tutep^lltute VESTNIKI SMRDEČE PO VIKENDIH žlico. Kuharjev za kaj takega pa primanjkuje! jog Li-pen kot je usmerjeno izobraževanje le tretje (po nekaterih »tutah« pa celo četrto) mesto! Lipen Rudi KETIŠ, zdaj svetnik v občini radenski, se je nekoč ukvarjal s trgovino. Bil je tudi tekmec v boju za županski stolček, a so vsi ti časi minili. Tako se je odločil, da opravi zahtevni izpit iz higienskega minimuma, in izpraševalci trdijo, da se je odlično odrezal. Ne samo najmanjše možno, celo maksimalno je njegovo znanje! Ker mu je veliki met uspel prvič (in to ni tako pogosto, saj se kazenske točke nabirajo za vsako umazano malenkost!), ga je to opogumilo in stopil je korak dlje - po posvetu z najbližjimi je napovedal svojo kandidaturo za občinskega kuharja. Radenci so namreč znana turistična občina, kjer bi marsikdo rad zajemal z veliko Mož na vogalu (hm, kako je kaj z njegovimi možnostmi za še kakšno poroko) je nekdanji ravnatelj Centra poklicnih šol in po uvedbi usmerjenega izobraževanja še Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve v Soboti Milorad VIDOVIČ. Nikakor si ne more odpustiti, da mu je kar tako ušla iz rok generacija tekstilnih tehnikov (in še bolj tehtnic, pri čemer je oden od t-jev preveč!) 198185. Vse dotedanje in poznejše generacije je namreč učil vsaj po uro tedensko, le omenjene ne. Zamujeno je nadomestil na letošnji obletnici - pravi, da mu ni žal, saj so iz šolarjev zrasli uspešni teskstilci, čeprav so »pretrpeli« tudi tako hudo reč, Ko moremo, v redakciji Pentut pomagamo, & seveda kdo za pomoč zaprosi. Tokrat se nam je zasmili' mali ALJOŠA, ki je privekal v »žuto kučo« in ves v solzah sporočil žalostno vest: njegova mamica DARINKA K. da je odšla. Ko smo želeli zvedeti večje še glasneje zaihtel. Šele po angažiranju inter disciplinarno usposobljenih sil (kriminalisti, psihologi-geologi in sociologinja) smo uspeli razvozlati težko uganko. Mlada mamica je lepega dne odrinila po nakupih, da bi popoldne zadovoljila lačno družino-Na poti V trgovino se je nenadoma odločila: »Dolgočasno gospodinjsko življenje me ne zadovoljuje več. Grem na prvo letalo v Rakičan in poletin1 razburljivejši prihodnosti naproti!« In je odletela. Fotografija je j2 čudovitih časov, ko sta Aljoša if Darinka složno in zadovoljno odhajala nakupovat ir1 se hkrati vračala ... Svetniki občine Moravske Toplice so se z veseljen lotili omamno dišeče kave na eni od sej, saj so j* postregla brhka dekleta (pa se veliko jih je bilo). Zi na naslednjem snidenju pa so se lotili nička hvaležne teme: obdavčitev lastnikov počitniški! hišic (vikendov) in vinskih kleti v tej prekmursl občini. Se posebno zanimiva odločitev bo obdavčite lastnikov zgradb, ki so »kar tako« zrasle po hribčki! in ob gozdičkih in jim rečejo čebelnjaki ali lope * orodje. Morda pa si bodo moravskotopliški svetni! pomagali s pogledom v kavno usedlino ... Li-p«1 Nova frizerska šola v Bakovcih (pri Murski Soboti) pomaga, da ne zaostajamo za najrazvitejšimi - ko so si raznobarvne in oblikovno popolnoma samosvoje pričeske omislili na primer najboljši slovenski alpski smučarji, so se podobno odločili tudi nekateri naši športniki (tudi smučarji so naši, a niso iz Pomurja). Žal so velike vzornike preveč posnemali - na primer s povprečnimi izidi. Lastnik tele glave s »pavokom« (ki menda obljublja celo smrt, brrr!) Rok HOZJAN igra hokej na travi v Lipovcih. In njegova ekipa je na dvoranskem državnem turnirju zasedla HIGIENSKI MINIMUM UŠLI SO, PA JIH JE KONČNO SPET UJEL! PAVOK NA GLAVI VESTNIK 3S tutep^lltute VERIGA ’97 cine njem izjavi se bralci (GLEDALCI) PENA, pen dom, bom dom, bom dom, bom. Srčei dom, bom. dobljenih priznanjih Pomurske turistične zveze. Slovenska krajina, mili moj dom Slovenska krajina, Najlčpša milina: Liibldna Ravenska, Gorička, Dolenska! Ne poznam jat lepšga svela, Vsa stadkosl si moj'ga srca: Slovenska krajina, mili moj dom, Porabo te nikdar, nikde ne bom Pogled mo) t daljave, Po Si Ja pozdrave. HiŽički domačo j, i cerkvici farno). »Vidite, takšna priznanja so dobili turistični podmladkarji v Radencih,« se je postavila pred fotoobjektiv skupaj z bronasto plaketo Nevenka PREJAC v slaščičarni Tamara v Radencih. Nasmeh velja vsem potencialnim gostom, je pa tudi izraz veselja zavoljo ogromnega obiska mladih tistega dne. So pa se mladci in mladenke sladko oblizovali po slaščičarskih dobrotah, a tudi po uspešnem nastopu in P. S. V resnici je fotografija z letošnje podelitve radijskih in televizijskih Viktorjev v ljubljanskem Cankarjevem domu. Milan, ki je bil za eno od nagrad nominiran kot eden redkih s slovenskih regionalnih radijskih postaj (gre za serijo oddaj z naslovom Bilo je nekoč), se je z luksuznim peugeotom resnično popeljal nekaj metrov, kot se spodobi za Zvezde, ki so jih vozili na prizorišče gala prireditve. Bojimo se, da je to tudi njegova zadnja vožnja s takim avtom. Vsekakor pa ostaja nesporno in zasluženo priznanje za njegovo radijsko delo s področja etnologije oziroma ohranjanja ljudskih običajev. Ni sicer najbolj prijetno, a v Pentutah smo odločeni, da raziskovalno novinarstvo nima meja, niti zvez, še manj poznanstev. Zato tudi objavljamo spotakljivo fotografijo sodelavca Murskega vala Milana ZRINSKEGA. Pa ne spotakljivo zavoljo mladenkinih dolgih nog, pač pa, ker se je vrli mož ob gradnji hiše odločil tudi za nakup avtomobila, za katerega po kuloarjih krožijo govorice, da je vreden več kot cel avtopark Murskega vala skupaj (šušlja se o 210 tisoč nemških markah). Milan govorice seveda zanika in avto (za zdaj uspešno) skriva nekje na ljubljanskem območju, čeprav po drugi strani velja, da so železni časi mimo in občana pravzaprav nimamo pravice spraševati, od kod mu premoženje. To je naloga drugih organov, ki pa imajo (žal!) vsaj take, če ne še boljše avtomobile! Ljubljanski rojak Jože GRUŠKOVNJAK nam je pisno sporočil, da sploh ni res, da Prekmurci ne bi imeli nobene himne, Prleki pa kar dve. V dokaz je poslal note in besedilo pesmi SLO VENSKA KRAJINA, MILI MOJ DOM, ki naj bi bila glavna kandidatka za prihodnjo prekmursko himno. Gospod Gruškovnjakpiše, da je bila pesem objavljena v Novinah Slovenske krajine 29. novembra 1936, avtor pa je Jožef KLEKL starejši. Uglasbil jo je dr. France CIGAN. Pesem bi po bralčevem mnenju morali popularizirati tako v Penu kot na Murskem valu, kar bomo radi naredili. Če bo odziv pozitiven, bi lahko pesem začeli poučevati v vrtcih in osnovnih šolah, seveda pa bi jo izvajali tudi večji in pomembnejši domači pevski zbori (vključno z gostilniškimi). Iskrena zahvala gospodu Jožetu, zdaj pa ste na vrsti vsi, ki vam je kaj do prek murske himne. Pero v roke in pišite na Pen, če se strinjate s predlogom. Vaša sporočila (ali morebitne druge predloge) pričakujemo na naslov; PEN, Arhitekta Novaka 13, MS! Obimarn v lubezni obe. Pozabil vaj srce ne ve: Slovenska krajina, mili moj Pozabo le nikdar, nikde ne Poslala si sine, hčeri še v tujine ... — Oznanjajo vero ... — Kruh stalijo vemo Je v bridkosti njuvo srce, pa vendar le bije ra 1e: Slovenska krajina, mili moj Pozabo le nikdar, nikde ne Bregovje, doline Slovenske krajine, gorice, ravnine ste meni Ifibkne, slovenske sle zemle sijaj, nebeške dobro le miglaj; Slovenska krajina, mili moj Pozabo le nikdar, nikde ne Slovenska krajina, vsa sladka, vsa mila, nam du$e napajaš, je z vupom navdajal: Veselic se sini, hčeri, dočakale lepSe Še dni. Slovenska krajina, mili moj Pozabo 1e nikdar, nikde ne Nedavno je bila v Diani (MS) zanimiva razstava, ki se ji obeta lepa prihodnost predvsem v novem svetu (ZDA, Avstralija, mlade ruske reprublike) - prvo pomursko srečanje verigarjev. Malo je znano, da se je zaradi liberalnega prestrukturiranja v naši pokrajini v zadnjih letih razvila močna konkurenca izdelovalcev verig različnih debelin in iz mnogih materialov. Zato so se odločili, da s pomočjo manekenk predstavijo najlepše in najbolj izvozno naravnane modele verig, Ker v Pentutah ne delamo (brezplačne) reklame, MILANU ZRINSKEMU? i pomurske verige lahko merijo z najboljšimi svetovnimi, posebno še, če bo izdelovalcem v nekaj letih uspelo znižati specifično težo materialov. Spodbudno, ni kaj! . festivalu « Turizmu pomaga ne bomo omenjali, katera podjetja so razstavljala, zapišemo naj le, da so vse manekenke iz naše pokrajine, kar gotovo dokazuje, koliko (slabo opažene) lepote je okrog nas. Za njihov sodoben in poduhovljen »look« je odgovorna Nina POLAK, gospa, ki je bolj oblečena od ve- bronasto priznan - OD KOD PREMOŽENJE PREDLOG PREKMURSKE HIMNE lastna GLAVA PIŠITE NAM! SLAŠČIČARKE PRIJAZNI NASMEH š£ a J). L J r • V 4- r' -7f—> r —■ : — april '97 ----------Pe" VESTNIK 36 Na noben način nas v zadnjih letih nihče več ne more presenetiti, ako napove, da bo zaprl cesto, mejni prehod, katero drugo od transportnih poti. Navadili smo se, da meje in ceste zapirajo kmetje, ker se ne strinjajo s ceno pšenice. Ob morju jih, ne vem več natančno zakaj, zaprejo ribiči. Šoferji tovornjakov v nekem podjetju ne dobijo dovolj velikih plač; zapora ceste. Kamionarji predolgo čakajo na izstop iz države v Dolgi vasi: zapora. Samo zdravniki in šolniki se niso spomnili, da bi ob svojih stavkah zapeljali svoje ne preveč razkošne avte na cesto ali mejni prehod in protestirali na tak način. Najbolj redke so v teh krajih zapore cest zaradi cest samih. Po logiki kmetov in cen pšenice bi verjetno, ko hočemo boljšo cesto, morali stavkati na njivah, kali? Kar močno je ne tako dolgo nazaj odmevala blokada ceste na Tišini. Pa je minister, takratni, za promet in zveze prispel v občino in pojasnil neke projekte, po katerih bo’ tamkajšnja cesta urejena v nekaj letih, in so umaknili traktorje, s katerimi sojo zaprli. In nikomur nič. Bodo pač počakali. Kot da brez tiste zapore ne bi. Zdaj Martin Žižek kot mnenjski vodja prebivalcev Cankarjeve ulice napoveduje majsko zaporo slednje, ki je hkrati tudi magistralna cesta M10-I. Zahtevajo obvoznico in ministre in predsednika vlade in so sila nejevoljni in nestrpni. Kajpak se obvoznice in avtoceste ne gradijo, kot so se nekoč hladno krpale luknje na asfaltnih cestah. Pokličeš, prekolneš, da je na cesti luknja, Gydrek pošlje kamion s hladnim asfaltom, cestar z lopato ANONIMNEŽ JE VEDNO KOM Pen TAR MALTRETIRANJE NA CANKARJEVI zasuje luknjo, dvakrat skoči po njej, jo potepta in odrine novim dogodivščinam naproti ... Avtoceste in obvoznice pa so zapletena reč: dosti prostora zavzamejo,' peljejo čez njive, gozdove, travnike, kakšnoo hišo morajo zaradi njih podreti, in ko jih enkrat zgradiš, se jih zlepa ne znebiš. Zato ostaja v soboškem primeru le ena dilema; mislijo v državi z načrtovano gradnjo avtoceste do Madžarske resno ali ne in hkrati z njo tudi z obvoznico okoli Murske Sobote. Če je odgovor na to osnovno vprašanje pritrdilen, čaka vse nas zelo odgovorno delo. Prekmurci in Prleki, kmetje in meščani, strokovnjaki in raja moramo zahtevati, naj nam do zadnje pičice predstavijo, kar nameravajo narediti, mi pa moramo nato organizirano predlagano sprejeli. Jasno nam namreč mora biti, da nam bo avtocesta, skoraj sočasno bodo gradili tudi železnico, v temelju spremenila način življenja, vzela veliko prostora, ne boš je mogel prečkati kjerkoli, prekinjene bodo nekatere naravne poti, ki jih uporablja divjad, in še in še bo podobnih sprememb. Ene reči bomo morali žrtvovati, ker povsem brez posegov v naravo, v videz pokrajine in dosedanje razvade v gibanju ni mogoče vzpostaviti sodobnejših komunikacij. Nekaterim bomo morali stopiti po robu. Z argumenti, kajpak! Tudi nam ne sme biti vseeno, kaj bodo tisti, po katerih zemlji bosta tekli avtocesta z obvozi in železnica, dobili za svojo lastnino. Govorice, da bistveno manj, kot so dobivati v nekaterih drugih okoljih v državi, se morajo preveriti in v kali zatreti. Ostane nam torej napovedana zapora ceste. Če bi pomenila, da bodo cestarji v najširšem pomenu besede pospešili postopke in bomo vse premišljene in tehtne poteze storili hitreje, je potrebna in upravičena. Samo zato, da bodo ministri in direktorji Darsa prišli na obisk v Soboto, zapore ne potrebujemo. Še zlasti, ker bo sive lase povzročala predvsem nam, ki v teh krajih živimo. Ker bo imelo težave s transportom, izvozom, uvozom tukajšnje gospodarstvo. Naj uporabim banalno krilatico: gospodom v Ljubljani se zaradi blokade Cankarjeve ne bo zgodilo čisto nič. V pregretem prevratniškem razpoloženju tudi tisti ministri, ki bi zaradi zapore prišli k nam, ne morejo v miru pojasniti, kaj nam pripravljajo, mi jim ne bomo mogli tehtno povedati, s čim se strinjamo in s čim ne. Seveda nisem proti zapori za vsako ceno. Županom, strankarskim veljakom, poslancem v državnem zboru, državne svetnike zaradi neznatnosti njihovega vpliva tokrat puščam ob strani, pa mora biti jasno, da zapora kot izraz državljanske nepokorščine neposredno svojo ost sicer naperja proti vladi in njenim organom, posredno pa do nje prihaja, ker našteti sami niso dobro opravili svojega dela in poslanstva. MARJAN DORA SpcŠi vina jj - . sledi nadaljevanje Pred nedavnim se je vkolegičinem poštnem predalu znašla anonimka. >Prvi trenutek sem reagirala neobremenjeno, nekaj v meni pa mi ni dalo, da bi jo zmečkala in vrgla v koš. Spravila sem jo v torbico. In potem je črv začel vrtati. Postajala sem napeta, moža sem začela drugače obravnavati, v vsaki njegovi izrečeni besedi sem iskala zvezo z besedilom v torbici. Zdaj, po štirinajstih dneh, je breme pretežko, moram se nekomu izpovedati . . .• Dr. Jože Magdič; »Veste, tovrstne in podobne anonimke pri prejemniku vedno izzovejo negativna čustva: strah, negotovost, paranoidnost. Počuti se ogroženega v svoji eksistenci, in to je najpogosteje pričakovani ,uspeh’ anonimke Dotaknila se je naših čustev, naše podzavesti. Pravzaprav je podzavest mati anonimnosti. Čeprav se avtorju zdi. da je pri maksimalni zavesti, ko piše anonimko, je dejansko v lastnem afekt nem stanju, nezmožen civilizirane oblike medsebojnega komuniciranja. Naj prejemnik še tako zatrjuje, za se z vsebino anonimke ne obremenjuje, se vanj globoko zareže. Po moje ni osebnosti, ki je anonimka ne bi prizadela. Dejstvo je tudi, daje pisec tovrstnih anonimk vedno na neki način blizu naslovniku. Anonimke, ki zadevajo čustveno plat prejemnika, največkrat napišejo ženske, kriminalne in politične anonimke pa moški « DR. JOŽE MAGDIČ, psihiater: V vsakem od nas je dosti anonimneža, ker je pravzaprav anonimno vse tisto, kar o nekom rečem, pa mu tega ne upam povedati v obraz. V anonimnih vsebinah je običajno tudi kanček resnice, okoli nje pa je ogromna obh čustvene naslage. Rekel bi, vsak anonimnež ima svoj subjektivni prav, vendar je iz besedila anonimke običaino razvidna čustvena kriza avtorja. Veliko je duševnih bolnikov. So določeni poklici, ki so posebno pogosti prejemniki anonimk. Brez dvoma izstopajo žurnalistika, zdravstvo, politika, sodstvo ..., med osebami pa ljudje, ki s svojim načinom življenja odstopajo od poprečja: premožnejši, ekstravagantno oblečeni, osebe s posebnim načinom življenja, kar se tiče spolnosti, npr. duhovniki. Ob podpori mandatarstva dr. Drnovška so anonimke menda oblegale vaš naslov? PUCKO: Po moji odločitvi za prekinitev blokade, ki je nastala po lanskih volitvah in oblikovanju nove koalicije, sem prejel okrog 400 anonimnih pisem oziroma kartic. Vse to je bilo anonimno. Poleg tega sem prejel približno dvakrat več pisem v podporo moji odločitvi, vendar ta niso anonimna. Kaj pa vsebina, so bile vmes tudi grožnje? PUCKO: Vse anonimke so bile žaljive in niso vredne, da o njih sploh govorim. Okrog 70 pa je takih, ki so vsebovale grožnje s smrtjo meni oziroma moji družini - ženi in otrokom. S temi se ukvarjajo za to pristojni organi. Med anonimnimi je bila samo ena napisana v mojo podporo. Dejstvo je namreč, da so se vsi tisti, ki me podpirajo, in teh je iz dneva v dan več, kajti ljudje počasi spoznavajo težo in pomen moje odločitve, tudi podpisali in praviloma pripisali še svoj naslov. Kakšni ljudje se po vaše skrivajo za vam namenjenimi anonimkami, s kakšnimi nameni mislite, da so jih pisali? PUCKO: Cilj je prav gotovo, prestrašiti me in me diskvalificirati. Po moje se za temi anonimkami skrivajo bolniki, po drugi strani pa gre tudi za natančno načrtovano akcijo, spodbujeno s strani nekaterih političnih strank. Med drugim to dokazuje recimo dejstvo, da je na posamezni dan prispelo na moj naslov dvajset anonimk iz Celja, pa potem iz Maribora, Ljubljane itd. V vsakem kraju je bil v ozadju en avtor. Kako ste reagirali, se obnašali? PUCKO: Predv-»eni anonimke, ki vsebujejo grožnje, je potrebno jemati popolnoma resno in tako sem se tudi obnašal. JOSLALI SO MI TO PISMO IH TAK.' CA POŠILJAM TUDI VAM. TO Tl SMO JE NAPISAL MISIJONAR IZ VENEZUELE. TUDI ČE NISTE VERNI,BODITE POZORNI NA DEJSTVA, KI SLEDIJO. GOSTOT PERGHAK JB TO PISMI »REJEL NAPRAVIL 25 KOPIJ, KOT JE NAROČENO IN '»DNI KASNEJE ZADEL NA LOTERIJI 25 HTLIJOHoV. 0. KULANM, KI JB RAVNO TAKO PREJEL PISMO, VENDAR POZABIL DA CA RAZMNOŽI, JE IZGUBIL SLUŽBO. NHCAJ ČASA KASNEJE JU PONOVNO NAŠEL PISMO, NAPRAVIL 25 KOPIJ IN f DNE KASNEJE NAŠEL VELIKO BOLŠO DELOVNv MESTO,KOT CA JB IMEL PREJ,. GDČ. I PREJME PISMO, GA ZAVRŽE IN 7 Mf KA3GEJU SE JI PRIPETI SMRTNA NESREČA. GDČ, I PRBJME PISMO GA ZAŽGE, NJENO HIŠO UNIČI PLAMEN, IZGUBI STARŠE IN NJENEGA ZAROČENCA ODPELJEJO HUDO BOLNEGA V POLNIŠNIOT. G. KONSTANTA PREJME PISMO, ZAPROSI TAJNICO,. DA NAPRAVI 25 KOPIJ IN JIJF RAZPOŠLJE. JTKAJ ČASA KASNEJE ZADENE 25 MILJARD, G. DED IS GA ZALOŽI IN SE MB ZMENI ZANJ. V KRATKO! ČASU IZGUBI SLUŽBO. MESTNI BRIVEC GA TUDI ZALOŽI, IZGUBI VSE IMETJE, KER JE PRETRGAL VERICO. POIŠČE PISMO, NAPRAVI KOPIJE IN ČEZ NEHAJ ČASA ZADENE 20 MILIJONOV. V H03KNH1 PRIMERU TA VERIGA NESNE BITI PRETRGANA, MA PRAV 1TB 25 PRIMERKOV TEGA PISMA IN CA RAZPOŠLJITE, 5 PNI KASNEJE BOSTE NAGRAJENI S SREČNIM DOGODKOM. BODITE PRIJAZNI, NADAUUJTB TO VERIGO. sv. ANTON VAB NAPOVEDUJE SREČO. TA VERIGA JE ŽB SEDEMKRAT OBŠLA ZEMELJSKO OBLO. POSLALA VAM JO JE SREČA, KI VAS BO DOLETELA PO 9 DNEH. NIKAKOR NE POŠILJAJTE DENARJA, TEMVEČ ENOSTAVNO NE HRANITE TEGA PISCA, KOT TUDI NE HRANITE NOBENE KOPIJE, VSA "A PISNA MORAJO ZAPUSTITI VAŠO HIŠO. TO NI NOBENA SALA, TUDI ČE VRAŽEVERNI, ODPOŠLJITB VSA PISNA. TO PISMO JE BILO PRVIČ NAPISANO V JUŽNI AMERIKI. NAPISAL CA JE SV. AVGUŠTIN MISIONAR, PO PRETEKU 9 DNI PRIČAKUJTE VELIKO PRESENEČENJE, SREČA Dr. Jože Magdič: »Tudi ko dobim anonimko z versko vsebino, kot je gornja, je ne morem hladnokrvno vreči v koš. Kot psiholog zelo natančno p rea n a liži ra m strukturo ljudi, ki tovrstna pisma razpečavajo, in skušam razbrati tudi značilnosti avtorja. Razpečevalce je strah, da se jim bo res kaj zgodilo, in pravzaprav moraš biti stabilen kristjan, da ne nasedeš vraževerju. Edini dobičkar v tem primeru je pošta, vsebina anonimke pa je žalitev Boga. Avtor gornjega besedila je duševno bolan.« FRANC ŠERUGA, vodja skupine za krvne delikte pri UNZ Murska Sobota; Produciranje anonimk je kot kleptomanija. Je nekaj ljudi, ki so tovrstno visoko produktivni in vsi po vrsti imajo težave sami s seboj. Najpogostejši so tipkopisi in rokopisi. Po nekih ocenah pride na naš naslov le 2 do 3 odstotke vseh anonimk. Če to drži, jih med nami kroži zelo veliko. Po prejemu vsakršne anonimke je zelo pomembno pravilno in premišljeno ukrepanje, posebno če •gre za grožnje, ki imajo lahko širše posledice, na primer za anonimni klic o podtaknjeni bombi v šoli, na javni prireditvi, na političnem shodu. Stvar vedno vzamemo zelo resno. Anonimke, ki prispevajo k razkrivanju kriminalitete, bi označil kot družbeno koristne, vse druge pa v bistvu sodijo v sfero deviantnih ali celo kriminalnih dejanj. Obstaja kakšna izstopajoča anonimka. PUCKO: Da, poseben primer je konstrukt, ki so ga pisci razposlali po vsej Sloveniji potem, ko ni bila izvoljena prva vlada. Tega naj bi celo sam napisal in ga poslal tudi samemu sebi. Bedarija! (Del vsebine te anonimke objavljamo v originalu.) Izstopa pa tudi naslednja anonimka: »Ne dovolite, da vas bodo žalili. Ko vas bodo, žalitve ne jemljite preveč osebno. Delali bodo krivico. In tisti, ki delajo krivico, so in bodo kaznovani!« Ste koga od piscev identificirali? PUCKO; S tem se ukvarjajo organ: MNZ. Upam samo, da bodo pri tem uspešni. Vas je tovrsten odziv javnosti na vašo odločitev presenetil? PUCKO: Priznam, da me je. Nisem vedel, da so ljudje lahko tako poniglavi, da lahko v sebi nosijo toliko sovraštva in hudobije ter da so tako zelo strahopetni, da se pod svoje umotvore ne upajo podpisati. Po drugi strani pa je naša družina spoznala in dobila veliko novih, pravih prijateljev. Ali po svoji izkušnji lahko rečete, da anonimke pomembno vplivajo tako na zasebno kot družbeno življenje? PUCKO: Dejstvo je, da so pri posameznih politikih postale del njihovega vsakdana. Ko jim zmanjka argumentov, izberejo anonimko in z njo skušajo očrniti politične nasprotnike. Te anonimke pa pravzaprav največ povedo o pošiljateljih samih. Menim, da so anonimke nepravi način za razreševanje kakršnih koli vprašanj v družbi. Ste ali bi kdaj tudi sami napisali anonimko? PUCKO: Nikoli v življenju mi ni prišlo na misel, da bi pisal anonimke. Pred vsakim Jamlm nasitim dobim UResaio. W naredi .epa Zalo ne vartppa o deželi ob Muri straši Hobotnica? Pamflet o obmurskem kriminalnem podze združbe z blagoslovom raznih prostozidarskih lož - o eni od teh je pred časom za Pen poročal Branko Šomen - ter oblastnih in političnih lobijev iz vladnih in parlamentarnih vrhov posameznih držav evropske dvanajsterice. Ostalo je le pri začetku spusta v nekajmetrsko zatohlo globino, saj sva z direktorjem hitro ugotovila, da je pravo kriminalno in ne komunalno podzemlje že od rimskih in še zgodnejših Časov nad kanalizacijskimi rešetkami in vodovodnimi pokrovi in ne pod njimi. Razlika je samo v teži in razsežnostih hudodelstev, ki se z evropeizacijo in amerikanizacijo po načinih in metodah sicilijanskih, čikaških, ruskih, čečenskih in vseh drugih mafijskih združb postopno, toda zanesljivo selijo v tukajšnji, geografsko in drugače »prepihano« izpostavljen del slovenske države. Tedaj so lokalno srenjo vznemirjali: ponarejena vozniška dovoljenja, začetki kriminala belih ovratnikov, zajetje skupine tihotapcev, ki so pritihotapili po ilegalnem kanalu iz Avstrije v Slovenijo več vozil, oskrunjenje spominskih plošč v Beltincih in Gančanih in podobna dejanja »malih rib in ribic«. Preiskovalci so obravnavali umor po naročilu, rop v Križevcih na Goričkem, spolni napad na otroka v Murski Soboti in podobne posamične primere. Zanimivo je, da Freemantle v svojem dokumentiranem, zelo obsežnem in poglobljenem rentgeniziranju kriminalne slike v državah Evropske unije, Slovenije in Obmurja sploh ne omenja, kar vzbuja vtis, kot da bi bila naša država in dežela kriminalna »bela lisa«. Na vprašanje, ki sem ga zastavil prekmurskim in prleškim policijskim, kriminalističnim in carinskim predstavnikom, če kaj podobnega odkrivajo na mejah v Obmurju in v notranjosti države, so mi odgovarjali, da večino določenih vrst blaga, ki izvira iz organiziranega kriminala in ki naj bi našlo trg, trgovca ali posrednika v Sloveniji, po navadi odkrijejo, tisto, ki je le v tranzitu, pa ostaja neodkrito. Menda se jim še ni uspelo v celoti prebiti do konca Free-mantlove Hobotnice, vendar se strinjajo, da se zločin splača in da kriminal žal zmaguje tudi tod. Seveda ne v takih obsegih in s tolikšnim dobičkom kot recimo po Nemčiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, Monaku, na Nizozemskem, Portugalskem in drugje. Vseeno pa so poskusi umorov in umori, storjeni tudi na zelo okruten način, spolne zlorabe in poskusi posilstev, trgovanje z belim blagom, mamili in orožjem, pranje denarja in goljufije ter druge oblike in načini organiziranega kriminala v obmurski deželi že del vsakdanjika. Poslej nam prispodoba o »soboškem podzemlju« ne bo več potrebna, zlasti ne po oboroženih ropih podružnice Abanke v središču mesta decembra lani in Mandičeve zlatarne februarja letos ter marčevskem umoru v Murski Soboti. Ko bi Freemantle pisal o kriminalu v Obmurju, gotovo ne bi izpustil zgodbe o več umetniških slikah, ki nimajo majhne vrednosti in ki so jih zasegli na mejnem prehodu Dolga vas. Od lanskega oktobra ležijo v soboškem carinskem skladišču, vendar njihovega izvora in lastništva še vedno niso uspeli ugotoviti. Na istem prehodu so decembra odkrili transport 3913 pokončanih in zamrznjenih ptic, med njimi je nekaj redkih ali zelo redkih vrst, ki so po Evropi ogrožene oziroma zaščitene in ki so jih uplenili v Romuniji. Pošiljka naj bi bila po naročilu italijanskih lovcev namenjena za gurmanske (pred)-božične in (pred)novoletne praznične menije Italijanov. V letošnjih prvih štirih mesecih skoraj ne mine več dan, da ne bi odkrili ilegalcev, ki jih vodniki tihotapijo po utečenih tihotapskih kanalih z Vzhoda na Zahod ter iz Hrvaške v Avstrijo. Zaslužek po glavi ilegalca znaša tudi po več tisoč mark in to je ta trenutek med najbolj donosnimi, če ne najbolj donosen posel, s katerim se bodo obmurski preiskovalci še dolgo ukvarjali. PeneP P©n VESTNIK Novi Zelandiji) v začetku četrtega meseca, saj se je v mnogil zdravnikov, obnih na 44. svetovnem prvenstvi 'ali so tisti, ki znajo orati, pišemo poročamo pa,Vdenimo, novinarji nobena Ata IOIS V tropskem delu dežele je vse leto prevroče (zdaj je jesen, povprečna dnevna temnperatura pa 28 stopinj), da bi se v službo podajali v nam znanih oblekah in kravatah. Oprava, kot jo vidite pri prijaznem vozniku avtobusa Wayneu, je uradna in vsakdanja. Novo s tradicijo: najvišja zgradba južne hemisfere je MLC- Centre, 56-nadstropna stolpnica v $ydneyu (v konkurenčnem. Če želiš priti na najoddaljenejši kos zemeljske oble, boš v letalu (v eno smer) približno 24 ur, preletel boš okrog 20 tisoč kilometrov in se pošteno naveličal »zračne« hrane rauitiJh oblik, a z enakim vonjem in je spustu' dnjiH letil okusom ■ Avstralije. ^Novozelandcih (ali kiwijih»_koLji^r<: popularno rečejo) riajbolj množici^ imigranti, ki v nekaj generacijah utegncjc^' prevladati. Njihove družine imajo r nasprotju z evropskimi, ki imajo največ dv* 0 ,ravzaprav ne bi bilo potrebno na dolgo inI' vzrokih za popotovanje na nam najbolj oddaljen Vtisi? Najbližja mi je misel, da je Avstralija novi svet s tradicijo. Ne gre namreč pozabiti, da so bili tod že tisočletja pred belci Aborigini, praprebivalci, za katere je kar nekaj o razpredati c. kos zemlje {ot brezposlenost namreč oblastem (trenutnOc so »zgoraj« konzervativci) narekuj* restriktivno populacijsko politiko, zatrti letno spustijo v državo okrog 100 tiso* ' novih Avstralcev, ki morajo pred tem sko^P* gosta sita in rešeta. Mnogi med anglc*6 Trženje po avstralsko - Garden bar v Kurandi. mestecu s sedem tisoč prebivalci, ob robu znamenitega Rain Foresta (deževnega pragozda). Sivobradi možak z lastnim glasom in pojavo prepričuje, da je prav njegova gostilna zelo poceni in sploh »naj«. Avstralci so^e p naredila ogiX>mno : v- Melbournu že gradijo za nekaj nadstropij višjo). Ob njej klasična stavba iz pionirskih časov bele poselitve nove celine konec 18. stoletja. Stoji v Leuri, mestu sredi Blue Mountains (plava gora), ki je drugi najstarejši nacionalni park na svetu. teorij, kdaj in od kod so prišli OsTtzanes^*v^-Vščkakotsb čfehes potisnjeni na rob avstralske družbe, čeprav so se belci naselili šele pred dobrimi dvesto leti. Pa še to velja le za jugovzhodni del dežele, medtem ko je recimo na tropskem severu zahodna civilizacija šele dobrih sto let. Ubogi pari - Evropejcu, posebno še, če prihaja iz majčkene Slovenije, je najprej težko premagati Časovni preskok (Avstralci so 8 ur pred nami - vsaj v najgosteje poseljenem delu), nato pa doumeti, da je to vendarle drugi svet, v katerem so razsežja povsem netipična. Čudno? Nikakor; pristajanje v S?dneyu, najlepšem in največjem mestu Aborigini (temnejši in manj oblečeni od stoječega gospoda levo), prvotni prebivalci Avstralije, so danes samo še turistična atrakcija ali skupek socialnih problemov - visoka cena nasilja zahodne kulture, materialno močnejše bele civilizacije. Pe" t; *r >tnik 4i reča, da je sestavljalec d vozijo po levi, v ved ni kjer strežejo hrano, iikn taroka, praviloma pet ali več potomcev. olimpijski štad|©WF|^fllHtt^ d športni zanesenjaki se boste zlahka Sydneyu naj bi bila tudi, da bodo ^Pomnili, da je Avstralija zastavonoša južne praktično vsi dogodki na enem mestu. I^emisfere, kar zadeva prirejanje naj- So pa Avstralci potomci Angležev (prvi prograhna, gospod Jankom Štebej iz tem, da je pred leti, ko je še služboval —" J* jmpasa (poznate ga po tem, pa je pred len, ko je se sjuzdovcu v irrtenu svpfe firme/kupil znamenito ladjo Prince of * * . k. * 1 . iv^enice. ki še vedno veselo povezuje našo ob^lo,z italijanskim A^nožičnoturističnim »biserom«. Benetkami), tako C'c " i^ dveh tednih smo uspeli spoznati tako tropski del dežele kot obe Velemesti (Sydney in Melbourne), ob tem pa še dva dni opazovati spretne traktoriste na njivah univerze Deakin v Geelongu, 80 kilometrov južno n©d Melbourna. i OrPembnejših svetovnih i(^rWitev 41 takg^najo v glavnem mestu 4 ezRe države Vlcterie, Melbournu, enega naseljenci ob koncu 18. stoletja so bili kaznjenci), pred britansko krono jih zastopa generalni guverner. Zato so v bistvu posebneži z lastno (otoško) tradicijo. Še vedno se točijo, pač pa si ga moraš (Če seveda imaš tovrstne potrebe) prinesti s sabo iz trgovine. Zbirajo se v značilnih angleških (avstralskih) pubih, kjer napeti zrejo v TV-ekrane in zamaknjeni stavljajo na kupe dolarjev (eden njihov je vreden okrog 120 tolarjev) na najhitrejšega konja ali psa. Prva generacija Slovencev v tej daljni deželi prve domovine ne bo nikoli pozabila. Prav Vožnje z avtobusi so v dolgočasne. Lahko vas na z domorodcem v naročju - strani deželi seveda dolge, ne pa tudi mer presenetijo in vas kar v vozilu obiščejo mladim kengurujem ... ), da jih je še vedno prav dolgo jih gotovo ne bo, saj skoraj ni takih, kot je na primer 19-letna Kristina Cestnik iz Hallama v bližini Melbourna. Študentka umetnostne H u i. OFFENCE '‘SELL SUPPLY to »r 10 °BTA1N Uquor on bebslf r'! * ^r&on uader Lbe nikakor pa si je ne razlagajte tako, da bi bilo vam v prid. ' * Pogovoru premalo poslušate in preveč govorite zato govornik dobiva, vi pa izgubljate. V ljubezni bi radi dobi i i"' kot dajete. Maj je primeren čas, da to popravne, ^odek, ki se vam bo zdel nepomemben, se bo ze ma u '^zal v drugi luči. RAK _____ (22. VI.-22. VII.) renutno počutje je veliko bolj povezano z vašo ^ihrano kot s čim drugim. Več vitaminov in manj mastnega Vam ne bo škodilo. Pozabili ste na obljubo, vendar je se da napako popravite. Pošta v prvi dekadi bo prinesla a°bre novice, pozneje manj dobre. Dober nakup boste Pravili v družbi, zato poiščite svetovalca, vendar mora biti P^n Mislim, da ste izgubljeni primer, zato grelno k enostavnejšim zadevam. Poigrajmo se z magičnim kvadratom. Seveda, zdaj spet nimate pojma, za kaj gre. Dobro, kaj je magični kvadrat? Neki Plinij, mislim, da je bil Rimljan, vendar ga osebno nisem poznal, ga je sestavil iz petih črk, ki so bile razporejene tako, da sl ga lahko prebral od leve proti desni ali od desne proti levi, od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, ne da bi se ob tem spremenila beseda ali njen pomen. Ker vidim, da zadevo težko dojemate, bo najbolje, da si ga kar ogledamo: Ste videli! Naj bereš besede v tem magičnem kvadratu gor ali dol, levo ali desno, vedno prebereš, da SATOR AREPO TENET OPERA ROTAS, kar naj bi v latinščini v prostem prevodu pomenilo, da orač za plugom (ali na polju) z imenom Arepo vodi dela. V zvezi s prevodom tega stavka oziroma besed v magičnem kvadratu je še kar nekaj variant in razlag, vendar se s tem ne bi ukvarjali. Raje predlagam, da preidemo na moj magični kvadrat, ki sem ga sestavil za mednarodni kongres ses-tavljalcev magičnih kvadratov s štirimi črkami, ki je bil ondan v Unterpurkli v Avstriji (Untersteiermark). Kljub moji skromnosti moram povedati, da sem dobil zanj prvo nagrado in mi je predsednik strokovne žirije celo povedal, da skoraj ni mogel verjeti, da sem ga sestavil brez tuje pomoči. No, zdaj pa svinčnik v roke in ga rešite, če ga morete in znate: Kalisfaderjev nagrajeni (ne nagradni!) magični kvadrat s štirimi črkami: S A T O R A R E P O T E N E T O P E R A R O T A S 1. Zgradba (prva črka se začne na š), ki učencem in dijakom ni ravno pri srcu, če slučajno niso ravno počitnice ali kakšen praznik. 2. Drobna živalca, ki leta po zraku, rada napada in pika kopalce pa tudi živino. Je večja od muhe in ji nekateri pravijo brencelj. Ob njenem piku sočlovek mimogrede udari po telesu. Kljub temu, da je moškega spola, sesa kri. 3. Znamka avtomobila, katerega na cesti skorajda ni več videti. Tudi žensko ime, vendar zelo redko. 4. Moško ime njega, ki je živel zelo lagodno, dokler mu ona ni dala jabolka, nakar so oba izgnali iz raja. Tako, ljubčki, pa smo pri koncu. Vem, da je bilo težko, vendar - ne odnehajte. Bo že bolje! Vaš spoštovani gospod Kelisfader, svetovno znani sestavljalec rebusov za pionirje, mladince in začetnike HOROŠKOPfTV Pripravlja: Agencija Hogod 1 LEV (23. VII. - 22. VIII.) posobni ste boljših potez, kot ste jih storili v preteklosti. Morda boste v dvoboju z nekom prvo rundo izgubili, toda daleč je od tega, da bi vrgli puško v koruzo. Kmalu se bo pokazala nova priložnost, zato bodite pripravljeni. V neki družbi bodo o vas lepo govorili, koristi pa od tega ne boste imeli. Kmalu možnost majhnega, nenadejanega zaslužka. DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) b pomembni odločitvi morate biti trši in odločnejši, kot ste bili doslej. Denarne težave in vse druge ne mečite v isti koš. Pozornost posvečate nekomu, ki si tega ne zasluži, in to na račun tistega, kateremu bi se morali več posvetiti. Preveč poslov prevzamete hkrati, zato niti enega ne končate tako, da bi bili zadovoljni. Malo več gibanja v naravi ne bi škodilo. TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) d spominov se ne da živeti, zato več pozornosti posvetite prihodnosti. To, da ste včasih prevelike jeze, vam ne more koristiti. Opazujte se, kako reagirate ob dobrem in tudi v slabem. V veseli družbi bo pozornost obrnjena k vam, na koncu pa lahko iz tega nastane še kaj drugega. Prejeli boste darilo, ki ne bo povsem zastonj. ŠKORPIJON renutno ste pod velikim prf (23. X.-21. XI.) -niskorn in si ne najdete miru, so pa pred vami dnevi, ko se bo marsikaj razrešilo v vašo korist in boste lahko na življenje gledali veliko bolj optimistično kot gledate trenutno. Službene zadeve, Če se le da, obravnavajte z moškim, z žensko pa vse drugo. Z nekom morate skleniti premirje. Novi znanci bodo imeli veliko domišljije__________________________________________________ ----Z-------------------------------- . nUioca in ima ,ud’ sil:er 1 naraunim Pen je, kratko rečeno. Vestnikov* mesečna p imenom in asociacijami, učinkoval mesečnim ciklusom. Usianodjen je bil, da bi, v s** fotografij, kakor se za kot časopisni pen (indlo) In penetrantnež (prodtraie j tabloid spodobi. , _ .. STRELEC (22.XI. -21. XII.) 'edajte se, da vaš partner ne more ves čas plesati, kot bi vi radi. Bodite previdni: na izletu ne bo nič, ko pa se vrnete, je možnost flirta na delovnem mestu, ki se pa lahko razvija dalje. Vaša ambicioznost in podjetnost bosta prišli do izraza v tretji dekadi. Ohranjajte in utrjujte stare zadeve, kajti trenutno razmerje planetov ni primerno, da bi začeli kaj novega. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) začetku prihodnjega tedna pridete pod vpliv venere, kar bo primeren čas, da ugodno rešite ljubezenske zadeve. V družinskem krogu neke stvari niso rešene. Ce hočete, da bo neka akcija sredi meseca dobro opravljena, to popravite, tudi če boste morali malo skloniti glavo. Zaradi pomanjkanja časa zanemarjate stare prijatelje. VODNAR (21.1. - 19. II.) kromnost je sicer lepa lastnost, toda če vas hvalijo, in to iskreno, sprejmite to z zadovoljstvom in ponosom, ne pa, kot da se ni nič zgodilo. Tudi pohvala je neke vrste darilo. Vaše počutje bo zelo nihalo. Ko boste v krizi, naredite načrt za pozneje. Kriza bo hitreje minila, pa še obrestovalo se vam bo. Hinavec ni nevaren. Primanjkuje vam vitaminov. RIB _ t J20. II. - 20. III.) eliko lepše bi vam bilo življenje, če bi se malo manj prepirali takrat, ko to sploh ni potrebno in je brez koristi. Krizne razmere se umirjajo. Na cesti boste zvedeli zanimivo novico, v četrtek zvečer ne dvignite telefona. Druženje je lahko zanimivo, vendar preverite ustreznost neke družbe. Preveč energije potrebujete za neko zadevo, za katero boste kmalu ugotovili, da je nepomembna. Izdajo ga Podjetje za informiranje Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek. uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter. za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n ----------Pen VESTNIK 46 ZVEZDNI Po vzoru skupine Backstreet Bops se je tudi pri nas našlo pet postavnih fantov, ki nameravajo osvajati mlada srca. Nadeli so si ime 5 4 L. O. V. E., v prevodu pet za ljubezen, in že po imenu sodeč lahko sklepamo, da bodo njihove pesmi dobesedno prežete z ljubeznijo in vsem, kar spada zraven. Do sedaj so posneli dve pesmi: Ti ne veš in Snežni planet. Johnnp, Damjan, Dragan, Tomaž in Jani jih do poletja obljubljajo še več. Zadnji križarski pohod je naslov novega albuma Pera Lovšina, na katerem je mogoče najti deset rockovskih skladb, kakršnih smo pri njem vajeni. Nič pretresljivo novega, vendar pa še vedno zelo neposredno, da ne rečemo tudi malce nesramno. Skratka, lovšinovsko. Kljub naslovu pa ta izdelek prav gotovo ni zadnji, če že naj je to zadnji križarski, in se bo Pero še naprej odpravljal na glasbene pohode. Skakafci & Vlado Kreslin & Alenka Pinterič oziroma na kratko Faust TV je pravzaprav rock and rol! opera, ki je nastala v koprodukciji opere in baleta SNG Maribor in SLG Celje. Kljub znani zasedbi opera še ni osvojila večine gledalcev, zato pa vsi upajo, da bo osvojila vsaj poslušalce. Opero lahko poslušate namreč tudi doma, če boste kupili CD-ploščo. No in potem morate imeti še eno uro časa, toliko namreč Faust TV traja. Ob meni zaspi, Braco Koren. Gre za kompaktno ploščo s petnajstimi skladbami, ki so nekakšno zrcalo Bracovega dela vse od njegovih začetkov pa do danes. Pravzaprav boste na plošči našli kar nekaj priredb oziroma poslovenjenih tujih skladb. Ljubitelji skupine Orlek se bodo lahko veselili ob njihovem najnovejšem albumu. Večino posnetkov za ta izdelek so uporabili iz oddaje Izštekani, ki jo na Radiu Študent vodi Jure Longyka. Orleki so še vedno zelo raznoliki, a kljub temu imajo vsi razpoznavni stil Na plošči boste našli prav vse od južnega balkanskega melosa do Radetzkgjeve koračnice Johanna Straussa. Tako so Orleki skupina, ki brez zadržkov lahko nastopa na vsaki veselici kot tudi v alternativnih klubih. Se več rock and rolla nam obeta novoustanovljena skupina, ki sliši na ime Rhpthm Thieves (tatovi ritmov). Žiga Jenko bo preizkušal svoje glasilke, Miha Kunčič in Jernej Kolenik bosta brenkala, Miha Razinger basiral. Tina Marinčič pa bo tolkla po bobnih. Ce ne zaradi drugega, bo zanimivo pogledati eno redkih slovenskih bobnark. Pa še ena bosa, pravzaprav slečena. Ce sanjate o tem. kakšna je Sendigola, se vaše sanje sedaj lahko uresničijo. Stopiti morate te v sosednjo Hrvaško, tam pobrskati po seksi revijah in glej ga, zlomka, v njih boste našli Sendi v Evinem kostimu. PRAH Ljubljana v svetu Laibach se je odpravil na svetovno turnejo, na kateri predstavlja svojo ploščo Jesus Christ superstar. Tako bodo obiskali in koncertirali po Ameriki, Kanadi, Rusiji, Belorusiji, Nemčiji, Avstriji, Poljski in na Madžarskem. S poti prek luže so se vrnili tik pred podelitvijo Viktorjev, tako da so Viktorja za posebne dosežke lahko osebno sprejeli. Pravzaprav smo na odru lahko videli Janija Novaka, njihovega menedžerja, ki pa je ravno tako zaslužen za Laibachov uspeh kot člani skupine sami. Naj omenimo še to, da je Laibach najbolj delovna skupina v Sloveniji, pa ne samo zaradi dejstva, ker so izdali že kar sedemnajst albumov, temveč predvsem zato, ker jim je uspelo kot Slovencem na tujem glasbenem tržišču po Evropi in tudi zunaj evropskih meja. Turnejo bodo končali v Sloveniji 15. maja v Cankarjevem domu, kjer bodo imeli otvoritveni koncert ob evropskem mesecu kulture, na katerem bodo sodelovali z orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Markom Letonjo. Bili so v Cankarjevem domu in za gledalce v dvorani so bili veličastni in zabavni, sproščeni in domiselni v slogu dobre lahkotne zabave. In bili so zadovoljni, nasmejani obrazi in dolgi nosovi, kotje to že običajno, saj dobi Viktorja za določeno kategorijo vedno samo eden. In ker eden ni nobeden, je ta kipec letos že sedmič po vrsti spravil v žep Sašo Hribar. Sedaj mu pa res nihče ne more očitati, da ga je dobil kar tako. VIK TO -d 1HM RIJ Nasmejana pa sta bila še dva, ki sta dobila, in to letos prvič upravičeno, Viktorja popularnosti, kdo drug kot Adi Smolar in Mario Galunič. Slednji je imel opraviti z veliko konkurenco, v mislih imamo predvsem njegovo šefinjo Mišo Molk, ki ji je Mario že od nekdaj trn v peti. Miša namreč dvomi o Mariovih sposobnostih, zato je bilo njeno razočaranje, da je Viktorja dobil on, še toliko večje. Še dobro, da so jo potolažili z Viktorjem za televizijsko oddajo Res je, vendar pa to zanjo menda ni bilo dovolj, saj se je po prireditvi takoj umaknila. Zlobni jeziki pravijo, da je čakala pravzaprav na štiri kipce (za najbolj elegantno osebnost, najboljšega voditelja, največjo popularnost in najboljšo oddajo), a je dobila le enega. Tako je Mišina razočaranost zasenčila celo Stojana Auerja, ki je bil pravzaprav neke vrste žalostni junak, saj ga lansko leto, ko ga je dobil, na podelitev ni bilo, letos pa je spet odšel praznih rok. Dovolj o razočarancih, čeprav se bomo k njim še vrnili. Čas je za srečneže. Tako velja Tajda Lekše za najbolj elegantno, Bojan Krajnc za najboljšega voditelja, kar vsak torek dokazuje v oddaji Studio city, oddaja Pod klobukom za najboljšo otroško in mladinsko oddajo ter oddaja Povečava za najboljšo kulturno umetniško. Na radijskih valovih se s Sasom Hribarjem ni spremenilo prav nič že sedem let. Najboljša radijska oddaja pa naj bi bila oddaja Izštekani na Radiu Študent, katere voditelj je Jure Longyka, brat znane tv-voditeljice Eve, sicer pa glasovno znan predvsem po reklamnih spotih, saj ga najdemo skorajda v vsaki reklami Tudi njegovo razpoloženje je bilo dokaj kislo, povedal nam je, da zato, ker je Viktorja dobil eno leto prepozno. Seveda pa je največjega, pa ne po velikosti, ampak po tezi podelitve, dobila Nataša Dolenc - Viktorja za življenjsko delo. Nataša je prav zares Nasmejana pa sta bila še dva, ki sta dobila, in to letos prvič upravičeno, Viktorja popularnosti, kdo drug kot Adi Smolar in Mario Galu nič. Slednji je imel opraviti z veliko konkurenco, v mislih imamo predvsem njegovo šefinjo Mišo Molk, ki ji je Mario že od nekdaj trn v peti. Miša namreč dvomi o Mahovih sposobnostih, zato jej bilo njeno razočaranje, da je Viktorja dobil on, še toliko večje Šejtobro, da so jo potolažili z Viktorjem za televizijsko oddajo Res je, vendar pa to zanjo menda ni bilo dovolj, saj se je po prireditvi takoj umaknila. Zlobni jeziki pravijo, da je čakalaj pravzapravna štiri kipce (za najbolj elegantno osebnost, najboljšega voditelja, največjor popularnost in najboljšo oddajo), a je dobila le enega. Tako je Mišina razočaranosti zasenčila celo Stojana Auerja, ki je bil pravzaprav neke vrste žalostni junak, saj ga lansko leto, ko ga je dobil, na podelitev ni bilo, letos pa je spet odšel praznih rok. Dovolj o razočarancih, čeprav se bomo k njim še vrnili. Čas je za srečneže.. Tako velja Tajda Lekše za najbolj elegantno, Bojan Krajnc za najboljšega voditelja, kar vsak torek dokazuje v oddaji Studio city, oddaja Pod klobukom za najboljšo! otroško in mladinsko oddajo ter oddaja Povečava za najboljšo kulturno umetniško. oseba, ki se je predala radiu in ostala zvesta temu mediju vse do letošnja upokojitve. Njena nagrada pa ni bila le simbolična, ampak tudi denarna-saj je prinesel viktor za življenjsko delo dobitniku letos prvič 5000 nemški mark, in tako je po tej plati postal pol tako cenjen kot Prešernov prstan-Vsekakor bi bilo lepo, če bi to nagrado Sašo Hribar podelil tudi v tako dostojni in lepi obleki, kot je bil njegov govor Še beseda dve o nastopajočih Vse pohvale je treba podel"1 voditeljskemu paru Blažki Miiller in Branetu Završanu, kajti tako lepo t sproščeno izpeljane oddaje doslej še ni bilo in vprašanje je, ali še b° razen če bi se za njiju odločili tudi v prihodnje. Vso zadevo pa so popestrili tudi zelo eksotični dueti, na primer Swing kvartet in skupina Skunk funk ter Demolition grup in Helenci Blagne, ki so predstavili odlično pesem Dež. Helena je ob koncu pesH11' spustila tudi solzo, ki pa je bila le preveč »pocukrana« in je v dvorani '* to požela tudi očitno posmehovanje Pa tudi zgražali so se zradi »pira in pičk«, čeprav iz ust priljubljen6' skupine Leteči potepuhi, tako besedilo ni imelo kaj iskati na tej priredit* Oddajo je sklenil orkester policije in nemara je bilo zato na zabavi, je sledila, še Živahneje kot sicer, ker so vsi vedeli, da lahko pijejo, saj u bili vsi policisti na odru. Konec se je zavlekel v zgodnje jutranje ure in srečali smo lahko tu^ Jonasa Z , shujšanega, da rečemo prestradanega, bledega, skratka vid6® je bil kot »ta lučeni retaš« Povedal nam je, da ga njegova izvoljenka tak6 sekira, da ga je kar pobralo, a iz ozadja je bilo slišati govorice, da f maloprej prišel z enotedenskega sedenja zaradi posedovanja mamil. । Dovolj bo, več o tem naslednje leto. Pen VESTNIK 47 S Š t e c TE t 5"» Anna- Marie: pasla sem krave Danes 25-letna Nizozemka je odraščala na vasi s tri-sto“prebivalci. Kot otrok je pasla krave in opravljala druge stvari na domači kmetiji. S trinajstimi leti je govorila, da bo nekoč odšla Ameriko in se tam poročila. Vsi so se ji smejali... S sedemnajstimi je poslala svoje fotografije nekemu modnemu časopisu in — kariera se je začela. V Miinchnu je spoznala ameriškega scenarista Collina Goddarda, odšla sta v Las Vegas, se tam poročila in zdaj živita v Kaliforniji, v hiši, ki gleda na Pacifik. Leta 1994 je bila med tisoč lepoticami razglašena za deklico 40-letnice Playboja. Nismo naivne Če v glasbenem projektu sodelujejo znani pop glasbeniki in klasiki, je veselo, za prodajalce kaset pa skoraj praviloma uspešno. Tako je bilo tudi pred kratkim v Londonu, ko se je Montserrat Cabaie, velika dama klasike, odločila, da bo z znanimi skupinami posnela ploščo Mir in življenje. Med petnajstimi znanimi skupinami so bili tudi Princi iz Leipziga, s katerimi je posnela pesem Me lahko poslušaš. Fantje so bili presenečeni, kako enostavna zna biti Montserrat Ko so pesem posneli, je rekla: »No, zdaj ste pa odpeli z mamo!« Fantom je bil stavek tako všeč, da že pripravljajo pesem s tem naslovom. in hlačk ne slečemo takoj Dejstvo je, da dekleta niso naivna, kako je s hlačkami, pa ne vemo. Govorijo, pojejo, plešejo, se smejejo in vse to hkrati. Razlogov, da je tako, imajo na pretek: zgoščenka Wannabe je na prvih mestih top lestvic v 27 državah (takšnega uspeha niso doživeli niti legendarni Beatlesi), njihov novi album pa je že dosegel naklado osem milijonov. Še pred tremi leti povsem navadne Britanke, ki so prodajale časopise, da so lahko plačevale najemnino, so danes najbolj znane mladenke na svetu, ki pa se zavedajo, da njihova zvezda lahko kaj hitro ugasne, zato, kot pravijo, imajo načrte, če bi se kaj takega zgodilo. Veijamemo, saj niso naivne ... /foDA a/U BREDA- £A HOitMO iPŽ>« HOŠKE/-MobA-^A^.PoLA&AZT/ESV.Of->ČL>a IGW-VlHi KOM&NACijAttk//J,C£ i^POk KOKI5I/JIKAMA- VZOKCEV , KOT 5^4 č&A /A/ KARO v RAZUČMH-VEMKOST/H, ŠpRLi " ŠE KAKIJA i>wj£ holra, Kužema ALI ZELEMA &SAJCA S PObALj-ŠAMHl SOLZICAH/ OVRATMKAt JE TO P&W TISTO, KAft bAj£ PEČAT $Q*<>iWO OGlEČEMEGA-HOŠKE G-A j Kt V H Ob! /ŠCE J4£Md T>ate 1^1 VE. - RbOR SLU^f Hobi, IHA-STRoGO GospobAElCO ! /r&ESOUOČ./ sta! Se imata ali se nimata? Kako je bilo z Demi Moore? Na takšna in podobna vprašanja je moral na londonski premieri nove verzije Shakespearejevega Romea in Julije odgovarjati najmlajši hollywoodski šarmer Leonardo DiCaprio. »Vse to so same čenče! Demi in jaz sva samo dobra prijatelja, z moja partnerko v filmu, Claire Danes, pa se le dobro razumeva. Claire na vprašanja ni odgovarjala pa tudi njegovih besed ni komentirala. Nekdo je zapisal: »Njuna ljubezen izžareva nedolžnost, to je enostavno megaromantika!« Bog ve, morda je res, morda pa je vse skupaj dobra reklama za nov film. župan, župana, županu, župana, pen pri županu, z županom, od župana DOBER DAN, GOSPOD ZUPAN! P^lle/opa Jožef Ritupef Foto: Albert Abraham Vsaj za ta mesec pri Pe'nu nismo imeli problemov s tem, katero občino in župana naj obiščemo. V Soboti smo opravili volitve in dobili župana, zadeva je torej jasna! In tudi to smo si rekli: novega župana najprej obiščemo na njegovem starem delovnem mestu in se nato odpeljemo na novo, potem pa bomo že se videli Moram pohvaliti Irmo in Bojana. Enega je bilo treba vedno čakati. Tokrat je bila Penova trojka točna Ko smo se peljali proti BTC-ju v Nemčavcih, se je Irma začelo ogledovati v vzratnem ogledalu. Na novega župana je pač potrebno narediti dober vtis. Bojan je bil tiho, ker je prejšnji dan hodil po neke rože in prišel domov v rož cah, Albert, ki bo naše popotovanje po soboški občini fotografiral, pa si je dal opravka s fotoaparatom. Tako je bila Penova trojka nared za akcijo. Če smo že bili v Rakičanu, je normalno, da smo se ustavili v rakičanskem gradu in tamkajšnjem gostišču. Sprejel nas je >rakičanski županu gospod Karoli in takoj prešel k »biznisu«. Na fotografiji se lepo vidi, kdo je imel glavno besedo in kdo je moral poslušati. Bo znal prisluhniti občanom? Tako, pa smo prišli na občino. Tu se župan ne smeji več. Postal je previden. Če ne bi bilo županove tajnice (bogve koliko županom že) Cice, sploh ne bi mogli mimo zapornic. Prvo oviro smo zlahka prebrodili, druge bo moral sam, zato mu previdnost ne bo odveč. Pa bo to dovolj? Ko smo bili že na koncu našega obhoda s Tončkom Slavičem, kandidatom za župana (kot sam pravi, je sicer že izvoljen, vendar uradno še ni potrjen), in se ustavili na Pušči, je iz neke hiše stopil na ulico Rom in rekel: Igrišče NK Mura. Bilo je že temno, ko smo delali posnetek. Če bi bili reflektorji, bi bila slika boljša. Tudi Športniki, ne samo nogometaši seveda, marsikaj pričakujejo od novega župana. Bo Tonček Slavic lahko pomagal ali pa celo dvignil soboški šport na višjo raven? Pušča! Ni minila minuta, ko nas je obkrožila kar lepa skupina domačinov. Vsi po vrsti so vedeli, da jih je obiskal novi župan, o tem, da smo mi Penova trojka, pa niso imeli pojma. Niso tožili, veseli so bili in se vsi po vrsti rokovali z županom. Bo tako tudi med njegovo »vladavino«? Irma se je za trenutek usedla v direktorski fotelj na BTC-ju. Bolje je, da ne omenjamo, koliko je stal in kaj vse je v njem in na njem. Tonček Slavic se veselo smeji. Se bo tudi kot župan, ko bo moral poslušati pritožbe in želje krajanov ter krajevnih skupnosti in usklajevati stališča strank ter njihovih poslancev na sejah sveta? Za trenutek smo posedli v županovi pisarni, nato pa odšli v Rakičan. Soboška občina je velika, zato smo župana komaj prepričali, da v vse kraje (od Veščice, Černelavec, Markišavec itd} ne moremo in da bodo bralci in prebivalci to razumeli. Upam, da razumejo, in to seveda nikakor ne pomeni, da bo krajem, kjer nismo bili, namenjal manj pozornosti. Ob pogovoru z županom sem ugotovil vsaj eno: zadevo je vzel resno in tudi to. da se zaveda, da so bile eno predvolilne obljube, drugo pa je realnost... V Tončkovi pisarni je bilo prazno, skoraj prazno. Ga bomo že počakali. Če je obljubil, bo že prišel. Na mizi smo našli številne čestitke. Le kdo vse jih je poslal? Poglej, tudi ljutomerski župan Ludvik Bratuša. Le kaj piše? Zelo lepo, tudi to, da želi konstruktiven in lojalen obojestranski odnos in v prihodnost usmerjeno razvojno delo v korist Prlekije in Prekmurja. Bog živi Pomurje, sem si mislil in zaprosil župana, ki je medtem prišel in se šalil z Irmo in Bojanom, da bi odrinili, kajti čas teče. Zunaj nas je čakal Mešičev opel. To mrcino je leta 1924 izdelal sam gospod Opel s svojo ekipo. Namenjen je bil prevozu ljudi,' kot nekakšen avtobus ali večji taksi. Fantje soboškega prodajalca oplov, gospoda Dokla, so ga usposobili za vožnjo.Gospod Dokl je prisedel k trojki, župan naprej k šoferju pa smo šli. Med potjo proti občini so nam ljudje ploskali, mahali in nekaj vzklikali. Nisem vedel, ali je bilo vse to namenjeno avtomobilu ali županu. Penovi trojki že ne Nam bi žvižgali! Skozi Bakovce smo se pripeljali do kroškega broda. Hoteli smo priti na prleško stran, vendar ni bilo brodarja Feba. Bilo je premrzlo. Tudi odnosi z občino na oni strani Mure so nekoliko hladni. Se bo vse skupaj kaj otoplilo? Majhen predah v soboški galeriji. Po navadi je oblast najbolj mačehovska ravno do kulture. Bo zdaj kaj drugače?