revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenij a-J E 5 C C-O E ^ S E ° = i revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 6, številka 1, april 2000 ISSN: 1580-3600 izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenija'0), p. p. 2395, 1001 Ljubljana naslov uredništva: DOPPS, Žibertova 1, 1000 Ljubljana, cel./fax. 061 1381900, e-mail: dopps@dopps-drustvo.si glavna urednica: Andreja Ramšak, univ.dipl.biol. e-mail: andreja.r3msak@guest.ames.si uredniški svet: Luka Božič, Damijan Denac, Leon Kebe, Borut Rubinič in Al Vrezec. lektoriranje: Henrik Ciglič oblikovanje in tehnično urejanje: Tomaž Berčič prelom: Tomaž Berčič tisk: Gepard II naklada: 2000 izvodov izhajanje in naročnina: letno izidejo 4 številke. Letna naročnina je vključena v članarino DOPPS. Poštnina je vključena v članarino. Revijo sofinancira družba Mobitel in Ministrstvo za okolje in prostor (UVN) RS in je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2395, 1001 Ljubljana ali na elektronski naslov andreja.ramsak@guest.ames.si DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA Naslov, p.p. 2395, 1001 Ljubljana. Društveni prostori-, Žibertova 1, Ljubljana, tel./fax. 061 1381900, e-mail:dopps@dopps-drustvo.si Predsednik: dr. Peter Trontelj Podpredsednik: Tomaž Jančar; Blagajnik: Nataša Adlešič Izvršilni odbor: F. Bračko, mag. F. Janžekovič, T. Jančar, L.Kebe, D. Klenovšek, dr. P. Kmecl, B. Marčeta, A. Ramšak, B. Rubinič, J. Smole, B. Surina D. Vengust, A. Vrezec Nadzorni odbor: \ B. Kočevar, A. Hudoklin, dr. T. Trilar (predsednik) žiro račun: 50100-620-133-05-1018116-2385287 stran 10 stran 16 stran 18 stran 20 10 15 16 17 stran 22 OPAZOVANJE PTIC VTROPSKEM DEŽEVNEM PRAGOZDU MALEZIJE Al Vrezec .................................................. KORMORAN odbor DOPPS ........................................... Uspeh akcije "breguljka"........................... DVOŽIVKE IN CESTE Aleksandra Lešnik, Katja Pobolšaj............................................ Popis kozače na Krimu in Ljubljani Al Vrezec.................................................... DIVJI PETELIN Tomaž Mihelič ............................................... 18 Program predavanj DOPPS za sezono 1999/2000 ...................................... 19 PTICA LETA 2000 KAVKA Jakob Smole................................................... 20 ŠKOCJANSKEJAME nova slovenska ramsarska lokaliteta Slavko Polak .................................................. 21 POMAGAJMO HUDOURNIKU Franc Bračko.................................................. 22 Popis breguljk Franc Bračko ................................................. 23 Program akcij DOPPS za sezono 1999/2000 ...................................... 23 ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK SLOVENIJE 2001-2005 Tomaž Mihelič ................................................ 24 Popis kozač na Pokljuki in Mežaklji Tomaž Mihelič ................................................ 25 Varovanje gnezd sokola selca Barbara Mihelič.............................................. 25 CERKNIŠKOJEZERO Borut Rubinič ................................................ 26 Isola della Cona Borut Rubinič ................................................ 27 Izlet na mariborski otok Damijan Denac .............................................. 28 Program izletov DOPPS za sezono 1999/2000 ...................................... 28 5. SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE Damijan Denac.............................................. 29 RAZPIS ZA 6. SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE.......................... 30 2. SVETOVNA KONFERENCA BIRDLIFE, KUALA LUMPUR Tomaž Jančar................................................. 32 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA...................... 34 Prirodoslovni muzej Slovenije SVov.w \In>i'"i» \ DlvrtlM II PplMKll mobitel SLOVCNSKI OPCRATCR NMT G GSM Bird Spoštovane članice in člani! UVODNIK Pred vami je nova revija Svet ptic. Zrasla je iz Novic DOPPS, ki so pričele izhajati leta 1994. Takrat je dozorela ideja, da društvo nujno potrebuje informativni bilten. Prvo številko Novic DOPPS sta oblikovala Slavko Polak in Borut Mozetič. Novice DOPPS so bile naš društveni bilten, kije člane obveščal o tekočih dogodkih in dogajanju v društvu. Pozival Vas je k sodelovanju pri društvenih akcijah in Vas vabil na izlete in društvena predavanja. V Novicah DOPPS smo Vam predstavili tudi zanimive teme iz ornitologije in naravovarstva. V teh letih seje število članov DOPPS močno povečalo in s tem tudi njihove zahteve in pričakovanja. V leto 2000 stopamo s prenovljeno revijo. Njeno poslanstvo naj bi bilo širjenje znanja o pticah in o svetu v katerem živimo s pticami. Hkrati vas bo nova revija še vedno obveščala o projektih in akcijah, ki potekajo v društvu. V reviji vam želimo predstaviti čimveč zanimivih tem iz ornitologije in naravovarstva. Predstaviti Vam želimo zanimive in zaščitene kotičke Slovenije, kam se odpraviti s prijatelji ali z družino na ptičarski izlet. V prvi številki Vam predstavljamo ornitološki potopis po Maleziji, divjega petelina in akcijo Ptica leta 2000 Kavka. Izvedeli boste kako lahko pomagamo hudourniku, pridružite se nam pri akciji Breguljka. V novi reviji so dobili svoj kotiček tudi mladi ornitologi. Tokrat objavljamo seznam vseh sodelujočih na 5. srečanju mladih ornitologov Slovenije in vas že vabimo k sodelovanju na 6. srečanju mladih ornitologov Slovenije. Nanizali smo Vam tudi nekaj drobcev iz njihovih raziskovalnih nalog. Poseben čar pa upamo, da bo dala reviji rubrika Skrivnostna fotografija, ki seje preselila iz društvene revije Acrocephalus. Po napornemm premišljevanju smo izbrali ime Svet ptic, ki gaje predlagal Al Vrezec. S tem smo zajeli ves smisel revije, ki obravnava svet ptic, v katerem se prepletajo poti mnogih živih bitij. Ta svet je v sodobni človeški družbi žal vse premalo razumljen in vanj človek vse pogosteje posega. Svet ptičje tudi naš svet - spoznajmo ga! Andreja Ramšak fbro/Al Vrc2ec Višavje Cameron Highlands je znano zlasti po slikovitih čajnih plantažah, ki so nastale potem, ko so izsekali del višinskega tropskega deževnega gozda OPAZOVANJE PTIC V TROPSKEM DEŽEVNEM PRAGOZDU MALEZIJE Al Vrezec Malezija je ena izmed držav jugovzhodne Azije in zaobjema južni del Malajskega polotoka ter del otoka Borneo. Leži v tropskem pasu in spada v orientalsko zoogeografsko subregijo. Ima ekvatorialno podnebje, letne temperature se gibljejo med 20 in 32t:C. Podnebje je precej vlažno, največ padavin pade med septembrom in januarjem, ko območje preplavi severovzhodni monsun. Malezijo sem obiskal v oktobru in novembru 1999 v okviru absolventskega izleta. Posvetil sem se predvsem opazovanju in popisovanju ptic, vendar kot biološko usmerjen opazovalec narave nisem zanemarjal tudi drugih živalskih in rastlinskih vrst. Pri pisanju so bom osredotočil le na tropski deževni pragozd, saj je število vrst ptic tu največje, poleg tega je ta tip biotopa v Maleziji najbolj razširjen. Za tropski deževni pragozd je značilno t.i. vertikalno predeljevanje (zonacija) pasov glede na višino rastja. V teh gozdovih je pet takšnih pasov: 1. eniergentni pas (najvišji pas nad glavnim sklopom krošenj. kamor segajo le krošnje nekaterih višjih dreves, kakršno je dipterokarp Diptcrocarpus sp.): 2. pas krošenj: 3. srednji pas (pas pod krošnjami; debla in krošnje nižjih dreves, zlasti palm); 4. grmovni pas (z običajno gosto razrastjo mladih dreves in bodečih palm ratana My rial epi s sp.)-, 5. pus gozdnih tal (velikost razrasti podrasti je odvisna od količine svetlobe, ki ji uspe prodreti do tega najnižjega pasu: v starejših temačnih gozdovih je zato podrasti malo). V Maleziji se pojavljata dva tipa tropskega deževnega gozda: višinski in nižinski. Razlike se kažejo zlasti v višini dreves, ki so višja v nižinskem gozdu in zrasejo tudi do višine 40 m. V višinskem gozdu so drevesa nižja in tudi sklop krošenj ni tako gost. tako da gozdna tla doseže več svetlobe inje razrast podrasti bujnejša kot v nižinskem gozdu. Zaradi različnih življenjskih možnosti, ki vladajo v teh gozdovih, se glede na tip gozda spreminja tudi živalstvo. Nižinski tropski deževni pragozd Paradni tropski deževni pragozd je dipterokarpni gozd v Narodnem parku Taman Ncgara. za katerega ocenjujejo, da je najstarejši ohranjeni primarni tropski deževni pragozd na svetu. Glede na predeljevanje gozda se razporejajo tudi ptičje vrste. Za emergent»i pas (nad 25 m) so značilne zlasti različne vrste ujed in drevesni hudourniki Hcniiprocnc longipcnnis; ki gnezdijo v krošnjah najvišjih dreves. V pasu krošenj (med 15 in 25 m) se pojavljajo različne sadjejede ptice, na primer kljunorožci. zlasti velerogi dvorožec Buccros rhinoccros, ki je tudi v znaku parka Taman Ncgara. Velerogi dvorožci so ene največjih ptic (zrastejo do 122 foto/Al Vrczcc Podrasti je v nižinskem tropskem deževnem pragozdu tako maio zaradi majhne količine svetlobe, ki pade na gozdna tla; narodni park Taman Negara foto.'Al VrczcC Zakrinkanemu bulbulu Pyriiormtusgotivier bolj kot gozd ustrezajogrmišča zunaj go/da, /lasti ob rekah cm) v pragozdu. Značilno zanje je jutranje oglašanje, ki nekako spominja na oglašanje prazgodovinskih pterozavrov. pa tudi v letu se jim zdijo podobni. Pasu krošenj sledi srednji pas (med 5 in 15 m), v katerem se mi jc posrečilo opazovati par zelo redkih ognjenih žoln Rciinvardtipicusvalidus. ki je obdeloval z ličinkami očitno zelo bogato deblo. Žuželčji svet je namreč v tem pasu zelo pester, od različnih vrst škržatov do metuljev in orjaških hroščev. kakršen je veliki nosorožec Oryctcs trituberculatus. bližnji sorodnik našega nosorožca. Za grmovni pas (med 1 in 5 m) so značilne različne man jše ptice pevke. Z vrstami tu najbolj prednjačijo hulbuli, opazoval sem 9 vrst, najpogostejši je bil zakrinkani bulbul Pycnonotus goavici\ ki mu bolj kol gozd ustrezajo grmišča zunaj gozda, zlasti ob reki. Pri opazovanju ptic v tem pasu sem se osredotočil na opazovanje ptičjih skupin, ki se pomikajo skozi grmovje in krošnje po gozdu. Te ptičje skupine sestavljajo različne vrste bulbulov. t i mal i j Mukicoptcron sp.. mini vetov Pcricroco/us sp. in nekoliko večje vrste, kakršni sta rdečetrtični trogon //arpactcs duvaucclii in žličastorcpi drongo Dicrurus paradiseus. Najnižji pas gozdnih tal poseIj u jejo vrste, ki se hranijo foto/Al Vrc/ec Argus Argusiamis argus, največja vrsta fazana na svetu, je tipična vrsta pasu gozdnih tal v tropskem deževnem pragozdu predvsem / odpadlim sadjem in nevretenčarji. Takšne so različne vrste kur. najbolj znanje fazan argus Argus inn us argus. kije tudi največja vrsta fazana nasvetu. Po gozdnih tleii pobirajo hrano tudi nekatere vrste i/, višjih pasov, kol na primer smaragdna grlica Clialcophaps indica, ki se na tleli zadovolji predvsem z odpadlim sadjem. Gozdna tla so zanimiva tudi glede različnih nevre- tenčarjev. kakršni so termiti, orjaške mravl je in druge žuželke. Klopov nismo videli, pač pa na obiskovalca prežijo kopenske pijavke Hacmudipsa sp. Pijavke so zlasti pogoste na gozdnih poteh, kjer njihovega plena, turistov, ne manjka. Pijavke sicer niso prenašalke bolezni in tudi nimajo bolečega ugriza, bolj je moteče to. da "žrtvi" zaradi vbrizganega antikoagulansa iz vbodne rane še kak dan teče kri. Pred pijavkami se lahko najuspešneje zavarujemo s proti-pijavčnimi nogavicami, narejenimi iz gosto tkanega platna, ki ga pijavka ne more predreli. aj bolj j c gozd živahen v večernem in jutranjem času. To lahko doživimo le. če v gozdu preživimo noč. V parku so na več lokacijah postav ili opazovalnice, v katerih so urejena tudi ležišča. Stvar je sicer malce avanturistična, vendar kljub temu vredna obiska. Večer so nam najprej popestrili plazilci, zlasti kače. V tropskem deževnem pragozdu so pogoste nekatere drevesne vrste kač. Srečali smo se z. manjšo in nenevarno rajsko goževko Chrysopelea paradisi.\ bolj razburljivo je bilo srečanje z rahlo strupeno in okoli 2 m dolgo rdečo mačjo kačo Boiga nigriccps. Ncsrečnica se je foio/AI Vrezec Samica javanskega makaka Macaco fascictilaris z mladičem srečala iz oči v oči z eno izmed udeleženk in povzročila splošen preplah, koje po opazovalnici oprezala za gckoni. svojim najljubšim plenom. Gekoni so lahko v tropskem gozdu tudi precej veliki, saj so nekateri izmed njih, npr. II OPAZOVANJE PTIC V TROPSKEM DEŽCVNEM PRAGOZDU MALEZIJE foto/AI Vrezec Vrčnica Nepenthes sp je mesojeda rastlina, ki ima del lista preobražen v vrček, v katerega lovi neprevidne žuželke gozdni gckon Gckkosmil/u. prave male pošasti in zrasejo tudi do 30 cm. Večer v gozdu zaključi glasno gruljenje golobov velikih Ireronov Tre ran capcUci. Noč pa šc zdaleč ni liha, saj so brnenje škržatov, cvrčanje kobilic, rcgljanjc žab, cmokanjegekonov, cviljenje netopirjev, skovikanje sov in oglašanje podhiijk /I iva v prečudovito harmonijo glasov tropskega deževnega gozda. Navidezno spokojnost noči je okoli polnoči prekinilo glasno čofotanje pod opazovalnico. Upali smo, da gre za vrsto, ki smo jo listo noč najbolj pričakovali, indijskega tapirja Tapirus indicus. In res smo z baterijo obsvetlili prvega od štirih tapirjev, ki smo jih liste noči opazovali med prehranjevanjem v močvirju pod opazovalnico. Jutro v gozdu oznanita petje belorokih gibonov Hy/obatcs lar m oglašanje velcrogili dvorožcev Huccros rhinoceros, ki jim potem sledi jo še druge pticc. Sicer je življenje pestro tudi ob rekah, zlasti ob veliki reki Tembeling. ki toče skozi park Taman Negara. Sem prihajajo različne vrste iz gozda. npr. kostanjevoglavi vilorcpec Enicurus ruiicapilliis, reka pa je zanimiva tudi za različne selivce, zlasti žužkojede, saj je mrčesa na pretek. Ob reki Tembeling sem opazoval tri vrste verjetno prezimujočih lastovk: kmečko lastovko Hi/undo ništica, pacifiško lastovko //. tahitica in breguljko Riparia riparia. Reke so tudi idealno mesto za opazovanje ri boj cd i h orlov Ichlhyophaga ichthyactus, ki j ili ponoči na ribjih loviščih zamenja malajska ribja uharica Kcti/pa ketupu. Rečni breg je bogato prehranjeval išče tudi za nekatere druge živali. Vodni varani Varanus sah ator ob rekah stikajo za poginulimi ribami, s plodovi obložena drevesa so raj za javanske makakc Macaca lascicularis. ki živijo v manjših tropih. Dodaten vir hrane za makakc so ludi turistična naselja, ki so se j ill le opice naučile dobro izkoriščati. Okolico parka pokrivajo sekundarni tropski gozd ter plantaže kavčukovih dreves in oljnih palm. Opazovanje ptič je tu zaradi odprtosti terena precej olajšano. Območje je zanimivo zaradi velikega števila različnih vrst kukavic iz rodu malkoj Phacnicophacus sp. Izjema med njimi je oranžna malkoja Phacnicophacus chlorophacusz izraženo spolno dvoličnostjo. Samec je enotno oranžen s temnim repom, samica ima sivo glavo in oranžen rep. Prav nenavadno je opazovanje nekaterih vrst, ki jih pri nas poznamo kol ptice klelk. Šele tu človek spozna, da je svoboda teh ptic v njihovem naravnem habitalu zares brezmejna in tla so njihovi jetniški sorodniki le bled izraz tistega, kar le pticc v naravi resnično so. Te misli so se mi utrnile ob pogledu na majno beo Gracu/a rc/igiosa. ki je glasno žvižgala na vrhu prek 20 m visokega drevesa dipterokarpa Diplcrocarpus sp., in na jatico muškatnih galebekov Lonchurapunc/ii/ata, ki so razposajeno švigali med grmovjem in travnimi bilkami. Posebno doživetje je nočni obisk plantaž oljnih palm. Nočni izleti so organizirani in jih turistom ponujajo kot nočni safari. Turiste naložijo na tovornjak in z močnimi reflektorji osvetljujejo živali, ki se ponoči potikajo po plantažah. foio/AI Vrtvrc Gozdni gekon Gekko smithi je prava mala pošast, saj zraste tudi do 30 cm v dolžino Poznavanje vrst, kar se vodnikov tiče. je bolj pičlo. Imeli smo srečo, da smo naleteli na lokalnega ornitologa Akija, ki nam je razkazal nočni svet plantaž. Počasna vožnja in prečesavanjc okolice s svetlobnim snopom reflektorja odkrije marsikatero zanimivo nočno žival, zlasti različne plenilce, ki si) jih v nasade oljnih palm privabile številne podgane (Rutins ratms. R. tiomanicas), kar smo pozneje ugotovili iz najdenih izbljuvkov pegaste sove Tvto niha. Poleg pegaste sove na plantažah pleni tudi kot kozača velika rjava sova Strix Icplogrammica. Poleg son' ponoči love svoj plen številne bengalske mačke Felis bengalensis. Višinski tropski deževni gozd Višinski tropski deževni gozd smo obiskali na dveh lokacijah: Fräser's Hill (okoli 1300 m n.v.). ki je priljubljena ornitološka točka, in Cameron Highlands (okoli 1500 m n.v.), višavje, ki je znano zlasti po čajnih plantažah. Obe območji ležita v gorski verigi Titivvangsa. Ker območje leži v tropskem pasu. so tudi vrhovi teli gora poraščeni z gozdom. Gorati predeli Malezije so pomembno endemitsko območje. V Maleziji živijo tri endemične vrste ptic. katerih areal je omejen večinoma le na zgoraj omenjeno gorsko verigo. V višavju Cameron Highlands sem videl dve: fazana gorskega pav ovca Polvplcctron inopinatum in malajskega drozga Mviophoncus robinsoni. Prvi se zadržuje v gozdu, drugi pa ob vodah, /lasti potokih in rekah. 0 udi v višinskem tropskem gozdu je opazili vertikalno predeljevanje. ki pa je zaradi nižje rasti dreves nekoliko manj opazno. Za pas nad krošnjami so najbolj značilne ujede, zlasti črni orel Ictinaetus malayensis, kije v goratih predelih pogost. V pasu krošenj tudi tu živijo kljunorožci. V Fräsers I lillu se mi je posrečilo videti redkega čeladarja Rliinoplax vigi/, ki je tudi največja vrsta kljunorožca (zraste do 127 cm) v Maleziji. Srednji in grmovni pas sta vsaj glede ptic večinoma združena, pogosti so različni epi liti (na drevesih rastoče rastline), ki so odvisni bolj ali manj le od padavinske votle. Čeprav cpillti uspevajo tudi v nižinskem tropskem gozdu, so v višinskem gozdu zaradi nižje rasti dreves bolj opazni in dostopni. Najpogostejše epi luske rastline so lišaji, mahovi, praproti in različne vrste orhidej. Hpifilsko žive tudi nekatere mesojede rastline, ki si svojo prehrano dopolnjujejo s prebavo ujetih žuželk. V Maleziji so najbolj znane vrčnice Nepethessp., ki svoj plen - žuželke, večinoma mravlje - lovijo v posebne vrčke, ki so preobraženi deli listov. V vrčkih je voda, v katero rastlina izloči prebavne encime. Vrčki so lahko tudi življenjsko okolje nekaterih loio ai vrtvt'c Srednji pas pod krošnjami in grmovni pas sta v višinskem tropskem deževnem gozdu združena predvsem zaradi nižje rasti dreves, bolje so tu opazne različne epifitske rastline simbiontskih ali komenzalnih živali. Tako lahko v njih najdemo ličinke komarjev, gliste, paglavce žab in celo rakovico Gcosesarma malayanum, ki so jo odkrili šele pred kratkim. Tudi v višinskem gozdu so ptice pogosto v skupinah, katerih vrstna sestava je drugačna kot v nižinskem gozdu. V skupinah se pogosto pojavljajo modri brglez S/i/a ažuren, belogrli pahljačar Rhipidura albicollis. velika niltava Nihava grandis. kostanjevoglavi listničar Sciccreus montis. fulvete A/cippc sp., šojarji Gam/lax sp. in zlata timalija Stachvris c/irvsea, jatam pogosto sledila zelena sraka C 'issa c/iincnsisin nitorepi drongo Dicrurusremifer. Pas gozdnih tal daje zavetje različnim kuram, sicer pa je to tudi lovni habitat ovratniške sovice Glaucidium brodici. Sovico sem v popoldanskem času zalotil na eni izmed gozdnih poti na F reiser's Plillu. ko se je hranila z uplenjenim malim podganjim ježem Hy/omys sui/is., kije približno tako velik kot sama ovrainiška sovica. Gozdna tla so prebivališče mnogih vrst žuželk, za katerimi stikajo prek 20 cm velike orjaške krastače Butaasper. v zemeljskih luknjah pa nanje preže nočno aktivni pajki tarantele, ki zrastejo tudi do K) cm. Ptice so v gorah razširjene glede na višinske pasove. S tega stališča je zanimiva visokogorska avifavna na gori Gunung Brinchang (2000 m n.v.) v višavju Cameron High- lands. Kot že rečeno, se gozd v Maleziji razrašča do vrha gora, zalo je v isokogorska avilavna drugačnega tipa kot v Alpah al i na H imalaj i. kjer se življenjske razmere nad gozdno mejo popolnoma spremenijo. Visokogorske ptice v Maleziji so pravzaprav gozdne. Tipično visokogorsko vrsto, par modrega muharja F/ccduJa hyperythra, sem opazoval pod samim vrhom Gunung Brinchanga. Zlatogrli bradač S OPAZOVANJE PTIC V TROPSKEM DEŽEVNEM PKACOZDU MALEZIJE Mega/aima trankliniijc vezan le na višinske (ropske gozdove. Je sadjejed in se zadržuje predvsem v krošnjah, tako da ga pogosteje slišimo kot vidimo. Ptice pevke tudi v višjih legah oblikujejo manjše skupine, le da so nekaterim običajnim vrstam tu primešane še visokogorske, na primer koslanjevorcpi šojček Milila strigi/la. Naselja v tem višinskem pasu. kot sta Bukit Fräser (Fräsers I lili) in Tanah Rata (Cameron I lighlands), so prepredena s parki, vrtovi in golfišči. Opazovanje ptic na odprtih površinah je v tropih seveda neprimerno lažje in tudi tu je ptic veliko. Bogateje je tu zastopana družina ti mal i j Timaliidac, ki v Maleziji nekako zamenjuje naše pcnice in drozge. V parkih so pogosti predstavniki te družine pisani srebmouhi slavčki Lcioihri.x argentauris. Cvetoči grmi in drevesa morajo biti deležni posebne ornitologove pozornosti, saj se na njih prehranjujejo mnogi pisani loto/Al Vre2ec Modroperuta pita Pitta molucccnsis, l • foto/Damijan Denac Rentgenski posnetek ustreljenega kormorana z odrezano glavo predlagajo sledeče: črtanje velikega kormorana in sive čaplje iz Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993, velikega kormorana je treba uvrstiti v seznam lovne divjadi, njegova potencialna gnezdišča v Sloveniji je treba uničiti, gnezdišča sivih čapelj naj se omejijo tako glede na območje kol število, izvidniške skupine velikih kormoranov je treba preganjati z vseh voda Slovenije, število velikih kormoranov na območju celotne Slovenije je treba zmanjšati in obdržali na 200, sivih čapelj pa na 300 "kosov". DOPPS je Vladi republike Slovenije kmalu poslalo javno pismo s svojimi stališči do trditev in zahtev RZS in Zavoda za ribištvo po odstrelu kormoranov in sivih čapelj. Temu je v juliju sledil sestanek na temo "kormorani in ribištvo", ki so se ga udeležili predstavniki Uprave RS za varstvo narave. Zavoda za ribištvo. RZS. Ribiške družine Radovljica, DOPPS ter Ministrstvo/a kmetijstvo. Zaradi preganjanja s strani ribičev, streljanja in uporabe pesticidov je do leta 1960 ta podvrsta izginila iz nekaterih evropskih držav. gozdarstvo in prehrano (M KG P). Dogovorjeno jc bilo, da se ustanovi delovna skupina s predstavniki vseh navzočih organizacij, ki naj bi oblikovala temeljne smernice za obravnavanje "problematike" kormorana. Na sestanku zgoraj omenjene delovne skupine septembra je pritisk ribičev prevladal in Uprava RS za varstvo narave je predlagala pripravo načrta za odstrel kormoranov v Sloveniji: naloga ribičev do naslednjega srečanja je bila določiti območja streljanja in plašenja. DOPPS pa je smel določiti t.i. cone mirovanja, kjer naj bi se kormorani nemoteno zadrževali. Načrt za odstrel naj bi vseboval časovno, krajevno in številčno omejitev odstrela, način odstrela, usodo ustreljenih ptičev in način spremljanja (monitoringa) kormoranov, v katerem morajo sodelovati tudi ornitologi. Zavod za ribištvo Slovenije je čez teden dni na Upravo RS za varstvo okolja poslal "Predlog za zaščito območij, ki so z vidika sladkovodnega ribištva izredno pomembna in ogrožena zaradi naraščajočih populacij ribojedih ptic". Predlagane so tri oblike "varstva": območja, kjer se preprečuje prihod kormoranov : območja, kjer sc popolnoma ščitijo habitati, pomembni za naravno razmnoževanje ribjih vrst; drstišča in plitvine ter območja, k jer trenutno ni posebno tehtnih razlogov za zaščito ribjih vrst - to so t.i. mirne cone, kjer kormoranov ui dovoljeno preganjati: porečje Drave (razen stare struge Drave) in porečje Mure (razen potoka Črnec). Kar se tiče sive čaplje, naj sejo preganja na vseh postrvjih vodah v Sloveniji, na mešanih in ciprinidnih vodah je treba njeno populacijo prepolovili. V drugi polovici septembra 1997 se je DOPPS odpovedal nadaljnjim pogovorom na temo "kormoran", in sicer z obrazložitvijo, da v dobronamerno oblikovani ad hoc skupini žal ni bilo mogoče uveljaviti naravovarstvenih pogledov, "lakoj zalem je DOPPS na Lovsko zvezo Slovenije (LZS) naslovil prošnjo, naj ne sodeluje v odstrelu kormorana v.sezoni 1997/98. LZS je izrazila pripravljenost sodelovati pri odstrelu kormorana, vendar šele takrat, ko bo pridobljena javnoninenjska podpora in ko bodo ustrezna ministrstva o nujnosti tega ukrepa prepričala tudi DOPPS. Na neznani dan v novembru je MOP izdalo odločbo o odstrelu in plašenju kormorana v Sloveniji (odločba je bila izdana brez datuma!). Dovoljen je bil odstrel 370 osebkov podvrste sinensis v času od 22.11.1997 do 1. 1. 1998 ter v Upravno sodišče RS je 5. 1. 2000 odločilo, da se tožbi DOPPS ugodi in se odločba MOP odpravi. času od 19. I. do 28. 2. 1998. Določeni so bili tudi pogoji streljanja (kje in kako sc sme streljati, kdo lahko strelja) ter nadaljnja usoda ustreljenih ptic. Zoper odločbo jc bil pravno mogoč le upravni spor z vložitvijo tožbe neposredno na Vrhovno sodišče RS v roku 30 dni po prejemu odločbe. DOPPS je odločbo prejel 27. 11. 1997. upravni spor proti MOP pa je na Vrhovno sodišče RS vložil 16. 12. 1997. Upravno sodišče RS je 5. 1.2000 odločilo, da se tožbi DOPPS ugodi in se odločba MOP odpravi. Odločba MOP ni vsebovala vseh za odločbo predpisanih sestavin, plašilni ukrepi so bili navedeni preveč pavšalno, v njej ni bilo navedeno dejansko stanje, od katerega je odvisna pravilna rešitev, ter dokazi za to. niti razlogi, odločilni za presojo dokazov, in tudi ne razlogi, ki so narekovali odločitev. Iz navedenih razlogov jc bila tožba nezakonita. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je januarja 1998 na Cirila Sinrkolja. ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naslovil predlog o nadaljnjem gospodarjenju ribičev s slovenskimi vodami (prenehanje naseljevanja alohtonih ribjih vrst. prenehanje preseljevanja ribjih vrst iz donavskega v jadransko porečje in obratno, upoštevaje nosilne kapacitete vodotokov pri vlaganju rib v odprte vode). Novembra 1999 je bil na MKGP sestanek, tema katerega je bil delovni osnutek akcijskega načrta za regulacijo vpliva kormorana na sladkovodno ribištvo v RS. Vabljeni so bili predstavniki MOP, MKGP. LZS, RZS, Zveze društev rejcev vodnih živali. Društva ekologov Slovenije in DOPPS. Ta delovni osnutek se v veliki meri naslanja na osnutek akcijskega načrta za upravljanje z velikim koniioranom na območju Afrike in Kvroazije, kije bil sprejet na strokov nem srečan ju v Kopenhagnu 25. in 26. 10. 1997. Konec februarja leta 2000 kormoranu grozi, da bo črtan s seznama zavarovanih vrst in najverjetneje uvrščen med lovno divjad, ki sodi pod pristojnost MKGP. Ribiči pravijo..., ornitologi odgovarjajo... Ribiški argumenti za odstrel in plašenje kormorana (kot jih zasledimo v reviji Ribič, dnevnem časopisju, na televiziji in "strokovnih" sestankih po raznih ministrstvih) so sledeči: 1. Število kormoranov iz leta v leto narašča (v Evropi naj bi jih bilo po ribiških ocenah že milijon), zato jih po nobenih kriterijih ne moremo več šteti za ogroženo vrsto. Treba jih je črtali iz slovenske Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah iz leta 1993 in jih uvrstiti med lovno divjad. 2. Kormorani povzročajo veliko škodo sladkovodnemu ribištvu in ribogojnicam, saj jedo in poškodujejo prostoživeče ribe. ki so človeku koristne naravne dobrine. Letno pojedo skoraj ves letni prirast rib (200 ton rib) - pojedo kar 1.5 kg rib na dan. 3. Kormoran ni avtohtona slovenska vrsta, v Sloveniji ga pred letom 1976 sploh ni bilo. Ornitologi so tisti, ki ga želijo pripeljati v Sloveni jo. 4. Ribiči so ljubitelji rib in narave, zato ne morejo mirno gledati, kako kormorani iztrebljajo avtohtone slovenske ribe (npr. lipana, soško postrv), ki nimajo razvitih obrambnih mehanizmov. Kormorani plenijo selektivno. Morda ogrožajo celo druge vrste ribojedih vodnih ptičev. 5. Čc bo dovoljen odstrel kormoranov. bodo slovenske reke manj obremenjene, drugače bodo kmalu ostale brez rib. foto/Damijan Denac Prezimujoči kormorani na Ptujskem jezeru 6. Člani DOPPS naštejejo premalo kormoranov - rezultati ribičev so vedno za nekaj tisoč osebkov večji. 7. Kormorani dnevno pojedo toliko rib. da bi z njimi lahko nahranili 6000 ljudi, ribiči z vlaganjem mladic le še krmi jo tega požrešnega ptiča. 8. Zaradi ncstrcljanja kormorana propadajo ribogojnice, ljudje so brezposelni, družine stradajo. Ad 1) Večanje števila prezimujočih kormoranov do leta 1993 je posledica varstva vrste in ustvarjanja ugodnih razmer za porast njenega števila. Zaradi graditve akumulacijskih jezer in regulacije rek je kormoranu močno olajšan lov. poleg tega so ribogojci in ribiči z vlaganjem rib v skoraj vsako vodo zagotovili zadostno količino hrane za večje število ribojedih ptic. Marsikje so odgovorni tudi za čiščenje brezin ter litoralnih delov voda (da je olajšan dostop do vode in da se jim trnki ne zatikajo v vodnem rastlinju), kar kormoranu spet olajša lov, saj se ribe nimajo kam več skriti. Trditev, da število gnezdeči h kormoranov v Evropi iz leta v leto narašča, je neresnična, saj ornitologi (tudi na gnezdiščih) po letu 1993 beležijo upad številčnosti te vrste. Tudi ribiške ocene o velikosti populacije kormorana v Evropi so hudo pretirane (glej uvodni del prispevka). Ad 2) Ribiškim družinam so slovenske vode s koncesi jami dane v upravljanje, ribe v njih so družbena lastnina. Ribiške družine v večini primerov nimajo natančnega pregleda nad sestavo in biomaso rib, ki jih letno izlovijo (legalno in ilegalno), poškodujejo ali pa te poginejo zaradi onesnaževanja. Tako pravzaprav tudi težko podajo realne in prepričl jiv e ocene o škodi, ki jo dela kormoran. Veliko škodo slovenskim ribam povzročajo ribiči sami s svojimi posegi in športnim ribolovom. Ocena, da kormoran poje 1.5 kg rib na dan. je absurdna - povprečna količina se giblje med 250 - 500 g. Kormoran! po avstrijskih podatkih na delu Donave med krajema Maria - Ellend in Regelsbrunn pojedo 3.8 % letnega prirastka rib oz. manj kot 1 % ribje biomase, ribiči pa izlovijo 14 % letnega prirastka rib. V slovenskih vodah celo leto lovi okoli 15,000 športnih ribičev in neznano število turistov ter le nekaj mesecev 3000 - 4000 kormoranov. Ad 3) Kormoran je bil kot redek gost in selivka za Štajersko zabeležen že leta 1864 (Seidensacher), kasneje ga tudi Reiser (1925) omenja med pticami Maribora ob Dravi. O avtohtonosti ptic. ki so zelo mobilne, pa je že tako težko govoriti. Kormoran resda ni gnezdilec Slovenije, vendar tu dokumentirano prezimuje vsaj 135 let. tako je bilo tudi v prejšnjih stoletjih. Trditve, da ga pred letom 1976 v Sloveniji ni bilo. so ribiči vzeli iz splošnega leksikona, ki kormorana kot gnezdilca (nekdanje) Jugoslavije navaja le za Makedoni jo. Še bolj smešna je misel, da ga skušajo ornitologi pripeljati v Slovenijo - DO P PS kot strokovna naravovarstvena organizacija do sedaj še nikoli ni sodelovalo pri naselitvi katere koli vrste ptiča v Sloveniji in lega tudi nima namena početi. Ad 4) Kako lahko ribiči trdijo, da so ljubitelji narave in rib. če ribe in njihove naravne življenjske prostore sami uničujejo? To počno na več načinov: S športnim ribolovom, ki je zgolj ekonomskega pomena in v pokrajino vnaša nemir; večina rib. kijih po lovu vrnejo v naravo, zaradi poškodb pogine; Z zastrupljanjem voda s svinčenimi uležmi (glej članek Proč s svinčenimi uležmi dr. Petra Eegiše v Kovicah DOP PS št. 5/99): S čiščenjem obreži j rek, izsekavanjem in požiganjem trstičja, da je olajšan dostop do vode in se trnki ne zatikajo - posledica je ta. da ribe nimajo več kritja pred plenilci, marsikatera vrsta tako izgubi tudi drslišče (ščuka, som); Z vnašanjem alohtonih vrst rib. ki so kompetitivne domačim vrstam, in s tein ludi nekaterih potencialno nevarnih ribjih bolezni (izumrtje primorske podusti in savete zaradi naseljevanja navadne podusti iz donavskega porečja v Sočo); skoraj izumrtje soške postrvi zaradi vnosa potočne postrvi v Sočo; vpliv rastlinojedih vrst rib - beli amur. tolstolobik - na litoralno vegetacijo je lahko tako velik, da to rastje povsem izgine, s tem pa tudi drstišča nekaterih avtohtonih vrst rib. mrestišča dvoživk in gnezdišča ptičev. Vnašanje alohtonih vrst organizmov, ki škodujejo avtohtonim vrstam, je po slovenski zakonodaji kaznivo (17. člen Zakona o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/99)! Z vnašanjem avtohtonih (in alohtonih) vrst rib v laki meri, da presegajo nosilno kapaciteto voda: ribe zalo preživijo le ob krmljenju s strani ribičev, vode se postopoma zasitijo s hranili, kar v končni fazi vodi do pomanjkanja kisika in množičnih poginov vodnih živali; Z lovljenjem "kapitalnih" primerkov rib, ki so pomembni za razmnoževanje; S tradicionalnim ribolovom na že redke avtohtone vrste (sulcc. menek, podust). V gojitvene namene so ribiči in ribogojci uničili precej zakonsko zaščitenih naravnih rezervatov in spomenikov ter habitatov, ki so bili pomembni za ogrožene vrste rastlin in živali (Tumovi ribniki v Racah, akumulacija Medvedcc. glinokopi na Pragcrskem. bagersko jezero Radvanje pri Mariboru - sem so se v tisočih hodile mrestit navadne krastače in veliki pupki s Pohorja, sedaj je jezero "očiščeno" rastlinstva in poribljeno, krastač in pupkov seveda ni več). To so marsikje naredili praviloma brez ustreznih dovoljenj. Vnašanje alohtonih vrst rib ne vpliva le na populacije avtohtonih rib. temveč tudi na rastline in druge živalske skupine: kačje pastirje, dvoživke, ptice (v Evropi močno ogrožena raca kostanjevka izginja tudi zaradi vnesenih tujerodnih rastlinojedih vrst rib, ki nekaterim vodnim pticam onemogočajo gnezdenje, saj se hranijo z rastlinami, v katerih te ptice gnezdi jo - tako so z marsikatere vode izginile čapljice. mali in čopasti ponirki. sivke, čopaste čmice in druge vrste rac). Očitek, da kormorani plenijo selektivno, ne drži - dokazano je. da lovijo pretežno tisto vrsto rib. ki v vodi številčno prevladuje. Pri nas so to predvsem krapovci (klen, podust, platnica, rdečeoka). Dokazano je, da kormorani ne spremenijo vrstne sestave rib v vodah in da v večji meri kol ribiči plenijo ribe, okužene z različnimi paraziti. Trditvam, da so ribojedi ptiči izpraznili plemensko jato lipanov v Savi Bohinjki, kot pravi študija Zavoda za ribištvo, oporekajo ribiči sami v reviji Ribič (št, 12, 1998, str. 327). Nekatere ribiče tudi "skrbi", da kormorani "odžirajo" hrano drugim ribojedi m pticam. Njihova skrb je le navidezna, saj je poznanih veliko primerov, ko so zaradi lastnih interesov streljali vodomce, čopaste ponirke in sive čaplje. Poleg foco/Franc Bračko Primer ribolovnega ribnika z odstranjeno obrežno in vodno vegetacijo, Konjišče ob Muri tega jc dokazano, da kormoran nc tekmuje za hrano z drugimi ribojedimi ptiči. Dejstvo jc tudi, da ribiči ponekod vlagajo ribe v vode. kjer je pogin zagotovljen, saj tako z najmanj truda pridejo do največ denarja - škodajim mora biti namreč v primeru pogina povrnjena. Tovrstna dejanja ribičev nam je potrdil celo eden izmed štajerskih ribogojcev. znano je tudi nekaterim sodelavcem Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Ad 5) Naj je odstrel dovoljen ali ne. kormorane vsako leto streljajo (npr. 8. I. 1999 /.rkovci pri Mariboru: najden ustreljen kormoran. 16. 1. 1999 Loka pri Dravi: najden ustreljen kormoran z odrezano glavo, 15.1.2000 in 31. 1. 2000 Zrkovci pri Mariboru: najdena dva ustreljena kormorana; v letu 1999 in 2000 ni bil dovoljen odstrel kormorana v Sloveniji). V času veljavne odločbe o odstrelu leta 1997jc bil odstrel v večini primerov izveden v neskladju z odločbo, saj ustreljeni kormorani niso bili prinešeni na območno enoto Veterinarskega zavoda Slovenije. Tako so bili v skladu z odločbo leta 1997 ustreljeni le štirje kormorani. V času veljavne odločbe so kormorane plašili tudi v mirnih conah, kjer naj bi se ptice zadrževale nemoteno. Sicer pa jih danes plašijo ne glede na zakonsko dovoljenje (na prehranjevališčih in prenočiščih). Glede samega plašenja in odstrela obstajata še dve dilemi: kako bodo lovci - ribiči vedeli, ali gre za podvrsto s/nensfs a\\ cvwftooziroma za pritlikavega kormorana, če ne poznajo niti osnovnih vrst vodnih ptičev? kako bodo zagotovili, da se ob streljanju kormoranov nc bo plašilo in "po pomoti"' streljalo tudi drugih vrst ptic? Avstrijske izkušnje kažejo, daje v trenutku, ko se streljanje začne, nemogoče nadzorovati število in usodo ustreljenih ptic. Ad 6) Ribiška metoda štetja je strokovno nesprejemljiva, rezultati pa nerealni - ribiči namreč ne štejejo zgodaj zjutraj ali ob mraku zvečer na prenočevališčih, ampak posamezne jate kormoranov, ki se v teku dneva spreletavajo po toku navzgor in navzdol (tako eno jato štejejo večkrat). Marsikje so ribiči odgovorni tudi za čiščenje brežin ter litoralnih delov voda (daje olajšan dostop do vode in da se jim trnki ne zatikajo v vodnem rastlinju), kar kormoranu spet olajša lov, saj se ribe nimajo kam več skriti. Stališče DOPPS jc do "problema " kormoranov in sivih čapclj tudi načelno. Smo odločno proti, da bi kdorkoli za svojo materialno korist, pod krinko varovanja narave, ubijal druga bitja. V DOPPS branimo življenje, naravne principe in naravo. To počnemo neprofitno, narave kot organizacija ne izkoriščamo, temveč si prizadevamo za njeno varovanje, za kar uporabljamo s ciljem usklajene metode. Svoje stališče lahko dokažemo s številnimi primeri. Naše delo pri razjasnjevanju problema kormoran so bili predvsem številni javni nastopi, bodisi na TV, radiu ali v časnikih. V prihodnosti se bomo še dalje bojevali proti temu, da ribiči lahko manipulirajo in služijo z nečim, kar je javno dobro, proti njihovemu uničevanju narave ter proti njihovi želji po ubijanju kormoranov in sivih čapclj. ■ ■ ■ Odbor za varstvo narave DOPPS M KORMOItAN Uspeh akcije "BREGULJKA" Franc Bračko elos stopamo v tretje leto uresničevanja društvenega projekta ohranitve brcguljk Kipar/a riparia v Sloveniji. Dveletne ugotovitve na terenu kažejo vzpodbudno povečevanje gnezditvcnc populacije brcguljk. Kmalu po izidu zloženke o breguljki v začetku leta 1998 je sredi aprila stekla prva delovna akcija članov DOPPS za pripravo gnezdišča oz. obrežne stene na Dravi v Središču. Že po dveh dneh je gnezdišče naselil prvi par brcguljk in se lotil kopanja gnezdilnega rova. Boris Kočevar, ki jc ves čas spremljal dogajanje na gnezdišču, poroča, daje v tej koloniji gnezdilo prek 80 parov. V letu 1999 smo delovno akcijo ponovili in skupaj s hrvaškimi kolegi obnovili dve gnezdi lni steni na tem delu Drave, ki pa ju je jeseni in pozimi deloma porušila visoka voda. V prvo gnezdi Ino steno seje naselilo 45 parov, v drugo pa 63 parov breguljk. U gramoznici Konjiščeobreki Muri pri Cmurekuje gnezdilno steno v dolžini 50 metrov zgradilo podjetje Komunala iz Gornje Radgone. V začetku maja 1998 sta gnezdišče zasedla le dva para, čeprav bi v peščeni steni lahko gnezdilo več sto parov brcguljk. V gramoznici seje občasno pojavljala manjša jata dvajsetih osebkov, ki je sicer gnezdila v eni izmed gramoznic na avstrijski strani Mure. Leta 1999 breguljke v gramoznici Konjiščc niso gnezdile. Razveseljiva je bila novica o novi koloniji ob bregu reke Mure pri Gibini. ki je nastala zaradi obrežne erozije. V letu 1998je po podatkih gozdarja Janeza Kolenka tam gnezdilo kakih 30 parov. Naslednje leto seje kolonija s približno enakim številom parov preselila in uspešno gnezdila v peščeni steni, ki je nastala ob zemeljskih delih na robu naselja Gibina. Kot poroča Ivo Borko, so gnezdilno steno v septembru domačini žal porušili. dveh velikih gnezditvenih kolonijah ob Muri v Pcklenici in Križoveu na hrvaški strani je leta 1998 gnezdilo okrog 1000 parov. Naslednje leto je po poročanju Boruta Štumbergerja in na osnovi osebnih opazovanj število poraslo na 1650 gnezdeč i h parov. Omenjeni hrvaški koloniji breguljk sta največji na tem območju in nista vključeni v slovenski seznam gnezdišč in cenzus. Na omenjenih lokalitctah gnezdi redno tudi od 20 do 30 parov čebelarjev A /crops apiastcr. V gramoznici Duplek, kjer breguljke dokaj redno gnezdijo že od leta 1984. je v letu 1998 gnezdilo od 15 do 18 parov v delu peščenega nasipa ob jezeru. V naslednjem letu tudi tukaj niso gnezdile, ker je bila stena poraščena z zelmi in vrbovjem. Pravo presenečenje nas je leta 1998 čakalo v gramoznici ob dravskem kanalu v Slovenji vasi blizu Ptuja. V kakih 200 metrov dolgi peščeni steni je gnezdilo 78 parov breguljk. Naslednje leto so gradbinci steno obnovili pod kotom 45 stopinj. Veliko napora članov štajerske sekcije je bilo potrebnega, da smo z delovno akcijo ročno usposobili okrog deset metrov dolgo peščeno steno, je Prvi par breguljk je naselil gnezdišče že naslednjega dne. Končni gnezditveni uspeli v tej koloniji je bil 21 parov, ki pa jih je ob močnih nalivih nenehno zalivala voda. Toto. Boris Kočevar Čiščenje peščene stene IS. aprila 199S Breguljke v zadnjih letih redno gnezdijo tudi ob reki Savi in bližnjih gramoznicah. Po podatkih Dušana Klenovškaje leta 1998 v eni izmed gramoznic pri Krškem gnezdilo od 100 do 150 parov. Naslednje leto se je gnezditvena kolonija breguljk zmanjšala naokrog 100 parov. Leta 1999je gnezdilo 20 parov v gramoznici Vrbina pri Brežicah. Druga zanimiva gnezditvena kolonija z okrog 60 pari je bila odkrita ob Savi pri Čatežu. Kot nam je sporočil Dušan Klenovšek. v nekaterih kolonijah breguljke niso mogle speljati vseh mladičev, saj so kljub posredovanju članov DOPPS gradbinci med kopanjem gramoza gnezdišče uničili. l/zadnjih dveh letih smo na osnovi analiziranih popisov ugotovili velikost gnezdilne populacije breguljk. I eta 1998 je gnezdilo 358 parov v petih kolonijah in leta 1999 je gnezdilo 339 parov v sedmih kolonijah. Na meji s I Irvaško je ob reki Muri gnezdilo leta 1998 v treh koloni jah 1000 parov, leto kasneje je gnezdilo že 1650 parov v štirih kolonijah. Dvoživke in ceste Takoj ko se v vlažnih pomladnih nočeh temperatura dvigne za nekaj stopinj nad ledišče, se številne dvoživke (žabe, krastače in pupki) odpravijo proti mrestiščem. Na svoji poti iz zimskih bivališč na mrestišča mnoge med njimi prehodijo tudi več kilometrov. Pri tem so pogosto prisiljene prečkati bolj ali manj prometne ceste, kjer pogosto končajo (tudi množično) pod kolesi različnih vozil. Tako so lahko ogrožene ali celo uničene kar cele populacije dvoživk, ki so ena izmed najbolj ogroženih živalskih skupin. Aleksandra Lešnik, Katja Poboljšaj Dvoživke so v svojem letnem življenjskem ciklu vezane lako na vodne kol na kopenske habilale. med katere prištevamo mrestišča. poletna bivališča in prezimovališča. Ta bivališča so enakovredni deli njihovega življenjskega prostora in med njimi se živali selijo po bolj ali manj ustaljenih selitvenih poteh. Pomladne selitve odraslih živali iz prezimovališč na mrestišča so najbolj opazne. Selitve v poletna bivališča so veliko manj očitne, saj se pogosto križajo s selitvami na mrestišče. poleg tega so tudi manj množične. Selitve mladih živali v kopenska bivališča navadno niso oziroma so le izjemoma opazne, ko se selijo v velikem številu (tako imenovani žabji dež - "Froschregen"), (c se velika skupina živali seli v isto smer (pogosto pri nekaterih vrstah dvoživk: npr. navadni krastači Bulo bufo in rjavi žabi sekulji Hana temponiria) in mora pri tem prečkali bolj ali manj prometno cesto, to vodi do opaznega pomora. Podatki o tem. kje v Sloveniji prihaja vse do pomorov dvoživk ob prečkanju cest. še niso zbrani. Kljub temu pa jc treba ukrepati vsaj na znanih kritičnih točkah. Možnosti je več: postavitev stalnih varovalnih ograj in graditev podhodov, postavitev začasnih ograj v času selitev in prenašanje osebkov čez cesto, opozorilni in preventivni ukrepi, kol so postavljanje opozorilnih tabel in informiranje Pregled doslej poznanih črnili točk v Sloveniji P.-OATKC.V (•'■elcctr C.-f .. tj'.^-j^o ' foco Barbara Skaberne vir podatk[)v: driavne cusce: Direkcija RS ZA cesco Doslej poznane črne točke v Sloveniji voznikov. 1'ri načrtovanju ukrepov na že obstoječih cestah, predvsem pri načrtovanju in graditvi trajnih objektov na novih cestah, jc zelo pomembno sodelovanje strokovnjakov za dvoživke z izvajalci del. Prvi podhod za dvoživke, ki danes žal ne deluje več. jc bil v Sloveniji zgrajen v SO. letih ob graditvi £ avtocestnega odseka . , _ Znak pri Vaneanelskem jezeru Luibhana-Vodice. I o kaze na ■ , ____.... ■> -' opozarja, da cesto množično dejstvo. da je treba prečkajo navadne krastače varovalne objekte ne le Bufo bufo zgraditi, temveč tudi vzdrževati. V zadnjih letih je bilo v Sloveniji izpeljanih več akcij za reševanje te problematike: Projekt društva Radoživ iz Žalca: leta 1995 so med rekonstrukcijo lokalne ceste ob Slivniškcm jezeru, ki stajo sofinancirala občina Šentjur ter Ministrstvo za okolje in prostor, zgradili podhode za dvoživke, žal pa ne tudi trajnih varovalnih ograj, brez katerih podhodi ne morejo preprečiti pomorov. Zdaj se problem postavljanja začasnih ograj rešuje vsako leto sproti. Akcije postavljanja začasnih ograj ter prenašanja dvoživk čez cesto v spomladanskem času: d a cesti ob Vanganclskcm jezeru (organizator Prirodoslovni muzej Slovenije v sodelovanju s Societas hcrpetologica slovenica - Društvom za proučevanje dvoživk in plazilcev ter Kluba mladih raziskovalcev Koper ob financiranju Ministrstva za okolje in prostor, 1997): Pod vasjo Harijc na cesti Ilirska Bistrica - Podgrad (prostovoljna akcija tabornikov rodu Snežniških ruševcev, leta 1997 in 1998); 16 DVOŽIVKr IN cnsTt !a prenovljeni magistralni cesti Veržej - Dokležovje (prostovoljna akcija dijakov in učiteljev Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. 1999). Vsi varstveni ukrepi za dvoživke ne pomenijo rešitve problema v celoti in dokončno, ampak samo omilitev negativnih vplivov ceste in prometa na njej! Za reševanje problematike dvoživk in cest je potreben celosten pristop. Vključene morajo biti predvsem ustrezne strokovne službe za vzdrževanje in graditev cest ter n a ra v o v a rs t v e n i k i oz. specialisti za dvoživke. Še posebej je potrebno stalno obveščanje širše javnosti, saj je le ob njeni podpori možno uresničevanje zgoraj naštetih rešitev. Novembra 1999je Center za kartografijo favne in flore skupaj s Socictas hcrpcloiogica slo i eni en - Društvom za preučevanje dvoživk in plazilcev in Pri ro d os 1 o v n i m m u zej em Slovenije ter Slovenskimi cestnimi podjetji organiziral posvet "Dvoživke in ceste" - prvi te vrste pri nas. Več kot 40 udeležencev posveta (biologi, naravovarstveniki, predstavniki graditeljev oz. vzdrževalcev cest in projektanti) je bilo seznanjenih s trenutnim poznavanjem črnih točk v Sloveniji, možnimi varstvenimi ukrepi za dvoživke na cestah, izkušnjami iz tujine na tem področju ter zakonskimi obveznostmi investitorjev in projektantov cestnega omrežja, ki neposredno zadevajo to problematiko. Ob tej priložnosti je Center za kartografijo favne in flore izdal zbornik s prispevki predavateljev. S posvetom je bil narejen eden prvih korakov pri reševanju te problematike v Sloveniji, naše nadaljnje delo pa poteka v okviru enoletnega projekta "Dvoživke in ceste", ki ga Center za kartografijo favne in llore izvaja v varstvu Direkcije RS za ceste. S tem projektom želimo problematiko dvoživk na cestah približati širši javnosti, saj menimo, da jih pred pogini na cestah ne moremo obvarovati le z. ustreznimi podhodi in ograjami, temveč predvsem z osveščanjem ljudi. Osnovni namen in cilj te raziskave je priprava strokovnih podlag, na osnovi katerih bo mogoče zasnovati in oblikovati dolgoročni "celostni" program reševanja problematike migracij dvoživk prek cest v Republiki Sloveniji. Cilj je tudi izdelava ustrezne baze podatkov v zvezi s to problematiko. Vsaka informacija o pomorih dvoživk na cestah v Sloveniji bo za nas zelo dobrodošla. Tudi v primeru, da vas karkoli zanima v zvezi s to problematiko, vas vabimo, da se nam oglasite po telefonu (vsak delovni dan med S. in 15. uro) ali na spodnji naslov: CENTER ZA KARTOGRAFIJO FAVNE IN FLORE Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem Polju Tel.:(062)695 150 podružnica Ljubljana, Zemljemerska 10, SI-1000 Ljubljana domača stran: www.ckff.si/DvoCeste/dvoceste.htm Kontaktni osebi: Katja Poboljšaj in Aleksandra Lešnik Tel.: (061) 138 2440, Fax: (061) 138 24 45 e-mail: dvoživke.ceste@ckff.si Popis kozaee na Krimu pri Ljubljani Tudi letos se bomo v Krimskem hribovju lotili popisa kozač Si rix unaJensis., vendar tokrat ne na Ljubljanskem Vrhu pač pa na Krimu, kjer so po ocenah te sove številnejše. Popis bo potekal v noči iz 22. na 23. april 2000 (sobota - nedelja). Popisovali bomo z avtomobili po gozdnih cestah, kjer se bomo ustavljali na posameznih točkah. Popisovali bomo ob pomočjo posnetka kozačinega oglašanja. Začeli bomo ob mraku (predvidoma ob 20.30) in končali nekje v začetku druge polovice noči. Pred popisom se bomo ob 17.00 dobili na avtobusni postaji v Podpcči. Priporočljivo je da se popisa udeleži čim več popisovalcev z avtomobili, saj bomo tako lahko popisali večje območje. Seveda pa ste na popis vabljeni tudi vsi drugi, saj gre pri popisih poleg poučnega in koristnega dela še za družabno druženje. Popis bo (udi predpriprava za nadaljnje popise, kijih bomo v naslednjih letih izvajali v okviru Novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije. Zaradi boljše organizacije popisa.se prosim predhodno javite koordinatorju popisa. Koordinator Al Vrezec tel. 061/316-943,0609/655-633. foto/Tamara Čelhar Povožena navadna krastača Bufo bufo Divji petelin Skrivnostna pesem, s katero začne že pred svitom vabiti kokoši, je bila od nekdaj prispodoba prihajajoče pomladi. Tomaž Mihelič D ivji petelin Jctmo uroguitus sodi v družino koconogih kut", od katerih v Sloveniji živijo šc ruševec Telrao tetrix, gozdni jereb Bonusa bonus in in belka Lngopus mutus. Kljub temu daje največji predstavnik družine, je njegovo živl jenje zelo prikrito. Živi v gozdovih višjih nadmorskih višin, predvsem med 1200 in 1600 metri nad morjem, l e spomladi, ko se bo po hribih začel lalili sneg in bo v dolini cvetela češnja, bomo lahko v odmaknjenih gozdovih slišali tiho pesem divjega petelina. Pesem, ki jc v veliko slovenskih gozdovih že obmolknila Skrivnostna pesem, s katero začne že pred svitom vabiti kokoši, je bila od nekdaj prispodoba prihajajoče pomladi. Fran Šaleški Kinžgar je o njej zapisal:"... Zapelje vsak grm, iz vsake drevesne krone seje drobila pesem. O, to ni bilo več petje ptičev, loje bila himna gore. ...Kdor ni užival te himne, kdor se ni napil njene blaženosti v polnih požirkih, ta ne pozna pomladi. Ko govori o njej, laže" N a rastiščih, kakor pravimo tradicionalnim mestom, kjer sc parijo, lahko poje več petelinov. Nanje začno prihajati že aprila. Kmalu si s tekmeci izbojujejo nevidno začrtane teritorije, od katerih je odvisen hierarhični položaj samca na rastišču. Med izbiro teritorijev se petelini tudi spopadejo, še posebno, ee so na rastišču kokoši. Pojejo na tleh ali na drevesu. Petje je tiho in se tudi v mirnih jutrih ne sliši dlje kot tristo metrov. Med tem pogosto poskakujejo v /rak in se hrupno spreletavajo. Spreletavanjeje prav tako namenjeno označevanju teritorija in odganjanju vsil jivcev. fotö/Tomai Mihelič Divji petelin foto/Toma? Mifu-lič Življenjsko ul/Mirxo Peru iL'k Kozača 24 AKCIJE tudi sami. Prilagamo vam vprašalnik. Z njim želimo pridobiti informacije o prihodnjih sodelavcih pri novem ornitološkom atlasu. Podatki o številu in usposobljenosti popisovalcev bodo podlaga za postavitev kakovostne metode, ki bo dala kar najboljši rezultat. Zato jc odgovor vseh listih, ki želite kakorkoli sodelovati, resnično pomemben. Naprošam vas. da skušate svoj čas, ki ga želite nameniti ornitološkomu delu, realno oceniti. Še enkrat pa bi rad poudaril: k sodelovanju ste vabljeni vsi. Tomai Mihelič, koordmrtorprojekta Popis kozač na Pokljuki in Mežaklji drugi polovici maja letos nameravamo popisati kozačo Stri.x urcik'nsis še na teh dveh gorenjskih planotah. Obseg popisa jc zamišljen malo širše, kar ne preprečuje udeležbe tistim, ki bi želeli sodelovati le krajši čas. Zbrali se bomo predvidoma v petek popoldne, bodisi 19. bodisi 26. maja, odvisno od vremena. V noči na soboto bomo v skupinah po dva ali tri obdelali vsak svoj del območja. Konec noči foco/Toma/ Mihelič Pokljuka bo namenjen krajšemu počitku, v dopoldanskih urah pa si bomo ogledali nekaj ornitoloških zanimivosti. Druga polovica dneva je predvidena za piknik in družabno srečanje, tisti najbolj utrujeni boste pred tem lahko nadoknadili tudi še kakšno urico manjkajočega spanja. V noči na nedeljo bomo popisali še preostale predele Pokljuke in Mcžaklje. Če se boste popisu odzvali v zadostnem številu, bomo obdelali še Jelovico. Tuje bila kozača na Gorenjskem tudi prvič zabeležena. Odkril jo je Ivan Veber leta 1966. Kasneje je bila gnezditev potrjena tudi na Mežaklji in Pokljuki. opis bomo zaključili v nedeljo zjutraj; če boste želeli. bomo opazovanje ptic nadaljevali tudi v nedeljo. Tokrat piknika ob koncu dneva ne bo. zagotovo pa bomo videli celo vrsto zanimivih vrst ptic. abljeni ste vsi. ne glede na vaše izkušnje in ne glede na to, koliko časa boste lahko sodelovali pri popisu. Lahko pridete tudi samo na piknik. Vsi. ki ste zainteresirani, se prijavite organizatorju popisa pisno ali po telefonu na naslov: Tomaž Mihelič, Št. Jurij 125. 1290 Grosuplje (tel: 041/698-813). Zaželeno je, da se prijavite vsaj do 10. maja, da boste lahko pravočasno dobili podrobnejše informacije in navodila. Varovanje gnezd sokola selca Lanskoletno varovanje gnezd sokola selca, pri katerih je obstajal sum kraje mladičev, seje izkazalo za zelo učinkovito. Zato bi radi letos akci jo ponovili in razširili. Pri tem računamo na vašo pomoč. Gnezda bomo varovali vsak dan od srede aprila do konca maja. Katera gnezda in koliko jih bo lahko akcija zajela, je odvisno predvsem od vašega odziva. Če bi vsak član DOPPS varovanju gnezd namenil en sam dan, bi z. lahkoto poskrbeli, da bi prav ves naraščaj ogroženih vrst ujed svoboden dočakal svoj prvi let. l etos potnih in drugih stroškov namenoma ne bomo povrnili. Zanesljivo bo največje plačilo vsem. ki bodo sodelovali v akciji, zavest, da so naredili nekaj dobrega. Vaš odziv bomo simbolično nagradili z majico, ki bo izdelana posebej za to priložnost. Želimo, da bi vas spominjala na plemenit in prijeten družaben dogodek, ki je lepa priložnost, da se srečamo vsi, ki imamo ptice in naravo radi. Akcijo bomo zaključili s srednjeveškim piknikom na gradu v Podsredi, kjer se boste lahko srečali tudi z nekaterimi uglednimi predstavniki tujih nevladnih organizacij, ki si prizadevajo preprečevati kriminalna dejanja nad pticami. V času, ko boste prebirali te vrstice, bo večina sokoličev že pokukala iz jajčnih lupin, zato se no obotavljajte. K sodelovanju ste vabljeni prav vsi, ki bi radi tudi sami po svojih močeh pomagali pticam. Za to akcijo ni potrebno poznavanje ptic, tudi za daljnoglede bomo poskrbeli na DOPPS-u. Potrebno jc lo pravo srcc - in nekaj ur prostega časa. Vsi, ki bi se nam radi pridružili na prvem prostovoljnem taboru varovanja gnezd, čim prej pokličite koordinatorico akcijo Barbaro Mihelič. Na voljo vam je vsak delavnik med 7. in 15. uro v pisarni DOPPS. CERKNIŠKO JEZERO Borut Rubinič VpTikost:3500 ha Cerkniško polje, 1200-1600 (2600) ha Cerkniško jezero Opis območja Cerkniško jezero je največje in obenem najbolj znano izmed vseh kraških polj, po katerih teče reka Ljubl janica. Jezero ni povsem pravi izraz za to območje, saj gre za kraško polje, ki je v najboljšem primeru do približno dveh tretjin napolnjeno z vodo. v najslabšem primeru pa po njem slikovito meandrira le nekaj majhnih potočkov, ki se zlivajo v strugo Stržcna. glavnega vodnega vira Cerkniškega polja. Cerkniško jezero je torej presihajočejezero, kar je na svetu enkraten kraški pojav. Stržcn, ki se na Planinskem polju priključi Pivki in skupaj dobita ime Unica, v Močilniku pri Vrhniki se ju oprime ime I jubljanica, z imenom Obrh izvira na jugovzhodnem delu polja in ponikne v Velikih in Malih Karlovicah. jamah v severozahodnem kolu polja. Jezersko dno. ki je poleti popolnoma brez vode, pokriva združba bičja in trstičja, obsežnejši sestoji trsja so v Zadnjem kraju. foto/Boruc Rubinič Rdečenoga postovka Fako vespertinus na Leviščih, v Dojicah in ob nekaterih vodnih virih. Na predelih, kijih voda le občasno poplavlja, rastejo šaši. na še bolj sušnih delih pa travišča, kijih poleti povečini kosijo. Severni in severovzhodni deli polja so ponekod ekstenzivno obdelani, ne manjka številnih mejic, grmišč, gozdičev in sadovnjakov, ki skupaj oblikujejo razgibano krajinsko podobo. Večina zaselkov leži na severnem in severovzhodnem robu polja, medtem ko je osrednje območje le skromno poseljeno z nekaj manjšimi vasicami. Cerkniško polje z zahodne strani obdaja mogočni masiv Javornikov, z vzhodne strani se nad poljem dviga "čarovniški hrib" Slivnica. Dostop Z avtoceste Ljubljana-Divača zavijemo na odcepu za Unec in Cerknicoa in sledimo cestnim oznakam vse do Cerknice. Jezeru se lahko približamo z več strani. Najobičajnejša pol je za mostom čez Cerkniščico v središču Cerknice. Cesta vodi do vasi Dolenje Jezero in skozi vas v samo osrčje jezera. Na severozahodni konec jezera pridemo skozi Dolen jo vas (v središču Cerknice zavijemo proti jezeru v bližini avtobusne postaje in sledimo cesti), na južni konec po cesti Cerknica - Bloke. V vasi Grahovo zavijemo proti Žerovnici, od tam pa se lahkojezeru približamo po različnih poteh v vaseh Lipsenj, Žerovnica. Gorenje Jezero, Laze in Otok. Iz Ljubljane pelje avtobus v Cerknico in po cesti naprej proti Blokam in Staremu Trgu, tako da lahko izstopimo v kateri koli vasi ob ježem in se na bližnjejezero odpravimo peš. Vlak pelje le do Rakeka, vendar tudi od tam v pol ure hoda že dosežemo skrajni severni konec jezera. Gnezditev Cerkniško jezero je gnezdišče mnogih vodnih vrst ptic. ki v Sloveniji sicer niso bogato zastopane. Tu imajo svoje edino redno gnezdišče kostanjev ka AytJiya nyroca, žličarica Anas clypcata, rjavovrati ponirek Podicepsgrisegena, bobnarica Botaurus stellaris in rdečenogi martinec Tiinga totanus. Druge pomembne gnezdilke so še regija Anasqucrqucduhi. kosec Crcx crcx. grahasta tukalica Porzanaporzana, mala tukalica Porzana parva, kozica Ga/linago gal/iuago, veliki škurh Numcnius arquata, rumena pastirica MotaciHa dava, pisana pcnica Sylvia nisoria, škrlatec Carpodacus erythrinus m trstni strnad Emberiza schoeniclus. Pre/imovanje V zimskem času je stanje vode Cerkniškega jezera navadno najvišje in obsežna vodna površina je pogosto prizorišče manjših ali večjih jat različnih rac (mali Žagar Merge/Jus albelhis in veliki Žagar Mergus merganser, zvonec Bucephala clangula...). pogosti so polarni slapniki Ga via aretiea iti vse vrste ponirkov. Prelet Jate vodnih ptic se v času spomladanskega preleta še povečajo. Takrat je moč opazovati veliko število dolgorepih rac Anas acuta, žličaric. regelj, čmovratib ponirkov Podiceps nigricollis. kasneje pa črnih čiger Chlidonias kr.o, Boru: Rubinu. Pogled s Slivnice na Cerkniško jezero jeseni li iger, med katerimi je neredko tudi kaka beloperuta čigra Chlidonins /eiicopterus ali belolična čigra Chlidonias hybridus. Spomladi se na plitvinah ob jezeru zadržujejo tudi velike jate togotnikov, prib VancHus vanellus in močvirskih martincev Tringa g/arco/a, poleti in zgodaj jeseni se ob preostali vodi pojavljajo tudi številne druge vrste pobrežnikov. Polja med jezerom in krajema Martinjak in Cerknica so izjemno primerna za opazovanje ujed. Spomladi se tu zbirajo velike množice kanj Duleo buteo. lunjev, zelo impresiven je tudi majski prelet rdečenogih poslovk Falco vesperlinus in škrjančarjev Falco siibbutco. Pogosto se na jezeru pojavljajo orli belorepci Haliaectusalbicilla, ki verjetno gnezdijo v bližini, nad pobočji Javornikov se pojavlja orel kačar Circaetus gai/icus, jezero pa večkrat obišče tudi manjša skupina črnih štorkelj Ciconia nigra, ki prav tako gnezdijo v bližini jezera. Druge zanimive živali Cerkniško jezero obdajajo obsežni gozdovi, ki jih naseljujejo mnoge pri nas živeče vrste velikih sesalcev: medved, srna, jelen, ris, jazbec, divja mačka in celo volk. Omeniti velja tudi ščuko, menka in znamenitega protcusa, endemično dvoživko dinarskega krasa, ki živi v podzemnem kraškem sistemu pod Cerkniškim jezerom in okoli njega. Isolla della Cona poročilo z društvenega izleta Borut Rubinič 0 modrega neba, medtem ko je naša druščina stala ob morskem obrežju in opazovala številne vodne ptice, ki se niso zmenile za razposajeno igro skromnih pen na valčkih rahlo razburkane turkizne preproge. udi ptičje bilo lega dne videti obilo. V sladkovodnem močvirju smo v udobju prijetnih opazovalnic občudovali pestro paleto različnih vrst rac, vse tri običajne vrste gosi. velike bele. male bele in sive čaplje, pribe in rdečenoge marlince. Na morju smo začudeno strmeli v dcscltisočglave foto/Rorut Rubinii Sive gosi Anser unser jate žvižgavk, mlakaric in lisk, ki na slovenski obali niso ravno vsakdani pojav. Nekaj kasneje smo se znašli še na desnem bregu Soče. na plitvinah blizu vasi Fossalon. ki so znane po svojem pobrežniškem obilju. To. obilje namreč, je bilo tudi v času našega obiska več kol očitno. Ker smo naleteli ravno na oseko, so bili blatni poloji najbolj izpostavljeni, pobrežniki pa so se po njih sprehajali v večstoglavih jatah. Opazovali smo velike škurlic, ki tu prezimujejo. črne prosenkc. rdečenoge martince in spremenljive prodnike. Na morju so plavale jate zvoncev, srednjih Žagarjev in labodov grbeev. smega januarja 2000 se je približno 15 ljubiteljev ptic odpravilo na društveni izlet v sosednjo Italijo. Obiskali smo izliv Soče. kjer leži idilični rezervat Iso/a della Cona. Če bi naročali vreme za ta doživeti dan, verjetno ne bi mogli izbrati tako primernega, kakršno je bilo prav na dan našega obiska. Zimsko sonce jc kot umetnik na platno risalo ostre podobe s snegom prekritih Julijcev na zakulisje temno foto/8orul Rubinič Iz opazovalnic smo občudovali pestro paleto različnih vrst rac, vse tri običajne vrste gosi, čaplje... IZLET NA MARIBORSKI OTOK poročilo z društvenega izleta Damijan Denac Trinajst navdušenih in radovednih ornitologov se nas je 18. februarja 1999 zbralo pri Koblerjevem zalivu, kjer je med letoma 1935 in 1970 čez Dravo še vozil brod iz studenške na kamniško stran. Nekdanjih dravskih brzic in dolgega prodišča na levi strani otoka nismo več videli, pač pa so danes na tem delu Drave pozimi "običajni" mali ponirki, mlakarice. liske in rečni galebi, ki nas zagotovo niso razočarali. Presenetil nas je ne ravno pogost zvonec, a prav lepo se nam opazovana samica ni pustila ogledati. Pod jezom si je edini veliki kormoran značilno sušil peruti kar med plavanjem. Pred mostom na Otok nas je z višine ošinil še skobec, po prihodu na Mariborski otok se je spekter vrst zamenjal. Na zahodnem delu Otoka, kjer gozdno vegetacijo sestavljajo predvsem debele bukve, smo si lahko ogledali velikega detla, ščinkavca, dleska in poslušali petje brgleza. Glasna zelena žolna je pred našimi pogledi odletela. Udeleženci so morali verjeti na besedo, daje oglašanje, ki smo ga slišali, pripadalo kratkoprstemu plezalčku. Podobno je bilo tudi z. vinskim drozgom. Kdinole carar na vrhu smreke nas je počakal. Sprehod po valolomu na Otoku nam je ponazoril primer neposrečenega človekovega posnemanja naravnega okolja in procesov. Do postavitve hidroelektrarne Mariborski otok Drava Otoka ni nikdar odnašala (tudi ob katastrofalni poplavi leta 1851 s pretokom 4000 rn Vs). ampak je zaradi specifičnih geoloških in reliefnih okoliščin nanj le nanašala material. Še med graditvijo elektrarne leta 1946 je zmerna v isoka voda odplavila več kol 100 m zahodnega dela otoka s stoletnimi drevesi vred. Rušilno moč je dal Dravi človek zaradi sprememb, ki jih je napravil med graditvijo elektrarne v samem koritu reke tik pred Otokom. Zgrajeni valolom, ki naj bi posnemal prejšnje naplavljanje Otoka in mu povrnil prvotno velikost, pa ne deluje. Kmalu preden smo sklenili našo pot po Otoku, so se na Dravi med rečnimi galebi pokazali še trije rumenonogi galebi, sicer na tem delu reke pozimi redni gostje. v Želji nekaj mladih, nadobudnih in nadvse obetavnih ornitologov po dodatnem znanju smo skušali ustreči tako, da smo se po formalnem zaključku izleta odpravili še na Meljsko jezero. Opazovani novi vrsti dneva, labod grbcc in sivka, ob koncu nista bili tako pomembni kol prijetno in sproščeno ozračje, ki so ga ustvarili udeleženci, to pa je nenazadnje ključ uspešnega druženja in učenja drug od drugega. l-oio Damijan Dfnac "Kdo koga opazuje?", utrinek z Meljskega jezera po končanem izletu na Mariborski otok PROGRAM IZLETOV DOPPS ZA SEZONO 1099/2000 27. april 2000: Cerkniško jezero, vodita Leon Kebe in Dare Sere (061/125 07 51) Tradicionalni izlet bomo začeli ob 8.00 pri Cirilu (bife s kegljiščem v Dolenjem jezeru). Pričakovati je smrdokavre. repaljšeice, čmoglavc muharje. pobrežnike in prve rjave srakoperje... Obvezna oprema so škornji. 6. maj 2000: Kočevski Rog, vodi Miro Perušck (061/ 863 234) Dobimo se ob 8.00 na avtobusni postaji v Kočevju. Od tam bomo pot z avtomobili nadaljevali v Kočevski Rog. Zanimive vrste, ki jih lahko tu srečamo, so belohrbti in triprsti detel, siva in črna žolna ter kozača. 21. maj 2000: Murska šuma-Petišovci, vodi Franc Bračko (062/219 086) Ogledali si bomo nižinski hrastov gozd v najbolj vzhodnem koncu naše države. Prav zaradi odmaknjenosti so tukaj ostali ohranjeni številni mrtvi rokavi, ki so že zaradi številnih cvetočih lokvanjev in blatnikov v tem času prava paša za oči. Ostalo boste videli sami. Informacije pri vodji. 3. in 4. junij 2000: Pohorje, vodi Luka Božič (062/106 533) Pohorje sodi s strani ornitologov med redkeje obiskovana območja, čeprav nedvomno skriva marsikatero presenečenje. V obsežnih iglastih gozdovih gnezdi jo vrste, kot sta triprsti detel in koconogi čuk. medtem ko v višjih legah srečamo tudi prave "alpske" vrste, na primer brezovčka in komatarja. Največja posebnost Pohorja pa so številna barja na samem vrhu. Oba dneva bo po nekaj tir hoje. zato je zaželjena primerna kondicija. Prijavite se nekaj dni pred odhodom pri vodji izleta, kjer dobite tudi dodatne informacije. 24. april 2000: Vrbina - Dobrava - Jovsi - Bizeljsko, vodijo Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek, Hrvoje Oršanič, Mitja Vranetič in Vlado Balon (068/65 603) Dobimo se ob 7.00 v Brežicah pri gradu, od koder bomo najprej krenili na ogled splava za čigre in kolonije breguljk v gramoznici Vrbina. Nato se bomo sprehodili čez poplavni gozd Dobrava in izlet nadaljevali v Jovsih. kjer so ob Sotli še ohranjeni močvirni travniki. Svoje druženje bomo zaključili z opazovanjem kolonije čebelarjev na Bizeljskem. 5. SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE Rezultati zaključne predstavitve raziskovalnih nalog na temo "Bela štorklja" Damijan Denac la temo "Bela štorklja" smo dobili 7 raziskovalnih nalog, vse so izdelali osnovnošolci. Komisija je vse naloge pred predstavitvijo učencev pregledala in ocenila. Pri ocenjevanju smo kol pravilna izhodišča uporabili Priporočila za izdelavo mladinske raziskovalne naloge iz »mitologije (Šorgo. 1994) ter Priporočila in navodila za izdelavo pisnega poročila - diplomskega dela ali poročila o Za svoja gnezdišča si je izbrala dimnike in strehe naših bivališč. Vsako pomlad jo nestrpno pričakujemo. Vendar se včasih zgodi, daje naše pričakovanje zaman, štorkljino gnezdo ostane prazno. Tega smo namreč krivi sami, ker uničujemo njeno življenjsko okolje. Iz raziskovalne naloge Bela štorklja v občini Puconci. raziskovalnem delu študenta biologije (Devetak in Novak. 1995). Poleg splošnih kriterijev za ocenjevanje (jasen namen raziskovalne naloge, dosledno in pravilno citiranje, preglednost rezultatov, interpretacija rezultatov ...) smo naloge ocenjevali tudi po vloženem trudu pri terenskem delu in samostojnosti pri izdelavi naloge. Na podlagi ustne predstavitve naloge je komisija dokončno izbrala najboljšo raziskovalno nalogo. Pri predstavitvi je bilo pomembno naslednje: pripravljenost učencev, na- zornost in postopnost predstavitve, verbalna komunikacija, pravilna uporaba audio - vizualnih sredstev in vtis. iajboljša raziskovalna naloga v kategoriji "Bela štorklja" je bila naloga Bela štorklja v šolskem okolišu OŠ Cezanjevci. ki sojo pripravili in predstavili učenci OŠ Janka Ribiča Cezanjevci. Naloga je dobila tudi glavno nagrado, ornitološki izlet \ ornitološki rezervat Isola dcllaCona. izliv reke Soče \ Italiji, z vodstvom. zbor najbol jše raziskovalne naloge ni bil lahek, saj so bile vse prispele raziskovalne naloge dobre, z njimi so učenci pokazali svojo ustvarjalnost, znanje, voljo do dela in svoj odnos do narave. Že zaradi slednjega bi lahko kol zmagovalcem čestitali prav vsem. saj si takšnega odnosa do narave od ljudi lahko le želimo in tukaj tudi neskromno pričakujemo, da ga bodo naši mladi raziskovalci znali z zgledom predati tudi drugim. Ob zaključku 5. srečanja mladih ornitologov Slovenije vsem udeležencem šc enkrat čestitamo za njihovo delo in jim želimo še obilo ornitoloških, raziskovalnih in drugih uspehov. Pregled sprejetih raziskovalnih nalog: Nagrajena naloga Bela štorklja v šolskem okolišu OS Cezanjevci. Avtorji: Gabrijela Dolamič, Sandra Filipič, Klavdija Hole, Andrejajurša, Andrejajuterša, Tadeja Prelog in Ksenija Rudolf. O.Š. Janka Ribiča Cezanjevci. Mentorica: Janja Kojc Ciconia ciconia ptica leta 1999. Avtorji: Alenka Megla. Klara Megla. Mojca Anderlič, Dejan Plohi in Danijel Korpar. OŠ Velika Nedelja. Mentorica: Nežka Korpar Hcki (Ciconia ciconia). Avtorji: Matjaž Horvat. Gregor Moleli. Vanja Šori. Barbara Petek. Simon Simončič. Petra Simončič, Klaudi ja Kolarič. Mateja Zorko. Doroteja Smolar in Sandra Mikša. OŠ Juršinci. Mentorici: Marija Šterbal in Slavica Gerič (Ciconia ciconia). Avtorji: Sabina Pelko, Jure Koritič. Edis Šačirovič, Alma Poljakovič. Sabina Jožef, Melita Matko in Scbastjan Smrekar. OŠ Šinarjcta. Mentor: Jože Pečnik Štorklja in štrk \ našem mestu. Avtorji: Rosana Kozjan. Urška Ratajc in Denis Strnad. OŠ Pod goro. Mentorica: Darinka Gičvcrt - Berdnik Avtorji: Nina Štivan, Andreja Barbaric, Tomaž Panker, Jernej Janža, Primož Zclko, Andreja Horvat, Jožica Gergorec in Sašo Korpič. OŠ Puconci. Mentorici: Melita Ficko in Olga Konkolič . Avtorici: Barbara Kumik in Sonja Žemljic. OŠ Malečnik. Mentorica: Simona Šket - Žiberna Seznam drugih prispelih nalog na 5. srečanje mladih orn i tologov Sloven i j e Kategorija: srednja šola Nagrajena naloga Mestna lastovka v Sevnici. Avtorji: Peter Požun, Gregor Golden in Danilo Brečko. OŠ Savo Kladnik Sevnica, Srednja računalniška šola Velenje in Srednja mizarska šola Sevnica. Mentor: Dušan Klenovšek Gnezdenje breguljke ob spodn ji Sa\ i leta 1999. Avtorji: Nina Pavlin. Aleksandra Slak. Iztok Drobnič in Klemen Lipovšek. Šola: Gimnazija Brežice Mentorja: Mirna Malus in Andrej Hudoklin. Avtor: "ladej Kogovšek. Šola: Gimnazija Postojna. Mentorica: Cvetka Žagar Avtor: Klemen Stefančič. Sola:Gimnazija Postojna. Mentorica: Cvetka Žagar l gota vijanje razširjenosti breguljke\ Spodnjem Posavju. Avtorji: 3 dijaki. Šola: Gimnazija Brežice. Mentorica: Mirna Malus Kategorija: T. iu S. razred Nagrajena naloga Ptice naših Zrkovcev. Avtorja: Matjaž Premzl in Aleš Tomažič. Šola: OŠ Toneta Cufarja, Maribor. Mentorica: Tatjana Koren Avtoiji: Anja Demšar, Alenka Prevodnik in Katja Prevodnik. Šola: OŠ Petra Kavčiča Školja Loka. Mentorica: Vlasta Balderman Avtorji: Joži Kramer, Monika Trobiš, Adela Jager, Dani Pungartnik in Bojan Trobiš. Šola: OŠ Glazija. Mentorica: Martina Krcbl Avtorji: Irena lvančič. Natalija Kopina, Katarina Kukovič. Mija Pungeršič, Milan Sclak. Matej Kerme, Jure Bcnkič. Tadej Lenart in Uroš Turk. Šola: OŠ Šmarjeta. Mentor: Jože Pečnik Kategorija: 3. razred Nagrajena naloga Ogroženost ptic - zrcalo. Avtorji: Mihael Žgaj nar, Helena Rangus, Mario Lah, Lidija Gorenc in Jure Tratar. Šola: OŠ Šmarjeta. Mentor: Jože Pečnik RAZPIS ZA 6. SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE Kolje postalo že tradicionalno, DOPPS tudi v letu 2000 organizira tokrat že "6. SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV". S tem želimo spodbuditi raziskovalno delo učencev in tako na mnogih področjih prispevati k njihovi ustvarjalnosti. Na srečanju lahko sodelujejo vsi učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol v Sloveniji, ki do razpisanega roka v skladu z razpisom na naslov DOPPS pošljejo izdelano raziskovalno nalogo. Štev ilo sodelujočih s posameznih šol in število nalog ni omejeno. Prispele naloge bodo razvrščene v eno od štirih starostnih kategorij: 1.-4. razred OŠ, 5. in 6. razred OŠ. 7. in 8. razred OŠ ter srednješolci. Kategorijo določa najstarejši učenec. Naloge so lahko individualne ali skupinske. Pri izdelavi individualne naloge sodelujejo do trije učenci. Pri izdelavi skupinske naloge sodelujejo več kot trije učenci, lahko pa tudi celoten razred ali krožek. V tem primeru je avtorstvo skupinsko, nalogo lahko na srečanju predstavi do pel učencev. Skupinske naloge bodo pri ocenjevanju obravnavane ločeno od individualnih. Tema raziskovalne naloge mora biti s področja ornitologije, posebej pomembno je, da ptic zaradi raziskave ne vznemirjate. Raziskovalne naloge lahko obravnavajo tudi rezultate lastnih naravovarstvenih prizadevanj ali pa izkazujejo določene naravovarstvene probleme. Za izdelavo raziskovalne naloge lahko izberete temo ptica leta - kavka, tukaj si lahko pomagate z metodologijo, ki je v zloženki o tej ptici. Naloge o kavkah bodo obravnavane posebej, seveda ločeno po starostnih kategorijah. Naloge naj bodo opremljene z napisom 6. SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE. Učenci naj sledijo navodilom, objavljenim v publikaciji Priporočila za izdelavo mladinske raziskovalne naloge iz ornitologije (Šorgo, A., 1994, DOPPS. Ljubljana), ali navodilom, ki jih predpisujejo 30 mladi ornitolog lokalni organizatorji srečanj mladih raziskovalcev (ZO I"KS, Mladi za napredek Maribora...). Učenci nižjih razredov naj imajo pri snovanju več svobode. Vse naloge naj bodo še posebej opremljene s podatki o avtorjih, šoli. naslovom naloge in kratkim povzetkom na posebnem listu. Komisija bo vse prispele raziskovalne naloge pregledala in ocenila, tako kol tudi predstavitev naloge. Na podlagi obeh ocen bo komisija izbrala najboljša dela in jih nagradila. Naloga, kije učenci ne predstavijo, ne more biti nagrajena. Da bi nam olajšali delo, vas prosimo, da nam do 1. junija 2000 pošljete namero o izdelavi naloge z natančnim naslovom in telefonom kontaktne osebe na naslov: Odbor za izobraževanje. DOPPS. p.p. 2395. 1001 I jubljana. Naloge pošljite na isti naslov. Zadnji rok za oddajo nalog je 15. oktober 2000. Do 15. septembra boste prejeli natančen datum in kraj srečanja (srečanje bo okvirno v soboto 18. novembra), do 20. oktobra pa vse dodatne informacije, vključujoč natančni časovni razpored poteka srečanja in navodila za predstavitev nalog. Vse dodatne informacije so vam na voljo na naslovu DOPPS in pri koordinatorju srečanja na naslovu: Damijan Denac, Gorkičeva 14,1000 Ljubljana, tel.: 061 263 988. ŠTORKLJE Na naši hiši jih imamo, in nikomur jih ne damo. Tu bivajo že dvajset let, in upam, da bodo še vrsto let. Ko s kljuni ropotajo, po celem mestu to doni. a ko mladičke že imajo, opazujemo jih radi vsi. K nam spomladi priletijo, si brž gnezdo uredi jo, za tem še jajčka izvalijo in naraščaj dobijo. Ko jeseni odletijo, tja na daljni vroči jug, tu snežinke že letijo in prazno gnezdo pobelijo. Denis Strnad. 7b. OŠ Pod Goro. Slovenske Konjice, 1999 Pesmi sia iz raziskovalne naloge Štorklja in štrk v našem mestu. Utemeljitev podelitve nagrade Avlana Tovarni sladkorja d.d. v Ormožu Damijan Denac in Borut Stumberger Posamezniki in podjetja vidijo smisel svojega poslanstva največkrat le še v pridobivanju materialnih dobrin, v večjem tržnem deležu in poslovnem uspehu. Pri tem ne pozabljajo samo na naravo, temveč tudi na človeka. Kadar ornitologi dokazujemo, prosimo in rotimo glede posledic uničevalnega ravnanja, največkrat naletimo na stisnjene fige v žepu. Jc že tako, daje varstvo ptic in narave v naši državi Sizifovo delo, obdano z vrhunskim sprenevedanjem odgovornih. In besede naravovarstvenih sogovornikov se ob najmanjšem konkretnem dejanju običajno razletijo kot milni mehurčki. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letos podeljuje nagrado Aviana Tovarni sladkorja d.d. To jc nagrada za razumevanje. Naša srečanja z zaposlenimi v TSO niso ostala le prijetna snidenja, marveč so rodila tudi sadove nesebičnega sodelovanja in želje enih in drugih po konkretnih dejanjih. Letos bo že tretje leto, odkar se bo v dveh posebnih gnezdilnicah za poslovko speljal zarod mladičev. Tovarna je našo pobudo za namestitev gnczdilnic z veseljem podprla in uresničila. Na njihovem industrijskem zemljišču-bazenih za odpadne vode - bodo letos že četrto leto gnezdili redki rečni galebi in ogrožene navadne čigre. In to predvsem kar na umetnih splavih, ki jih zaposleni budno čuvajo. V zadnjih letih so v tovarni na pobudo DOPPS večkrat spremenili ali vzdrževali tehnološki proces polnjenja bazenov. Vzrok je preprost: v bazenih jc edino celinsko gnezdišče polojnikov v naši državi. Tudi košnjo brežin bazenov so prestavili na kasnejši datum. S lo odločitvijo so pridobile številne vrste rac, tukalic in rumenih pastiric. Ne v tovarni ne v DOPPS nismo pričakovali, da bo zaradi tega v bazenih prvič v Sloveniji gnezdila raca konopnica. Danes so bazeni postali njeno redno gnezdišče, pridružile so seji ogrožena žličarica ter redka regija in kreheljc. In končno, komaj kje v Sloveniji bomo našli organizacijo, ki skrbi za naravovarstveno izobrazbo svojih delavcev in jim poroča o naštetih rezultatih naravovarstvenih prizadevanj, npr. v obliki predavanj. Nagrada Aviana, ki jo izročamo Tovarni sladkorja d.d., ni le priznanje za enkratno dejanje iz čustvenega vzgiba. To nagrado izročamo zaradi izkazanega načina dela in ravnanja z ljudmi in naravo, zlasti zaradi nesebičnega pristopa in nemudnega nebirokratskega odziva. Veselimo se, da so v svetu materialnih dobrin končno pridobile tudi ptice. 2. SVETOVNA KONFERENCA BirdLife, Kuala Lumpur Tomažjančar V saka zrela organizacija si vsakih nekaj let vzame čas. da pregleda doseženo in si začrta pot za naprej. BirdLife (BL) jc vsekakor zrela organizacija, saj je najstarejša mednarodna nevladna naravovarstvena institucija na svetu. Svetovne konference BirdLife. ki se vrstijo na vsakih 5 let, so namenjene prav temu: pregledu doseženega in sprejemanju načrtov za naprej. Lanskega oktobra jc v Maleziji potekala 2. svetovna konferenca. Udeležil sem se je kol delegat DOPPS, ki ima v BL od 1996 status partnerja pripravnika. Nemajhne stroške udeležbe na konferencije za vse manjše evropske partnerske organizacije pokril sekretariat BL. iz Wageningna, ki je posebej za ta namen organiziral zbiranje sredstev pri donatorjih. t/ onlerenca je potekala v hribovju Genting, uro vožnje iz Kuala Lumpurja. Nameščeni smo bili v imenitnem turistično-kongresnem kompleksu, kije vsenaokrog obdan z desetinami kvadratnih kilometrov gorskega tropskega deževnega pragozda. Najbrž je odveč govorili, da smo vsako od sicer redkih prostih ur izkoristili za opazovanje \ I foco/ roili.l2jdru.ir Edina slika ptiča, lširi t(i I. l./til'1/oriti. Shiri iii/ii Vabimo vas v restavracijo Unionska klet v Grand hotel Union, kjer lahko poizkusite domačo slovensko hrano v prav prijetnem ambientu. Z novo ponudbo dnevnih kosil ter prigrizkov je tu še en razlog več, da pridete v Unionsko klet in se pustite razvajati našim kuharskim mojstrom. Za vse nočne ptice pa smo pripravili pestro izbiro večerij. Odprto vsak dan od 12.00 do 15.00 in od 18.00 do 01.00 ure. Vljudno vabljeni! Poklič me! I Dohodni klici so vsi tisti klici, ki jih naročniki prevzamete v omrežju Mobitel GSM (ne štejejo preusmeritve, podatkovne zveze in SMS sporočila). Bonus na dohodne klice pa je ugodnost za vse tiste, ki v obdobju enega meseca z dohodnimi kfici opravite pogovore v določeni minutaži. f ZAČNHTMn MAJA, JUNIJA B □ D □ ZNANI F R V j REZULTATI. Dohodni pogovori v minutah v obdobju 1 meseca Bonus v SIT 60 -120 210 120 -180 420 180 - 300 735 300 - 500 1.400 nad 500 1.575 Bonus so obračunava neodvisno od popusta na odhodne pogovore in ne more biti višji od računa 7anj<;. Bonu;; na dohodne klice ne vpliva na višino mesečr,e naročnine. WWW. MOBITEL. SI mobitel SLOVENSKI OPERATER INfMT S. GSM svoboden kot ptica