga Relhniga Telela. (Nap. 412.) (O shivi kruh: a pravii Bog —
kaku lubesnibu bishalh /t. j. Kako ljubeznivo vižaš/,) (9 kitic.)
34	Pejlem Od Ivetiga Relhniga Telela. (Nap. 413.) (Uli ludje na temu fvejtu — Salaj
tukaj pridite.) (3 kitice.) 36 Pejlem Od fvetih treh Kraten. (Ena sve(s)da gore gre — prut meftu Betlehemu.) (10 kitic.)
36 Pejlem Od Marie Divize sa Adventni zait. (Op. Kok.: Maria sei gegrusset.) (Nap. 751. Renče.) (Marie bod zhelhena — Ti sgodne daniza.) (9 kitic in še 2 iz Šinigojeve izbirke.)	(Dalje.)
Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani.
Redna seja se je vršila 22. oktobra 1932. Navzoči: msgr. Steska, msgr. Premirl, svetnik Sattner, prof. dr. Mantuani, kanonik dr. Kimovec, Zdešar, Ja-nežič in Pivk.
Ravnatelj orglarske šole rnsgr. Premrl poroča o o r g 1 a r s k i šoli. Ob koncu šolskega leta 1981/2 je šolo dovršilo šest učencev, izmed katerih jih ima polovica že službo, eden nadaljuje orgelske študije na ljubljanskem konser-vatoriju. Na novo je bilo letos sprejetih 11 učencev, vsi iz ljubljanske škofije. S prejšnjimi jih je v šoli vseh skupaj 24. Učitelji so po večini isti kot lani. Sprememba se je izvršila le v pouku klavirja, lepopisa in pravopisa. Namesto g. Marjana Lipovška, 'ki je odšel na praški konservatoTij nadaljevat klavirske študije, poučujeta klavir letos g. Anton Drmota ;in gospa Zora Sonc. Učitelj lepo-pisja in pravopisa g. Ivan Leveč je radi bolehnosti in starosti odstopil. Na njegovo mesto treba dobiti novo učno moč. Sklene se naprositi za ta pouk g. učitelja Leopolda Paljka. (G. Paljk je pozneje vabilo sprejel.) Instrumentov imamo v šali: dva klavirja, dva harmonija, dvoje orgel. Ker je en klavir že močno izrabljen, bo treba kmalu omisliti na nabavo novega. V ta namen treba že zdaj zbirati potreben denar. Odbor sklene, da radi tega letos noben učenec ne bo oproščen šolnine, za vežbanje na šolskih instrumentih pa naj učenci po možnosti prispevajo male prispevke.
Msgr. Premrl poroča nato o nadzorovanju organ i s tov. V zadnjem času so došla poročila nadzornika Doktorica za moravško dekanijo, nadzornika Lovšina za litijsko in nadzornika dr. Mantuanija za šmarsko dekanijo. Izčrpna in temeljita, z mnogimi jako poučnimi in stvarnimi pripombami, oziroma predlogi opremljena so zlasti dr. Mantuanijeva poročila, ki se bo nanje treba odboru še večkrat v sejah povrniti in o njih razmišljati. Vsa do sedaj došla poročila sta pregledala poročevalec in odbornik Janežič, ki je o rezultatih nadzorovanja napisal obširno poročilo za »Cerkveni Glasbenik«. Prvi del je že
i®šel v 9. in 10. številki; drugi del izide v 11. in 12. Gg. nadzornike, ki poročil še niso poslali, treba opozoriti, da to kmalu store.
K uvedbi cerkvenega ljudskega petja poroča Premrl sledeče : Za uvedbo cerkvenega ljudskega petja smo v zadnji seji napravili osnutek predloga, kako naj se to petje uvede. Osnutek je naš škofijski ordinariat razposlal vsem župnim uradom in župnim organistom s pripombo, naj do 1. septembra pošljejo seznam pesmi, ki jih bodo pri ljudskem petju uporabljali. Hkrati naj se predlože tudi morebitni ugovori, pomisleki in nasveti, kako naj se določila o skupnem petju morebiti dopolnijo in izpremene. Kdor bi ne poslal nobenega poročila, kaže, da se z vsem strinja. Kakor ljubljanski, je napravil tudi 1 a v a n t i n s k i ordinariat. Dne 9. junija 1932 je sporočil tukajšnjemu ordinariatu, da je razposlal podrejenim župnirn uradom okrožnico z enakim besedilom kakor ljubljanski ordinariat. Poudaril je samo rimski obred pri blagoslovu z Najsvetejšim oib praznikih, da naj se ob tej priliki vedno poje »V Zakramentu vse sladkosti« s pripadajočimi odgovori. Kakšen uspeh je imela okrožnica lavantinskega ordinariata, še nismo zvedeli. Msgr. Steska k temu pripomni, da se bo lavantinski ordinariat naprosil, da o zadevneim uspehu semkaj sporoči.
Msgr. Premrl poroča dalje, da je na okrožnico ljubljanskega ordinariata došlo do 1. septembra prav malo poročil, še ne deset. Na ponovno terjatev ordinariata so pa začela dohajati številnejša poročila. Vseh skupaj je 45. Ostali župni uradi in organisti (okrog 225) se potemtakem z osnutkom popolnoma'strinjajo. Iztmed onih, ki so poslali poročilo, se tudi večina strinja. Seznam pesmi je poslalo le 20 župnij. Ostale poročajo, kako je z ljudskim petjem, da poskušajo n. pr. s šolskimi otroci, z Marijino družbo, oziroma da gre težko, ali da bo težko iapeljivo. Vendar je teh zadnjih — ki imajo pomisleke zoper obvezno uvedbo ljudskega petja — 'malo. Iz nekaterih poročil je razvidno, da se ljudsko petje že zelo goji, v več krajih tudi pri mašah. Glede izdaje pesmarice za ljudstvo je mnenje deljeno. Največ jih želi, da se izda besedilo pesmi za ljudstvo v posebni pesmarici, partitura posebej, drugi priporočajo molitvenik »Pri Jezusu«, ki ima že mnogo pesmi, in naj bi se tem še nekatere pridejale. Nekateri se hočejo za začetek zadovoljiti s knjižico »K višku srca«, ki obsega 57 pesni i in 30 litanijskih odpevov. So pa tudi, ki bi radi pesmarico z notami tudi za ljudstvo. Odbor sklene, d a se natisne i a ljudstvo posebna pesmarica samo z besedilom, partitura se bo pa polagoma sestavljala in se bo naprosila Mohorjeva družba, da jo izda. Besedila, ki se bodo sedaj natisnila, se izbero iz došlih seznamov, vendar samo tista, ki se bolj rabijo in na mnogih krajih pojo. Knjižico založi ljubljanski škof. ordinariat. Besedilo bo imelo pripombo, v kateri znani pesmarici se nahaja melodija k dotični pesmi.
Glede posameznih vprašanj, došlih škof. ordinariatu v zadnjih poročilih glede ljudskega petja, bo ordinariat — v kolikor potrebno — odgovoril uradno; splošna vprašanja pa se bodo obravnavala v »Cerkvenem Glasbeniku«.
Organistovske zadeve.
O d b o r o v a seja društva o r g a n i s t o v v Ljubljani se je vršila dne 14. oktobra. Predsednik g. G rum pozdravi vse navzoče, na kar preide k dnevnemu redu. Tajnik poroča, da društvo ni poslalo prošnjo za podporo na »Kraljevi fond« v Beograd, kakor je bilo pri zadnji seji sklenjeno, ker smo dobili informacije, da ni nič upanja na uspeh in je škoda vsakih stroškov. Odbor se s tem strinja in vzame na znanje. V društvo se sprejmejo sledeči člani:
Franc Amf, organist v p. v Šiški, Janko Brtoncelj, organist sedaj v Lancoveni pri Radovljici, in Štefan Biščak, organist v Aumetzu (Francija).
Podpore so prosili trije organisti. Enemu je Mla podpora odklonjena, ker doti&ni ni član društva; dvema je bila dovoljena v znesku Din 300. Sklenjeno je bilo, da se vsem, ki so še na dolgu članarino, pošljejo položnice. Nadalje je odbor sklenil vnovič poslati prošnjo na škofijski ordinariat, da z vso svojo močjo vpliva na žuipne urade, naj ne nastavljajo orga nisto v-s a mouk o v brez zadostne cerkvenoglasbene izobrazbe. Vsak samouk, ki hoče biti nastavljen kot organist, naj naredi prej izpit pred škofijsko komisijo, da se ne bodo vrinili slabi, včasih zelo slabi organisti na dobra mesta in tako odjedali kruh izšolanim in poklicnim organistom. Protestirati hočemo tudi pirati temu, da se večkrat vsiljujejo na kor učitelji, ki hočejo s svojim vplivom nekako izpodriniti organista in na karu gospodariti. Mnenja smo, da naj vsak opravlja vestno svojo službo, katero mu nalaga stan; na koru pa so vedno dobrodošli, če hočejo z dobro voljo pomagati, a glavno besedo ima in pravi pevovodja je organist. Sklenjeno je bilo, da se vrši občni zbor društva dne 9. novembra s sv. mašo ob 10 v stolnici, nato pa zborovanje v Rokodelskem domu, kar naj se objavi tudi v naših listih.
Občni zbor Društva organistov za 1 j u b j a n s k o škofijo se je vršil 9. novembra. Po sv. maši s petjem v stolnici ob 10 dopoldne se je vršilo zborovanje v Rokodelskem domu. Udeležencev je foiio okrog 50. Med drugimi tudi g. župni upravitelj David Doktoric in g. prof. Marko Bajuk.
Po pozdravu g. podpredsednika Heybala je podal tajniško poročilo tajnik Zdešar, iz katerega povzamemo, da je imelo društvo v preteklem letu dve seji, kjer je bilo sprejetih sedem novih članov in dovoljena podpora sedmim prosilcem. Škofijskemu ordinairiatu je bila ponovno poslana prošnja, da bi odredil glede nastavljanja organiistov^samoukov tako, da mora vsak samouk, preden je nastavljen na službo, napraviti skušnjo pred škofijsko komisijo v Ljubljani, da se spozna, ali je sposoben vršiti organiistovsko službo ali ne.
• Blagajniško poročilo je prečita! namesto obolelega blagajnika rnsgr. Premrla tajnik Zdešar. Iz poročila je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu Din 1190 dohodkov in Din 1420 izdatkov. Celotno denarno stanje v hranilnici in pri čekovnem uradu z vdovskim skladom vred znaša Din 1674.87.
V odbor so bili izvoljeni za eno leto sledeči: predsednik Ivan Zdešar, podpredsednik Josip Heybal, tajnik Viktor Grilj, blagajnik msgr. Stanko Premrl, odborniki: Franc Plevel, Pavel Žagar, Pavel Jerman st.
Članarino določi občni zbor kot doslej Din 25 letno. — Pri slučajnostih predlaga g. Zupan, da ponovno vložimo na pristojnem mestu prošnjo za odpravo »dan^zvonenja«. Organist mora mnogokrat pozno v noč, do 10 ali 11, učiti zbore aili godbo in če je obenem tudi cerkovnik, mora potem vstati že Ob 3 ali 4 zjutraj in »dan zvoniti«, kar je ponekod še stara, stroga navada. To je zelo naporno in mučno, ker nima pravega počitka, kar ga tudi fizično uničuje in otežuje izvrševanje njegove organistovske službe.
Stavljen je bil tudi predlog, naj bi bili nadzorniki organistov imenovani iz organistov samih, kakor so imenovani šolski nadzorniki iz učiteljskih vrst. Imeli naj 'bi ti nadzorniki dolžnost in pravico 'brigati se tudi za gmotne in službene razmere organistov ter naj bi bili nekaki posredovalni organi med ordi-nariatom, župnika in orgamistd. — Oba predloga sta bila sprejeta teir storjen sklep, naj se pošljeta tozadevni prošnji na pristojno mesto, to je škofijskemu ordinariatu.
Koncertna poročila.
I. Koncerti v Ljubljani. Na slavnostni akademiji ob 15 letnici smrti d r. J. E. Kreka 9. oktobra 1932 je tukajšnji vojaški orkester pod vodstvom svojega sedanjega kapelnika podpolkovnika Frana Wimmra zaigral Weberjevo over-
turo k operi »Oberon«, 2. stavek iz Beethovnove II. simfonije, Parniov Intermezzo iz. opere »Ksenija« in Griegovo Slavnostno koračnico. Orkester je bil dobro pripravljen ter dovršeno podal vse omenjene skladbe. Pevski zbor »Ljubljane« je pod dr. Anton Dolinarjevim vodstvom zapel najprej tri poljudne mešane zbore naših skladateljev: Sattnerja, Laharnarja in E. Adamiča, na to pa kot glavno pevsko točko Vasilij Mirkovo »Narodno romanco« za mešani zbor, soli in orkester. Mirkova skladba je zelo posrečeno ■delo s hvaležnim besedilom, z uporabo slovenskih narodnih pesmi, hkrati pa prav dobro zaokrožena, strnjena ter izvrstno inštrumentirana. Izvajanje je napravilo zelo ugoden vtis. — 10. oktobra se je vršil koncert na (korist centralnega šolskega zobnega aan bula tori ja v Ljubljani. Sodelovala sta gospa Gjungijenac-Gavelk Zlata (sopran), g. Betetto Julij i(bas), g. Štritof Niko (kot spremljevalec na klavirju) ter ljubljanski komorni kvartet (Pfeifer, Stanič, šušteršič, Bajde). Gospa Gjungjenac je pela dve Lajovčevi pesmi, eno Škrjančevo in več narodnih po zapiskih Stanka Vraza od Štritofa prirejenih. Pevka se je v prednašanju vseh teh po značaju različnih skladb .izkazala kot prava umetnica, ki se je znala v vsako ipesem posebej pravilno vživeti. Lajovčevo »Pesem tkalca« je ga. Gjungjenac zapela tako iabomo, kot je še morda nismo Slišali od katerekoli druge naše pevke. G. Betetto je zapel dve Pavčičevi, eno Lajtovčevo in eno med j imunsko narodno, od Ružiča prirejeno. Betetto se je — kar je bil dve leti odsoten — opomogel tudi telesno ter je pri svojem sedanjem krepkem zdravju z glasom kar razsipal. Vse pesmi je podal dovršeno. Isto-tafco se je odlikoval komorni kvartet v Borodinovem godalneiji kvartetu v G-duru. Znamenit je zlasti Notturno, tretji stavek tega kvarteta. — 16. oktobra je uprava Narodnega gledališča prirediila prvi ljudski slimifonli 5na| Moncert. Operni orkester je pod vodstvom kapelnika iNeffata izvajal overturo iz Mozartove »Figarove svatbe«, Schubertovo nedovršeno simfonijo v h-molu in Massenetovo suito v štirih stavkih »Scenas pdttoresq,ues«. Prednašanje je bilo zelo lepo in zasluži v celoti vso hvalo. Posebno zanimanje in prijetno presenečenje je vzbudil mladi violinist Miran Viher iz šole ravnatelja Karla Sancina v Celju. Redki so bili in bodo, ki bi znali v starosti dvanajstih let izvajati, in še prav mojstrsko, tako težke skladbe, kot jih je zmožen ta deček. Igral je Bachov violinski koncert v a-molu in Vieuxtempsovo Balado in romanco, oboje s spremljevanjem orkestra. — 24. oktobra je bil v o k a 1 n i koncert pevske družine »Stevan M o k r a nj a c« ;iz Bitolja. Pevski zbor, oblečen v slikovite srbske nose, je pel mešane in moške zbore. Jenkovi Jugoslovanski himni so sledile skladbe: Mokranjca (dve rukoveti, VIII. in XI.), Bortnijanskega, Haj-driha, Djordjevioa, Žganca, Maršnerja in Arhangelskega. V zboru prevladujejo mošlki glasovi. Svoje domače skladbe umejo podajati boljše kot naše. V celoti je zbor zadovoljil, odlikoval pa se je po posebno dobrem uživetjiu in krasni ubranosti v XI. Mo-kranjčevi rukoveti, s katero je bil 'koncert zaključen in dosegel višek. — 28. oktobra se je vršil slavnostni koncert v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. . Sodeloval je [predvsem pomnožen operni operni orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Izvajal je Smetanovo svečano uverturo »Libuša«,. obe češkoslovaški himni, Dvorakov Slovanski ples št. 7 iz druge serije, dn Smetanovo simfonično pesem »Vltava« iz cikla »Moja domovina«. Orkester je izvrstno donel in nudil velik užitek. Kot solista sta na tem koncertu nastopila g. Čenek Šedlbauer, učitelj in zborovodja Glasbene Matice v Ptuju, kot čelist, dn koncertna pevka Jelena Holečkova iz Prage. Šedlbauer je igral I. B. Foersterjevo Sonato op. 45, Sukovo Balado op. 3 in Hilmerjevo Serenado, Holečkova pa je pela pesmi IDvoraka, Fibicha, Smetane, Jiraka, Foersterja in Novaka. Za lepo podane izbrane glasbene točke je bilo številno občinstvo tudi tema dvema umetnikoma hvaležno. — 7. novembra je koncertiral baritonist Boris Popov, ki je bil pred par leti zelo upoštevan član naše opere. Za spored si je izbral stvari, v katerih pride zlasti lep glas do veljave, in tega ima g. Popov, ter ga pokazal v obilni meri. — 14. novembra se je vršil velik koncert Glasbene Matice. Na njem so sodelovali g. Banovec Svetozar (tenor), pomnoženi operni orkester dn mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske. Vodil je ravnatelj opere g. Mirko
Polič. Izvajala so se tri moderna dela: Matije Bravničarja nova overtura »Kralj Matjaž«, Karla Szym an ovskega »Nočni spev, UM. simfonija« in Igorja Stravinskega Simfonija psalmov. Bravničarjeva overtura »Kralj Matjaž« nima tiste sile v sebi, kot njegova na festivalu izvajana »Hymnus Slavicus«. Szymanovskega simfonija »Nočni spev« za tenor-solo, mešani zbor in orkester je zanimala po svoji izredni naturalistično-impresijo-nistični slikovitosti, ki pride do veljave predvsem v nenavadno kompliciranem orkestru, pa tudi v mogočnih, napornih zborovih vlogah. Stravinskega Simfonija psalmov, zložena za mešani zbor in za orkester brez violin in viol, ojačen pa s pihali, tolkali in dvema klavirjema, je elementarno preprosta, po večini diatonično in deloma v starih cerkvenih tonih zložena skladba. Vsak izmed treh stavkov prinaša po en na latinsko besediio zložen psalm, dihajoč resno, globoko religioznost. V celoti mirno se razpletajoč zborovski stavek podpira orkester s samostojno, nekoliko živahnejšo metodiko in z značilnimi medigrami. Posebnost Stravinskega so v orkestru nizki ostinatni basi. Najbolj veselo in tudi prisrčno pa zveni tretji psalm »Laudate Dominum in sanctis ejus«. Izvedba vseh treh skladb je bila sicer dostojno veličastna, a ne popolnoma vzorna. — 20. in 24. novembra se je vršil v župni cerkvi sv. Petra o priliki postavitve novih orgel cerkven koncert. Na orglah sta sodelovala ravnatelj Stanko Premrl in profesor Matija Tome. Igrala sta izključno slovenske orgelske skladbe skladateljev dr. Gojmira Kreka, Srečka Koporca, Danila Fajglja, Stanka Premrla, Matije Tomca in Ignacija Hladnika. Šentpeterski pevski zbor je zapel pet pesmi skladateljev: Premrla, Foersterja, Hochreiterja, Sattnerja in Riharja. Zbor je bil zelo dober in zasluži vso pohvalo. Kot solist je sodeloval g. operni pevec Josip Gostič, ki je pel solo v Hochreiterjevi »Ostani imi, Mati« in pri drugem koncertu še »Kdo je ta?« iz Sattnerjevega oratorija. Orgle so se izkazale kot prvovrsten, izborno intoniran instrument. — 25. novembra se je vršil pod okriljem »Sloge« koncert zagrebškega kvarteta: gg. Miranova, Grafa, Aranyja in Fabbrija. Izvajali so Beethovnov kvartet št. 11. op. 95, Beranovičev Andante, Schubertove variacije (Smrt in dekle), Mendelssohnovo kanooneto in Ravelov kvartet. — V okrilju »Prosvetne zveze« se je 23. novembra vršil Aljažev glasben večer. O Aljažu je predaval dr. Kimovec. Aljaževe mešane in moške zbore je pela »Sloga«. Vodila sta Svetel in Premelč. — Prva, dobrouspela javna produkcija ko ns e r v a t o r i s t o v se je vršila 22. novembra.
II. Koncerti drugod. Pevski zbor »G o r e n j c i« v K a m n i ik u je 9. oktobra priredil pevski koncert. — Trije ljubljanski glasbeniki: violinist Rupel, pevec Rus in pianist dr. Švara so koncertirali 10. oktobra v Mariboru. — Trboveljski »slavčki« so peli tekom oktobra v Ptuju, Mariboru in Geljiu. — 28. oktobra se je vršil v K očevj.u • cerkven koncert. Sodelovali so: kočevski organist g. Viljko Kuntara kot soloorganist, ljubljanski komorni kvartet, solist i nji ga. Rothel-Nostis in ga. Rajhova, g. Trost kot spremljevalec na orglah in ženski zbor »Svabskonemške kulturne zveze«. Glavna skladba sporeda je bil Pergo-lesejev oratorij »Stabat Mater«. — Isti dan je logaško pevsko okrožje priredilo pevski koncert v Dol. Logatcu. — 5. novembra je učiteljski pevski zbor koncertiral v Mariboru in 6. novembra v Celju. — V Mariboru se je 6. novembra vršil jubilejni koncert pevskih zborov »Drave«, »Glasbene Matice« in »Maribora«. Koncert je bil posvečen proslavi 70 letnice, odkar je v Mariboru na koncertnem odru prvič zadonela slovenska pesem.	St. Premrl.
Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo.
Laudate Dominum. Zbirka masnih pesmi za moški zbor. Uredil Vinko Vedo-pivoc. Samozaložba. Gorica, 1982. Cena 4 lire. — V zbirki dobimo osem ža moške zbore zelo porabndh mašndh pesmi, ki so jih zložili naslednji skladatelji: E. Komel, I. Lahamar, L. B. in V. Vodopivec; vsak je prispeval po dve pesmi. Kometove pesmi kažejo izčiščen, krepak slog, sicer preprost, a vendar ne šablomski. Njegove pesmi morajo v imoskem zboru polno doneti. Bolj svobodno se giblje Laharnar, na nekaterih
mestih morda celo zborovskemu -slogu na škodo (oba basa v št. 3, zadnja vrsta, drugi takit!). Glasovno dober zbor zahtevata pesmi, ki ju je zložil L. B. Glavni njihov znak je stremljenje po izvirnosti. Kot celota dobro donijo, posamezni glasovi pa imajo večkrat postope, ki bodo šibkejšim zboirom delali težave (zvečane sekunde in kvarte, nagle modulacije, razvezi alteriranih tonov v drugi smeri kot kaže alternacija itd.). Zelo prijazni sta obe Vodopivčevi pesmi, pisani v lahkem melodij-oznem slogu. — Včasih izidejo zbirke, v katerih je komaj ena ali druga pesem praktično porabna. Pesmi v tej zbirki pa so vse preračunane na praktičnost, zato jo moškim zborom priporočamo. M. Tome.
Alojzij M a v, C. M.: Vzdihi po Materi, 14 Marijinih pesmi za mešani zbor,, deloma z orglami. — Priljubljena zbirka znanega našega skladatelja je izšla v II. izdaji.. Cena partituri 12 Din, posameznim glasovom (po dva skupaj) 4 Din. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v misijonski hiši, Ljubljana, Tabor 12.
Sveta maša šolske mladine (s skupno molitvijo in petjem). Založil župni urad Sv. Urban pri Ptuju. — Mali knjižici so pridejani trije enoglasni, v duhu gregorijan-skega korala zloženi masni spevi: Gospod, usmili se, Svet in Jagnje božje, zložil Stanko
Premrl. Zadnji »Gospod, usmili se« mora pri sklepu pravilno imeti note: a, g, 1":
——
Katalog razstave: Razvoj glasbe pri Slovencih, sestavil prof. dr. Josip Mantuani. Razmnožila kot rokopis Glasbena Matica v Ljubljani. 1932. — Pričujoče delo obsega seznam na letošnji glasbeni razstavi o priliki 60 letnice Glasbene Matice ljubljanske razstavljenega gradiva. Kot tako je poučno za vsakogar. Tu najdemo obilo dragocenih- glasbenih podatkov o naši domači glasbi, ki bi jih drugod težko ali sploh ne dobili.
Razne vesti.
Goriška Mohorjeva družba namerava izdati prihodnje leto še tr etjo pesmarico z naslovom »Zdrava Marija«, obsegaj-očo same izvirne Marijine pesmi.
10. oktobra 1932 je umrl v Ljubljani zaslužni slovenski pevec g. Oton Pelan, ravnatelj Okrajne bolniške iblagajne v pokoju, 10. novembra pa je preminul v šmartnem v Tuhinju naš zaslužni pevec g. Franc Mat jan, tajnik direkcije pošte in brzojava. Oba pokojnika sta bila dolgoletna člana pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani. Naj počivata v miru!
Orglarsko šolo v Celju obiskuje letos 24 učencev. Prav toliko jih je tudi na ljubljanski orglarski šoli.
Slovenski pianist g. Ivan Noč je 3. oktobra z velikim -uspehom koncerti-ral v Beogradu.
Na dunajski akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost je napravil 4. novembra končni izpit iz kompozicije naš rojak čelist g. Bogomir L e -s ko v i c. Pri izpitu je predložil f.vojo sonato za čelo, klavirske variacije in overturo za v-eliki orkester. G. Leskov.icu prav iskreno čestitamo!
V Beogradu je začel izhajati nov g.laisbeni list »Zvuk«. Urejuje ga gospa Stana Ribnikar, P-oencareeva ulica 31, -upravlja pa g. Branko Draguti-novič, Strahiniča -bana 72.
G. Blaž Arnič, absolvent -ljubljanske orglarske šole, ljubljanskega in dunajskega konseirvatorija, je pred kratkim dovršil svojo drugo simfonijo, ki jo je naslovil »Te Deum simfonija«. Delo, zloženo za veliki orkester in orgle, ima v četrtem 6tavku dodan še mešani zbor na besedilo Te Deum.
G. Ivan Kacin, izdelovatelj pianinov, har-m-onijev in orgel, ima — od-kair se je preselil iz Gorice — svoje lokale v Ljubljani, Tabor 6, in v Domžalah, Ljubljanska cesita 108.
G. Miha Ličar, organist v Trbovljah, oče znanega slovenskega pianista Cirila Ličarja, obhaja letos 45 letnico -o r g a n i s t o v a n j a. Pet let j-e orglal pri Sv. Je-
derti nad Laškim, potem pa že celili 40 let v Trbovljah* Ves čas je gojil pravo cerkveno glasbo v duhu določil sv. Cerkve in se trudil na kom podati vedno najboljše. Bog ga živi!
Ameriški poslanik v Beogradu g. Prince je zadnji čas spesnil itn zložil pese in našemu Triglavu za glas in klavir. Prej pa je zložil že Jugoslovansko koračnico.
Profesorja glasbene akademije v Zagrebu gg. Ernest Krauth in Fran p pl. Lučič
sta s 1. septembrom t. L otvorila novo glasbeno šolo »Polyh i.m n i a« v Zagreb u. &ola ima pravico javnosti. Razdeljena je v pripravljalni, nižji in višji tečaj- Na šoli se bodo poučevale tudi orgle. Orgelski oddelek vodi prof. Franjo Dugan. Orgelski tečaj na tej šoli bo nudil učencem isto, kar naše orglarske šole. Bratom Hrvatom čestitamo na tem napredku in smo prepričani, da bo novoustanovljena' glasbena šola mnogo pripomogla posebno k dvigu in zboljšanju cerkvene glasbe.na Hrvatskem.
27. oktobra 1982 je preteklo 150 let rojstva nesmrtnega mojstra na goslih Nikole Paganinija.
Na Dunaju je 20. oktobra koncertiral 11 letni violinist — Italijan po rodu — Ruggiero Ricci. Gosli se je pričel učiti, ko je bil star štiri leta. Pred meseci je prišel iz New Yorka in prireja koncerte po največjih evropskih mestih.
Ljubljanska opera je izvedla v tekoči sezoni 1932/3 do konca novembra 12 opernih in operetnih del. Kot novitete je dala Mahovskega opero »Hlapec' Jernej« in slovensko izvirno opereto »Erika«, ki jo je na besedilo Maksa Si-mončiča uglasbil Janko Gregorc. Alfreda Mahovskega »Hlapec Jernej« je odlično operno delo, plemenito po svoji vsebini in plemenito ter samoniklo v glasbenem oziru. V tem delu sta se našla dva po duhu in srcu sorodna si umetnika. Škoda obeh, ki sta prezgodaj umrla; Mabovsky še ne 25 let star. Izvedba »Hlapca Jerneja« je bila zelo dostojna. V njej je po dveletni odsotnosti nastopil zopet naš mojster Betetto.
Zagrebški simfonični orkester šteje letos 52 stalnih članov, profesionistov in akademikov. Vodi ga skladatelj Boris Papaindopulo. Orkester si je .postavil kot glavno nalogo prirejati ljudske koncerte in gojiti jugoslovansko in slovansko glasbo.
G. Bejan Peček, priljubljeni član Narodnega gledališča ljubljanskega, je slavil 11. novembra 25 letnico svojega gledališkega delovanja. Nastopil je ta večer v Simončič-Gregoirčevi opereti »Erika« in prejel za svoje priznanja vredno delo ob polni hiši nebroj čestitk. Tudi »Cerkveni Glasbenik« mu k jubileju iskreno čestita!
V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani izide v kratkem zbirka 42 ev-h a'r is t i člraih pjesimii iz prilog »Oe rkv eln e g a G 1 als biein i k a«, uredili Stanko Premrl.
Nove orgle v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani, (13. delo mojstra Franca Jenka, so bile 20. novembra slovesno blagoslovljene. Ob tej priliki je imel g. kanonik dr. Franc Kimovec govor :in razlago o orglah, na kar se je vršil cerkven koncert. Kot organista sta sodelovala msgr. Stanko Premrl in prof. Matija Tome, šentpeterski pevski zbor pa je nastopil s petimi točkami pod vodstvom organista in pevovodje g. Ivana Zdečarja. Več o orglah po izvršeni kolavdaciji.
G. Lajoš Pečnik, organist y Veržeju, p. Križevci pri Ljutomera, se priporoča gg. organistom, društvom, č. duhovščini in drugim interesentom za razmnoževanje not, vabil in sličnega na Opalografu proti zmerni odškodnini. Pri naročilih 25 iztisov cena 27 Din za dve strani, pri večjem naročilu popust.
POZIV.
Slovenski salezijanci v Santiago de Chile (Oolegio s. Familia, Gasilk 1987, Santiago de Chile) prosijo slovenske glasbenike, da bi jim brezplačno odstopili in poslali kakršnekoli skladbe, svetne in cerkvene. Kdor more, naj jim ustreže!
Dodatek k spisu „Neka j glasbenih spominov na f kardinala dr. Jakoba Missia".
Naknadno mi je g. stolni kanonik in profesor v p., dr. M i h a e 1 Opeka sporočil, da je kardinal Missia že za časa svojih študij v Rimu (1858—1864) poučeval koralno petje v Germaniku. Bil je namreč že tedaj nekaj časa »magister cantus Gregoriani«.
Nadalje mi je g. kanonik sporočil tudi še to-le, kar je svoj čas tudi »Cerkveni Glasbenik« že kratko omenil: Ko je bil Missia ob svojem imenovanju za kardinala v Rimu — bilo je to v decembru 11899 — je kajpada obiskal tudi zavod Germanik, v katerem se je prej sam izobraževal v bogoslovnih vedah celih šest let. Gojenci so ga pri božični slavnostni akademiji presenetili s krasno, nalašč za to priliko prirejeno sekvencijo na čast sv. Mohorju in Fortunatu, ki sta glavna patrona nekdanje akvilejske in sedanje goriške cerkve. Gregorijanski napev te sekvencije je posnel jezuit p. Angelo de Santi iz starega misala oglejske cerkve (iz 15. stoletja), papežev kapelnik Lavrencij Perosi pa ga je preložil v moderne note ter ga opremil z lepim spremljevanjem na orglah. Gojenci, ki so pri omenjeni slavnosti kardinalu Missii na čast proizvajali to sekvencijo, so mu jo obenem izročili v ličnem natisku. Popolni nadpis te skladbe se glasi: »Sequentia in festo Ss. Hermagorae et Fort-unati, olim Sanctae Bcclesiae Aqulle-jensis, nune iGoritiensis Patronorum praecipuorum. Cantum Gregorianum ex antiquis codicibus E<x:lesiae Aquilejensis Angel us de Santi S. I. transeripsit et ILaurentius Perosi, Magister Capellae iD. N. Papae, numeris musicis exornavit.« Bržkone se to delo še dobi v rimskem Germaniku. Zanimivo je, da je to sekvencijo priredil slavni italijanski skladatelj Perosi. Gospodu dr. Opeki, ki je bil svoj čas sam gojenec Germanika, se najiskreneje zahvaljujem za prijazno obvestilo. Fr. Ferjančič.
DAROVI ZA »CERKVENI GLASBENIK«.
Po 60 D5m: g. Alojzij Stroj, stalni kanonik v Ljubljani; župni urad v Radovljici; po 40 Din: g. Andrej Pire, župnik v Podčetrtku; po 35 Din: g. Jernej Pirnat v Ljubljani; po 30 Din: g. Peter Lipar, organist in kapelnik v Mengšu; po 20 Din: g. Milan Kalan, sodnik v p. v Kranjski gori; g. Martin Kočnik, organist v Cerknici; g. Vojteh Hybašek, profesor glasbe v Št. Vidu nad Ljubljano; g. Viktorijam Demšar, kaplan na Koroški Beli; po 10 Dih: g. Pavel Ranoigaj, profesor glasbe v Ljubljani; g. Ciril Pirnat, trgovec v Ljubljani; g. Ivan Sadar, organist na Dobrovi pri Ljubljani; g. Alojzij Zupan, organist v Horjulu; g. Tone Bižal, organist v Gorjah; župni urad v Križah pri Tržiču; po 6 Dim: g. Josip Cajhen, organist v Šmar.tnem pri Litiji; po 5 Din: gdčna Josipi na Dolenc, konservatoristka v Ljubljani; župni urad na Brezovici pri Ljubljani. — Najlepše se vsem p. n. darovalcem zahvaljujemo. Bog vsem stotemo povrni!
LISTNICA UPRAVE.
Ker je še precej naročnikov, ki tudi ponovno prbšeni niso poravnali naročnine za »Cerkveni Glasbenik« za leto 1932, jih v tej zadnji letošnji številki še enkrat in zadnjič vljudno prosimo, da vsaj zdaj ob koncu leta store svojo dolžnost. Prosimo pa tudi vse ostale cenjene naročnike, naj naročnino za bodoče leto 1933 — če mogoče — čimprej obnove. Pridobivajte listu novih naročnikov!
Današnja glasbena priloga (štiri strani) prinaša Franc Bab i cev o Advent-■n o , Josip Š it e r b e n c e v o »V sveti noči« in Stanko P r e m r 1 o v o Božično. Posamezni izvodi po Din 1.50.
Izhaja kot mesečnik v dvojnih številkah. Cena listu z glasbeno prilogo vred 40 Din, za dijake 25 Din, za Italijo 50 Din, za Ameriko 1 dolar. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo 12/1. Odgovorni urednik lista in glasbene priloge in izdajatelj Stanko Premrl v Ljubljani. — Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Ceč.